771580372009
RAD JO/BREZICE
/ na 88.7 In 95,9 MHz
g3.qf3, Ao,a —	___
Številka 192	Leto 8
oo
to
so
o
co
tn
<
Z
O
>
—!
Z
O
C/2
<
o
cc
O
D
m
Z
Z
<—
1'
O
>
02
m
g
n'
>
K)
30. avgust 2007
Protitankovski vkop kot množični grob
Mostec pri Dobovi - Komisija za reševanje vprašanj prikritih grobišč bo letos izvedla sondiranje dela protitankovskega vkopa iz druge svetovne vojne v bližini Mosteca, kjer so po pričevanjih domačinov likvidirali več tisoč ustašev, Nemcev, domobrancev in nekaj premožnih brežiških družin. Sondiranje pomeni izkop majhne površine meter globine in prav toliko širine na nekaj mestih v območju, kjer bi se lahko nahajalo množično grobišče. Po opravljenih raziskavah se jame zravnajo.
Do preiskave terena prihaja zato, ker so pri postavljanju kanalizacije za osrednjo brežiško čistilno napravo, ki se gradi pri Mostecu, delavci naleteli na ostanke človeških kosti. Po Zakonu o vojnih grobiščih se mora takšna najdba prijaviti policiji, ta obvesti tožilca, ki ukrepa naprej.
Področje odkrivanja prikritih grobišč sodi v sektor za vojne invalide, vojne veterane in žrtve vojnega nasilja pri Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve. Podsekretar mag. Dimitrij Omersa je povedal, da imajo sklenjeno pogodbo z zgodovinarjem dr. Tonetom Ferencem, ki evidentira potencialna grobišča povojnih pobojev. Pred raziskavami terena mora ministrstvo dobiti soglasje lastnikov zemljišča. Za raziskave pri Mostecu je predvideno območje, kjer je 15 lastnikov in večina jih je že dala soglasje, manjkajoči dve izjavi pa pričakujejo v teh dneh.
...na strani 3
Od Mosteca je protitankovski jarek vijugal proti Mihalovcu. Njegovo traso ponekod zaznamuje grmovje. Čistilna naprava ne stoji na eventuelnem grobišču, čeprav je blizu območja, ki ga bodo preiskali.
iz vsebine
Dve leti po neurju ...stran 2
Krška klet dobila konkurenco
...stran 4
»Sirarja« obsojena ...stran 5
Nagrajenci kmetijskega sejma 1^^^ ...stran 7
Kako do prve zaposlitve
...stran 10
Ustanovljena zbor in senat
Maribor, Velenje, Krško - Junija letos je državni zbor ustanovil Fakulteto za energetiko s sedežem v Krškem in dislocirano enoto v Velenju. Dva meseca za tem pa sta bila na Univerzi v Mariboru, kamor fakulteta sodi, konstituirana akademski zbor fakultete in njen senat. S tem je izpolnjen še en pogoj za nadaljnje delo fakultete, ki naj bi prve študente vpisala že v študijskem letu 2008/09.
1. avgusta letos je bil dr. Dali Donlagič imenovan za vršilca dolžnosti dekana fakultete za energetiko. Za predsednika akademskega zbora fakultete je bil potrjen dr. Igor Tičar, izvoljen je bil tudi senat fakultete in štirje prodekani. Da ustanovitev fakultete za energetiko podpira tudi gospodarstvo, kaže prisotnost predstavnikov Holdinga slovenskih elektrarn, Gen energije, Termoelektrarne Brestanica, Inštituta Jožef Štefan in še nekaterih drugih na konstitutivni seji, ki se je je udeležil tudi krški župan Franci Bogovič.
V roku enega leta bo potrebno zagotoviti še nekatere pogoje za delo fakultete. Predavalnice in kabineti so na voljo v obnovljeni stavbi na Hočevarjevem trgu, zagotoviti bo potrebno še prostore za laboratorije, za praktične vaje ter ustanoviti inštitut za znanstveno in raziskovalno dejavnost. Inštitut naj bi imel sedež v Mariboru, hidro-tehnični laboratorij bo v Krškem, termo-tehnični pa v Velenju. Krški laboratorij naj bi bil tudi s pomočjo evropskih sredstev zgrajen v Vrbini do začetka študijskega leta 2009/2010. Zupan Bogovič pri tem pričakuje sodelovanje elektrogospodarstva celotne Slovenije. Tudi rektor mariborske univerze dr. Ivan Rozman je prepričan, da bo fakulteta za energetiko kot edina nova fakulteta s področja tehnično-naravoslovnih ved, deležna finančne podpore države
in da ne bo ostala zgolj na plečih občin in univerze.
Fakulteta za energetiko naj bi prve študente vpisala že v šolskem letu 2008 /09. V Krškem bo razpisanih 80 študijskih mest - 40 za visokošolski in 40 za univerzitetni program, od tega naj bi bila polovica izrednih študentov. N.Č.C.
Primož drugi na svetu
Osaka, Brežice - Kozmus je na 11. svetovno prvenstvo v atletiki pripotoval kot eden izmed glavnih favoritov za odličje, saj je imel tretji izid sezone na svetu. Po številnih vrhunskih izidih in finalnih uvrstitvah na velikih tekmovanjih je sedaj posegel tudi po odličju. Doslej je bil šesti na olimpijskih igrah leta 2004v Atenah, peti na svetovnem prvenstvu leta 2003 v Parizu, četrti na svetovnem finalu Mednarodne atletske zveze leta 2004 na Madžarskem in po 20-mesečnem premoru zaradi poškodbe in bolečin v hrbtu sedmi na lanskem evropskem prvenstvu v Goeteborgu. Brežičani, ponosni na svojega šampiona, so mu ob prihodu domov pripravili sprejem in se skupaj z njim veselih uspeha.
Že pred odhodom v Osako je o svoji vlogi favorita dejal: “Moj cilj in cilj celotne reprezentance na SP je medalja. Ne morem je obljubiti, ker nas je pet do šest, ki lahko posežemo po najvišjih mestih. Kljub temu bomo vsi razočarani, če mi ne bo uspelo stopiti na zmagovalne stopničke. Na treningih mi kaže dobro in menim, da bom lahko uresničil zastavljeno. Glede na letošnjo sezono sem tudi zelo samozavesten. Po OI leta 2000 v Sydneyju, ko sem bil še »zelen« na velikih tekmovanjih in temu primerno »uspešen« (38. mesto), sem vsako leto stopnjeval svoje izide, le poškodba me je ustavila za skoraj dve leti.” Tudi v izjavi za Sava-Glas je dejal: »Moj cilj je uvrstitev v finale, želja po do sedaj odlični sezoni pa medalja.«
In želja se je uresničila, njemu, njegovemu trenerju Vladu Kevu,
Montaža katalizatorjev in izpušnih sistemov
Jožica Novak Krajšek s.p.
Ob potoku 10. Novo mesto: 07/33 46 112
Tako smo Primoža pričakali, ko seje vrnil iz Pariza. Pri naslovu izpred štirih let smo zamenjali samo eno besedo, »Kori« pa je v tem času pridobil nekaj let, nekaj kg in najpomembnejše - nekaj metrov, pa kolajno okoli vratu.
ki ga je spremljal na Japonsko, njegovim športnim prijateljem v brežiškem atletskem klubu in vsem, ki sc> držali pesti zanj, da bi mu uspelo. Čeprav v neizprosni konkurenci najmanj šestih, ki bi lahko osvojili odličje - ta pa so samo tri - je Primož pokazal, da je iz pravega testa. Zbral se je v pravem trenutku in s svojimi meti nekatere od omenjenih šestih že takoj na začetku pošteno prestrašil, saj je z meti preko 80 m lep čas vodil in nasmihalo se mu je že zlato. Če ne bi bilo Belorusa Tikhona, ki mu je čisto na koncu vendarle uspelo
kladivo zalučati »predaleč«. Čeprav je bil Primož najprej kar malo slabe volje, je vendarle z osvojeno srebrno medaljo postal najboljši Slovenec na dosedanjih svetovnih prvenstvih. Zato zares nima vzroka za razočaranje.
Primož se je ovenčan z medaljo vrnil v domovino sinoči (29. avgusta) nekaj po 20. uri na letališče Jožeta Pučnika na Brniku, kjer je bil deležen prvih čestitk, prav tako pa so mu, veseli njegovega uspeha, sprejem ob prihodu domov pripravili tudi v Brežicah. J.K.
...Če želite postati vidni', če želite postati brani, pišite, fotografirajte, oglašujte v našem Časopisu... pokličite 07/44-43--ZSO
Dve leti po katastrofalnem neurju
Država bo še morala seči v žep
Krško, Sevnica - Minili sta dve leti, kar se je hudo neurje razbesnelo nad Posavjem in za nekaj časa popolnoma ohromilo življenje. Hudourniki so zalili ceste in železniške tire in sprožili plazove. Številne družine so ostale brez strehe nad glavo in so morale poiskati nova domovanja. Dve leti po neurju in delni sanaciji v Krškem ugotavljajo, da bo obnova trajala vsaj še pet let. V občini Sevnica je avgustovsko neurje pred dvema letoma naredilo po normativih za ocenjevanje po uredbi, ki velja v primerih naravnih in drugih nesreč, za 7.680.000 evrov (1,8 milijarde SIT) škode. Realno je bila ta še večja, zato sanacija v celoti še ne bo tako kmalu zaključena. Država je doslej namenila slabih 1.400.000 evrov ali 333 milijonov SIT pomoči.
Sanacija po neurju bo trajala še pet let
Poplave in plazovi, ki so bili posledica hudega neurja leta 2005, so v občini Krško ogrozili 168 stanovanjskih in gospodarskih objektov, popolnoma uničenih ali poškodovanih pa je bilo več kot 300 km cest. Doslej so v krški občini sanirali vrsto plazov, med njimi so bili najzahtevnejši plazovi Dunaj, Sremič in Kalce, pa tudi tisti za objektom Glas. Sanirali so tudi okrog 200 km cest, najzahtevnejša je bila ureditev ceste Krško-Ro-re-Cesta. Z obnovo komunal-
da je v hiši mogoče in varno živeti, trije primeri pa so zahtevali preselitev, saj zaradi škode v domovih ni bilo več mogoče bivati. Družini Kukovičič in Brašnič živita v občinskih stanovanjih, za katera jih je občina za dobo treh let oprostila plačila najemnine, še vedno pa jim pomagajo pri iskanju trajnejše stanovanjske rešitve. Družina Žveglič, ki se je po neurju prav tako morala izseliti, pa si je s pomočjo donatorskih in državnih sredstev kupila hišo.
Za obnovo po neurju so v krški občini doslej porabili 2,1 milijona evrov. Sanacija je zahtevala občutno prestruk-
Cesta na Rore pred sanacijo
Cesta na Rore sanirana
ne infrastrukture ne vzposta- turiranje občinskega prora-vljajo zgolj prvotnega stanja, čuna, potekala pa je tudi s ampak si prizadevajo za višjo pomočjo državnih sredstev, kakovost saniranih in novo- Državna pomoč je znašala zgrajenih objektov.	slabih 650.000 evrov, kar je 31
Ob neurju je bilo v krški odstotkov doslej porabljenega občini ogroženih pet družin, denarja.
V dveh primerih so strokov- V Krškem ocenjujejo, da njaki ugotovili, da bo zadosto-	bo sanacija trajala vsaj še pet
vala ustrezna sanacija plazu in let, zaključena naj bi bila leta
Zemeljski plaz nad stanovanjsko hišo Zupanc v Račiči
Plaz pri Turkovih
Saniran plaz pri Turkovih
2012, zanjo pa bi potrebovali še dodatnih 7 milijonov evrov. Kot pravi župan Franci Bogovič, pri odpravi posledic neurja računajo na nadaljnjo pomoč države, istočasno pa izpostavlja, da je država doslej sofinancirala le odpravo škode na komunalni infrastrukturi in da posamezniki, ki so utrpeli škodo na svojih kmetijskih zemljiščih, do danes še niso dobili nobenih sredstev. Tudi pri tem občina pričakuje jasen odgovor države, kdaj in v kakšnem obsegu bodo zagotovljena sredstva za odpravo posledic na kmetijskih zemljiščih.
Najprej sanirali ceste, mostove in plazove
V Sevnici je neurje največ škode naredilo na cestah. V poročilu občinskega svetovalca Jožeta Žvara, ki je vodil evidentiranje škode in kasneje sanacijo, je bila škoda na lokalnih cestah ocenjena na
4.266.000	evrov, na javnih poteh je znašala 2.382.000 evrov, na nekategoriziranih cestah
300.000	evrov in na gozdnih cestah 295.000 evrov. Zemeljski plazovi, ki so ogrožali stanovanjske in poslovne objekte, so naredili za 329.000 evrov
Te dni podjetje Kostak iz Krškega izvaja sanacijo zahtevnega plazu pod cerkvijo Sv. Lovrenca v Zabukovju, ki se je sicer sprožil pred 12 leti, predlansko neurje pa je stanje še poslabšalo. Pogodbena vrednost del, ki jih nadzira podjetje Geo projektanta Sergeja Venturinija iz Ljubljane znaša 90.500 evrov. Sanacija naj bi bila zaključena sredi septembra, zaradi narave del pa je bilo potrebno popolnoma zapreti cesto skozi vas. Občina je zato pred začetkom del na plazu na novo uredila javno pot za obvoznico.
Sanirani plaz pri Zupančevih
škode, za 106.000 evrov pa je bilo poškodb na vodovodni in komunalni infrastrukturi.
Najnujnejša sanacija razmer na terenu, da je bila vzpostavljena prevoznost in zavaro-vani objekti pred uničujočimi plazovi, se je izvedla v prvih dneh po neurju. Občina je nato pripravila prvi sanacijski program, za leto 2007 pa drugi delni program sanacije, ki je bil podlaga za odobritev državne pomoči za tekoče leto. Ta je znašala 555.000 evrov, skupno pa je občina Sevnica za ukrepe in popravilo uničene infrastrukture doslej prejela 1.389.000 evrov. Za ta denar so zgradili tri manjše mostove čez potok Sevnična in uredili njegove brežine, most na rela-
ciji Blanca-Poklek z novim cestnim priključkom, most pri Kopitarni v Sevnici, ki ob neurju sicer ni bil poškodovan, je bil pa pod vodo. Sanirali so plazove, ki so najbolj ogrožali hiše in ceste.
Župan Kristijan Janc upa, da bodo pristojna ministrstva glede na dostavljene podatke o škodi nadaljevala z razporejanjem državne pomoči sev-niški občini. Ta je v investicijskem delu proračuna lani dala prednost rekonstrukciji v neurju uničenih cest, bo pa potrebnega še veliko denarja, da bodo povrnjeni normalni pogoji za življenje na prizadetih območjih.
Nada Černič Cvetanovski Branka Dernovšek
Škoda po toči
Posavje - V Posavju je letos toča prvič udarila maja, nato pa še večkrat, vendar v omejenih pasovih. Največjo škodo so po toči 20. avgusta utrpeli sadovnjaki na 40 ha površin Sadjarstva Blanca. Do 28. avgusta, ko je potekel rok za prijavo škode, jo je prijavilo 62 sadjarjev.
Regijska komisija, ki je predhodno pregledala s točo prizadeta področja, je opazila največ škode v sadovnjakih. Občinske komisije so se zato v javnem pozivu k prijavi škode omejile v prvi vrsti na sadje, v Krškem so dodali še ječmen, v Brežicah pa vinograde, saj na drugih kulturah ni bilo vidnih poškodb. Škoda pri posamezniku je morala presegati 30 odstotkov pridelka.
V sevniški občini je bilo devet prijav za sadovnjake na skupno 100 ha, najbolj poškodovan pa je nasad Sadjarstva Blanca, kjer je pridelek poškodovan v 90 odstotkih. V Krškem in Kostanjevici je od skupno 40 sadjarjev škodo prijavilo 27, v Brežicah pa 26 sadjarjev.
Poziv za prijavo škode po toči ne pomeni, da bo sledila tudi državna odškodnina. O tem bo odločala vlada, ki pa mora spoštovati evropsko direktivo glede dvojnega financiranja ene in iste proizvodnje. Ob subvencijah in sofinanciranju premije za protitočno zavarovanje bi namreč dodatna sredstva pomenila trojno financiranje dejavnosti. B.D.
Radio Energy brez radijskih novic Infonet
Ljubljana, Krško - Podjetje Quadrum je z dopisom, datiranim na 10. avgust, Radio Energy obvestilo, da bo s L septembrom prekinilo dostavo novic Infonet.
Več kot očitno se je dolgoletno sodelovanje med podjetjem Lea Oblaka in družino Puntar končalo. Po vseh odprtih vprašanjih, tožbah in očitanih grožnjah oz. obtožbah sta vrh nesoglasja dosegla v trenutku, ko so se pri oddajanju Radia 1 pojavile motnje, o čemer smo že poročali. Spomnimo - 26. julija je merilna ekipa Agencije za pošto in elektronske komunikacije opravila meritve ter potrdila sume policije, da je na območju, kjer je tudi objekt Srečka Puntarja, prihajalo do motenj signala. Kriminalisti so zaradi suma namernega motenja signala oddajnik, ki so ga odkrili v prostorih Radia Energy, zasegli in nadaljevali preiskavo in ob potrditvi suma napovedali ovadbo na Okrožnem sodišču v Krškem. Ob tem naj dodamo, da so iz Policijske uprave Krško na naše vprašanje, v kateri fazi je postopek, odgovorili, da še vedno zbirajo podatke in da kazenska ovadba zoper osumljenega še ni vložena.
Dosedanje sodelovanje med podjetjem Quadrum in Radiem Energy je temeljilo predvsem na dostavi novic Infonet, ki se predvajajo vsako uro. »Edini lokalni radijski postaji v Posavju«, kot se zadnje čase sami (neutemeljeno) pohvalijo na Radiu Energy, se prav lahko zgodi, da bodo postali edina radijska postaja v Posavju brez novic.
To sicer lahko preprečijo tudi tako, da se bodo produkcije novic lotih sami, kar pa bo z vidika pomanjkanja novinarskega kadra v Posavju zelo zahteven zalogaj. P.U.
Sondirali bodo tudi na Mostecu
Koliko jih je končalo v protitankovskem jarku?
Mostec pri Dobovi - Pri polaganju cevi za kanalizacijo do osrednje brežiške čistilne naprave ob Savi pri Mostecu, ki je v gradnji, so delavci podjetja KOP naleteli na človeške kosti. Na tej lokaciji to ni nič nenavadnega, saj so jih našli že, ko so delali nasip ob Savi in po besedah Kreša Štritofa iz KOP-a vsakič, ko so kaj razkopavali in urejali na področju protitankovskega jarka iz druge svetovne vojne. Domačini šušljajo, da je jarek množična grobnica Nemcev, ustašev, domobrancev in premožnih brežiških družin, ki so jih na tem prostori likvidirali zmagovalci vojne. Komisija za reševanje vprašanj prikritih grobišč, ki jo vodi Jože Dežman, bo na podlagi sondiranja terena podala ugotovitve, kolikšno število ljudi je tukaj končalo svojo pot.
Ob nastopu druge svetovne vojne je živelo v Brežicah okoli 40 meščanov nemškega rodu, ki so bili pretežno premožni in organizirani v Kul-turbundu. Je ob koncu vojne kdo od njih končal v protitankovskem jarku pri Mostecu?
Med 20. aprilom in 15. majem 1941 je okupator izgnal inteligenco iz Brežic in bližnje okolice v NDH, Srbijo in Ljubljansko pokrajino, ki je bila pod okupacijo Italijanov. Vir navaja, da je bilo nasilno odpeljanih več kot 120 ljudi. So se vrnili, ali je kdo nedolžen končal na kakšnem množičnem morišču?
Po odloku o izselitvi Slovencev iz Posavja in Obsotelja, izdanem 20. oktobra 1941, je bilo iz približno 70 vasi brežiške občine izseljenih več kot 15.500 ljudi. Ena teh vasi, ki je bila skoraj v celoti izseljena, po hišah pa nastanjeni Kočevarji, je tudi Mostec.
835 domačinov iz brežiške občine se je rešilo izgnanstva z begom na Hrvaško in v Ljubljansko pokrajino, navaja Roman Savnik v III. knjigi Krajevnega leksikona Slovenije. Med tistimi, ki se je z begom v Slavonijo rešila, sicer bi bila z očetom in materjo transportirana v nemško taborišče, je danes 83-letna Marija Priveršek z Mosteca ali Šu-
in kasnejšim možem Rudijem: »Imeli smo hišo z velikim ostre-škom, kjer sva postajala z Rudijem, ko je hodil k meni »v vas«. Kar naenkrat je začelo odmevati od rafalov iz smeri »pancer grabna«. Drugi dan sta šla Rudi in Golobičev stric proti Savi do barake pri brodu, dlje nista upala. Spet sta slišala streljanje in rekla sta, da tudi jok. Ne bi vam znala povedati, koliko časa se je to streljanje slišalo, zagotovo pa ne samo en dan. Po določenem času napetosti, ko nihče ni upal ne

Franci Cetin
govoriti ne spraševati, so bile na pancer grabnu delovne akcije in bila sem zraven. Jarek smo zasipavali, ni pa bilo videti, kaj je notri.«
»Pa menda ja ne bo kaj narobe, da sem to povedala,« se je zbala gospa Mici in zaplavala v spominih na tisti negotovi čas. »Veste, med vojno sem bila dvakrat pred gesta-pom in sem jo srečno odnesla. Pa je šlo enkrat tako na tesno, da bi lahko z zakonskim parom, pri katerem sem živela, končala pod kroglami v Stari Gradiški, ker smo bili lažno
Marija Priveršek
mlajeva Mici. Poleg spominov na srečno snidenje s starši, ji konec vojne spomin zaznamuje streljanje, ki ga je nekega pomladnega večera leta 1945 slišala s tedanjim fantom
ovadeni. Na zaslišanju smo dokazali svojo nedolžnost in bili izpuščeni«.
Tisti, ki so končali v protitankovskem jarku pri Mostecu, niso bili zaslišani in ravno
Če bo sondiranje pokazalo, da gre pri Mostecu za množično grobišče, bodo najprej skušali ugotoviti, kdo so žrtve, če gre res za Hrvate, Nemce, domačine in še katere druge . Pri tovrstnih odkrivanjih ne gre za poimensko odkrivanje nesrečnikov, ki so končali v povojnih pobojih. Stvar dogovora ostaja, kako se ukrepa po odkritjih. O prekopu domačih žrtev se odloča naša država, prekop tujih žrtev pa odrejajo njihove matične države, ki morajo pokriti tudi nastale stroške, je povedal mag. Omersa. Najprimernejša rešitev je pustiti posmrtne ostanke, kjer so, in na kraju postaviti primerno spominsko obeležje.
zaradi tega so v javnosti različna stališča do tega, kolikšno pozornost si po 60 letih sploh zaslužijo povojni poboji. Eni pravijo, naj se teh vprašanj ne odpira, ker daje najbrž takratna situacija zmagovalce z razlogom vodila k takšnim dejanjem. Drugi so prepričani, da si nedolžni v teh skupnih grobnicah zaslužijo rehabilitacijo in pomnik. Pri Mostecu je bil ta po padcu socializma postavljen, a so ga neznanci odstranili. Tako, kot ni bila postavitev križa, na katerem je pisalo, da so tudi tukaj zakopani padli za svobodo, deležna večje pozornosti, ni bila niti njegova odstranitev. »Pancer graben« je tema, o kateri malokdo v vasi upa spregovoriti za javnost.
