Štajerski TEDNIK torek, 13. 12. 2022 COLOR CMYK stran 1 Aktualno Podravje z Porazni rezultati črpanja evropskih sredstev  Stran 2 Ptuj, torek, 13. decembra 2022 Aktualno Ptuj z Javne službe še vedno brez napovedi cen ogrevanja  Stran 2 V središču Podravje z Velika večina pediatrov je preobremenjenih Letnik LXXV z št. 96 z Odgovorna urednica: Simona Meznarič z ISSN 1581-6257 z Cena: 1,70 EUR Slovenija z Dobički najuspešnejših gostincev kljub krizi še vedno veliki Deseterica z več kot sto milijoni evrov prihodkov Epidemija z zapiranji, vojna v Ukrajini, posledična gospodarska kriza in pomanjkanje kadra so močno prizadeli sektor turizma in gostinstva, pa vendar se vsem, kot kažejo številke, le ne godi tako slabo. Več na strani 5.  Stran 6 Politika Destrnik z Nova županja: »Ne bom nikogaršen podaljšek«  Stran 8 Zanimivosti Letni horoskop 2023 z Vladar leta Mars, kitajsko leto Zajca  Strani 18 in 19 Črna kronika Ptuj z Namerno poškodoval vozilo, ujele so ga kamere Šport Rokomet z Specialisti za remije "udarili" tudi na Hardeku torkova izdaja  Stran 13 V središču z Ormoško z Največ mesa uvozimo iz držav, kjer je raba antibiotikov največja Bo 16.000 prebivalcev ostalo brez dežurne medicinske službe?  Strani 6 in 7 NAROČITE ŠTAJERSKI TEDNIK IN SI PRIDOBITE NAGRADO Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali? Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas skupaj s podjetjem INPLAN pripravili privlačno nagrado - ELEKTRIČNI ŽAR. Vsestranski talent za več zabave v vaši kuhinji.  Stran 3 www.tednik.si www ww w ww.t w ..te tedn te dn niik si  Stran 24 Foto: ČG Štajerski TEDNIK torek, 13. 12. 2022 COLOR CMYK Aktualno 2 stran 2 torek z 13. decembra 2022 Podravje z Regija po razvojnem indeksu padla za dve mesti Porazni rezultati črpanja evropskih sredstev Podravska regija, z njo pa tudi spodnjepodravske občine, so nedvomno poraženke tekme v črpanju evropskih sredstev v finančnem obdobju 2014–2020. Po besedah direktorja Regionalne razvojne agencije (RRA) Podravje Uroša Rozmana je v vreči denarja, ki je bil namenjen občinam, ostalo neizkoriščenih deset milijonov evrov. Razloge za to je iskati v nepripravi ali neprimerni pripravi projektov. Zgovoren je tudi podatek o rasti indeksa razvojne ogroženosti, ki je Podravje potisnil še za dve mesti navzgor oziroma na slabše. Podravsko regijo sta v obdobju 2014–2019 prehiteli koroška in zasavska. Slabši od Podravja sta le še dve izmed vseh 12 slovenskih regij, to sta Pomurje in Notranjska. „Nadejam se, da bomo imeli v novi finančni perspektivi več regijskih projektov, s katerimi bomo konkurenčni in bi počrpali vsa razpoložljiva sredstva, kar nam sedaj ni uspelo. V tej perspektivi pri črpanju evropskih sredstev nismo bili med najuspešnejšimi regijami. Kot direktor RRA sem si zastavil cilj, da v novem finančnem obdobju EU iz Dogovora za razvoj regij (DRR) počrpamo vse do zadnjega centa. V iztekajočem se finančnem obdobju nam je v DRR ostalo 10 milijonov evrov, kar je izjema v slovenskem prostoru. Večinoma so občine tiste, ki so bile pri črpanju neuspešne, nekaj občin v regiji do EU-sredstev sploh ni prišlo, res pa je, da so Za ozkogledost več ni prostora, še manj denarja S togim in do sedaj v praksi uporabljenim neelastičnim pristopom ter jadikovanjem, kako so evropska sredstva zaradi pogojev nedostopna, bo spodnjepodravska regija le še bolj nazadovala. Vsekakor bo pri pripravi projektov potrebno več entuziazma, ustvarjalnosti, inovativnosti in kreativnosti, izmenjave idej, pa tudi posvojitve kakšnega primera dobre prakse iz soseščine, države ali tujine. bili pogoji zastavljeni tako, da so podpirali večje, regijske projekte. To bomo v prihodnje poskušali reševati z boljšim povezovanjem. Dejstvo je tudi, da so druge regije prijavljale več projektov s področja Foto: Pexels Neizkoriščenih 10 milijonov evrov (?!) Večina lokalnih skupnosti v Spodnjem Podravju pri črpanju evropskih sredstev v zadnjem desetletju ni našla