Franci Cetin z Mosteca se spominja govoric iz svojega otroštva, ko so ljudje govorili, da na njivah ob Savi določen čas ni bilo možno delati zaradi smradu, ki so ga povzročala plitvo zakopana številna trupla. » Oče, ki je preživel Dachau, ker se je uprl podpisati, da prostovoljno vstopi v nemško vojsko, je glede na izkušnje tistega groznega časa, ko nisi vedel, katero dejanje ti lahko ogrozi življenje, nerad videl, če smo otroci vlekli na ušesa pogovore o dogajanju v protitankovskem grabnu. Toda vseeno so se govorice širile, čeprav s strahom. Rečeno je bilo, da so jih vozili tudi iz taborišča Teharje in ker je bil zaradi mokrote teren čisto razmočen, so jih s tovornjakov nagnali ob glavni cesti, nato pa jih gnali peš do jarka. V blatu naj bi bile opažene sledi bosih otroških nogic. Več ljudi je reklo, da niso streljali samo vojakov in odraslih, temveč tudi ženske in otroke. Pa za eno brežiško družino se je govorilo, da so jo vrgli v ta jarek, čeprav so celo vojno pomagali partizanom z večjimi količinami usnja, blaga, moke in drugih prehrambenih iz-
delkov. Po tistih pobojih naj bi se tam našli zlati okvirji očal z začetnicama imena enega slovenskega zdravnika, ki je bil v nemškem lagru. Takšne so govorice in najbrž bo držalo, da so tukaj končali tudi ljudje, ki si med vojno niso umazali rok, so se pa komu osebno zamerili, ali se je kdo polakomnil česa, kar so posedovali.«
Cetin je mnenja, da bi morali začeti odkrivati resnico o pobojih na Mostecu vsaj pred 20 leti, ko so bili očividci še živi. Pravi, da ti povojni dogodki puščajo neprijeten občutek in znebili se ga bodo le tako, da se javno pove, kar kdo ve in kar se bo odkrilo. »Ljudje se še danes bojijo o tem govoriti, vendar se narod takega bremena reši le z resnico ali izpovedjo, ne z molkom,« meni Cetin.
Glede na dejstvo, da je čistilna naprava za Brežice locirana nad »pancer grabnom« in pri izkopu za temelje niso našli nobenih kosti, se nadzorni inženir Vojko Bibič iz Regiona nadeja, da bodo dela še naprej potekala nemoteno, dokončana pa bodo po predvidenem terminskem planu.
Predsednik Komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč Jože Dežman je bil ob zaključku naše redakcije še na dopustu, zato smo izvedeli zgolj to, da naj bi se raziskave terena začele v jeseni. Občina Brežice je bila kot lastnica dela zemljišča naprošena za soglasje in ga je tudi dala. Skupaj je 15 lastnikov parcel, ki zaokrožajo domnevno grobišče, in Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve čaka na soglasje le še dveh lastnikov. Ko ga dobi, bo izdalo dovoljenje za začetek sondiranja, pravi podsekretar mag. Dimitrij Omersa.
Branka Dernovšek
Božidar Resnik
Skrbijo za čisto Savo in podtalnico
Krško - V podjetju Kostak so se pred časom lotili razvojno raziskovalnega projekta pod nazivom »Razvoj tehnologije za odstranjevanje plavja in usedlin pred akumulacijskimi jezovi«.
Za ta projekt so se odločili, ne samo zato, da bi odstranjevali plavje in usedline v akumulacijskih jezovih, ki so ali pa še bodo nastali ob izgradnji hidroelektrarn na spodnji Savi, ampak tudi zato, da bi tako očiščen vodotok pripomogel k nemotenem delovanju vseh hidroelektrarn v verigi in s tem hkrati zaščitili vire pitne vode in podtalnico. Poleg tega bi lahko trgu ponudili sekundarni izdelek, saj bi iz zbranega plavja biološkega izvora s tehnološkimi postopki lahko pridobivali naravno gnojilo - kompost.
S tem projektom so se v maju lani prijavili na razpis Ministrstva za gospodarstvo za spodbujanje razvoja inovacijskega okolja za neposredne spodbude za skupne razvojno-inovacij-ske projekte v letih 2006 in 2007. Razpisni kriteriji za pridobitev sredstev so bili zelo ostri, zato so se povezali s partnerskim podjetjem Timi, s Tehnološkim centrom Posavja ter z Univerzo v Mariboru oz. njeno Fakulteto za gradbeništvo. V mesecu juliju je komisija izmed 48 prijav izbrala 9 projektov, ki so skupno prejeli 2,19 milijarde SIT (nekaj čez 9 milijonov evrov) nepovratnih sredstev. Država je tako sofinancirala razvojne projekte podjetij Seaway group, Iskratel, Predilnice Litija, Niko, AET, Savatech, Yulon, Rotomatika, med prejemniki sredstev pa je bil tudi Kostak.
Za ta projekt so v Kostaku dobili 645 tisoč evrov iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, vrednost celotnega projekta pa je milijon in 473 tisoč evrov. Po besedah predsednika uprave Božidarja Resnika so za njegovo izvedbo nabavili nekaj novih strojev, tako premični drobilec lesa in stroj za odstranjevanje plavja, nameravajo pa kupiti še vso potrebno laboratorijsko in drugo opremo. V Kostaku se zavedajo, da bodo za te storitve morali kandidirati na javnih razpisih in da bo morala država še bolj doreči zakonodajo, za urejanje vprašanj, povezanih s čiščenjem usedlin in plavja. Zato pričakujejo, da bodo pred gradnjo HE Krško, Brežice in Mokrice opravljene tudi strokovne študije o vplivih le teh na podtalnico in s tem tudi na vire pitne vode na Krško- brežiškem polju. M.M.
Popis nepremičnin v Posavju zaključen, v Sloveniji še ne
Sevnica - Popis nepremičnin, Id se je začel pred novim letom in naj bi bil po prvotnem načrtu vlade zaključen aprila letos, še kar traja. Od 1.838.998 stavb v Sloveniji je popisanih bbzu 1.700.000. V Posavju je bil popis zaključen konec junija. Čeprav na terenu popisovalcev ni več, imajo z usklajevanjem podatkov zaposleni na Območni geodetski upravi in njenih izpostavah še vedno dovolj dela.
Po podatkih vodje Območne geodetske uprave Romana Novšaka je bilo v občini Sevnica izdanih popisnic za dobrih 97 odstotkov nepremičnin, v Krškem in v Brežicah pa za dobrih 98 odstotkov. Ni bilo namreč moč najti lastnikov za vsak zid, ki ga je bilo treba popisati. Vrnjenih popisnic je iz sevniške in brežiške občine za dobrih 94 odstotkov nepremičnin, iz krške občine pa za dobrih 95 odstotkov. Kot pojasnjuje Novšak, je prišlo do razhajanj med številom izdanih in vrnjenih popisnic pri večjih lastnikih s sedežem zunaj Posavja.
Nasploh popisovalci v posavski regiji niso imeli problemov pri svojem delu, je pa res, da so v povprečju za popis nepremičnin enega lastnika opravili kar dva obiska. Tako je bilo tudi na ravni države. Medtem ko so imele nekatere območne geodetske uprave v državi slabe izkušnje s popi-
sovalci, se Novšak pohvali, da so imeli v Posavju srečno roko z njihovo izbiro.
S skoraj polletnim zamikom zaključevanja popisa glede na lansko zamišljeno dinamiko se bo kasneje začelo tudi vrednotenje nepremičnin, kar bo osnova za davek na nepremičnine, ki bo nadomestil sedanji prispevek za mestno zemljišče. Roman Novšak, ki sodeluje tudi v republiški koordinaciji za popis nepremičnin, pravi, da se bo najprej vzpostavil register nepremičnin, enkrat v prihodnjem letu pa se bo začelo vrednotenje.
Ob popisu nepremičnin so nekateri občani spoznali, da se stanje v katastru ni ujemalo z dejanskim stanjem. To je priložnost, da najprej preverijo zadevo na zemljiški knjigi in če se tudi tam stvari ne ujemajo, naj ukrepajo. Vedeti je potrebno, da je zemljiška knjiga tista »sveta knjiga« lastnine in ne kataster. B.D.
agenaja
arafo
Agencija za radioaktivne odpadke, Parmova 53,1000 Ljubljana
Od 20. do 27. avgusta je na Žlegarjevem bregu nad Ceri-no potekal tabor Zoisovih štipendistov, ki ga je v sodelovanju z Mladinskim centrom Brežice organiziral območni Zavod za zaposlovanje. 20 bodočih maturantov je obravnavalo različne teme, od turizma do ekologije. Ena izmed skupin se je na pobudo našega lokalnega partnerstva ukvarjala tudi z merjenjem radioaktivnosti v naravnem okolju, spoznavala radioaktivnost, varno ravnanje z jedrskimi odpadki in se seznanila z delovanjem Lokalnega partnerstva Brežice. Ogledali so si tudi Jedrsko elektrarno Krško. Zadnji dan tabora so svoje izsledke predstavili na zaključni prireditvi v poslovnem kompleksu Gasa v brežiškem mestnem jedru.
Po nepotrebnih zapletih na Ministrstvu za okolje smo v četrtek, 23. avgusta, le dočakali prvo popočitniško sejo vlade, kije obravnavala tudi predlog dopolnilne potencialne lokacije za nadaljevanje postopka priprave državnega prostorskega načrta (DPN) za ureditev odlagališča nizko in srednje radioaktivnih odpadkov (NSRAO). Vlada RS seje seznanila s predprimerjalno študijo, v kateri je bila presojana in vrednotena potencialna lokacija za odlagališče NSRAO v občini Brežice. Vlada je odločila, da se postopek priprave DPN nadaljuje za naslednjo najprimernejšo potencialno lokacijo in sicer Vrbina, Gornji Lenart v občini Brežice, za katero se izdela študija variant, v kateri se preuči vse možne variante izvedbe odlagališča na predlagani lokaciji. S tem sklepom sta Agencija za radioaktivne odpadke (ARAO) in Lokalno partnerstvo Brežice dobila tudi formalno pravno podlago za nadaljevanje vseh postopkov glede načrtovanja, razpisa in izvedbe terenskih raziskav, pa tudi nadaljevanje procesa seznanjanja prebivalstva z omenjeno tematiko, izpeljave načrta priprave nekaterih neodvisnih študij, o čemer več v naslednjih številkah SavaGlasa.
Stane Preskar, predsednik Vodstvenega odbora 'Lokalnega partnerstva Brežice
lokalno
partnerstvo
brežlce
Tri desetletja družinskega podjetja
Sevnica - Družinsko podjetje ROHRBLITZ iz Sevnice, ki opravlja storitve čiščenja komunalnih naprav, praznuje 30-letnico. Alojz Jazbec je leta 1977 skupaj z ženo ustanovil podjetje v Dortmundu v Nemčiji, pred štirinajstimi pa z isto dejavnostjo še v Sloveniji oziroma v rodni Sevnici, kjer je danes šest zaposlenih. Ob jubileju sicer ugotavlja, da je v poslu do njega najbolj mačehovska ravno domača občina, medtem ko mu povsod drugod po Sloveniji dela ne manjka.
Alojz Jazbec je v Nemčijo prišel star 14 let. V času, ko je bil zaposlen v firmi, ki je na osnovi kanadske franšize izvajala storitve čiščenja komunalnih naprav, je ugotovil, da je na trgu prostora še za eno takšno podjetje, če bo le dovolj fleksibilno in naročnikom na voljo 24 ur dnevno. Z ženo Brigite sta se odločila, da začneta s to dejavnostjo. Začetna oprema je bilo kombinirano vozilo in osnovno orodje za čiščenje odtokov in kanalizacijskih naprav, krog naročnikov storitev pa se je dnevno širil, ker je imel edini v okrožju odzivnost ob katerikoli uri dneva, tudi ob nedeljah in praznikih. Tako je zastavljeno tudi njegovo podjetje v Sevnici, ki ga je ustanovil na pobudo Brede Mijovič in Marije Jazbec. Mijoviče-va in Jazbečeva, ki sta v času osamosvajanja Slovenije vodili sevniško občino, sta se nekaj let prej odzvali vabilu društva slovenskih zdomcev iz Dortmunda in Essna, v katerem je bil Jazbec eden aktiv-
nejših in kot podjetnik je na nekajdnevnem obisku gostil ob domačih politikih še člane boštanjske folklore. V takratnih pogovorih je padla pobuda, naj s to dejavnostjo poskusi še v Sloveniji, kar je pred 14 leti tudi storil. Danes je v sev-niškem podjetju šest zaposlenih. V Sloveniji so edini z vso tehnologijo za varstvo okolja. Njihova specialnost je sanacija kanalizacijskih cevi brez izkopa, notranje rezanje oblog, vodotesnost cevi ter natanč-
ni pregledi s kamero. Edini imajo opremo za pregled cevi premera 20 mm in razne vrste robotov, tako da lahko poskrbijo za celovito vzdrževanje komunalnih sistemov.
»Delamo po vseh slovenskih regijah, le v Posavju smo malo prisotni, medtem ko v sevniški občini sploh ni povpraševanja po naših storitvah, čeprav smo cenejši od drugih ponudnikov,« z grenkobo pove Jazbec. »Razmišljam celo, da bi sedež firme pre-
Alojz Jazbec pred svojim poslovnim objektom v Sevnici
stavil v Ljubljano, saj me kot podjetnika občinsko vodstvo niti ne zaznava niti ne upošteva.«
Glede zakonodaje in norm pri opravljanju storitev v Sloveniji pogreša kataster greznic in evidenco njihovega vzdrževanja. Odvoz odplak je področje, kjer tudi še ni najboljših sistemskih rešitev in se je potrebno dogovarjati skoraj od primera do primera, v katero čistilno napravo je tak tovor dovoljeno spustiti. Še posebej hudo je bilo, ko je začenjal. Čistilnih naprav je bilo v Sloveniji le za vzorec, veljali so predpisi,‘kam odplak ne smeš odvreči, ni pa bilo mest, kjer je to dovoljeno storiti. Na vprašanje, če mu je kdaj žal, da je s to dejavnostjo začel v Sloveniji, Jazbec odgovarja: »Žal mi ni, je pa bilo več preprek, kot sem se jih ob postavljanju firme nadejal. Tudi spoštovanje predpisov s področja varstva okolja je tukaj dosti bolj raztegljivo kot v Nemčiji. Vendar se tudi tukaj spreminja na bolje.«
Branka Dernovšek
Lisca predstavila nove modele
Portorož - Lisca je 22. avgusta v dvorani Cristoforo Co-lombo kongresnega centra hotelov LifeClass v Portorožu svojim poslovnim partnerjem in predstavnikom medijev prvič predstavila modne smernice za pomlad in poletje leta 2008. Preko 120 obiskovalcev je najprej občudovalo modno revijo, nato pa je sledila obširna predstavitev serij in modelov perila, spalnega programa, bluz in kopalk novih kolekcij. Na modno pisto so tudi tokrat stopile znane slovenske lepotice, med njimi miss Slovenije 2005 in novi obraz blagovne znamke Cheek by Lisca Sanja Grohar ter slovenska Miss Universe in najlepša Evropejka 2007 Tjaša Kokalj. Po videnem bosta pomlad in poletje prihodnjega leta zaznamovani s široko paleto barv, od klasičnega dueta črna-bela, do drznih rdeče in zlate, perilo pa nas bo božalo v nežnih zelenkastih in rožnatih pastelnih tonih. M.M.
Krška vinska klet dobiva konkurenco
Impoljca - Tik za domom upokojencev in oskrbovancev Impoljca je zrasla največja zasebna vinska klet na Dolenjskem, Vinski center Zajc. Uradno jo bodo odprli na Martinovo, že sedaj pa je vse nared za odkup letošnjega pridelka.
Družina Zajc iz Nove- nimiva za pridelovalce z obeh ga mesta je leta 2000 svojim strani Save. Vinarji Zajčevi si-osnovnim dejavnostim, ki jih cer ne skrivajo, da je v prvem izvaja v okviru podjetja Spor- planu vendarle cviček, čeprav ti d.o.o , priključila tudi vi- so se že lani izkazali z modro narstvo. Pridelovanje in ne- frankinjo, razmišljajo pa tudi govanje vin je namreč njihova o sortnih vinih.
Na dnevu odprtih vrat se je vinogradnikov kar trlo.
dolgoletna družinska tradicija. V letošnjem letu pa so na Impoljci pri Sevnici, ob cesti Sevnica-Krško, zgradili veliko vinsko klet. Klet je v zaključni fazi izgradnje in opremljanja, namenu pa jo bodo predali za god sv. Martina, kjer se bodo pridobitve veselili skupaj s poslovnimi partnerji.
V klet maj naj bi letno pridelali 500 tisoč litrov vina, čeprav so same kapacitete posod in procesne opreme večje, do 780 tisoč litrov. Klet leži na stičišču dolenjskega in bizeljsko- sremiškega vinorodnega okoliša, zato naj bi bila za-
Vinarstvo Zajc je na dan odprtih vrat oz. na delovni pogovor povabilo dosedanje partnerje in tudi ostale vinogradnike, ki so si lahko ogledali vinsko klet in se seznanili s podrobnostmi glede odkupa ali stekleničenja vina. Nad odzivom vinogradnikov so bili vinarji presenečeni, saj jih je prišlo več kot 500.
Odkupne cene grozdja bodo letos na ravni lanskih in ne bo odstopanj, pravi Božidar Zajc ml. iz Vinarstva Zajc.
Nada Černič Cvetanovski
Podpisana pogodba za čistilno napravo
Sevnica - Po zaključku pogajanj pri iskanju izvajalca za gradnjo čistilne naprave Sevnica je sedaj podpisana tudi pogodba. Direktor podjetja Nivo iz Celja Danilo Senič zagotavlja, da bodo delo opravili v roku in na nivoju, kot zagotavlja ime firme. Kakovost del bo nadziralo podjetje DDC svetovalni inženiring iz Ljubljane. Direktor Matija Vilhar poudarja strokovnost in neodvisnost nadzora, saj podjetje ni v nikakršnih kapitalskih povezavah s katerim koli izvajalcem ah proizvajalcem opreme za tovrstne projekte.
Več kot 3 milijarde nekdanjih SIT oziroma slabih 13 milijonov evrov vreden projekt čistilne naprave za mesto Sevnica z Boštanjem je posel, ki bi si ga želelo več slovenskih gradbincev, zato je bilo tudi toliko blokad v postopku izbire izvajalca, ki ga je Občina Sevnica iskala preko javnega naročila. Tako drage investicije v občini še ni bilo, zato je župan Kristijan Janc slavnostni podpis pogodbe z direktorjem Nivoja Danilom Seničem v prisotnosti ministra za okolje Janeza Podobnika označil za prazničen dan. Podjetje Nivo mora do leta 2010 poleg čistilne naprave za 9900 populacijskih enot potegniti še preko 10 km kanalizacijskega omrežja v
Sevnici. Leto 2010 je kot zadnji rok postavil Bruselj, saj se projekt sofinancira iz kohezijskega sklada v višini dobrih 5 milijonov evrov. Kasneje tega denarja ne bo moč počrpati. 4.300.000 evrov bo prispevalo Ministrstvo za okolje, sevniški občinski proračun bo obremenjen z dobrima 2 milijonoma evrov, 1.300.000 evrov pa znaša prispevek z naslova dajatev za odpadne vode.
Minister Podobnik je slovenske občine pohvalil, da so zelo resno pristopile k ekološkim programom in se kar vrstijo gradnje čistilnih naprav, za katere na ministrstvu namenjajo precejšnje sofinancerske deleže. B.D.
Kristijan Janc in Danilo Senič (stojita) ob podpisu pogodbe
t
f
i
t
KRONIKA
Kako se razpletajo posavske mamilarske zgodbe
Krško - Okrožno sodišče Krško je po uradnih podatkih najuspešnejše okrožno sodišče v Sloveniji. To potrjuje statistično poročilo o delu sodišč, s tem pa se je na srečanju državnih tožilcev pohvalila tudi predsednica sodišča Dušanka Weiss. Mi pa smo raziskali, kako se na sodišču razpletajo največje mamilarske zgodbe lanskega leta.
V lanskem letu so policisti v sodelovanju s cariniki zasegli okrog 100 kg heroina, poleg tega pa ujeli šest večjih združb, ki so po mnenju policije imele glavno vlogo pri preprodaji droge v Posavju.
Sojenje gostincema Mihaelu Glogovšku in Evgenu Komočarju - v navezi z njima je bil še Ivan Hvizdak, ki jih je obtožnica bremenila trgovanja s kokainom, je na prvi stopnji zaključeno. Sodišče je Glogovšku in Komočarju dosodilo leto in 2 meseca zapora ter plačilo denarne kazni, pogojno obsodbo - eno leto zapora za preizkusno dobo dveh let pa je sodišče dosodilo tretje obtoženemu Hvizdaku.
Sojenje mamilarski združbi v postavi Srdan Berič, Marjan Kok, Robi Žirovnik,
Aleksander Slonecki in Primož Tomše, ki so jo februarja lani ujeli sredi Radeč, se bliža koncu. Sojenje se vleče predvsem zato, ker vpleteni zahtevajo poslušanje prisluhov, do katerih je policija prišla s prisluškovanjem mobilnim telefonom obdolženih v času, ko je njihovo delovanje tajno spremljala. Sojenje se bo nadaljevalo septembra.
Na okrožnem sodišču v Mariboru se je že zaključilo sojenje preprodajalcem heroina, med katerimi sta bila tudi Albin Božičnik in Ivica Re-kič. Omenjena sta imela vlogo posrednika in dobavitelja. Božičnik, ki so mu pripor podaljšali do pravnomočnosti sodbe, je bil obsojen na šest let in šest mesecev zapora, Rekič, ki so mu prav tako podaljšali
pripor, pa na 5 let zapora.
V tem času na krškem okrožnem sodišču poteka sojenje Ahmetu Bajraktariju, ki so ga konec novembra lani na mejnem prehodu Sečovlje zalotili z 12,5 kg heroina. Bajraktari, ki je v priporu, zanika krivdo, znano pa je, da sta zaradi njega za zapahi pristala že dva človeka, saj sta zanj prevažala heroin. 30-letni Krčan Lucijan Šibilja je bil z 10 kg heroina zaloten na mejnem prehodu Ba-jakovo in prestaja zaporno kazen na Hrvaškem, preostanek kazni pa naj bi prestal v Sloveniji. Refki Musaj iz Hrastnika, ki je za Bajraktarija vozil 10,5 kg heroina, pa prav tako prestaja zaporno kazen na Hrvaškem, saj so ga z dragocenim tovorom zalotili na istem mejnem prehodu.
Pred obličjem krškega sodnega senata se je tudi že znašla osemčlanska heroin-sko-kokainska naveza Peter Vogrinc, Marko Jurič, Snežana Petrovič, Bojan Rab-zelj, Uroš Jankovič, Mateja Kos, Iztok Dravinc in Robert Čečelič. Dva sta iz Krškega, dva iz Brežic, preostali pa iz Ljubljane in Novega mesta.
Obsojena sta bila tudi že oba prevoznika večjih količin heroina; Rafija Nezirija, ki je sredi decembra skušal v Slovenijo spraviti 20 kg heroina, skritega v avtu, so obsodili na 8-letno zaporno kazen, Aleksandra Djurdjeviča, pri katerem so le nekaj dni prej zaplenili 10 kg heroina, skritega v rezervoarju avtomobila, pa so obsodili na 6 let in 6 mesecev zapora. P.U.
Forenziki ogorčeni zaradi oprostitve »bombašev«
Ljubljana - V ponovljenem postopku je novomeško okrožno sodišče pred časom zaradi pomanjkanja dokazov oprostilo še preostale tri »bombaše«, ki naj bi sodelovali v bombnem napadu v Dobruški vasi. Forenziki, ki so opravljah preiskave, so ogorčeni.
Leon Podlogar, Branko Žižmond in Janez Schuller,
ki so bili na prvem sojenju obsojeni na visoke zaporna kazni, so bili v ponovljenem'postopku oproščeni, ker naj bi forenziki neustrezno preiskali biološke sledi na kraju zločina. Forenziki so ogorčeni in so se na oprostilno sodbo odzvali z javnim pismom. V njem zatrjujejo, da so na bombi, ki so jo našli v Dobruški vasi, kjer sta umrli dve ženski, našli mešanico dveh DNK. Na podlagi tega so identificirali dva osumljenca z verjet-
nostjo 1:15 milijard. Torej gre za verjetnost, ki meji že na gotovost, da sta imela osumljenca bombo v roki.
Kot pravijo forenziki, obrazložitev sodišča meče slabo luč na strokovnost slovenskih forenzikov, čeprav se Center za forenzične preiskave uvršča v evropski kakovostni vrh. Svojo strokovnost s področja DNK preiskav namreč biološki laboratorij najmanj enkrat letno dokazuje na mednarodnem testiranju in doslej je vse teste opravil stoodstotno. P.U.
Sevničani najhitrejši
Posavje - V prvih sedmih mesecih letošnjega leta je hitrost kot primarni vzrok prometnih nesreč na posavskih cestah na prvem mestu. Policisti zato temu problemu posvečajo precej pozornosti. Pretekli četrtek popoldne so na območju Policijske uprave Krško izvedli poostren nadzor nad ugotavljanjem prekoračitev hitrosti v cestnem prometu. V času izvajanja nadzora so ugotovili 32 prekoračitev hitrosti. Vse kršitve so bile ugotovljene v naseljih. Najvišja hitrost je bila izmerjena v naselju Sevnica, kjer je bilo ugotovljeno, da je voznik vozil s hitrostjo 88 km/h. Seveda pa so bili tega dne iz policijske kontrole izvzeti dirkači, ki so v sklopu relija Trieste-Vienna dirkali na progi Im-poljca-Studenec, zaradi česar je bila cesta celo popoldne zaprta. N.Č.C.
Spet vinjeni
Posavje - 25. avgusta, med 20. uro zvečer in 4. uro zjutraj so policisti Policijske uprave Krško izvedli poostren nadzor nad psihofizičnim stanjem voznikov. Ustavili so 80 voznikov motornih vozil ter zoper 67 voznikov odredili preizkus alkoholiziranosti z alkotestom. Ugotovljeno je bilo, da je sedem voznikov vozilo pod vplivom alkohola. Najvišja stopnja alkoholiziranosti in sicer 0,56 mg alkohola v litru izdihanega zraka je bila ugotovljena pri vozniku osebnega avtomobila na območju Krškega. Prav tako so policisti v času nadzora ugotovili, da so trije vozniki vozili, preden so uspeli opraviti vozniški izpit. Zaradi drugih ugotovljenih kršitev so policisti trem kršiteljem na kraju prekrška izdali plačilni nalog ter izrekli dva opozorili.
»Sirarja« obsojena
Obrežje, Krško - Metod Kavčič in Andrej Stanič, ki sta delala kot carinika na mejnem prehodu Obrežje, sta bila očitno nezadovoljna s plačo carinika, zato sta si kot dodatno dejavnost na meji umislila sirarstvo. A njuna »trgovina« s sirom se bo končala v zaporu.
Zgodba sega v leto 2000, ko je na območju Posavja delo-yala združba neznanih hrvaških in slovenskih državljanov, ki so se ukvarjali s tihotapljenjem sira ementa-lerja s Slovaške v Bosno. Pri tem so potrebovali pomoč carinikov in pri tem sta vskočila Metod Kavčič in Andrej Stanič. Prevozniki sira so namreč blago razložili že pred nrejo, nato pa sta carinika potrdila, da je sir legalno zapustil Slovenijo. S tem sta zaključila tranzitne postopke za sir, kr je dejansko ostal v Slovenija kjer so ga nekaj prodali, nekaj pa so ga pretihotapili preko zelene meje na Hrvaško. Zabeleženih je bilo sedem takih transportov sira — vsa-
kič po 22 ton - utajenih davkov in dajatev pa naj bi bilo za okrog 70 milijonov takratnih SIT (zdaj 292.195 evrov). Zadnji prevoz sira je ostal nerealiziran, saj so policisti opravili hišno preiskavo pri kmetu Martinu Kržanu v Cundrov-cu in v njegovi hladilnici našli 23 ton edamca slovaškega izvora, zanj pa ni imel nikakršnih dokumentov.
Sodišče je cariniku Metodu Kavčiču dosodilo enoletno zaporno kazen, Andreju Staniču pa osem mesecev zapora. Zoper Martina Kržana, ki je nudil skrivališče za tihotapljen sir, je bil po preiskavi postopek ustavljen.
Sodba je pravnomočna. P.U.
Gore so nepredvidljive in nevarne
Slovenija, Sevnica - Planinstvo je eden izmed najbolj množičnih športov pri nas, navdušenje nad gorami pa vse večje. Žal pa se vse preveč ljudi poda v hribe preveč lahkomiselno, brez potrebne opreme in kondicije. Tako so planinci Planinskega društva'Lisca Sevnica, ki so ta konec tedna »vandrali« po Alpah, lahko videli objestne Čehe in Poljake, ki so se s Triglava spuščali v sandalih. Zato ni čudno, da je v gorah vse več nesreč. Sevniške planince je pri vzponu na Triglav stiskalo pri srcu, ko so opazovali helikoptersko reševanje planincev, brata in sestre. Žal je bila za 20-letne-ga Kranjčana, ki je zdrsnil na skali, pomoč prepozna. N.Č.C.
Ustrezno opremljeni in pripravljeni so se sevniški planinci povzpeli na Triglav.
Pozor, šolarji so na cesti!
Posavje - Začenja se novo šolsko leto in na cestah bo spet več prometa. Velik delež udeležencev v prometu bodo predstavljali mladostniki in otroci, tudi tisti najmlajši, brez večjih izkušenj v prometu.
Posavski policisti bodo zato v bližini osnovnih šol izvajali poostrene nadzore prometa, predvsem nad hitrostjo in uporabo varnostnih pasov, prav tako pa bodo bdeli nad tehnično urejenostjo vozil -avtobusov in drugih vozil, s katerimi se vozijo šolarji.
Posebno pozornost bo policija namenila tudi opremljenosti otrok z rumenimi ruticami, ki morajo biti nameščene okoli vratu, in uporabi odsevnih teles med hojo po cesti v nočnem času ali ob zmanjšani vidljivosti. Kontrolirali bodo tudi opremljenost koles in koles z motorjem, s katerimi se vozijo otroci oz. mladoletniki.
S tem želi policija zagotoviti otrokom čim boljšo varnost v cestnem prometu, hkrati pa poziva voznike, da so v času prihoda in odhoda otrok v šolo še posebej previdni in pozorni na najmlajše udeležence v cestnem prometu.
Precejšnjo vlogo pri tem pa lahko odigrajo starši in ostali odrasli udeleženci v prometu. S svojim obnašanjem in ravnanjem naj bodo za zgled mlajšim, saj je za prvošolčke pomembno, da v starših oz. starejših občanih vidijo zgled pravilnega ravnanja v cestnem prometu. N.Č.C.
Hiša padla, prometna varnost zrasla
Stara vas pri Krškem - Zofičeva hiša, ki so jo zaradi najrazličnejših zapletov leta gradili in podirali in ki je bila kamen spotike in prepirov v občini, je končno padla. Občina je hišo odkupila za 47 tisoč evrov, saj je bila hiša prepoznana kot ena najbolj nevarnih črnih točk v cestnem prometu na področju mestne Krajevne skupnosti Krško. Rušenje hiše, za kar je odločbo izdala inšpekcija, pomeni prispevek k večji varnosti udeležencev v prometu, tudi otrok, ki bodo kmalu zakorakali v šolo. Črno prometno točko bo zamenjal pločnik, ki naj bi bil zgrajen že do 1. septembra. N.Č.C.
Nekdanji predsednik Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Ivan Petrišič in podžupanja Nuša Somrak
S počitnic zaboden
Koper - Precej adrenalinske počitnice sta si na Debelem Rtiču privoščila 26-letni Krčan, po zbranih podatkih naj bi šlo za Primoža Tomšeta, starega znanca organov pregona, in njegovo vrstnico iz Novega mesta. Omenjena je med kontrolo prometa na hitri cesti pri Kopru ustavila prometna policija. Pri kontroli dokumentov sta policista opazila, da Krčan krvavi iz rane na hrbtu, zato sta par odpeljala v izolsko bolnišnico. Dopustnika sta povedala, da sta ju v kampu, kjer sta dopustovala, napadla dva človeka temnejše polti, ki sta hotela ženski ukrasti torbico, pri tem pa je eden Krčana zabodel v hrbet.
Ranjenega dopustnika, kije imel kar 10 cm dolg vbod, so obdržali v izolski bolnišnici in ga operirali, medtem pa so policisti razpletli dopustniško zgodbo. Izkazalo se je, da je avto, s katerim sta se prevažala, neregistriran, zato sta nanj nadela zasilne oz. nadomestne tablice. Zaradi tega bo lastnica plačala globo, poleg tega pa še kazen, ker ni bila pripeta z varnostnim pasom. Pa ne le to. Izkazalo se je, da je Novomeščanka sama zabodla prijatelja, saj so policisti na Debelem Rtiču našli nož, s katerim ga je zabodla. Policisti so Novomeščanko ovadili zaradi krive ovadbe in poskusa umora. P.U.
Tatjana Močan
Janez Krajnc
Meri Kelemina
SDS se glede sedeža pokrajine Posavje zavzema za some-stje, razen v Krškem, kjer tudi vaša stranka meni, da mora biti sedež pokrajine v Krškem. Kako boste v stranki našli soglasje glede tega?
Ste za to, da Slovenija poplača dolg hrvaškim varčevalcem v zameno, da Hrvaška odstopi od zahteve po odškodnini za nedobavljeno električno energijo? DA ali NE?
Močanova: V preteklosti so vse tri občine imele močne vloge, tudi institucije so bile dokaj enakomerno porazdeljene. Smiselno je govoriti in razpravljati, da je regionalno središče opredeljeno kot somestje, funkcije bi si delili kot doslej, vsi bi bili na nekem enakovrednem regionalnem statusu. Menim, da moramo v Posavju delati policentrično, pomembno je, da smo enotni in se ukvarjamo s konkretnimi vsebinskimi nalogami Posavja.
NE.
Krajnc: V SDS Krško smo vsi enotnega mnenja, da naj bo Krško sedež Posavja. Že vseskozi to utemeljujemo z argumenti: gospodarsko najmočnejša občina, največ prebivalstva, geografska lega, stičišče prometnic, elektroenergetski objekti, dve fakulteti, srednješolski center itd. Somestje, ki nam ga vsiljujejo, pa že v startu pokaže negativno plat; razdrobljenost upravnih institucij, posledično pa nezadovoljstvo uporabnikov le-teh. Eno središče je objektivno gledano upravno in politično edino rešljivo za rešitev tega gordijskega vozla.
NE.
Keleminova: O tem vprašanju bo odločila vlada in dokončno parlament. Vlada Janeza Janše in SDS-a je omogočila uresničitev tega zgodovinskega projekta. Najbolj pravično bi bilo, da bi bil sedež pokrajine v Sevnici. Sevnica nima danes skoraj ničesar in bi si s tem zagotovila prepoznavnost, pridobila uravnoteženost v Posavju in zagotovila hitrejši razvoj. Svetniška skupina SDS je to v Sevnici predlagala.
Vprašanji LB in NEK se lahko rešujeta samo po pravni poti popolnoma ločeno.
Ali se strinjate s trditvijo, da je neprestano vračanje v zgodovino dogodkov iz 2. svetovne vojne in s tem delitev na “bele” in “rdeče” tema, ki jo politika uporabi v trenutkih, ko zmanjka vsebinskih argumentov za danes pomembne zadeve. Se strinjate, da s pogrevanjem omenjenih dogodkov politika državljane obremenjuje s temo, ki jih ne zanima in je nimajo na lestvici odprtih družbenih vprašanj?
Močanova: Vprašanje je namenjeno tistim, ki se nikoli ne morejo sprijazniti s tem, da bi se ta tema zaključila. Od 25. junija 1991 je Slovenija postala neodvisna in suverena država. V desetdnevni vojni se je teritorialna obramba skupaj s policijo uspešno uprla agresiji JLA v Sloveniji, Slovencem pa so se uresničile stoletne sanje o samostojni državi. Tistemu, ki v tej državi dobro in predano dela, se ni bati prihodnosti. Živimo za jutri, pomemben je napredek, pomembna je blaginja ljudi.
Krajnc: A. Deloma se strinjam.
B. Se strinjam, še posebno za mlajše generacije.
Sem generacija, ki je doživela 2. svetovno vojno. Videl sem kalvarijo enih in drugih in jo tudi doživel kot talec, zato sem do teh dogodkov zelo občutljiv in jih ne pogrevam rad. Barve prepustimo slikarjem, politiki pa moramo zreti v prihodnost za boljši jutri.
Keleminova: Premalo poznam to področje in ne želim nikomur delati krivice. Z vašo trditvijo pa se ne strinjam. Danes je v državnih politikah zaradi večstrankarskega sistema odprtih veliko političnih front. Vojni poboji je samo eno izmed mnogih. Reševanje teh vprašanj novinarji in tudi preprosti ljudje ne smemo zlorabiti za medsebojna sovraštva. Moja, mlajša generacija ima pravico izvedeti resnico. Slovensko in mednarodno pravo pa naj rešuje ta vprašanja na strokovni ravni. Vsako drugačno obravnavanje te teme je politikanstvo in populizem, na kar osebno ne pristajam.
Kdo je napisal znameniti roman »20.000 milj pod
morjem«?
Močanova: Jules Verne.
Krajnc: Sem ga prebral, pa se zdaj ne morem spomniti avtorja.
Keleminova: Jules Verne.
Pravilen odrnvor in nekaj zanimivosti:
Jules Verne
Jules Gabriel Verne, francoski pisatelj, velja za pionirja znanstvene fantastike kot književne zvrsti. Pisal je o potovanjih s plovili v vesoljskem prostoru, z zrakoplovi v zraku in s podmornicami pod vodo, še preden so bila sploh mogoča. Med nje-
Rubriko pripravljamo ob podpori Ministrstva za kulturo RS.
govimi najbolj znanimi uspešnicami so poleg »20.000 milj pod morjem« še Pet tednov v balonu, Potovanje v sredino zemlje, V osemdesetih dneh okoli sveta, Potovanje na Luno.. .Jules Verne je največkrat prevajani romanopisec na svetu. Po Unescovih statistikah so ga prevedli že v 148 jezikov.
Je Machu Picchu v Peruju ostanek inkovske ali majevske kulture?
Močanova: To je ostanek Inkov.
Krajnc: To je ostanek majevske kulture.
Keleminova: To je ostanek inkovske kulture.
Pravilen odgovor in nekaj zanimivosti:
Machu Picchu so dobro ohranjene, predkolumbijske inkovske razvaline, ki se nahajajo na visokem gorskem grebenu na nadmorski višini približno 2350 m.
Kraj je najbrž najbolj znan simbol Inkovskega kraljestva zaradi edinstvene lege, geoloških posebnosti in poznega odkritja leta 1911. Od leta 1983je predel določen kot UNESCO-va svetovna dediščina in vzbuja zaskrbljenost zaradi škode, ki jo povzroča turizem.
Predvidevajo, da je mesto zgradil inkovski vladar Pachacuti okoli leta 1440 in je bilo poseljeno do leta 1532, ko so Španci podjarmili Peru. Arheološki dokazi (skupaj z nedavno obdelavo zgodnjih kolonialnih listin) kažejo, da Machu Picchu ni bilo navadno mesto, temveč podeželsko počitniško mesto za inkovsko plemstvo (podobno kot rimljanske vile). Kraj ima veliko dvorišče, okoli njega pa stojijo velika palača in templji za inkovska božanstva ter druge zgradbe za vzdrževalno osebje. Ocenjujejo, da je v Machu Picchu prebivalo največ 750 ljudi istočasno, in verjetno jih je le malo živelo v mestu med deževno dobo in ko ni bilo plemstva.
Kaj je STIGMATIZACIJA?
Močanova: To pomeni ožigosanje drugačnih.
Krajnc: Je izraz, s katerim nekaj določimo.
Keleminova: Odziv okolja na različnost.
Pravilen odgovor in nekaj zanimivosti:
Stigmatizacija je sociološki izraz, ki označuje poseben odziv okolja na drugačnost/različnost.
Ameriški sociolog Goffman jo je opredelil kot »nezaželeno drugačnost«. V nekaterih okoljih je lahko drugačnost (barva kože, etnična pripadnost, veroizpoved, politično prepričanje, starost, izobrazba,...) nezaželena oz. stigmatizirana, okolje pa stigmatizirane osebe dojema kot manjvredne. Ti so lahko tarča posmeha, zaničevanja, opravljanja, psihičnega in fizičnega nasilja, dostop do družbenih dobrin, npr. izobrazba, delovno mesto, politično odločanje..., je tem osebam pogosto otežen.
Sami si zastavite vprašanje in odgovorite nanj.
Močanova: Kaj pomeni gospodarski projekt Phoenix za regijo Posavje?
Gre za gospodarski projekt, ki naj bi nastal vzporedno ob posodabljanju vojaškega letališča z vsemi pripadajočimi službami. Na tem letališču bodo potekali tudi vzporedni projekti, to je gradnja civilnega letališča, saj bi bilo škoda letališko infrastrukturo uporabiti samo za potrebe Slovenske vojske. Načrtuje se avtocestna povezava, želi se izkoristiti dobra lokacija letališča ob avtocesti in bližina Zagreba. Projekt ima tudi širši pomen vzpostavitve povezave s fakulteto za turizem, fakulteto za energetiko, to je naša vizija, je pogled v našo prihodnost, saj v Regionalnem razvojnem programu regije Posavje želimo ustvariti dinamično gospodarstvo, nova delovna mesta, ki bodo ustvarila pogoje za zaposlovanje aktivnih domačih kadrov. Z razvojem poslovnih con in izrabo transportnih poti skozi regijo bi postali eno glavnih razvojnih središč tega dela Evrope.
Krajnc: Koliko vrst ljudi je na tem svetu?
Samo dve. Citiram nekega francoskega filozofa, ki pravi takole: »Eni kar naprej nekaj izumljajo vsak na svojem področju,-drugi pa so samo uporabniki.
Keleminova: Po javnomnenjskih raziskavah za predsednika države vodi g. Peterle. Kdo bo po vašem mnenju novi predsednik Republike Slovenije?
Gospod Lojze Petrle. Gospod Peterle je človek z visokimi moralnimi vrednotami, z velikim čutom za pravico in resnico. Je človek z bogatimi političnimi izkušnjami ter prepoznaven in priznan v mednarodni politiki, (evropski poslanec leta). Bil je prvi predsednik slovenske vlade v novi demokratični Sloveniji. Je pa tudi naš bližnji rojak z Dolenjske in zato ga tudi Posavci želimo za našega slovenskega predsednika. Gospoda Petrleta osebno poznam in mu zaupam.
Pahor in Milanovič na Mokricah
Mokrice - Borut Pahor, predsednik SD, je pred kratkim na Mokricah sprejel hrvaškega kolega, predsednika SDP Zorana Milanoviča. To je bilo njuno prvo srečanje po izvolitvi Milanoviča na predsedniški položaj, tema pogovor pa je bila poglobitev sodelovanja med strankama in izmenjava mnenj glede reševanja dvostranskih vprašanj med državama. V pogovorih sta sodelovala tudi vodja poslanske skupine SD Miran Potrč ter poslanec v hrvaškem saboru in nekdanji hrvaški minister za evropske integracije Neven Mimica.