prave smeri. V celotni regiji Podravje je na kupčku denarja, ki bi ga lahko porabile občine, ostalo 10 milijonov evrov. Po zadnjih napovedih bo aktualna finančna perspektiva (do 2027) zadnja možnost črpanja evropskih sredstev, saj kohezije v sedanjem pomenu po tem obdobju več naj ne bi bilo. To pa na nacionalni ravni pomeni tudi 3,2 milijarde evrov manj denarja za investicije. Če kdaj, je sedaj zadnja priložnost, da lokalne skupnosti v svojih okoljih in v povezovanju s sosedami poskrbijo za projekte, ki jih nujno potrebujejo in s katerimi bodo omogočile tudi razvojni korak. podjetništva. Verjamem, da smo danes na izzive bolje pripravljeni in bomo sredstva črpali uspešneje ter s projekti dvignili gospodarsko aktivnost, ki je eden ključnih kazalnikov razvitosti,“ je povedal direktor RRA Uroš Rozman, ki neuspešnost črpanja evropskih sredstev v Podravju v minulem obdobju pripisuje predvsem razdrobljenosti občin. Dodal je še, da kolesarske steze, ki jih s pomočjo evropskih sredstev gradijo občine, ne vplivajo na rast indeksa gospodarske razvitosti. „To ni projekt, ki bi indeks dvignil ter zmanjšal razvojno ogroženost. Veliko truda bo treba nameniti projektom, ki bodo ključni za razvojni preboj.“ Foto: RRA Podravje Uroš Rozman, direktor RRA Podravje, neuspešnost črpanja evropskih sredstev v Podravju pripisuje predvsem razdrobljenosti občin. rizem ter prometna infrastruktura. V Spodnjem Podravju bo osrednji projekt obnova vodovodnega sistema, po Rozmanovih besedah bo denar ostal tudi za druge projekte. Polovica sredstev bo namenjena projektom vodovoda in kanalizacije, drugo bodo projekti s področij trajnostne mobilnosti, zelene infrastrukture in podpora podjetništvu. Tudi asfaltna cesta je lahko zelena infrastruktura Bodo občine lahko prijavile projekte, ki jih dejansko potrebujejo? Na primer novo šolsko telovadnico, kulturno dvorano, športni center, površine za rekreacijo … „Jasnega odgovora na to vprašanje še nimamo. Menimo, da bodo ureditve odprtih površin, kot so parki in trgi, prišle v poštev. Če bo možno graditi tudi stavbe, bomo pa še videli, morda bi lahko prišli skozi v smislu učinkovite energetske izrabe. Primer dobre prakse, kako s sredstvi razpisa zelene infrastrukture zgraditi cesto, je občina Hoče–Slivnica. Vgradili so vodoprepustni asfalt, zeleni pas ob cesti uredili kot park, namestili so klopi s sončnimi celicami in solarne svetilke. Gre za vzročen primer, kako je možno cesto vključiti v program zelene infrastrukture. Marsikaj bi se dalo urediti po tem modelu. Kaj bodo ministrstva zahtevala Regija ima potrjenih 12 projektov Rozman je navedel, da ima Podravje v potrjenem Regionalnem razvojnem programu pripravljenih 12 projektov, s katerimi bodo kandidirali za sredstva na razpisih. To so posodabljanje infrastrukture in opreme Univerze v Mariboru ter njenih fakultet, oživljanje letališča, obnova vodovoda, podpora gospodarstvu (poslovne cone, podjetniški inkubatorji, zaposlovanje), varstvo narave in vodnih virov, tu- Foto: STA/M24 Bodo lahko občine črpale evropska sredstva za tisto, kar najbolj potrebujejo? „Z dobrimi projekti vsekakor,“ je jasen minister za evropsko kohezijsko politiko Aleksander Jevšek. in kakšni bodo pogoji, bo jasno v prihodnjih mesecih. Redno se sestajamo z vladno službo za evropske politike, ministrstvi za okolje in prostor ter infrastrukturo, da bodo projektni pogoji za uspešno pridobivanje EU-sredstev čim bolj jasni in bodo imele občine sproti informacije, kaj bo šlo skozi. Kakšne pogoje bodo ministrstva zahtevala, bo jasno v prihodnjih mesecih. Vsekakor bo ključ do uspeha povezovanje, izmenjava primerov dobrih praks, informacij in idej.