Po uradnem srečanju Pahorja in Milanoviča sta oba zatrdila, da je bilo njuno srečanje načrtovano že dlje časa in da je za takšno srečanje vedno pravi trenutek, nepravih trenutkov ni. Milanovič je k temu še dodal, da je vsak trenutek pravi, če je namen do-
in napore obeh vlad, da se ta vprašanja razrešijo in da bosta njuni stranki ne glede na status, ki ga bosta imeli v svoji državi (bosta v opoziciji ali koaliciji), pri tem konstruktivno sodelovali. Poudarila sta tudi, da nobena od njunih strank nerešenih odno-
Zoran Milanovič in Borut Pahor
ber, če je koncept dober in če je smer prava. Stranki že ves čas dobro sodelujeta, še posebej aktivno zadnje leto. Zdaj sta to sodelovanje še poglobila. O konkretnih nerešenih vprašanjih med državama, kot so meja, NEK in varčevalci Ljubljanske banke, sta sicer govorila, je dejal Pahor, iskala sta najboljše poti, ki ju njuni stranki vidita pri reševanju omenjenih problemov, nista pa o tem sprejela nikakršnih sklepov. To namreč ni v njuni pristojnosti, ampak v pristojnosti obeh vlad. Državljanom Slovenije in Hrvaške sta želela le povedati, da se kot največji opozicijski stranki zavedata pomembnosti odprtih vprašanj, da pozdravljata konec pasivnosti v dvostranskih odnosih in nove aktivnosti
sov ne bo izrabljala za nabiranje političnih točk pred volitvami. Oba namreč verjameta, kot sta dejala, da lahko njuni stranki veliko pripomoreta k dobrososedskemu sodelovanju in krepitvi prijateljstva med državama. Na srečanju pa nista omenjala izjav Toneta Ropa o pogovorih Janša- Sanader v zvezi z incidenti v Piranskem zalivu. Da letos tovrstnih incidentov tam ni, Pahor pripisuje dejstvu, da sta se državi začeli pogovarjati in iskati rešitve. Dokler tega ni bilo, so bili incidenti. Sicer pa meni, da nerešenih vprašanj ni mogoče reševati v paketu, istočasno, ampak se bo glede načina potrebno še pogovarjati. »Ne prehitevajmo dogodkov, dajajmo jim pa tempo«, je zaključil Pahor. J.K.
Janša in Sanader sta na srečanju ob robu Strateškega foruma Bled preteklo nedeljo dosegla neformalno načelno soglasje, da bo vprašanje meje na morju in spornih točk na kopenski meji med Slovenijo in Hrvaško reševalo Meddržavno sodišče v Haagu. V ta namen bosta državi oblikovali meddržavni komisiji strokovnjakov za mejo in pravnih strokovnjakov, slednji pa naj bi po pričakovanjih Janše do konca leta pripravili predlog sporazuma za haaško sodišče, ki ga bosta morala potrditi še oba parlamenta.
Vprašanje dolga zagrebške podružnice Ljubljanske banke hrvaškim varčevalcem in Nuklearne elektrarne Krško bosta državi še naprej skušali reševati dvostransko, v ta namen naj bi se v kratkem srečali pristojni ministri.
jwite IMiki

m
‘čTefiejon 07/49-91-250 <3* naftocnifce je cenejši!
I
J

Uspešno zakoračili v novo stoletje
Šentjanž - Prostovoljno gasilsko društvo (PGD) Šentjanž je v sodelovanju s krajevno skupnostjo in ostalimi društvi v kraju pripravilo dvodnevno slavje v počastitev 100-letnice ustanovitve društva. To je bila tudi priložnost za srečanje gasilcev vseh sevniških društev ter za razglasitev pokalnih zmagovalcev gasilske zveze.
»Prostovoljno gasilno društvo s sedežem v Šent Janžu ima namen, v redu in skupno delovati pri nevarnosti požara ter v slučaju povodnje ali druge nezgode, da brani življenje in premoženje prebivalcev v občini Šent Janž, v vaseh drugih bližnjih občin, ako z društvom sklenejo zvezo...« Tako je zapisano v prvih društvenih pravilih šentjanškega gasilskega društva, ki so ga pred 100 leti na noge postavili Ivan Majcen, Jože Repovž, Ivan Prelogar, Ignac Erman, Janez Bale in Martin Bec.
Danes je PGD Šentjanž s 124 člani sodobno društvo z vso potrebno opremo, ne le s kavlji, sekirami in vedri kot včasih. Ima posodobljen dom, prav ob prazniku je dobilo novo kombinirano vozilo za prevoz moštva, dolgo in
; mm \ Mm	
	i”
Šentjanški gasilci pred novim vozilom
pestro gasilsko zgodovino pa li uspehov, so popisali v posebni brošu- Na slovesnosti ob stotem ri, na ogled postavili razstavo jubileju, ki jo je popestrila sev-o gasilstvu v kraju ter odkrili niška godba, so se zahvalili spominsko obeležje. Ponosno vsem, ki so jim stali ob strani so razvili tudi mladinski pra- in jim pomagali. Posebno pripor in se ob stoletnici veseli- znanje, gasilsko odlikovanje
druge stopnje, pa je iz rok Antona Podobnika z Gasilske zveze Slovenije prejel dolgoletni aktivni član in najstarejši gasilec 80-letni Franc Ban.
Gasilska društva občine Sevnica so ob tej priložnosti prikazala gasilsko opremo, organizirano pa je bilo tudi zaključno, že peto tekmovanje za pokal Gasilske zveze Sevnica. Naslovpoka-lnega prvaka med člani je osvojilo gasilsko društvo Poklek, drugo mesto je osvojila prva boštanjska ekipa, tretji pa je bil Trnovec. Tudi med članicami je zmagal Poklek, drugi je bil Trnovec, Sevničanke pa so bile tretje.
Nada Černič Cvetanovski
Če ne moreš graditi na suhem, poskusi na vodi
Brežice - Mitja Ošterbenk iz Športno rekreativnega centra Grič (ŠRC) v Brežicah je razvil zanimivo idejo o postavitvi vodnih apartmajev na reki Krki. Skupaj z Mladinskim centrom Brežice je organiziral delavnice, Iger so mladi kreativci svoje ideje o takšnih plavajočih nastanitvah predstavili v maketah.
»Ljudje radi zahajamo k vodi. ŠRC Grič ima vsako leto več obiskovalcev. Med njimi so takšni, ki bi želeli tukaj ostati dlje časa in tudi prenočevati oziroma bivati na tej lokaciji. Gradnja nastanitvenih objektov zaenkrat ni možna, ker so spremembe prostorskih planov šele v pripravi. Zato sem prišel na idejo, da bi na vodo postavili plavajoče apartmaje velikosti 20 m2, seveda ekološko nesporne, brez odplak. Opremljeni bi bili s »kemičnimi« stranišči, energetsko pa bi se napajali s sončno energijo,« je razložil Mitja Ošterbenk.
Spletnemu pozivu preko Mladinskega centra Brežice se je odzvalo toliko ustvarjalcev, da so jih morali zaradi organizacijskih limitov nekaj celo zavrniti. Prišlo jih je 15 iz Slovenije, prav tolikšno število s Hrvaške in eden iz Francije.
Med slovenskimi udeleženci jih je bilo pet iz poletnega tabora za Zoisove štipendiste, dijake iz celotne Slovenije, ki je sočasno potekal na Žle-garjevem bregu v organizaciji Mladinskega centra Brežice.
Navodila arhitektom in oblikovalcem so bila jasna. Poleg upoštevanja ekoloških standardov je nujno, da ti plavajoči objekti s svojim iz-gledom nenasilno zapolnijo del vodnega prostora.
Plavajoče hišice bi v Krko postavili le za čas sezone, ko je nivo reke konstanten. To je od sredine maja do konca septembra, preostali del leta pa bi bile na suhem.
Takšni apartmaji bi se lahko postavili tudi na jezero ali akumulacijo hidroelektrarn na območjih, predvidenih oziroma dovoljenih za rekreativne namene. B.D.
Radeče
Senovo
Brestanica
Sevnica
Brežice /
j ''— f HRVAŠKA Grič T Zagreb
X
-Akocesta
.Šentjernej
Mostiček se drži
Arnovo selo - Nekaj zagnanih vaščanov Arnovega sela je Pred letom dni namesto stare in strohnele brvi postavilo nov most čez potok Močnik, ki povezuje njihovo vas z Dolenjo vas-1° pri Artičah in vinorodnimi Čelami. V soboto, 1. septembra, ^15. uri se bodo spet zbrali pri mostičku in preverili, ali ta »še ‘rrži«. Glavni pobudnik takrat in po enem letu Milan Brečko napoveduje pravo sosedsko zabavo z vaškimi igrami, kakšno Veselo melodijo, še kakšno presenečenje, za suha grla pa bodo ^njbrž poskrbeli vaščani sami. J.K.
Jubilejni shod motoristov
Brežice - V poplavi druženj in piknikov bajkerjev, staro-dobnikov ter srečanj dvokolesnikov predstavlja zborovanje motoristov na livadi ob Krki pri Brežicah posebno mesto. Zagnanim članom Moto kluba Škorpijon Brežice uspe po besedah njegovega predsednika Staneta Oštirja pripraviti vsako leto množičen shod, ki pritegne vedno več ljubiteljev motorjev vseh vrst. Na jubilejnem, že 15. srečanju, se je tretji avgustovski vikend zbralo več kot 600 motorjev iz Slovenije in sosednjih držav, mnogo tudi iz Nemčije in zlasti s Slovaške, tokrat pa sta zašla na tridnevno prireditev celo dva Portugalca.
Predsednik MK Škorpijon Stane Oštir (na desni)
Že v petek so najmanj 1500 obiskovalcev zabavali člani skupine Šank Rock in nekateri posavski sestavi, v soboto pa je šlo zares. V lepo urejen in zavarovan kamp so prihajali motoristi s hondami, kawasakiji in bemveji, pa oldtajmerji ter šminker-ski štirikolesniki; popoldne so zahrumeli stroji, vredni od 500 do 25.000 evrov, in se podali na tradicionalno enourno panoramsko vožnjo skozi Kostanjevico ter dalje po cvičkovi vinski cesti. Ob povratku jih je blagoslovil bizeljski župnik Lado Leskovar, tudi sam motorist, pa brežiški župan Ivan Molan in za-čele so se domiselne moto igre, na drogu se je vrtel vol, izvolili so svojo miss, se osvežili v bližnji Krki in rajali pozno v noč. Po besedah člana organizacijskega odbora Rada Tkalca je druženje motoristov, eno največjih pri nas, v čudovitem vremenu nadvse uspelo, potekalo je brez izgredov in nevšečnosti. V nedeljo so se znanci in novi prijatelji, stari in mladi lastniki dragocenih motorjev razšli z obljubo, da ob letu spet pridejo na livado ob Krki. V.P.
Seniorji gostijo dr. Turka
Krško - Posavsko društvo seniorjev menedžerjev in strokovnjakov je znanega diplomata in svetovljana prof. dr. Danila Turka, ki je vrsto let bil celo pomočnik generalnega sekretarja OZN, že marca letos povabilo na obisk. Zaradi takratnih prireditev ob svoji desetletnici so predavanje prestavili na jesen. DaniloTurk, sedaj tudi predsedniški kandidat, bo kot strokovnjak za mednarodna vprašanja, v petek, 7. septembra, ob 19. 30 predaval o Sloveniji v Evropi in svetu. Posavski seniorji vabijo na predavanje v Kulturni dom svoje individualne in kolektivne člane, župane posavskih in sosednjih občin, poslance in predstavnike območnih institucij ter ostale občane.
Posavske seniorje sicer čaka zelo pester september. Poleg predavanja dr. Turka namreč načrtujejo še ogled zagrebškega velesejma, kjer je letos država partnerica Slovenije, za štiri dni pa bodo odpotovali v Bajino Bašto. V.P.
ZASLONIADA
Srečno novo leto
■ Hjp*'
9 n
H i
Pravzaprav imamo dva začetka novega leta: 1. januarja in L septembra. Resje, da slednjega ne praznujemo z ognjemeti, petardami, šampanjcem in svečano garderobo, a 1. September je - verjetno zaradi začetka novega šolskega leta - tudi začetek novega delovnega leta. Konec je zasilnih poletnih kadrovskih rešitev. Vse se vrača na stari delovni tir. Tudi v moji službi. Zaženemo se v novo jesen, ki bo letos še volilna. Kar pomeni naporna.
Začetek delovnega leta praznujemo z zadnjim zavijanjem šolskih knjig - no, v zadnjem času jih zamenjujejo narejeni ovitki, kipa zaradi nestandardnih oblik učbenikov včasih zatajijo, usklajevanje šolskih urnikov z urniki zunajšolskih dejavnosti, skrbjo zaradi popoldanskega varstva.
Po burni polovici septembra se ritem ustali in zazibljemo se v relativno rutino.
Sem človek, ki je dobršen kos svojega življenja bežal pred rutino. Skozi leta pa sem vendarle sprejela minimalni rutinski del, ki za ljudi dejansko predstavlja nekakšno varnost. Kljub temu, da smo ljudje ustvarjalna bitja, potrebujemo kos rutine, ki nam da občutek, da nadzorujemo tok dogajanja in svojega življenja. Kako široka je ta rutina, pa je malce odvisno od posameznika.
Skratka - po vrnitvi z dopusta (to je del rutine, ki ga obožujem) sem presenečeno ugotovila, da se je grozdje v vinogradih ob našem domu že jesensko obarvalo, daje čas, ko bodo na vrhu namestili klopotec, ki naj bi odganjal požrešne kljune škorcev, že blizu. Na začetku meje njegov „klepet“ motil, zdaj pa je postal del jesenske rutine in jesenskih glasov. Name deluje celo pomirjujoče.
Naš grič jeseni oživi, gozd zasije v barvah ognjenih plamenov, med vrstami trt gruče rok trgajo težke modre grozde. Včasih smo imeli tudi mi svoj vinograd. Delo v njem mi - priznam - ni ravno dišalo, a trgatve sem se vedno zelo veselila. Takrat smo se zbrali sorodniki z vseh koncev Slovenije . Vedno je bilo prijetno. Zdaj vinograda ni več, tudi dedka, ki gaje imel tako rad, ni. Sorodnike srečujem ob veliko bolj žalostnih priložnostih.
Zdaj opazujem druge. Uživam v njihovem veselju in včasih zavijem na stranpot, da se mu izognem. Kadar želim mir in samoto. Ker mi je težko reči, da ne bom poskusila novega vina, ki ga imajo ti ljudje tako radi, ker so tako ponosni nanj...
Ko so brajde prazne, ko odpade še listje, nastopi počitek. Tako preprosto je vse to v naravi.
Ko sem bila še študentka, so bile moje jeseni drugačne. 'Najprej sem potrgala stare izpitne grehe, potem se mrzlično iskala in se privajala novemu ljubljanskemu bivališču. Od takrat dobro poznam skoraj vse dele Ljubljane. Biti podnajemnik in še študent povrhu, je živa groza. Češem kdaj po čem hrepenela, sem po bivališču, v katerem bi bila sama svoj gospodar. Najemodajalci so najpogosteje pozabljali, kako živijo in kako bi želeli, da v času študija živijo njihovi otroci. Spomnim se mojega začasnega doma nekje v Bežigradu, ko sva se s »cimro« zjutraj zbudili z iv jem na laseh. Od mraza. Poleg tega je gospodarica občasno pozabila, da živiva pri njej in naju je pustila pred zaklenjenimi vrati.
Nepozabno!
Nekega poletnega dne sva stali ob cesti, obloženi s torbami in knjigami. Preselili sva se. Obupani.
Pa še to - Ljubljana jeseni ni prav nič prijazna. Praviloma ji vlada megla in sivina. Ampak to je morda že druga zgodba.
Posavski nagrajenci kmetijskega sejma
Gornja Radgona - V tem tednu poteka največja sejemska prireditev - 45. mednarodni kmetijsko živilski sejem. Na njem se predstavlja 1560 razstavljavcev iz 25 držav. Tudi letos so že pred pričetkom sejma potekala različna ocenjevanja, priznanja pa podeljujejo v času sejma. Najbolj odmevno, pa tudi najbolj množično, je ocenjevanje vin, ki mu zadnje leta opravičeno rečejo kar vinska olimpiada. Iz Posavja je na ocenjevanje poslalo deset vinogradnikov in dve kleti skupaj 25 vzorcev, dobili pa so 13 srebrnih medalj (SM), 4 zlate (ZM)in 1 veliko zlato medaljo (VZM). Srebrne medalje so dobili Franc Balon z Bizeljskega za Trio Belogorčan, izbor, Jože Dular iz Kostanjka za modro frankinjo, Milan Glas s Sremiča za laški rizling, jagodni izbor, Alojz Pirc z Ravni pri Krškem za modro frankinjo in še ZM za cviček PTP, KZ Krško, klet Leskovec je prejela tri SM za dve modri frankinji in cviček PTP ter ZM za sauvignon, Ferdo Pinterič s Sromelj je dobil dve SM in sicer za chardonnay in modro frankinjo, Franc Tomše iz Globočic je dobil SM za cviček PTP, Vino Brežice je dobilo dve SM za Moscon Tawny in Modri pinot - barrique, ZM za chardonny, suhi jagodni izbor, in VZM za laški rizling ter Ivan Vizlar z Rake je dobil SM za cviček PTP.
Na ocenjevanju sokov in brezalkoholnih pijač je Vino Brežice dobilo tri SM in sicer za FIT Bitter lemon, FIT oranžada light in vodo Bistra z okusom hruške in breskve ter priznanje za sadno zelenjavno pijačo Zame.
Na ocenjevanju kmetijske mehanizacije pa je INO iz Krške vasi spet bilo nagrajeno z ZM - tokrat za mulčer EURO-OPEN. J.K.
80 let glasbenega pedagoga Viktorja Krenčiča
Glasba je njegovo življenje
Sevnica - V topel avgustovski večer je z Griča odmevala pesem, kot bi šlo za kakšno pevsko revijo. Za kratek čas jo je prekinil ognjemet, nato se je petje nadaljevalo. Pravi pevski spektakel je bil namenjen glasbenemu pedagogu Viktorju Krenčiču iz Sevnice, ki je praznoval 80. rojstni dan.
80-letnik Viktor Krenčič, ki je poučeval glasbeni pouk na osnovni šoli, je vsem svojim učencem ostal v spominu kot »tovariš Krenčič« in tudi danes ga njegovi nekdanji učenci nazivajo tovariš. Bil je blagohoten učitelj, ki je učence naučil poslušanja resne glasbe. »Zaprite oči in poslušajte, kako se »pastrmka« spretno premika po vodi, »je govoril učencem, ki so poslušali skladbo. In mnogi še danes takoj po prvih taktih prepoznajo Schubertovo Postrv. Ob samem glasbenem znanju pa jim je širil tudi druga obzorja s pripovedovanjem zgodb iz prebranih knjig, iz filmov, ali pa je ob koncu ure dodal kakšen ocvirk, kot je sam rekel, iz časov svoje par-tizanščine. Ta ga je pripeljala tudi v mariborski zapor, kjer je bil obsojen na smrt in tega težkega obdobja se Krenčič ne spominja rad. Tudi zato ne, ker je po srečnem naključju pobegnil, njegovega brata Rudija, ki je bil v istem zaporu, pa so ubili.
Je pa Viktorja Krenčiča prav partizanski čas glasbeno zaznamoval, čeprav se je že kot bosonogi fantič srečal z inštrumentom. Prve glasbene vzgoje je bil - kot tudi številni drugi Sevničani - deležen v »frizeriji« Kreutz v Sevnici.
Slavljenec s hčerko Alenko Krenčič Zagode
Tam se je z glasbeno navdah- tudi puško z vrezanima inici-
njeno mladino ukvarjal brivec Rudi in obupaval nad mladimi virtuozi, ki so dolžino not določevali z izrazi, kot so jih na semanji dan na sevniškem trgu slišali pri barantanju.
Krenčič se je po končani osnovni šoli vpisal na klasično gimnazijo v Maribor, a je njegovo šolanje prekinila vojna. Tam je srečal skladatelja Radovana Gobca, ki je ugotovil, da bo glasbeno nadarjeni partizan Viktor bolj kot s puško na rami koristen za dvigovanje morale s partizansko pesmijo. Poslal ga je na tečaj k skladatelju in dirigentu Karolu Pahorju, harmonijo, kompozicijo in teorijo pa gaje poučeval skladatelj Marjan Kozina, ki mu je poklonil
Dvojna zmaga Ložanov
Log pri Sevnici - V soboto je bil na Logu pravi nogometni praznik. Po 11. tradicionalnem turnirju nogometnih veteranov občine Sevnica, na katerem so zmagali Ložani, so slavili še eno zmago - odprtje novega travnatega igrišča v Dolini pri Logu.
Mali nogomet ima na Logu že 40-letno tradicijo, zato ni čudno, da so se v kraju, potem, ko jim je povodenj pred dvema letoma uničila staro igrišče, lotili izgradnje novega. Tega so ob
za potrebe novega igrišča od-montirali opremo nekdanjega rokometnega igrišča pri domu Partizan v Sevnici.
Sicer pa so se na tradicionalnem 11. nogometnem turnirju
Otvoritvena tekma med starimi in mladimi
zvokih vokalne skupine Ze-fir in domačega harmonikarja Primoža Lisca, ob prisotnosti sevniškega župana Kristjana Janca in blagoslovu videmskega kaplana Roberta Smodiša predali namenu in se zahvalili vsem, ki so pomagali, da je bilo igrišče v dveh letih zgrajeno. Posebno priznanje pa so podelili Andreju Jazbecu, predsedniku gradbenega odbora, ki je ves čas bdel nad projektom in v njem aktivno sodeloval, Francu Povšetu in njegovim fantom, ki so priskočili na pomoč z gradbeno mehanizacijo, ter Srečku Hribšku, ki je s svojimi kamioni navažal material, Ložanom pa je tudi dovolil, da so
veteranov občine Sevnica pomerile ekipe Bučke, Studenca, Tržišča, Jelovca, Boštanja, Sevnice, Blance in Loga. Prvo mesto so osvojili domačini, ekipa Loga, drugo mesto je zasedla Blanca in tretje mesto Sevnica. Prvouvrščene ekipe so prejele priznanja, pokale in praktična darila. Kulturno športno društvo Log pa je nagradilo tudi najstarejšega igralca - Darka Mlakarja s Studenca, najboljšega igralca Silva Šerbca z Blance, najboljšega vratarja Naceta Bizjaka z Blance in najboljšega strelca Ivana Kneževiča z Loga.
Nada Černič Cvetanovski Foto: Urška Knez
alkama.
Po končani vojni se je zaposlil v šoli pod gradom, bil je tudi upravnik na Radni in učitelj na Ledini, vmes pa je končal učiteljišče v Ljubljani in Pedagoško akademijo v Zagrebu.
Viktor Krenčič, še danes zavzet radioamater, je pustil globok pečat na glasbenem področju sevniške občine. Pevski zbor, ki je deloval na sevniški OŠ, je bil pod njegovo taktirko prisoten na vseh prireditvah, njegovi zborovski
varovanci pa so za nagrado za dobro delo več kot desetletje hodili v Zagreb na ogled operet. Pod Krenčičevim vodstvom je dolga leta v Sevnici uspešno deloval tudi gasilski moški pevski zbor.
Krenčič ima velike zasluge za razvoj glasbene kulture v Sevnici, a ker je bil vedno tih in se ni želel izpostavljati, njegovo delo ni bilo tako vrednoteno, kot bi moralo biti, in tudi javna priznanja so ga v glavnem zaobšla. Je pa bila zato njegova 80-letnica priložnost, da so tovariša Krenčiča obiskali njegovi nekdanji in tudi sedanji sevniški pevci pa njegovi nekdanji učenci in sodelavci in ga razveselili s prepevanjem partizanskih, narodnih in drugih pesmi. Ob veselem razpoloženju pa bi bilo skoraj nemogoče, da se ne bi spomnili in nasmejali na račun stavka, ki ga je pred desetletji v šolski zvezek zapisal učenec Pavle z Loga, fasciniran nad učiteljevo usnjeno kapo. Znameniti stavek oz. beseda se glasi: »Tovariškren-čičnosikapazusja.«
Nada Černič Cvetanovski
Za Lejino razigrano mladost
Sevnica - Leja Glojnarič je 5-letna deklica iz Sevnice, ki ji je pred meseci začel slabeti sluh in za normalno komunikacijo s starši nujno potrebuje slušni aparat FM Scola. Visoke cene aparata, ki stane 1.230 evrov, starša ne bi zmogla. Za njuno stisko so izvedeli v Posavski uniji.mladih (PUM) in se odločili pomagati.
Spomladi so z Gledališko skupino DKD Senovo organizirali dobrodelno predstavo, kije še z dodatnimi prispevki navrgla 500 evrov. Občina Sevnica je prispevala 400 evrov. V prvih dneh avgusta je po dogovorih z direktorjem Janezom Koprivcem razliko 330 evrov do celotne vrednosti aparata prispevalo še podjetje Siliko,
“S tovrstnimi akcijami bomo pogosto pomagali mladim iz Posavja, ki pomoč resnično potrebujejo, s čimer želimo obenem med ljudmi tudi spodbuditi zavest, da morajo solidarnost, dobrota in čut do sočloveka postati del našega vsakdana,” pravi občinski svetnik PUM-a Rok Petančič iz Sevnice, ki je vodil akcijo za pomoč Leji. B.D.
Knjižnica se seli
Sevnica - Sevniška občinska knjižnica se je v svoji skoraj 50-letni zgodovini selila iz ene lokacije na drugo, kot kaže, pa se bo končno »ustalila«. Od sredine avgusta je zaradi selitve zaprta, 6. septembra pa bodo odprli sodobno in prostorno knjižnico, ki bo kraju prav gotovo v ponos.
Nova knjižnica se nahaja v veliki stavbi sredi mesta, v kateri naj bi že pred leti zaživela tržnica. Zaradi spremembe namembnosti je bilo potrebno objekt temeljito predelati in temu primerna je tudi vrednost investicije - milijon in 250 tisoč evrov. Sredstva sta prispevali država in občina, sredstva za nakup računalniške opreme pa je knjižnica dobila tudi preko razpisa.
Te dni poteka preseljevanje knjižničnega gradiva - knjižnica razpolaga s 50 tisoč kosi gradiva - in pri tem so knjižnici priskočili na pomoč na sevniški komunali. Vsi pa se že veselijo dela v novih, petkrat večjih prostorih. Nova knjižnica ima namreč več kot 1000 m2 površine, kjer bo našel svoj prostor tudi domoznanski oddelek, čitalnice, študijska
soba, kotiček za ci cibane, prostor za prireditve...
Nove pridobitve se veseli vseh osem zaposlenih sevniške knjižnice kot tudi skoraj pet tisoč članov knjižnice, katerim se bo v novih prostorih z veseljem pridružil še kakšen. N.Č.C.
Krvodajalska akcija uspela
Sevnica - Na tridnevno krvodajalsko akcija je Območno združenje Rdečega križa Sevnica kot organizator pozvalo 1720 aktivnih krvodajalcev, odzvalo pa se jih je kar 397. To je več kot v lanskoletni poletni akciji, v Krmelju kar za dobro tretjino več. Prav krvodajalske akcije v poletnih mesecih so, predvsem zaradi pogostih in hudih prometnih nesreč, izjemno pomembne, zato se območno združenje RK Sevnica zahvaljuje vsem, ki prostovoljno in brez plačila darujejo kri in dnevno rešujejo sočloveku zdravje pa tudi življenje. Ob tem ugotavljajo, da je vse več novih mladih krvodajalcev, ponosni pa so tudi na številne redne krvodajalke in krvodajalce in na vse tiste, ki so se za darovanje odločili prvič. Hvaležni so tudi osnovnima šolama Sevnica in Krmelj, kjer krvodajalske akcije potekajo, ker organizatorjem nudijo na voljo brezplačen prostor, pa tudi osebju hotela Ajdovec in gostišča Barbara za pripravljene malice k krvodajalcem.
Kot pravi Mojca Pinterič Krajnc z območnega združenja, so se na tokratni akciji krvodajalci lahko seznanili tudi s postopkom opredelitve za darovanje organov po smrti. Mnogi so vzeli izkaznico, ki potrjuje njihovo pripravljenost za to dejanje, ki je, tako kot darovanje krvi, najvišja oblika etične zavesti posameznika. N.Č.C.
poročili so se.
Krško
18. avgusta sta se v poročni dvorani v Krškem poročila Andrej Resnik z Rake in Saša Češnovar z Malega Korena pri Raki.
25. avgusta pa sta v krški poročni dvorani zakonsko zvezo z biserno poroko (60 let) potrdila Martin in Frančiška Budna z Dovškega pri Senovem.
Kostanjevica na Krki
18. avgusta sta si v Kostanjevici na Krki zvestobo obljubila Andrej Filip iz Novega mesta in Nataša Marija Jordan iz Drage pri Šmarjeških Toplicah.
Sevnica
18. avgusta sta v Sevnici v zakonski stan stopila Robert Oreškovič in Katarina Orehovec, oba iz Boštanja.
V skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov objavljamo le imena mladoporočencev, ki so z javno objavo soglašali.
rojstva v porodnišnici brezice
V brežiški porodnišnici smo se tokrat ustavili v sobi 4, kjer je »samevala« Polona Zupan iz Kozjega. Samevala pod naved-nicami zato, ker je bila edina mamica v sobi, a ji zato ni bilo pav nič dolgčas. Na postelji ob njej je mirno spančkal njen prvorojenec Filip Jakob, kije ob porodu tehtal 2200 g in meril 46 cm. Čeprav je prijokal na svet skoraj tri tedne prej, kot je bil napovedan, mamice ni presenetil. Ves čas je čutila, da se bo zgodilo prej - mame pač imajo zato posebne občutke. Pri srečnem dogodku je Polono spodbujal tudi njen Erik, ki doma v Kozjem že nestrpno čaka, da s sinkom prideta domov. Ob atiju pa malega Filipa Jakoba že težko čaka tudi njegov najmlajši stric -še ne 3 leta star Patrik, pa kuža, pa muca, pa ribice.
Rojstva od 13. do 28. avgusta
Deklice so rodile: Damjana Mavsar iz Osredka pri Trški Gori, Jožica Klobasa s Senovega, Mojca Volčanjk iz Jereslavca, Snježana Gregor s Senovega, Laura Urek iz Župelevca in Karmen Simončič z Vrhovega.
Dečke so rodile: Mateja Žarn Čepin iz Leskovca pri Krškem, Sanela Alikič iz Brežic, Liljana Omerzu iz Krškega, Sonja Praprotnik iz Leskovca pri Krškem, Tanja Osojnik iz Slak pri Podčetrtku, Helena Kosar z Rožnega, Mojca Žniderič z Gorenjih Skopic, Polona Zupan iz Kozjega, Vesna Nodilo iz Brežic, Mojca Novoselič Sintič z Dolenje Pirošice in Alma Bešar 'F Krškega.
Med najboljšimi harmonikarkami
tudi Jožica
Brestanica - Na gradu Rajhenburg nad Brestanico je potekalo jubilejno - deseto državno prvenstvo harmo-nikark, ki igrajo na diatonično harmoniko. Letos so sicer napovedali še prvo svetovno prvenstvo in na koncu izbrali le najboljšo tujko. Kljub vsemu je prireditev v celoti uspela, saj je meh raztegnilo 25 harmonikark, pa tudi vreme je letos omogočilo, da je prireditev potekala na grajskem dvorišču in se številnim obiskovalcem ni bilo potrebno stiskati v kateri od grajskih sob, tako kot lani.
Povabilu organizatorja -Turistične agencije BooM iz Krškega se je prijavilo 28 harmonikark z diatonično harmoniko, prišlo jih je 25. Čeprav je kazalo, da bo med njimi pet tekmovalk iz tujine in bi lahko izpeljali tudi svetovno prvenstvo , je prišla le Avstrijka Andreja Miklautz, ki je osvojila srebrno medaljo in nagrado za najboljšo tujko -podelil ji jo je direktor agenci-
Jožica, Tadeja, Nika, Andreja iz Avstrije in Veronika je BooM Milan Breči. Slednji ske in ritmične interpretaci-
Najmlajša Martina Gramc
je v svojem nagovoru povedal, da je bilo izraženih kar nekaj dvomov glede izvedbe svetovnega prvenstva harmonikark zaradi različnosti v igranju, tipov harmonik, ritma posameznih narodnih skupin, a sam meni, da dobri poznavalci lahko ocenijo izbor skladbe, točnost melodične , harmon-
Flosarji na narečni popevki
Brežice - Ansambel »Brežiški flosarji« deluje šest let in v tem času so posneli zgoščenko, pripravljajo pa že drugo, ki bo izšla v kratkem, vsekakor pa do konca leta. Redno se udeležujejo različnih festivalov, v Števerjanu, Vurbergu, na Prevaljah, v Škofji Loki, kjer so osvojili kar nekaj nagrad. Tudi v Posavju so imeli v zadnjih letih nekaj zelo odmevnih in dobro obiskanih koncertov. Letos so se prijavili na razpis za »Narečno popevko«, ki bo 2. septembra v Mariboru, in bili med 48 skupinami in posamezniki izbrani med 14 skupin, ki bodo nastopile na festivalu. Med izbranimi skupinami so edini iz Posavja in Dolenjske. Pesem, s katero se bodo predstavili, je napisana v artiško-sromeljskem narečju in je v dixiland izvedbi. Besedilo je napisala Fanika Požek, glasbo Boris Roškar, aranžma za orkester pa je priredil Patrik Greblo. Naslov pesmi v narečju je »Tu je Tu«, kar je v »prevodu« To je To. J.K.
FESTIVAL NAREČNE POPEVKE 2007
02.09.2007
RTV SLO 1 OB 20.00
BREŽIŠKI FLOSARJI
GLEJTE NAS
IN PRISPEVAJTE SVOJ GLAS
je ter tehniko izvedbe in celostno podobo nastopa. Vse to je namreč ocenjevala posebna strokovna komisija, ki so jo letos sestavljali - eminentna dama, ki je bila takrat na obisku v Sloveniji, sicer živi v Kanadi - Marija Ahačič Polak, ob njej pa še Matevž Za-veršnik iz Celja in Slavko Ra-uch iz Novega mesta. Podelili so štiri priznanja za sodelovanje, med njimi je bila tudi najmlajša udeleženka, komaj 5 in pol leta stara Martina Gramc iz Krškega, osem bronastih medalj, prav toliko srebrnih in pet zlatih. Te so si priigrale Katja Lužar iz Loke pri Zidanem Mostu, Tanja Župane s Senovega, Jožica Hočevar s Studenca, Nika
Rutar iz Tolmina in Tadeja Kušar iz Šmartnega v Rožni Dolini. Med najboljšimi petimi sta torej kar dve Posavki. Strokovna komisija pa je izbrala še tri najboljše harmo-nikarke letošnjega državnega prvenstva, in sicer za tretje mesto je pokal prejela domača tekmovalka - Jožica Hočevar s Studenca, za drugo mesto Nika Rutar iz Tolmina in za prvo mesto Tadeja Kušar iz Šmartnega. Svojo najboljšo harmonikarko pa je izbralo tudi občinstvo - to je spet s 115 glasovi postala Veronika Podgrajšek iz Zreč, ki je tudi letos pripeljala seboj veliko svojih navijačev.
Tekmovanje je agencija BooM organizirala z že utečenim sodelavcem - Radiem Veseljak, zraven sta bila tudi Radio Sevnica in Radio Brežic, letos pa se je v organizacijo vključilo tudi brestaniško turistično društvo, ki ga po zasluženi upokojitvi Milka Avsenaka vodi Bojan Cizel.
Ob koncu je Milan Breči prvenstvu zaželel uspešen vstop v drugo desetletje, vendar bo v prihodnje potrebno vložiti še več truda, potreben bo tudi večji proračun in sodelovanje širše lokalne skupnosti, da bi na Rajhenburg pripeljali harmonikarke od Ognjene zemlje do Sibirije, kot je dejal Breči.
Jelica Koršič
Brežiški festival uspešno v novo desetletje
Brežice - Od 6. julija do 15. avgusta je bilo v številnih slovenskih cerkvah in na prestižnih gradovih 50 koncertov stare glasbe. V kar 16 občinah so letos svetovno znani glasbeniki nastopali na prireditvi, ki ima od letos ime SEVIQC Brežice in pravzaprav združuje štiri festivale - Klasikaa Dolenjska, Klasi-kaa Postojna, Klasikaa Slovenija in Festival Brežice, mimo tega pa še tri festivale v tujini. Letos, ko je festival stopil v svoje drugo desetletje, je bila država partnerica Španija, pokrovitelj pa minister za gospodarstvo Andrej Vizjak.
Klemen Ramovš po zadnjem koncertu na Bizeljskem
Na našem območju so pozornost poslušalcev najbolj pritegnili koncerti v Viteški dvorani Posavskega muzeja Brežice, v nekdanjem cistercijanskem samostanu v Kostanjevici na Krki, na gradovih Mokrice in Bizeljsko ter v kapelski in pišečki cerkvi. Po besedah Klemena Ramovša, umetniškega vodje in direktorja festivala, so uspeli tudi letošnji koncerti, bilo je več občinstva in izkazale so se tudi nove lokacije. Rdeča nit projekta SEVICQ Brežice, pravi Ramovš, ostaja promocija glasbe in izjemnih objektov naše kulturne dediščine. V.P.
Evropa je pela v Brežicah
Brežice - Viteška dvorana Posavskega muzeja Brežice je tretji petek v avgustu doživela nevsakdanji krst. Že nastop več kot sto pevcev iz številnih evropskih držav in Kanade je bil doživetje, razporejeni okrog celotne dvorane pa so pevci nato dodobra izkoristili akustičnost slovite dvorane in dodatno navdušili občinstvo. S koncertom malih pevskih skupin in združenega zbora so tako zaokrožili poletni pevski teden, ki ga je evropsko združenje Europa Cantat pripravilo v Sloveniji. Mednarodnega druženja so se udeležili znani zbori in pevci ter njihovi dirigenti, ki so spoznavali in predstavljali glasbo iz Skandinavije, Baltika in Slovenije. Med tremi zborovodji, ki so suvereno dirigirali združenemu sestavu, je bila tudi Simona Rožman Strnad iz Brežic (na fotografiji).
Študijske delavnice in dva koncerta, prvi v Brežicah in drugi v Ljubljani, so priznanje naši državi, znova pa so potrdili visoko raven in množičnost slovenskega zborovskega petja. Ta tudi v mednarodnem merilu dosega izredne uspehe. Kot je znano, imamo v Sloveniji namreč okrog 2000 zborov. V njih vadi 10.000 pevcev, ki pripravijo okrog 70.000 nastopov letno in pritegnejo 2 milijona poslušalcev. V.P.
Europa Cantat
Evropsko združenje zborov Europa Cantat je nepridobitno strokovno združenje glasbenikov, ki se posveča razvoju zborovske glasbe v Evropi in v svetu. Združuje preko milijon aktivnih članov iz 42 držav iz Evrope in drugih delov sveta. S svojo dejavnostjo -festivali, pevskimi tedni, s študijskimi potovanji, tečaji in podobnim -posredno nagovarja okrog 20 miljonov glasbenikov z vsega sveta. Dejavni člani združenja Europa Cantat so tudi Javni sklad RS za kulturne dejavnosti ter številni slovenski pevski zbori in posamezniki. Del razvejane glasbene dejavnosti združenja so med drugim vsakoletni mednarodni pevski tedni, na katerih udeleženci zbori in pevci posamezniki vadijo pod vodstvom najboljših dirigentov, pridobivajo nova znanja, spoznavajo glasbo in svoje delo predstavijo občinstvu na sklepnih koncertih takega pevskega tedna. Prva prireditev Eu-rope Cantat v Sloveniji je bil odmevni Mednarodni pevski teden avgusta leta 2004. Po treh letih smo za Ljubljano, v ostri konkurenci več evropskih mest, spet uspeli pridobiti čast prireditelja mednarodnega poletnega pevskega tedna.
Letošnja delavnica Europa Cantat je potekala od 12. do 19. avgusta v Zavodu sv. Stanislava v Ljubljani, kjer so se odvijali ateljeji zborovski in malih vokalnih skupin, udeleženci pa smo tam tudi bivali. Strokovno vodstvo malih pevskih zasedb so prevzeli člani svetovno priznane nemške zasedbe Singer Pur, zborovski atelje pa je vodil prav tako svetovno priznani švedski dirigent ameriškega porekla Gary Graden. Sodelovalo je okrog 150 pevcev, ki so prišli iz različnih evropskih držav (Španije - Katalonije in Baskije, Srbije, Francije, Velike Britanije, Češke, Nemčije, Slovenije) in Kanade. V zborovski delavnici smo se ukvarjali z glasbeno literaturo posameznih skandinavskih, baltskih in slovenskih skladateljev, vokalne zasedbe pa so literaturo izbirale same, pa tudi v sodelovanju z njihovimi vodji. Uradni jezik delavnic je bil angleški.
Med slovenskimi udeleženci je bilo veliko pevcev iz različnih slovenskih pevskih zborov, prav tako nekaj zborovodij. Iz Posavja sva bila žal le dva - Uroš Brezovšek iz MePZ Viva Brežice kot pevec in Simona Rožman Strnad, zborovodkinja MePZ Viva, ki sem bila izbrana kot asistentka dirigentu Garyu Grudnu. Kot asistentko me je povabil organizator, poleg mene je bila njegova asistentka še Damjana Vončina, zborovodkinja ženskega zbora Radost iz Godoviča. Najino delo je bilo predvsem pomagati dirigentu pri delu - s klavirjem podpirati pri osvajanju skladb, zjutraj upevati zbor, dirigent pa nama je izbral tudi skladbi (vsaki eno), ki sva jo delali z zborom in potem dirigirali na koncertu.
Sodelovanje na takšnem pevskem tednu je izjemna izkušnja, ki jo je preprosto težko opisati, ker je duševne in strokovne hrane res zelo veliko. Zame je bila nova izkušnja tudi to, da sem dirigirala tako velikemu zboru, ki so ga sestavljali pevci in dirigenti iz različnih evropskih sestavov. Poleg vsega so se med sodelujočimi pevci vzpostavile prijateljske vezi, ki se bodo lahko nadaljevale z različnimi povezavami in izmenjavami zborov. Z Urošem sva najtesnejše stike navezala z dirigentom in asistentko iz MePZ Svetozar Markovič iz Novega Sada ter z dirigentom in pevci iz zbora Coral San Juan Bautista iz Baskije. Upam, da se bomo v prihodnosti uspeli srečati na kakšnih skupnih koncertih.
Simona Rožman Strnad
Kako do prve zaposlitve
Prva zaposlitev je vsekakor velik korak v življenju posameznika, ki pa se ga vsak loteva drugače, eni manj drugi pa bolj uspešno. Poleg vztrajnosti imata na odločitve bodočih delodajalcev vpliv tudi naš prvi vtis, ki ga dajemo na razgovoru in seveda naš življenjepis.
Kako poiskati primerno zaposlitev, s čim navdušiti bodoče delodajalce in kako napisati svoj življenjepis, da se ne bo izgubil v povprečju ostalih, smo se pogovarjali z Damjanom Palčičem, strokovnjakom za pripravo življenjepisov in urednikom spletnih portalov v podjetju Moje delo d.o.o.
Kako začeti?
Živimo v dobi računalnikov in čeprav so vam ti mogoče še neznanka, je prav na različnih spletnih straneh ponudb za delo ogromno. Seveda ne zanemarite tudi časopisov in drugih publikacij z morebitnimi oglasi. Damjan Palčič pravi: »Čeprav je najbolj klasičen pristop k iskanju zaposlitve prijava na oglase za delo, pa to ne pomeni, da je to hkrati najboljši način iskanja zaposlitve. Najlažje najdemo zaposlitev, če izvemo za prosto delovno mesto, še preden se to javno oglašuje. Večina podjetij bo najprej razmislila o potencialnih kadrih znotraj podjetja, ki bi lahko zasedli to delovno mesto, od zunaj pa o tistih kadrih, za katere je že slišala dobre stvari, so jim priporočeni iz zanesljivih virov (poslovnih partnerjev, kadrovskih agencij, obstoječih sodelavcev, panožnih strokovnjakov...) ah pa so podjetja sami opozorili nase.« To pomeni, da je že med časom študija zelo pomembno navezati stike s potencialnimi bodočimi delodajalci. To lahko storimo s pomočjo študentskih servisov ah znancev. Veliko študentov dobi po končanem študiju možnost dela v podjetju, s katerim je že sodeloval.
Na srečo imamo danes tudi ogromno organizacij, ki so nam lahko v veliko pomoč pri iskanju dela. »Poleg prijav na oglase iskalci nikakor ne bi smeh zanemariti ostalih načinov iskanja dela - pomoč šol, fakultet, društev in klubov, v katerih iskalci delujejo, pomoč nekdanjih sodelavcev, nadrejenih, profesorjev, prijateljev in znancev, obiskovanje kariernih sejmov, vpis v kadrovske agencije, v elektronske baze življenjepisovpodjetij in zaposlitvenih portalov ter neposreden kontakt podjetij preko telefona in pisem,« svetuje Damjan Palčič in dodaja: »Iskalci prve zaposlitve imajo več težav z iskanjem dela, ker jim primanjkuje konkretnih delovnih izkušenj. Zato bi jih vsekakor morah pridobivati čim več z delom preko študentskega servisa in tudi z
brezplačnimi deli, saj več delovnih izkušenj pomeni lažja pot do želenega dela. Ob tem podjetja odpirajo tudi veliko delovnih mest, namenjena ravno vstopnim ravnem kadrov - novincem na trgu dela. Pametna podjetja se namreč borijo za mlade, perspektivne, talentirane in zagnane posameznike, z željo po učenju in napredovanju, ki so jih sama pripravljena priučiti in usposobiti za delo. Najlažje pa zagotovo dobijo začetno delovno mesto iskalci zaposlitve iz deficitarnih poklicev, ki jih na trgu dela primanjkuje.«
Vaš življenjepis, vaše orožje
Vaš življenjepis je najpomembnejši pri iskanju zaposlitve, saj ravno z njim prepričate delodajalca, da vam ponudi možnost za delo. Zavedati se morate, da lahko na en oglas delodajalci prejmejo tudi 50 ah več prošenj, ki so po navadi med seboj zelo podobne. »Življenjepis ima isti cilj kot vsak drugi komercialni oglas - čim hitreje in čim bolj pozitivno opozoriti nase,« razloži Perčič. »V današnjem poslovnem svetu, kjer je prihranjen čas pomemben dejavnik poslovanja, vam bo delodajalec pri prvem branju vašega življenjepisa namenil 15 do 30 sekund. V tem času ga bo moral vaš življenjepis pritegniti, drugače bo končal na kupu neprimernih kandidatov. Zato mora v čim krajšem času v vašem pismu razbrati vse tiste bistvene informacije, ki jih pri kandidatu išče. Najprimernejša je tabelarna oblika življenjepisa, razdeljena na vsebinska področja, kjer glavni argumenti, nanizani v alinejah, kar »štrlijo« iz ostalega in se jih hitro najde. Argumenti morajo biti vaše dosedanje delo, dosežki, izkušnje, znanja in sposobnosti, ki lahko rešujejo probleme delodajalca, ah pa vsaj nakazujejo, da bi bile lahko za delodajalca koristne. Argumenti jih morajo prepričati v to, da bi vas povabili na osebno srečanje z njimi, kjer boste lahko podrobneje razpravljali o svoji kandidaturi.«
Seveda lahko tudi pri življenjepisu storimo več napak. Damjan Palčič pri najpogostejših napakah omenja neprimerno kandidaturo, obliko in vsebino. Če slovnica in oblikoslovje nista ravno vaši vrlini, prosite za pomoč sorodnika ah prijatelja, da se ne boste osmešili s svojo prošnjo in tako izgubili vse možnosti za
razgovor. Pazite tudi na dolžino. »Delodajalci neradi berejo dolge nepregledne proste spise, saj niso niti leposlovno razpoloženi niti nimajo časa za to,« opozarja Palčič.