“ Prvi razpisi že spomladi Minister za razvoj in evropsko kohezijsko politiko Aleksander Jevšek se nadeja, da bi prve razpise iz nove finančne perspektive objavili spomladi naslednje leto. Iz stare perspektive, ki se izteče konec 2023, je počrpanega 80 odstotkov denarja. Minister računa, da bi nam v naslednjem letu uspelo pokoristiti še preostalih 20 odstotkov. Sloveniji bo v novi finančni perspektivi 2020–2027 na voljo 3,2 milijarde evrov evropskih sredstev, skupaj z nacionalnim vložkom pa štiri milijarde. Za vseh 12 regij je predvidenih 450 milijonov evrov (DRR), za mestne občine, ki jih je prav tako 12, pa 170 milijonov evrov (CTN). Mojca Zemljarič Ptuj z Kakšne bodo cene ogrevanje v prihodnjih mesecih, ostaja neznano Javne službe še vedno brez napovedi cen Kakšno ceno za ogrevanje bodo Ptujčani, ki so priključeni na daljinsko ogrevanje, plačevali po novem letu, še ni znano, so povedali v Javnih službah Ptuj. Letošnja ptujska cena ogrevanja je ena najvišjih v državi, temeljni razlog za to pa visoka cena plina po razpisu iz lanskega leta. Sistem ogrevanja je tudi precej dotrajan, plinski kotli so še iz obdobja nekdanje Jugoslavije, stari okoli 40 let. Po več letih načrtovanja in preigravanja različnih idej so Javne službe letos le začele konkretne aktivnosti za posodobitev centralne ptujske kotlovnice. Odločili so se za nakup novega kotla na lesno biomaso, zaradi skladiščenja sekancev je bilo treba dograditi tudi primeren zalogovnik. V podjetju so povedali, da se nadejajo, da bi v novi peči z nazivno močjo 3,2 MW zagorelo še letos. Z novo pečjo bi po njihovem pojasnilu pokrili 70 odstotkov potreb po toplotni energiji, plin bi koristili le še kot dopolnitev v višku zimske kurilne sezone. „Kotel na lesno biomaso je nameščen in je v fazi zaključnih del. Izvajalci del se na vso moč trudijo, da bi lahko testni zagon kotla opravili pred novim letom.“ Najbolj pa Ptujčane zanima, kakšna bo nova cena. Letos po novem letu je ob pogledu na znesek na položnici za ogrevanje marsikomu padel mrak na oči. Zneski na položnicah so bili namreč tudi dva- do trikrat višji v primerjavi z lanskimi. Se bo sedaj cena zaradi koriščenja cenejšega energenta (lesnih sekancev) znižala ali pa zaradi investicije v kotlovnico (gradbena dela, nov kotel) ostala enaka sedanji oziroma se celo zvišala? Jasno je, da bodo stroški trimilijonske investicije bremenili uporabnike. Odgovora na vprašanje, kakšna bo torej nova cena, v Javnih službah še ni moč dobiti. „Cene ne moremo napovedati, saj ni znana morebitna subvencija električne energije. Ko bodo znani vsi dejavniki, ki vplivajo na ceno, bomo pripravili predlog cene in jo po potrditvi objavili na naši spletni strani.“ MZ Foto: ČG V začetku leta je marsikdo ob pogledu na položnico za ogrevanje dobil glavobol. Kako bo s cenami v 2023, v Javnih službah za zdaj ne razkrivajo. Štajerski TEDNIK torek, 13. 12. 2022 COLOR CMYK stran 3 Aktualno torek z 13. decembra 2022 3 Ormoško z Bo 16.000 prebivalcev ostalo brez dežurne medicinske službe? »To bi pomenilo izgubo marsikaterega življenja« Tudi v Ormožu, kjer bi po predlogu reorganizacije nujne medicinske pomoči ostali brez dežurnega zdravnika, so na nogah. Dostop do zdravstvene oskrbe bi se bistveno poslabšal. »Za občine, občanke in občane, je to nepredstavljiva stvar, ki bo v primeru sprejetja sprememb nujne medicinske pomoči pomenila izgubo marsikaterega življenja,« opozarja župan Danijel Vrbnjak. Ministrstvo za zdravje pripravlja spremembe mreže nujne medicinske pomoči. Po predlogu naj bi poleg glavnih centrov vzpostavili satelitske cente, v preostalih zdravstvenih domovih pa bi bile samo ob delovnikih (od 7. do 20. ure) organizirane akutne ambulante za nujna in neodložljiva stanja, to- rej nekakšne dežurne ambulante. Poleg Lenarta in Ljutomera bi tako ponoči, ob vikendih in praznikih, brez dežurnega zdravnika ostali tudi v Ormožu, kjer so na nogah. To bi namreč pomenilo, da bi občani morali nujno zdravstveno pomoč od 20. do 7. ure poiskati v predvidenem urgentnem centru Foto: MZ Tako župan Daniel Vrbnjak kot direktorica zdravstvenega doma Vlasta Zupanič Domanjko sta ostro obsodila morebitno ukinitev službe nujne medicinske pomoči v Ormožu. Ormoški zdravstveni dom pokriva območje