Odločilni razgovor
Seveda morate na razgovoru navdušiti tudi s svojim nastopom, izgledom in odgovori na vprašanja. Pred razgovorom se znebite treme, saj vam nikakor ne bo koristila.
»Na razgovoru za delo je pomembno, da ste naravni, sproščeni, pozitivni, samozavestni (to ne pomeni arogantni!), navdušeni nad priložnostjo, ki vam je dana in jo želite izkoristiti, da se čim bolje predstavite (razširite in razčlenite informacije, ki ste jih podali v življenjepisu) in tako prepričate sogovornika, da ste zanj koristni in bi vas zaposlil,« svetuje Damjan Perčič.
Delodajalec vam bo na razgovoru postavil kar nekaj vprašanj. Vsekakor razmislite, katera vprašanja bi vam lahko postavili in se nanje pripravite. Seveda obstajajo nekakšna standardizirana vprašanja, ki se pogosteje pojavljajo na razgovorih, kot druga. »Najpogostejša vprašanja se nanašajo na naše izkušnje, znanja, veščine in lastnosti, ki so potrebne za učinkovito opravljanje določenega dela. Delodajalec ima namreč problem (npr. slabo izvajanje poslovnega procesa), vi pa morate podati rešitev za nastali problem, ponuditi znanja in veščine, ki bodo izboljšale delovne procese v podjetju. Tako je npr. eno od pogostih klasičnih vprašanj, zakaj bi zaposlili vas in ne nekoga drugega, kjer morate podati svoje glavne argumente, v čem ste boljši od ostalih kandidatov. Odgovor na to vprašanje je ključnega pomena. Zelo pogosto je potrebno navesti tudi tri svoje največje prednosti in tri svoje slabosti, kar je že nekoliko tankočutno, saj morate navajati tudi vaše slabe strani, ki ne smejo biti preveč odbijajoče za delodajalca,« pravi Damjan Perčič.
Na razgovoru pa je seveda pomemben tudi vaš zunanji izgled. To ne pomeni, da potrebujete novo obleko in svežo pričesko. Na prvem mestu je vsekakor urejenost. Damjan Perčič ima tudi na to temo pripravljen koristen nasvet: »Če ste v dvomu, izberite konzer-vativnejši videz. Na splošno velja, da se oblečete delovnemu mestu primerno, mogoče malo bolje, kot bi bili oblečeni
Pooblaščeni prodajalec in serviser vozil Škoda in Citroen
montaža plinskih napeljav polnjenje klima naprav ročno pranje in čiščenje vozil =s» premontaža gum <s» avtovleka «s* tehnični pregledi =** zavarovanja vozil
DELOVNI ČAS
Pon-Pe: od 8. do 16., So: od 8. do IZ DELOVNI ČAS ZA TEHNIČNE PREGLEDE Pon -Pe: od 7. do 18., So: od 8. do IZ
www.avhline-krsko.si
Artoim* Kl&o iao. BoSortd*» 10.8270 KjtiMo
vsak dan na delu. Seveda bodite čisti, z zlikanimi oblačili, z urejeno pričesko, izogibajte se preveč močnim barvam oblačil, preveč odprtim krojem in pretirani uporabi dišav ter ostale kozmetike.« Vsekakor je pomembna tudi udobnost oblačil, ki vam omogoča normalno sedenje in dihanje.
Preberite pogodbo
Tako kot pred podpisom vsake pogodbe je pomembno, da veste, kaj podpisujete. To pomeni, da pogodbo temeljito preberete. Pod nobenim pogojem ne smete izpustiti drobnega tiska. Če katere točke ne razumete dobro, jo preberite dvakrat ah se o njej pogovorite z bodočim delodajalcem. Damjan Perčič predlaga, da pogodbo za kakšen dan odnesite tudi domov in jo v miru preučite. Če vaše pravno znanje ni zadostno, da bi razumeli vse postavke pogodbe, je dobro vprašati za pomoč pravno-kadrovskega strokovnjaka. Pozorni moratw biti na različna področja, kot so konkurenčna klavzula, če je vgrajena v pogodbi, kako se obračunava variabilen del plače, če obstaja, kako je z dopustom, malico, potnimi stroški, odpovednimi roki itd.
Prvi dan v službi
Prvi dan vaše nove službe vstanite dovolj zgodaj, da se v miru pripravite. V nobeT nem primeru ne smete zamuditi, saj morate narediti dober vtis in pokazati resnost in zagnanost. Če ste sprejeli delo, ki vas veseli in so vam ostali sodelavci značajsko in starostno podobni, bo navezovanje stikov z njimi lažje. Vsekakor se takoj delovno angažirajte in pričnite dokazovati svoje sposobnosti. S sodelavci vzpostavite komunikacijo, z njimi bodite prijazni, ustrežljivi, opazujte njihov slog dela, delovne navade in pravila, pa tudi celotno delovno okolje, in se iz njih učite.
Če imate srečo, boste kot nov delavec imeli sočutnega šefa ah mentorja, ki vam bo nudil zavetje in bo strpen pri odgovarjanju na vsa vaša vprašanja, vendar niti najbolj potrpežljiv šef ne bo imel vedno časa za vas. Tako je najbolje, . da sami prevzamete pohudo in si sami razjasnite določene nejasnosti z lastnim raziskovanjem ah pa ugotovite, kdo vam lahko pomaga od ostalih sodelavcev. Nikakor naj vam ne bo nerodno prositi za pomoč, saj boste na ta način spoznali več sodelavcev in se boste še lažje vključili v tim.
Za podrobnejše informacije obiščite spletno stran www. mojedelo.com.
Andreja Jernejčič
RADIO,	£ . 'BREŽICE
I	no 8B,7 In 95,0 MHz
Jubilejne vaške igre
Veliki Kamen - Turistično društvo Koprivnica je pred 10 leti pričelo s svojim delom in ena prvih prireditev je bila tudi prireditev na Veliki Šmaren - praznik Marijinega vnebovzetja. Organizirali so vaške igre, kjer so se pomerili okoliški kraji. Vsako leto je prireditev postajala bolj znana in letos 15. avgusta so obeležili jubilejne, 10. tradicionalne vaške igre na Izletniški domačiji Vertovšek na Velikem Kamnu. Praznovanje se je začelo že dopoldne, ko so se v Koprivnici s procesijo priporočili Mariji, po slovesni maši so prisluhnili koncertu domačega mešanega pevskega zbora Antona Aškerca, si ogledali razstavo slik učencev 9. razreda OŠ Koprivnica, predstavil pa seje tudi Aktiv kmečkih žena in stojnice z domačo obrtjo.
Foto: T. Dular
Vaške igre - kdo bo močnejši
Popoldne so potekale vaške igre, prireditev je povezovala Jasna Kuljaj, ki je prav tako popestrila dogajanje z imitiranjem Helene Blagne. Poskrbeli so tudi za srečelov in marsikoga razveselili z nagrado. Vse prisotne je pozdravil župan Franc Bogovič, predsednik krajevne skupnosti Peter Planinc pa je podelil krajevna priznanja. Ta so si letos prislužili Tončka Kerin, Jože Jankovič in Blaž Sotošek. Sledila je razglasitev rezultatov vaških iger; najbolj zagnano in zmagovalno je bilo Lovsko društvo Veliki Kamen, na drugem mestu so bila Mrčna sela, na stopničkah pa je še stalo Gasilsko društvo Veliki Kamen. Četrto mesto je pripadalo Gasilskemu društvu Mah Kamen, naslednja je bila Mladinska točka Veliki Kamen, na repu pa je mahalo Kulturno društvo Koprivnica.
Vsi veseli in razigrani so nato nadaljevali z zabavo ob glasbi ansambla Trije vragi, ki so dokazali, da so res pravi »vragi«, saj so se ob njihovih zvokih vrteli še pozno v noč. S.B.
Jahajo po Sloveniji
Kostanjevica na Krki - Konec prejšnjega tedna je imelo Društvo Gorjanska konjenica iz Kostanjevice na Krki priložnost sprejeti in gostiti čudovito družino Plesnik iz Pirešice pri Velenju, ki na konjskih hrbtih jaha okoli Slovenije. Srečko Plešnik bo s svojo družino v nekaj več kot mesecu dni s konjem prejezdil Slovenijo. Na pot so se odpravili 27. junija. Srečko Plešnik je član Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije in predsednik Društva konjenica Pirešica, ki združuje konjenike, konjerejce in ljubitelje športnih konj iz treh sosednjih krajev - Ponikev, Šentilja pri Velenju in Vinske Gore. V petek je družina prijezdila skozi Gorjance iz Bele krajine. Prenočili so na kmetiji Gunde na Vodenicah nad Kostanjevico. Kar nekaj se jih je zbralo iz vseh koncev Slovenije in konjeniške zgodbe so se zavlekle pozno v noč.	foto- Emir Šoštarec
Družina Plešnik v družbi članov Gorjanske konjenice napoti po Posavju
V zgodnjem jutru so pot v spremstvu Emira Šoštaf' ca, predsednika Gorjanske konjenice, nadaljevali proti Kostanjevici in Podbočju, skozi Cerklje, Krško vas, kjer so bredli skozi reko Krko in prešli na Štajersko skozi star kovinski brežiški most. Pot so nadaljevali po nasipu ob Savi do Dobove, kjer se jim je pridružil še Branko Jurman, ki dobro pozna teren skozi nacionalni park Jovsi, vse do Bizeljskega »Čeprav sem z družino Plešnik jezdil skoraj 40 km, je pot v njihoV družbi hitro minila. Poslovili smo se na Bizeljskem in še preden s^3 se z Brankom vrnila v Dobovo, so nam sporočili, da so uspešno dosegli zastavljeni cilj - Bistrico ob Sodi, «je povedal Emir. J.K.
stran 11
SavaGlas, 30.8.2007
za mlade
Tabor zoisovih štipendistov
Žlegarjev breg - Območna stov zaupala brežiškemu Mla-enota Zavoda za zaposlovanje dinskemu centru. Ta ga je pri-iz Sevnice je letos izvedbo že pravil med 20. in 26. avgustom 13. tabora Zoisovih štipendi- na Žlegarjevem bregu pod
obronki Gorjancev, kamor je prišlo 20 Zoisovih štipendistov iz vse Slovenije. Na »Taboru kreativnosti in ustvarjalnosti« so se lotili štirih projektov - raziskovali so turizem v mestu Brežice, možnosti postavitve eko-hišk na Žlegarjevem bregu, postavitev počitniških apartmajev na vodi ter merili radioaktivnost v naravnem okolju in odnos krajanov do tega problema. Zaključek tabora so pripravili v avli poslovnega kompleksa Gasa v Brežicah, kjer so udeleženci predstavili svoje projektne naloge, direktor sevniškega Zavoda za zaposlovanje Toni Koren in brežiški župan Ivan Molan pa sta jih pozdravila in jim izročila priznanja. M.M.
ZAjla fest
Krška vas - Mladinsko društvo (MD) Zajla je prostovoljno, neprofitno društvo za mlade, ki skrbi za aktivno preživljanje prostega časa in organizira prireditve za mlade. Ustanovljeno je bilo pred dvema letoma, čeprav je večina članov že pred tem sodelovala pri aktivnostih, ki so sedaj pod formalnim okriljem društva. Društvo organizira prireditve, kot so Zajla fest, igre za osnovnošolce in kresovanje ter skrbi za kopališče Zajla, po katerem je tudi dobilo ime. Ob organizaciji Zajla fe-sta so izdelali tudi logotip, ki je kasneje postal uradni znakMD Zajla. To je dolgolasec s kitaro v roki med skokom v vodo. Društvo tudi sicer organizira različne delovne akcije, vsako leto
Nomen Enigma pa se zberejo na pikniku, kjer v sproščenem ozračju nastajajo ideje in načrti za prihodnje dejavnosti. Letos so člani društva vložili precej truda in društvenih finančnih sredstev v izgradnjo pomola in utrditev obale reke Krke na kopališču v Krški
vasi, kjer se celo poletje zbirajo mladi, ki uživajo v kopanju in druženju ob reki.
Letos se bo Zajla fest odvijal v soboto, 8. septembra, na Velikih Malencah. Koncert se bo pričel ob 19. uri z nastopom mlade brežiške rock skupine Rann. Za tem bodo obiskovalci lahko uživali v ritmu ska glasbe brestaniške skupine Spla-sh the toialete in legendarnih rock uspešnicah, ki jih bodo preigravali Krškovaški Nomen Enigma. Vrhunec bo koncert dosegel, ko bodo nastopili Sar-casem, legendareni slovenski metal band, ki letos praznuje 20. obletnico delovanja. Za zaključek pa se obetajo še ljubljanski rockerji Diastema. Vstop bo, kot vsako leto, prost. R.P.
Socialno ogroženi na Debelem Rtiču
Sevnica - Osem otrok iz socialno ogroženih družin sevni-ške občine, starih od 8 do 15 let, je odšlo na enotedensko letovanje na Debeli Rtič. Gre za skupno akcijo podjetja Engro-tuš in Rdečega križa Slovenije, ki sta letos omogočila letovanje 500 otrokom. V mladinskem zdravilišču in letovišču Debeli Rtič je tako pod vodstvom izkušenih vzgojiteljev in animatorjev v zadnjem letošnjem terminu letovalo 150 otrok iz vse Slovenije, poskrbljeno pa je bilo tudi za brezplačen avtobusni prevoz do morja.
moda
Modajesen/zima2007/08! Kaj nam prinaša... ?
«Man look« ženska - torej ženska v slogu elegantnega moškega - hlače, srajca in suknjič. Zelo privlačno! Imate na voljo lepe materiale, kroje in jesenske barve. Katera se bo odločila za ta slog, bo vsekakor v koraku z modo in seksi. Vendar ne pozabite, da ste ženska in
zato nikakor ne smete biti brez dodatkov in ženstvenega ma-ke-upa. Velike torbe prinašajo ženskemu svetu veliko prednost, saj imamo rade seboj veliko stvari in tu je naša priložnost. »XXL« torbe so velik hit in s seboj lahko nosite vso bogastvo, ki ga potrebujete. Tudi prednostni »Capes« namesto jopice ali jaknice pridejo za spremembo prav. Seveda ne pozabite, da morajo biti hlače ali krilo ki ga nosite spodaj, ozkega kroja. »Ethno slog« ostaja in nas bo spremljal tudi v sezoni jesen/zima. Velike rute, nakit, barve in vzorci... Že več modnih sezon ostajajo moderni in prav je tako! Če doslej nakita še niste nosili, potem je zdaj čas! Krzno je moderno, v vseh barvah, krojih in lepo greje. Velik hit! Previdno pri izbiri hlač in kril. Naj bodo ozka! Še nekaj modnih podatkov... Rokavice so hit te modne sezone in hkrati grejejo. Prav tako ne pozabite na velik hit visoko oprijetih
hlač. Na prvi pogled je sicer vse nekako drugače, vendar izgleda zelo dobro. Zgornji del naj bo nežen in kratek, ali pa ga lahko zataknemo v hlače - nikakor pa ne preko njih! Kot modni dodatek nadenite »XXL« pas. Tudi karo in razni »divji« vzorci bodo prav tako prevladovali v tej sezoni, enobarvnost nam ni več dovolj. Tudi večno usnje bo še naprej
	
Dragi otroci, med tistimi, ki ste poslali pobarvanko, je bila izžrebana Robert Žveglič, Delavska 7, 8281 Senovo. Za nagrado prejme darilni bon v vrednosti 20 evrov, ki ga poklanja Kopitarna Sevnica. Iskreno čestitamo!	
Tudi to pobarvanko pobarvajte po svoji najbolj bujni domišljiji, mamico ali očka pa prosite, da jo pošljeta na naslov: Radio Brežice (za SavaGlas), Trg izgnancev 12, 8250 Brežice najkasneje do petka, 7.9.2007. Pa ne pozabite pripisati svojega imena, priimka in naslova.
Spet bomo eno pobarvanko izžrebali in nagradili z lepo nagrado.
tom pn zms
MtIPUČIN tm: ■ VSAK	cm 13*0010
moderno in kombinacija plašča, ne glede na material, z minijem in škornji! To morate imeti v prihajajoči modni sezoni! Še vedno!
Kot sem zadnjič obljubila, danes torej nekaj več o prihajajoči sezoni, seveda pa še nismo končali. Lep preostanek poletja želim!
Lea Šinko Štraus
Derma Art
IPL LASERSKI KABINET
Lasersko odstranjevanje poraščenosti, kapilar, pigmentacij, aken, celulita in fotopomlajevanje.
Tel.: 07/49 66 044, GSM: 031 681 401
Carbo tretina
Nov, edinstven način za odstranjevanje in preprečevanje celulita.
Zaradi svojega pozitivnega učinka na ožilje je Carbo tretma edini anticelulitni tretma primeren za vse, ki imajo poleg celulita izražene razširjene kapilare in vene.
Obrtna ulica 24, 8250 Brežice
RAZVEDRILO
NAPOVEDI
Kultura
30.	avgust
Sevnica - odprtje razstave likovnih del in predstavitev knjige »Otroštvo v znamenju vojne«, svoja dela bo na ogled postavil Vladimir Braco Mušič, ob 20. uri, Lekosova galerija Ana
Sevnica - monokomedija »Poroka čistilke Marije«, igra Mojca Partljič, ob 20. uri, grad
31.	avgust
Kostanjevica na Krki - odprtje razstave »Risbe« avtorja Vlada Stjepiča, predstvila ga bo Barbara Rupel, ob 20. uri, Lamutov likovni salon
Podsreda - gledališka predstava »Kaj ti je, deklica« v izvedbi šentjakobskega gledališča iz Ljubljane, ob 20. uri, zunanje dvorišče gradu
3. september
epu
rško
Krško - »Poletni glasbeni večeri v parku«, nastop Erik Marenče Latin Quartet v zasedbi Erik Marenče, klavir, Janez Gabrič, bobni, Krešo Tomec, bas, in Goran Moskovski, tolkala, ob 19. uri park v starem mestnem jedru; če bo slabo vreme, bo koncert v Dvorani v parku
8. september
Leskovec pri Krškem - 2. »Anin glasbeni večer« - koncert Lare Jagrič, klaviru, Petre Kovačič, violina, in prof. Igorja Vičentiča, spremljava na klavirju, ob 19.30, cerkev Sv. Ane
Kostanjevica na Krki - večer gipsy swinga z Zoranom Predinom in orkestrom Adijo pamet, ob 20. uri, samostanska cerkev Galerije Božidar Jakac
12. september
Krško - »Poletni glasbeni večeri v parku«, koncert krške glasbene zasedbe D’ Palinka Bend, ki jo sestavljajo Bojan Dimc in Janko Uršič, oba pozavna, Gregor Colner, bariton, Aleš Mlakar, tuba, Primož Beuc, diatonična harmonika, in Mitja Kuselj, tolkala, ob 19. uri, park v starem mestnem jedru; če bo slabo vreme, bo koncert v Dvorani v parku
Oreng Fešta
Kostanjek pri Zdolah - Že sam naslov prireditve pove, da se bo dogajalo in to kar dva dni. Oreng Fešto že nekaj let zapored organizira AKD Pizdun, kar je kratica za Alternativno kulturno društvo Prostor idej, zagona, dela ustvarjalnosti in napredka. To je mlado in ambiciozno društvo, polno idej in z veliko volje do dela. Trenutno šteje 34 članov, ki jih povezujejo prijateljske vezi in skupne želje po ustvarjanju.
Oreng fešta se bo odvijala ta konec tedna - v petek, 31. avgusta, in v soboto, L septembra, v Kostanjku pri Zdolah. Zasnova prireditve bo podobna lanski; prvi večer bo predvsem kulturno obarvan. Z monokomedijo »Kleščar« se bo predstavil znan slovenski igralec Aljoša Trnovšek, po predstavi pa bo nastopil še brežiški kantavtor Peter Dirnbek. V soboto se bo začelo dogajati že zgodaj popoldne. Pripravljajo dve športni tekmovanji, najprej bo na sporedu eden od turnirjev zelo priljubljene in atraktivne paintball lige, za tem pa bo še spust s skiroji po hribu. Sledila bo razglasitev rezultatov, potem pa se bodo obiskovalcem na zunanjem odru predstavile posavske plesne, ki bodo uvod v osrednji del prireditve - koncert, ki se bo odvijal na velikem odru v dvorani. Nastopile bodo mlade slovenske skupine, zaključila pa ga bo ena od znanih slovenskih skupin - Društvo mrtvih pesnikov. Poseben izziv letošnje prireditve bo tudi izbor himne »Oreng fešte«. R.S.
Kino servis Brežice
Četrtek, 30.8., in petek, 31.8., ob 18.30 Simpsonovi, animirani film, in ob 20.30 Zadnji poljub, romantična komedija; sobota, 1.9., in nedelja, 2.9., ob 18.30 Simpsonovi, in ob 20.30 Krvavi hostel 2, srhljivka; četrtek, 6.9., petek, 7.9., sobota, 8.9., in nedelja, 9.9., ob 18.30 Divji valovi, animirani film, in ob 20.30 Napumpana, komedija.
Kulturni dom Krško
Petek, 31.8., ob 20. uri Izdajalec, vohunski triler; sobota, 1.9., ob 18. uri Moškoženske zadeve, najstniška komedija, in ob 20. uri Izdajalec; nedelja, 2.9., ob 18. uri Moškoženske zadeve; petek, 7.9., ob 20. uri Moj Hitler, parodija; sobota, 8.9., Simpsonovi, komedija, sinhronizirana v slovenščino, in ob 20. uri Moj Hitler; nedelja, 9.9., ob 18. uri Simpsonovi.
Kulturna dvorana Sevnica
Petek, 31.8., ob 17. in 20. uri Harry Potter in Feniksov red, mladinski domišljijski film; sobota, 1.9., ob 20. uri Zadnji poljub, romantična drama; petek, 7.9., ob 19. uri Fantastični štirje: Prihod Srebrnega letalca, znanstveno-fantastični akcijski film; sobota, 8.9., ob 19. uri Krvavi hostel 2, grozljivka.

I » REKLA KAZALA «
‘t™ ^	.—......-*■. - -	..f	- —a.* __ ,	...
Brežiški festival stare glasbe se je iztekel. Tudi letos, ko je v novo desetletje stopil pod novim imenom, vsaj v domačem okolju ni pritegnil posebne pozornosti. Res so bili koncerti razvejani po vsej državi, a jih je dovolj tudi v naših krajih od Kostanjevice in Brežic do Mokric pa Pišec in Bizeljskega. Pa zlasti v brežiški Viteški dvorani, kjer je festival leta 1997 tudi »shodil«, ni videti domačih obiskovalcev. Če se jih nekaj več pojavi na otvoritvenem koncertu, jih nato prihaja le peščica. Nenavadno je, da med obiskovalci ni domačih intelektualcev; ni profesorjev glasbene šole in zborovodij, ni ostalih profesorjev in zdravnikov in ni tudi inženirjev. Vsaj te osebnosti bi kdaj pa kdaj pričakovali na čudovitih koncertih, če se zanje že ne zanimajo mladi povzpetni podjetniki.
Takole so se ob pričakovanju krsta novincev ob Aljaževem stolpu na vrhu Triglava zabavali »stari« sevniški planinski mački: Tone Prah, Jože Guštin, Toni Svenšek in Janko Avguštin. Verjetno so še tik pred zdajci usklajevali (nesramna) imena, ki jih bodo dali krščencem; od Zavirača do Mladega Zavirača ipd.
V prenekaterem slovenskem mediju je Posavje bela lisa, brez informacij o sicer pestrem gospodarskem, političnem ter kul-turno-športnem življenju ali bogati naložbeni dejavnosti. Po zanemarjanju našega območja posebej izstopa osrednji dnevnik Delo. Četudi so v njegovem uredništvu na najvišjih položajih naši fantje Darjan Košir, Željko Šepetave in Dejan Vodovnik, do njih že nekaj mesecev ne prodre nobena posavska informacija. Bralci upajo, da bo poslej, ko je dopisnik Dela za Posavje postal Janoš Zore iz Brežic, vendarle bolje! Najprej je Zore poročal z Bizeljskega, od koder je doma njegov šef Željko!
Za slavljenca Viktorja Krenčiča iz Sevnice, ki je ob svoji 80-le-tnici sprejel številne obiskovalce z voščili, se ve, da je glasbeni pedagog in igra harmoniko. Kot harmonikarja pa so na tem slavju nekateri prvič spoznali tudi nekdaj strogega profesorja brežiške gimnazije, telovadca Jožeta Senico. Se manj jih ve, kako izvrstno igra harmoniko dr. Željko Halapija, ki seje tokrat postavil v vlogo fotografa.
V Šentjanžu so stoletnico gasilstva obeležili tako, kot se spodobi - z novim avtom, s praporom, z brošuro o gasilstvu v Šentjanžu, s spominsko kapo, poleg tega pa so ob tej priložnosti »zapakirali« posebno serijo šentjanške klobase, ki so jo kot spomin na jubilej podelili gostom. A bistro oko je ugotovilo, da so Šentjanci kljub silnemu lokalpatrio-tizmu dali klobase izdelat v sosednji Mokronog.
Člani Moto kluba Škorpijon so lahko zgled mnogim prirediteljem športnih in drugačnih prireditev. Nedavno srečanje motoristov so izvedli brezhibno in skoraj brez napak in s preizkušenim družabnim programom. Čeprav se je na livadi ob Krki trlo obiskovalcev in motoristov s spremstvom, so klubovci vsako jutro počistili prizorišče in tudi ob zaključku v nedeljo popoldne so bile vse smeti že lepo zložene v zabojnike in vreče. Zgled torej tudi za naše komunalne delavce!
NAdRADNA KRIŽANKA
Nagrade
Nagrade, ki jih poklanja časopis SavaGlas za pravilno rešitev, prejmejo:
1.	nagrada - stenska ura Zinka Lepšina,
Maistrova 2,8250 Brežice
2.	nagrada - zgoščenka Viktor Hlebec, Dol. Leskovec 6, 8280 Brestanica
3.	nagrada - kaseta
Tatjana Ajster,
Tončka Kežmana 9,8257 Dobova
Pravilna rešitev prejšnje nagradne križanke v vodoravnih vrsticah se glasi:
KAČA, KOPUN, ADANA, KMEČKI, TANK, AS, AVANTURIST, RAZKORAK, ABA, ARI, RIK, KAD, BOL, EZAV, TR, EV, RELIGIJA, SARKOM, JOKER, KLIO, DAR, VR, AKADE-MIČARKA, ALABAMA, ČAS.
Geslo: KMEČKI TURIZEM
Rešitev nagradne križanke (ne le gesla) pričakujemo do petka, 7.9.2007, na naslov: SavaGlas, Trg izgnancev 12,8250 Brežice s pripisom “Nagradna križanka”.
Ob pravilno rešeni križanki napišite ime, priimek, točen naslov, lahko pa tudi davčno številko!
Fotokopij križanke ne upoštevamo!
ŠPORT
Turnir Zvezda za zvezde
Skok na Lisco
Brestanica - Poletni športni vikendi 2007, ki so potekali v organizaciji Mladinske športne zveze Posavja, so dosegli svoj vrhunec na turnirju Zvezda. Na njem se je pomerilo najboljših 8 ekip letošnjih štirih kvalifikacijskih turnirjev in sicer turnirja Musklfibr v Sevnici, Reaktor v Brestanici, Bomba v Brežicah in Švic v Brestanici, na katerih je sodelovalo več kot tisoč udeležencev iz Posavja, drugih krajev Slovenije in sosednje Hrvaške.
V malem nogometu je 1. mesto osvojilo športno društvo Žalost iz Sevnice, v košarki je zmagala ekipa Tržišča, v odbojki na mivki za ženske je slavila ekipa iz Grosuplja, v odbojki na mivki za moške pa je zmagal Klub kavarna Zvezda. Glede na veliko udeležbo in interes mladih Mladinska športna zveza Posavje že napoveduje Poletne športne vikende 2008. N.Č.C.
Zmagovalna ekipa košarkarjev iz Tržišča
atletika
Vid Zevnik tretji
Bled - Sredi avgusta je bila na Bledu velika tekaška prireditev. Nastopili so tudi člani AK FIT Brežice. Vid Zevnik je na 6 km dolgi progi med več kot 400 tekači absolutno osvojil 3. mesto, v kategoriji do 30 let pa 2. mesto. 11-letna Klara Zevnik, ki je bila med najmlajšimi udeleženkami teka, pa je bila v absolutni konkurenci 26. Sodeloval je še Domen Zevnik, ki je prav tako v absolutni konkurenci teka na 6 km osvojil 91. mesto.
Atletski miting »Brežice 2007«
Brežice - Na atletskem stadionu v Brežicah bo v sredo, 5. septembra, 22. mednarodni atletski miting za veliko nagrado Atletske zveze Slovenije. Začel se bo ob 15. uri s tekom pionirk in pionirjev na 60 m, 600 m in skokom v daljino. Ob 16. uri bodo miting tudi uradno odprli in tekmovanje se bo nadaljevalo. Atleti se bodo pomerili v teku na 100 m, 400 m, 1500 m, 400 m ovire, skoku v višino, skoku s palico, skoku v daljino, troskoku, metu kladiva, krogle, diska in kopja. Atletinje pa bodo tekmovale v teku na 100 m, 200 m, 400 m, 800 m, 100 m ovire, 400 m ovire, skoku v višino, skoku s palico, skoku v daljino, metu kladiva, krogle in diska.
Lisca - Kolesarsko društvo Sevnica je v nedeljo pripravilo že 16. gorsko kolesarsko dirko Skok na Lisco, na kateri je sodelovalo rekordnih 97 tekmovalcev. Od Sevnice do Brega so kolesarji vozili v zaprti vožnji, pri odcepu za Okroglice pa je bil start na 9,4 km dolgi progi s 700 m višinske razlike do cilja pred Tončkovim domom na Lisci.
Najhitrejši tekmovalec do 33 let je bil Dejan Vračič iz Maribora, najhitrejši nad 33 let Aljoša Šumlaj iz Brežic, ki je bil tudi najhitrejši Posavec. Najhitrejši Sevničan je bil Blaž Krstič, najhitrejša ženska pa je bila Lucija Ankon iz Maribora. Najstarejši udeleženec je bil 74- letni Blaž Geč iz Ljubljane, ki je dosegel čas 56 min 49 sek, najmlajši udeleženec pa 9-letni Jure Fu-čik iz Slovenskih Konjic. Najstarejša udeleženka je bila Judith Zgonec iz Boštanja, metlo pa je dobil Marjan Povh iz Krškega. Z.K./N.Č.C.
Obnovljena športna dvorana
Sevnica - Športna dvorana Sevnica pri osnovni šoli služi namenu že enajsto leto in je ves čas polno zasedena. Na Zavodu za kulturo, šport, turizem in mladinske dejavnosti (KŠTM) so ocenili, da so dvoranska tla nujno potrebna obnove, dela pa se lahko opravijo le v času poletnih počitnic. Z njimi so začeli konec junija in končali v preteklem tednu, ko so jo z rokometnimi tekmami Šilčevega memoriala odprli za nove sezone. Poleg rokometa bodo poslej v dvorani tudi tekme prve republiške lige malega nogometa.
Poleg obnovljenega parketa je dvorana z garderobami in hodniki vred dobila še nov oplesk živahnih barv, glavni vhod pa je popestren z grafiti o športu. Pripravljajo se še fotografije iz zgodovine sevniškega športa, ki bodo visele po hodniku, na športni oglasni deski bo objavljen razpored pomembnih dogodkov. Lepo obnovljena dvorana je dobila varnostne kamere in alarm. Skupna vrednost vseh izvedenih del je znašala dobrih 52.000 evrov. Zavodu KŠTM je uspelo od Fundacije za šport za sofinanciranje dobiti 8.000 evrov. Direktorica zavoda Petra Pozderec pravi, da bodo naslednje leto obnovili še garderobe, sanitarije in tuširnice. B.D.
rekreativno kolesarstvo
Vztrajal do cilja
Pariz, Krško - Krčan Roman Blatnik, član Kolesarskega kluba Olimp, je uspešno odpeljal najstarejši ultramaraton na svetu Pariz-Brest-Pariz v dolžini 1261 km. Za sodelovanje na tej olimpiadi za rekreativce, saj je dirka organizirana le vsake 4 leta, je potrebno predhodno uspešno opraviti štiri kvalifikacijske brevete.
Časovni limit za prevoženo pot je 90 ur. Eno od pravil je, da med dirko ni dovoljeno zamenjati kolesa. Blatnik je imel 300 km pred ciljem okvaro ležajev, vendar je s pomočjo prijaznosti domačinov uspel najti pravo trgovino in zamenjati uničen del, tako da je v cilj privozil po 86 urah. »Imeli smo neverjetno smolo z vremenom, saj nas je pralo vse tri dni. Korajžo so nam dajali izredno prijazni domačini, ki so nas ponoči v križiščih usmerjali na pravo pot. Velik del trase teče namreč po stranskih podeželskih slabo označenih cestah, tako da je bila potrebna popolna koncentracija. Bilo pa jo je težko držati, saj sem v času maratona spal skupaj le 6 ur,« je izredno zadovoljen po vrnitvi povedal Blatnik.
Na maratonu je sodelovalo 5321 kolesarjev iz 44 držav, a jih 2000 ni zdržalo do cilja. Sedem Slovencev, med katerimi je bil Blatnik, je bilo uspešnih. Marko Baloh se je uvrstil na 16. mesto. B.D.
karate
Borbeni Marija in Saša
Grad - V soboto, 25. avgusta, je v italijanskem Gradu potekal prvi turnir jesenskega dela sezone, ki je hkrati štel kot prvi kvalifikacijski turnir za nastop na mladinskem svetovnem prvenstvu, ki bo konec oktobra v turškem Istanbulu.
V	članski kategoriji žensk do 60 kg je blestela Marija Jeler, ki je bila v petih bojih štirikrat uspešnejša od svojih nasprotnic, polfinalni obračun pa so sodniki po neodločenem izidu pripisali domači reprezentantki. Marija je z osvojenim 3. mestom na turnirju potrdila kategorizacijo športnice državnega razreda pri OKS-ZŠZ.
V	sklopu priprav na mladinsko evropsko prvenstvo, ki ga bodo v mesecu februarju naslednje leto gostili Italijani, pa je na turnirju nastopila tudi 15-letna Saša Venek in nase opozorila s 3. mestom v kategoriji mlajših kadetinj.
šah
Novak trenutno tretji
Novo mesto - V torek, 21. avgusta, je Šahovsko društvo KRKA Novo mesto organiziralo prvo tekmovanje po poletnih počitnicah. Na 9. letošnjem hitropoteznem turnirju, ki je potekal v športni dvorani Marof, se je zbralo 33 šahistov z Dolenjske in Posavja, Kočevja in Bele Krajine. Odigrali so enajst krogov po švicarskem sistemu. Po izenačenih in napetih partijah je zmagal Robert Rudman (ŠD KRKA Novo mesto), 2. mesto je zasedel Gorazd Novak (ŠK Triglav Krško) in 3. mesto je spet pripadlo Novomeščanu Marjanu Kastelicu (ŠD KRKA).
Po devetih letošnjih novomeških turnirjih v hitropoteznem skupnem vrstnem redu vodi domači šahist Robert Rudman s 710 točkami, drugi Marjan Kastelic ima 652, tretji Gorazd Novak pa 550 točk.
AVTOMOBILIZEM
Ford Galaxy 2.0 TDCi
Pri Fordu trdijo, da lahko v Galaxyju udobno potuje do sedem potnikov. In jim ne bi verjel, če ne bi preizkusil. Z izjemo prtljažnega prostora, ki je v primeru funkcionalnosti vseh sedmih sedežev majhen, čeprav večji kot pri predhodniku, je prostora za sedem Potnikov dejansko dovolj. Sicer v tretji vrsti ne bi vozil košarkarskih mojstrov, a običajni ljudje tam najdejo dovolj Prostora, tako da tudi daljša pot ne pomeni velikega napora.
Dodatna sedeža se, ko ju ne Potrebujemo, skrivata v dnu Prtljažnika. Tam sta, dokler sta zložena, skoraj neopazna.
Motor:
' 4 valjni, vrstni, turbodiesel ' prostornina: 1997 cm3 ' največja moč: 143KM (103 kW)
' navor: 320-340 Nm pri 2000/min
Ko ju dvignemo, se ponudita v običajni velikosti. Njuni hibi sta le dostopnost, ki je mimo druge vrste in nekaj vidnih vzvodov, ob katere se lahko, če smo nepazljivi, tudi udarimo. Sicer pa sta velikost sedežev in prostor za noge povsem zadovoljiva.
Agresivna oblika prednjega dela Galaxyja je skorajda enaka tisti, ki jo ponuja S-max. Z izjemo malenkosti, zaradi ka-
terih je S-max veliko bolj športen. Galaxy je še vedno izredno aktualen in dinamičen, a vseeno bolj družinski pripadnik »enoprostorske vrste«. Toliko bolj, ko pogledamo zadnji del, ki je zaključen veliko bolj oglato in s tem omogoča še več prostora v notranjosti. Slednjega cenijo predvsem potniki, do sedem jih je lahko, ki se tako tudi v zadnji vrsti ne bojijo udarcev ob streho.
Voznikov položaj v notranjosti je visok in s pomočjo različnih možnosti volanskega obroča in sedeža tudi hitro nastavljiv. Prednja sedeža sta mehkejša od zadnjih. Armaturna plošča je sodobnega designa, instrumenti dobro vidni, kakovost materialov in izdelave pa kakostna. Že v osnovi so na zavidljivi ravni (množični) tudi serijska oprema in številni predali za vse mogoče drobnarije. Prostornina prtljažnika je sicer odvisna od števila sedežev, sega pa od 308 do do 2325 litrov.
Galaxy je zasnovan na sodobnem projektu, dodelanem do najmanjših podrobnosti, in prilagodljivi platformi, na-
Zmogljivosti:
-	najvišja hitrost 193km/h
-	pospešek 0-100 km/h: 10,5 s
-	poraba po podatkih proizvajalca: 8,2/5,5/6,5 l/100km
-	testno povprečje 7,11/100 km
menjeni tudi novemu Mon-deu, Jaguarju X-type, Land Roverjem ali že predstavljenem Volvu S80. Obnašanje na cesti je v skladu s pričakovanji. Celo več. Vodljivost je ne glede na dolžino in težo vozila presenetljivo enostavna, vožnja pa sproščena. Kljub temu pa zahteva nekaj pozornosti pri mestnih parkiranjih, kjer se bo vsakdo hitro prepričal, da ni ravno majhen. Vendar je tako v mestni vožnji kot na ovinkasti lokalni cesti nezahteven in predvidljiv. ESP brez težav obvladuje tipičen neubogljiv zadek vozila s prednjim pogonom, ki bi sicer (zgolj ob pretiravanju seveda) šel po svoje. Toliko bolj, če je pod vplivom zmogljive-
ga in odzivnega dvolitrskega turbodizla in lepo »razporejenega« 6-stopenjskega ročnega menjalnika. Simbioza motorja in menjalnika zagotavlja povsem spoštljive zmogljivosti, zlasti za enoprostorca, ki mu je težko najti kakšno slabost, z izjemo sončne strehe, ki bi ji učinkovitejša zatemnitev za tiste, ki jim sonce v glavo ne ustreza, prišla še kako prav.
Aleksander Krebelj
OBČINA BREŽICE
Aktualni dogodki v občini Brežice
OBČINA
Brežice
Po novem 2-letni proračun
Zakon o javnih financah omogoča pripravo 2-letnega proračuna občine znotraj mandatnega obdobja župana oz. občinskega sveta.
Kaj prinaša novi način priprave proračuna?
2-letni proračun omogoča dolgotrajnejše planiranje, kar je zlasti pomembno pri načrtovanju investicij, ki jih ni mogoče realizirati v enem proračunskem letu in so planirane v načrtih razvojnih projektov (NRP). Ravno tako pa ni potrebno izvajati proračuna po začasnem financiranju, saj bo novi proračun pokri-
val investicije in projekte dveh let.
2-letni proračun pomeni tudi enostavnejši in bolj pregleden razpored investicij ter lažje organiziranje občinske uprave, saj so projekti enakomerno razporejeni skozi celo proračunsko obdobje.
Občinska uprava je že pristopila k pripravi proračuna za proračunsko obdobje 2008-2009 z izdajo navodila za pripravo 2-letnega plana in terminskim planom, po katerem naj bi v začetku oktobra občinski svet sprejel oba dokumenta (za vsako leto posebej).
Občina je že poslala najavo proračuna krajevnim skupnostim, da pripravijo svoje predloge, saj je vizija občine Brežice čimbolj uravnotežen razvoj celotne občine. Enakomeren razvoj občine omogočajo tudi velike investicije, s katerimi Občina Brežice kandidira na razpisih Evropske unije (EU) za dodatna denarna sredstva, s katerimi sofinancira projekte, ki bodo prinesli bolj kakovostno življenje vsem občankam in občanom ter pospešili razvoj občine.
V	letu 2007 si je Občina Brežice za prioritetno nalogo zastavili temeljito in potrebno obnovo glavne mestne ulice (CPB), izgradnjo OŠ Bizeljsko in parkirišč Pod obzidjem, sedaj pa bodo na vrsti še investicije v ostalih KS.
V	teku tudi priprava rebalansa proračuna 2007
Občina Brežice je v postopku priprave rebalansa proračuna za leto 2007. Po preverjanju izvajanja letošnjega proračuna je bilo ugotovljeno, da prihaja do razkoraka med planom in izvajanjem proračuna, zato je potrebno pristopiti k rebalansu. Priprava rebalansa že poteka, poudarek je na oceni potrebnih sredstev za investicije. Pričelo se je preverjanje možnosti realizacije planiranih investicij ter plačila izvedbe teh investicij glede na plačilne roke oz. možnosti prenosa plačila v prihodnje proračunsko leto. Glede na terminski plan, ki ga je sprejel župan, bo občinski svet obravnaval rebalans v začetku oktobra.
(Vir: Občina Brežice)
Posavska štipendijska shema - možnost štipendij za dijake in študente iskanih in deficitarnih poklicev
Posavska štipendijska shema (PŠS) tudi letos razpisuje štipendije, namenjene dijakom in študentom, ki se šolajo za poklice, po katerih delodajalci povprašujejo. Podjetja v občini Brežice razpisujejo za šolsko leto 2007/08 29 štipendij, 14 za dijake in 15 za študente, skupaj v regiji Posavje pa bo razpisanih 136 štipendij. Dijaki in študenti se bodo lahko prijavili na razpis, ki bo kmalu objavljen v regijskem časopisu in ostalih sredstvih javnega obveščanja.
Konec sprejemanja vlog za spremembo namenske rabe zemljišč v občim Brežice
Občina Brežice v postopku priprave novih prostorskih aktov (občinskega prostorskega načrta - OPN) sprejema pobude za spremembo namenske rabe prostora, za katere smo do 4.7.2007
prejeli 850 vlog. S prejetimi pobudami občina evidentira prostorske potrebe lokalnega prebivalstva in gospodarskih družb, ki bodo obravnavane v postopku izdelave OPN. Po navodilih pristojnega ministrstva (Ministrstvo za okolje in prostor) se individualne pobude ne obravnavajo posamezno, saj v prostorskem načrtovanju prevladuje načelo javnega interesa pred zasebno koristjo. Evidentirane pobude se obravnavajo na podlagi strokovnih podlag in strateških prostorskih usmeritev občine.
Glede na planirane aktivnosti priprave občinskega prostorskega načrta bo Občina Brežice sprejemala pobude za spremembo namenske rabe prostora še do 30.9.2007. Vloge, prispele po tem datumu, ne bodo obravnavane v postopku priprave OPN-ja. Vloge morajo biti podane na obrazcu, ki ga lahko dobite preko spletnih strani Občine Brežice (www.brezice.si/obrazci) ali na oddelku za prostorsko načrtovanje in razvoj.
Po sprejetju OPN bo občina začela aktivno uvajati tudi inštrumente prostorske politike
Ivan Molan
za aktiviranje nepozidanih stavnih zemljišč. Lastniki zazidljivih nepozidanih zemljišč, na katerih nimajo interesa gradnje ali pa gradnja ni možna zaradi drugih omejitev (strm naklon, močvirje, koridor javne gospodarske infrastrukture ipd.), imajo možnost podati vlogo za spremembo namenske rabe zemljišč iz »zazidljivega« v »nezazidljivo« zemljišče.
(Vir: Oddelek za prostorsko načrtovanje in razvoj Občine Brežice)
občina brežice
SDS
Priprave na dvoletni proračun
Kljub vročim dnem in dopustom že tečejo priprave na dvoletni proračun, tako na ravni občine kot tudi na ravni krajevnih skupnosti. Na krajevni skupnosti (KS) moramo pripraviti predlog načrta proračuna do 25.8.2007. Tako bo omogočen zgoden sprejem proračuna za dve leti ter pravočasen pričetek in nadaljevanje pomembnih investicij. Omogočeno bo tudi pravočasno kandidiranje na razpise za sredstva EU in države na področju okolja ter prometne infrastrukture. To bo zagotovo ponovno prispevalo k rasti obsega proračuna in investicij na vseh področjih še v večji meri, kot v preteklih letih. S tem bo tudi na razpolago več sredstev za investicije v KS, kjer najbolje poznajo lokalne potrebe in bo omogočen čim bolj enakomeren razvoj celotnega območja občine na zadovoljstvo širšega kroga občanov.
Marko Hercigonja,
vodja svetniške skupine SDS
Kaj nam prinaša politična jesen?
Je že res, da smo še vedno sredi poletja, vendar se jesen nezadržno bliža. Znanilcev je veliko, iztekajoči se dopusti oz. počitnice, zaradi posebnega leta zgodnje trgatve, ki so že pred vrati, zbiranje podpisov za predsedniške volitve. .. No, napovedi za kakšno bližnjo sejo občinskega sveta še ni, kar pomeni, da bomo svetnice in svetniki OS Brežice še kar nekaj časa počivali. Očitno posebnih problemov v občini tudi ni, zakaj bi torej po nepotrebnem
sejali. Pričakovana in obljubljena septembrska razprava o rebalansu občinskega proračuna pa nas bo morda le doletela. Kdo ve?
Poletni počitek pa smo že prekinili v OO LDS Brežice. Najprej smo priskočili na pomoč predsedniškemu kandidatu Mitji Gaspariju pri zbiranju podpore kandidaturi ter v dveh dneh na organizirani stojnici pred Upravno enoto Brežice zbrali presenetljivo veliko glasov podpore. Vendar pa se zbiranje še nadaljuje in bo zaključeno šele ob vložitvi kandidature, za kar je še kar nekaj časa. Ta ponedeljek se je sestal izvršni odbor brežiške LDS ter določil datum zbora članic in članov LDS, ki bo v četrtek. 13. 9.2007, torej čez en teden. Sestali se bomo v Lesovi zidanici na Žle-garju v popoldanskih urah. Pričakujemo, da se bo zbora udeležila tudi nova predsednica LDS g. Katarina Kresal skupaj z najvišjimi predstavniki stranke. Prav gotovo bo zanimivo slišati sveže poglede nove predsednice na politična dogajanja v Sloveniji, tudi in predvsem za nas, Brežičane, na zelo pomembne odnose s Hrvaško, ter njena razmišljanja o nadaljnjem delu LDS po tem, ko smo v stranki uredili lastne vrste.
Poleg članov in članic LDS ste na zbor vabljene tudi naše simpatizerke in simpatizerji. Dobrodošli.
Za svetniško skupino LDS J. Avšič
P.S.
V začetku julija smo iz medijev izvedeli, da je občina Brežice (tudi Krško) postala občina brez GSO (gensko spremenjenih organizmov). Do sedaj je takih občin v Sloveniji že 32, večina občin je pristopila k tej hvalevredni pobudi na podlagi sklepov in predhodnih razprav v občinskih svetih. Tega v Brežicah ni bilo, tudi v lokalnih medijih ni bilo tega zaslediti. Pa bi bilo po našem mnenju dobro informirati širšo javnost, za kaj pri tej zadevi sploh gre.
SLS.
Slovenska ljudska stranka
SLS zagovarja DRUŽINO kot osnovno družbeno celico
V sklopu štirinajstih predta-borskih omizij je bila v Škocjanu
okrogla miza z naslovom »Soočanje družin z izzivi sodobnega življenja«. Sodelovali so mnogi priznani slovenski strokovnjakinje in strokovnjaki s področja sociologije, medicine, psihologije in antropologije, kar je prispevalo k zelo visoki kakovosti okrogle mize in polni dvorani. Bilo je podanih ogromno zanimivih informacij in predlogov, kako lahko politika in država izboljšata pogoje za uspešne in srečne družine. Toda država lahko ustvari le pogoje za srečo, ne more pa zagotoviti sreče. Za srečo znotraj družine se morajo truditi vsi člani družine sami - znanstvene raziskave kažejo, daje skupno vsem uspešnim in srečnim družinam, da imajo v družini dobro komunikacijo. V komunikacijo pa poleg besed spada tudi vedenje posameznika. Dobre komunikacije pa se lahko vsi naučimo. Kot je dejal izr. prof. dr. Jože Ramovš, antropolog in socialni delavec z Inštituta Antona Trstenjaka: »V medsebojnih odnosih moramo najprej povedati pet dobrih stvari, nato šele eno slabo!« Praktičen nasvet, ki nam bo mogoče koristil. SLS zagovarja dvospolno in več generacijsko družino, kajti stari starši lahko prenesejo veliko življenjskih modrosti in izkušenj na vnuke in hkrati tudi pomagajo njihovim zaposlenim staršem. Seveda pa so glavni vzgojitelji starši, ki jim mora družba zagotoviti dovolj časa in druge pogoje za vzgojo otrok v dobre ljudi in državljane, ki si bodo čez leta morda ustvarili svojo družino in v njej vztrajali, pa tudi skrbeli za svoje starše v starosti in bolezni.
Ivan Sušin, predsednik OO SLS Brežice
Počitniški čas se počasi izteka in prišli bomo v živahnost predsedniško volilne jeseni. Kandida-
tov se tare. Vsakršnih. Kandidatk je le za vzorec; nič pretresljivega, v naših logih je malo »upa zmage«, če si ženskega spola. Kandidat, ki ga podpiramo v SD, je dr. Danilo Turk, prodekan Pravne fakultete v Ljubljani. Spominjamo se ga predvsem kot pomočnika generalnega sekretarja OZN Kofija Anana. Morda pa nam je že ušlo iz spomina, da je bil prvi veleposlanik RS pri OZN (1992) in da je z znanjem in izkušnjami dosegel, da so v slovensko Ustavo leta 1989 zapisali amandma, po katerem uvedba izrednega stanja v Sloveniji ni dopustna brez soglasja takratne Skupščine RS. Pri pisanju Ustave samostojne Slovenije 1991 je pripravil osnutek poglavja o človekovih pravicah, ki je danes vključen v ta najpomembnejši državni dokument. Če mu bomo volivci namenili dovolj glasov, bomo imeli predsednika, ki bo ljudi resnično združeval in nas več kot dostojno zastopal vselej in povsod.
Sicer se pa z jesenjo približuje tudi čas povečanih skrbi, kako zagotoviti vse, kar potrebujejo otroci za vrtec, šolo, študij v drugem kraju, kako nabaviti kurjavo, ozimnico. Čeprav nas vlada skuša prepričati, da naraščajoča inflacija ni problem, se v mnogih gospodinjstvih ob nenehnih podražitvah življenjskih stroškov kopičijo težave. Takim pomembnim vprašanjem se bomo morali posvečati tudi občinski svetniki po poletnem predahu.
Za svetniško skupino SD Milena Jesenko
Mladi - motor družbenega razvoja
»Čeprav število Slovencev počasi narašča, je število mladih
med letoma 1986 in 2006 upadlo za skoraj 43.000, ugotavlja SU RS (Statistični urad RS). To z drugimi besedami pomeni, da bo delež ljudi, starih od 15 do 29 let, v naslednjih dveh letih padel pod petino, v naslednjih 20 letih pa celo na 14 odstotkov.
Vse strokovne službe opozarjajo, da je negotovost na trgu dela ena najizrazitejših značilnosti položaja mladih v Sloveniji, kjer je anketno brezposelnih 14 odstotkov mladih. Če k temu prištejemo nenormalno drage nepremičnine in najemnine ter ostale stroške za mlade, mlade družine in ostalo mlado populacijo, ugotovimo, da smo lahko srečni, da je tako, kot je.
Vsi odgovorni v državi in na občini se morajo zavedati, da ves razviti svet s posebnimi ukrepi spodbuja in pomaga mladim (mladi podjetniki, stanovanjski skladi za mlade, cenejši vrtci, brezplačnimi učbeniki za osnovne in srednje šole...). Ti ukrepi v Sloveniji in predvsem v naši občini še niso na tej ravni, ki jo od njih pričakujemo mladi, malo manj mladi, naši starši, stari starši in ostali.
Predlagamo, da se v občini Brežice, ki je v slovenskih razmerah manj razvita s slabše plačanimi službami, temu posveti na ravni občinske politike posebna pozornost. Začeli smo z vrtci, nadaljujemo lahko s posebno komisijo, ki se bo ukvarjala s stanovanjsko problematiko mladih družin v celoti, seveda zaradi šibkega gospodarstva tudi pomoč podjetnikom in predvsem omogočanjem pogojev za njihovo delovanje...
Cilj je, da postane naše okolje zanimivo za življenje in delo in to bo garancija nadaljnjega razvoja celotne občine v prihodnje.
Za PUM Jure Pezdirc
DeSUS
vse general
Predlagane spremembe učnega načrta
V Sloveniji se ponovno obetajo večje spremembe v šolskem
sistemu. Poleg prenove učnega programa v osnovnih šolah naj bi se spremenilo tudi financiranje šol ter spodbujalo uvajanje zasebnih šol.
Spremembe učnega programa so po mnenju nekaterih učiteljev pozitivne, ker naj bi učitelji dobili večjo avtonomijo pri izbiri in podajanju učne snovi. Snov naj bi bila zastavljena na široko, cilji in minimalni standardi znanja pa naj bi bili okrnjeni. Po drugi strani pa se nekateri učitelji s spremembami ne strinjajo in opozarjajo, da spremembe količino zahtevane snovi dejansko povečujejo in s tem še dodatno obremenjujejo otroke. Vsekakor bi moralo ministrstvo pred sprejetjem sprememb pridobiti širši konsenz s strani učiteljev, po drugi strani pa je z večjo avtonomijo učiteljev pri izbiri učne snovi potrebno tudi večje sodelovanje med učitelji nižjih in višjih stopenj.
S spremenjenim financiranjem šol naj bi šole dobivale finančna sredstva glede na število vpisanih učencev. Zagotavljanje enake kakovosti šolanja po celi državi se s tem postavlja pod velik vprašaj, kajti manjše šole, ki nimajo vpisanih veliko učencev, bodo še bistveno težje nudile svojim učencem pogoje za kakovosten pouk - dobro knjižnico, računalniško učilnico, telovadnico - saj stroški postavitve teh objektov ne naraščajo proporcionalno z njihovo prostornino.
Ukinili naj bi tudi do sedaj veljavni nadstandard prisotnosti dodatne vzgojiteljice v L razredu, kar je bilo doslej vedno le dobrodošla metoda, saj je pri velikem številu učencev tako lažje delati in jim nuditi pri tem tudi največ pomoči.
(nadaljevanje prihodnjič)
Za DeSUS Jožica ObradovU
STRANKA EKOLOŠKIH GIBANJ SLOVENIJE
Iran 15
.
1811 KKS8MJUL lilflMIIIl
www.ewiitiifj.si

Napovednik prireditev
Sava Glas v sodelovanju z podjetjem Eventim, ki se ukvarja z prodajo vstopnic, uvaja novo rubriko, ki vas bo redno obveščala o vseh prireditvah, ki se bodo dogajale v vaši neposredni bližini in širše. V napovedniku boste tako lahko izvedeli za koncerte, festivale, športne prireditve, gledališke predstave, sejme in še in še. Minule dogodke pa vam bomo predstavili v tekstu in slikah. Za vas bomo v vsaki številki pripravili nagradno igro in vam podelili brezplačne vstopnice za ogled prireditve, ki bo v tistem trenutku med zanimivejšimi.
Jure Pezdirc
: Arsen Dedič - Grad Otočec : Tool - Dom sportova - Zagreb - Hrvaška : 5Žensk.COm - Grad Otočec
: Dan D, Siddharta, Urban, Versus - Glavni trg - Novo mesto : Nogometna tekma "Slovenija: Belorusija" - Arena Petrol - Celje : Jan Plestenjak - Križanke - Ljubljana : Big Band RTV Slovenija & Borut Bučar - Križanke - Ljubljana : Terrafolk-"Kvartet" - Križanke - Ljubljana SP V gorskem kolesarstvu - Pohorske strmine - Maribor
:: Tenis - "Banka Koper Slovenija open 2007" - ŠRC Marina - Portorož^
Nagradna igra
Severinin priimek je? , A: Zlokič B: Vučkovič i
(Obkrožite pravilno črko odgovora.) |
Ime	,
Siddharta Maraton
Siddharta bo 10. oktobra v ljubljanski Hali Tivoli izvedla vse svoje do sedaj posnete komade. Med koncertom se jim bodo pridruževali glasbeni gostje, ki bodo še dodatno popestrili celotni dogodek. Pričetek predprodaje vstopnic bo kmalu objavljen na www.eventim.si
li
Severina bo nastopila 27,09. 1 pn«™*
2007 v ljubljanskih Križankah.
SavaGlas v sodelovanju z Eventim Sl vas nagrajujeta z 3 x 1 vstopnica za navedeni koncert. Pravilno odgovorite na nagradno vprašanje ter izpolnjeni kuponček pošljite na naslov:
SavaGlas, Trg izgnancev 12, 8250 Brežice najkasneje do 08.09.2007!
Nagrajenci bodo objavljeni vv naslednji številki SavaGla$a._ t
NAROČILNICA
SAVA GLAS - časopis za širšo posavsko deželo Trg izgnancev 12, 8250 Brežice Tel.: 07-49-91-254,07-49-91-250 Fax.: 07-49-91-253
Elektronska pošta: komerciala@radio-brezice.si Naročam/o časopis SAVA GLAS Ime in priimek______________________________
Podjetje(naziv in naslov) Davčna številka podjetja Zavezanec za DDV Kraj
Poštna št.
Ulica
Telefon
Datum
Podpis
Število izvodov
Naročnina skupaj s PTT stroški znaša 0,88 EUR. Naročniško razmerje je sldenjeno za najmanj eno leto. Preklic naročnine je možen samo pred novim obračunskim obdobjem.

mali oglasi
Perutnina Rostohar sporoča cenjenim strankam, da bo prodaja kilogramskih belih piščancev v soboto, 1. septembra. Razprodaja enoletnih kokoši nesnic pa bo v soboto, 22.septembra. Za informacije pokličite 49-21-563 ali 031-621-522 ali pa se osebno oglasite pri Rostoharjevih na Bregah 1.
Ugodno prodam žagana drva - gaber in bukev.
Pokličite 041-981-709.
Prodam nov ročni mlin - pec-ljalnik za grozdje. Cena je 100 evrov.
Pokličite 041-823-389.
Prodam slamo in krmo v balah, en hektar koruze za silažo ter dva prašiča, težka od 190 do 200 kg.
Pokličite 051-614-177.
Prodam koruzo v zrnju. Cena po dogovoru.
Pokličite 49-69-016.
Prodam rdeče in belo grozdje v bizeljskem vinorodnem okolišu, kozličke in jagenjčke ter traktorsko kosilnico. Pokličite 041-829-254.
www.toto-rozman.si ZRAVEN VSEH FOTOGRAFSKIH PONUDB VAM ŠE PONUJAMO
PASPARTUJE, LETVE ZA OKVIRJE IN KAŠIRNE MATERIALE
Paspartuji
•Stamfanf
-Žametm paspattap
•Hatna za paspattoj« -Tipski paspartuji
Letve za okvirjanje
ilesen« tet«
-ALU ktt*
■PVC tet«
Kaši mi material
StbkaSmapam -Kappafh •Kaširni kation
l Htai
Akcija ■ torbice za CD-je
K
ZAHVALA
Tiho si odšel, le srce in duša vesta, kako boli,
ko te več med nami ni.
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega dragega moža, očka, tatija in tasta
STANKA ŠVAJGERJA
iz Brežic
$
OJ
13
16-
TOš* »n imi
EBIZPIAČIN KUC ■ VSAK DAN ODiT DO 20'
TV Novo Podbevškova | tel.:	07/3
trženje: 07/39 30 872 faks:	_
e-pošta:
splet: www.tv-nm.si
... na Dolenjskem, v Beli krajini in Posavju
■
se najtopleje zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, podarjene sveče, denarno pomoč in za svete maše. Zahvalo izrekamo praporščakom, oktetu iz Pišec, gospodu za zaigrano Tišino, g. naddekanu Kšeli za lepo opravljen obred, govornikom za ganljive besede slovesa, pogrebni službi KOP Brežice, cvetličarni Tina, Društvu domačih kolin iz Kostanjevice na Krki in Združenju slovenskih častnikov. Posebno se zahvaljujemo gasilcem PGD Brežice-okolica, AMD Brežice in Združenju šoferjev in avtomehanikov Brežice, ki so držali častno stražo. Hvala še enkrat vsem, tudi tistim, ki jih nismo posebej imenovali, pa so nam v teh težkih trenutkih kakor koli nesebično pomagali.
Žalujoči: vsi njegovi
V SPOMIN
26. avgusta je minilo
šest žalostnih let,
odkar si zapustil svoje dvorišče,
oko zaman te naše išče,
sledi ostale so povsod,
od dela tvojih pridnih rok.
Hvala vsem, ki se spominjate našega dragega
IVANA SOSKA
s Prilip
mu prižigate sveče in ga še vedno hranite v večnem spominu.
V naših srcih živiš naprej!
Vsi njegovi
Časopis SavaGlas - časopis za širšo posavsko deželo izdaja Radio Brežice d.o.o., Trg izgnancev 12, 8250 Brežice
Odgovorna urednica: Lidia Zbašnik Izhaja vsak drugi četrtek. Cena izvoda je 1 EUR (239,640 SIT).
Naslov uredništva: Trg izgnancev 12,8250 Brežice - telefon: 07/49-91-250, telefax: 07/49-91-253 - Elektronska pošta: sava.glas@radio-brezice.si Komerciala: Suzana Petrovič; telefon: 07/49-91-255 - Elektronska pošta: suzana.petrovic@radio-brezice.si Naročniški oddelek - telefon 01/58-80-276, elektronska pošta: narocnina@salomon.si Oblikovanje in računalniški prelom: Miloš Radosavljevič, Igor Tršelič - Tisk: SET d.d„ Vevška c. 52, Ljubljana Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Število tiskanih izvodov: 5.000 Vsebine na straneh Lokalne skupnosti pripravljamo ob podpori Ministrstva za kulturo RS.
Na podlagi Zakona o DDV ( Ur.List RS št. 89/98 ) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%.
ŠESTNAJSTA
V v/sAke^ ČAsop'is<4 (4vAd'i v\A$tw) st pojAvljAjo -ftsk^ski šk*^4i, ki p^ še ^d^leč r\e. dosegajo pop<4l<Arr\os4i ^o^m^^skiU *^c. Kdo so v\o\/'i*\Atrske v<ACe.( o čenv\ pišejo jr\ k^ko 't^lec^jo, $'i Ial^o ogledale v/ r\A<dAljev<A*\jo\. Ujel’) s^o jA r\A pole.4n£^ oddik^A ob AkiAivu^CijSke^ jazeriA r\<* S^vj.
■PHH
■■■■■■■■■I !■!
PozdrAvljem m dobrodošli n^
42. 4rAdiC|On*Alnft*\ sreŽAnjiA n°vt.\Arskik rAC. Povo(i4e n\i, cJa vAn\ preds4<^''t*' nek'*} v\zs\š'iUv Zvezdnik0'', ki ji k pOZn«* 4e. 4<Adl v/ svojec OkoljlA...
...Trenw4n0 in\An\o od^or oz. pros4o popoldne.
V dopoldanske*' ž^s<4 pA s*\o in\e.li pred<*vAnje m kasneje 4<Ad’i del^^mco v\A 4e.*'°
"j\/ov’|.\Arsk^ rACA v dobi m4erne4'Pl."
...Ko4 prvo vAn\ preds4<!'vljAi'v\ Vre*\en^rko s soprogom”; v svojem nApAdnfcm nApovtdovA*\jv\ vre.men<a s4^ 4^k° Sv*veren**', d^ prepr’|dA4A 4'Ad"i -fo4oApArA4. P^nes s4^ i^Apoved^lA Sneg do nižin m deprAv je ziAn^j
30 s4°pmj, se*' prepridA^A, d** bo$4e nA -fo4ogrA-fiji videli Sneg...
'
-..^

■H
...TiAdi 4* je vaša s4**^ Zn^nk^-..
uK/edolžn"i Angel”; za svojo nebeško "m nedolžno belino skrivA sk^^jno v^mAZAn zn^ž^j - gled<* 4e v odi 'i*\ serje, ob 4em pA oL/A^i popol*\omA resen m nedolžen izrAz n^ IiCia...
...1\/Ajveč »ned n^^i n<As sodi v skupino "Ak^obA4”; zelo dobro se ZnAjde^o V
vs<Ak’i 4e*\'i, že4vidi je še 4<*k° s4rokov^A, jo zn^mo pos4“"'i4i nA popolv\on\A
AmA4ersk° osnovo.
>, m 4o se*' zope4 j^z; po objAv', -fo4os4r'tp*A, ki s4e g** prAvk^r prebrAli ..., dober 4ek-

Misli in iz ustnic bral: MCMLXXXIV Poze lovila: Novinarska internetna raca
Pozirale so: Novinarske race
NAPOVED VREMENA ZA
SLOVENIJO
30. avgust 2007
Danes se bodo padavine čez dan nekoliko okrepile in popoldne zajele vso državo. Jutri bo zjutraj oblačno in deževno, čez dan bodo padavine slabele in popoldne od severozahoda počasi ponehale. Hladneje bo.
Sobota
Nedelja
10/20°
12/18°
VREME