treh občin – poleg Ormoža tudi Sveti Tomaž in Središče ob Dravi. Gre za precej obsežen in razgiban teren. »Imamo sistem, ki za naše uporabnike preverjeno deluje. Pacienti so v sklopu nujne medicinske pomoči obravnavani pravočasno in ustrezno. Oprema za delo v nujni medicinski pomoči je posodobljena. Velika veličina pacientov je oskrbljenih v ZD Ormož ali na terenu po posvetu diplomiranega zdravstvenika z dežurnim zdravnikom. Delo internističnih ali kirurških nujnih ambulant v SB Ptuj ali UC Murska Sobota bremenimo redko,« je poudarila direktorica ZD Ormož Vlasta Zupanič Domajnko. Kot pravi, s predlogom ukinitve dežurne ambulante še niso bili seznanjeni. na Ptuju. Reševalna vozila z reševalci bi bila sicer v ormoškem zdravstvenem domu še naprej na voljo nepretrgoma, toda brez zdravnikov. V primeru potrebe po zdravniku bi se slednji pripeljal iz Ptuja, kar bi intervencijo lahko podaljšalo za pol ali celo uro. Boj za satelitski center v Ormožu sicer poteka že nekaj let: »Izgleda, da na ministrstvu res pripravljajo nekatere spremembe, s katerimi pa še nismo bili seznanjeni. Že v letu 2015 smo na ministrstvo za zdravje podali vlogo za vključitev v projekt pilotskega satelitskega urgentnega centra glede na pravilnik o službi nujne medicinske pomoči (SNMP). Odgovor ministrstva v decembru 2015 je bil, da nas bodo obvestili in pozvali, da ponovno oddamo vlogo, ko bo objavljen razpis. Ob rednem nadzoru SNMP v zdravstvenem domu v juniju 2019 je nadzorna komisija ugotavljala, da služba deluje zgledno. Predlagali so pripravo idejnega načrta o prilagoditvi prostorov za eventualno delovanje kot enote satelitskega urgentnega centra, k čemur smo pristopili. Odgovora ministrstva na zadnjo vlogo nismo prejeli, prav zaradi nadaljnje reorganizacije SNMP na sistemski ravni,« je pojasnila direktorica ZD Vlasta Zupanič Domajnko. »Življenjsko ogrožajoča stanja lahko reši le zdravnik« V zadnjih letih so se tako kadrovsko in prostorsko pripravljali na to, da bi v Ormožu deloval satelitski urgentni center in za to si bodo prizadevali še naprej. Ob Foto: MH Po predlogu delovne skupine ministrstva za zdravje bi Zdravstveni dom Ormož ponoči, ob koncih tedna in praznikih ostal brez dežurnega zdravnika. Ministrstvo: »O kakršnihkoli rešitvah je še preuranjeno govoriti« Na zdravstvenem ministrstvu niso želeli odgovoriti, ali nov predlog reorganizacije nujne medicinske pomoči zares predvideva ukinitev 28 dežurnih ambulant, med drugimi tudi v Ormožu. Dejali so, da je predlog šele v fazi usklajevanja in da je v tem trenutku o kakršnihkoli rešitvah še preuranjeno govoriti: »Ko bo zadeva usklajena z vsemi deležniki, jo bomo pravočasno predstavili tudi javnosti, predvidoma bo to januarja.« tem je direktorica spomnila še na specifiko ormoškega območja: »Gre za obmejno občino s Hrvaško, soočeno s prehodi migrantov, z oddaljenimi kraji tudi od 50 do 70 km do Maribora, ki smo jih dolžni po primarni oskrbi prepeljati v UC Maribor. Prav tako pokrivamo regijsko Psihiatrično bolnišnico Ormož, iz katere izvajamo premestitve v druge bolnišnice, v neposredni bližini je Center starejših občanov, ki ima tudi svojo enoto v občini Sveti Tomaž … Glede na predstavljeno se ministrstvo prav gotovo zaveda, da je obravnava nujnih pacientov ključna v smislu odzivnega časa zdravnika in da skoraj vsa življenjsko ogrožajoča stanja lahko reši le zdravnik, seveda ob pomoči reševalcev. Daljši odzivni čas zdravnika pomeni tiste odločilne minute, ki so na koncu še kako pomembne za pacienta. Ker smo manjše okolje, lahko s sistemom, kot ga imamo, hitreje in bolje poskrbimo za svoje nujne paciente.« Kritični, da vse poteka v tajnosti Zaradi predlagane ukinitve je na nogah tudi ormoški župan Danijel Vrbnjak: »Na Ministrstvo za zdravje smo naslovili dopis, s katerim smo v imenu Skupnosti občin Slovenije (SOS) izrazili ostro nasprotovanje predlaganim spremembam in načinu sprejemanja tako pomembnih odločitev. Na SOS smo ogorčeni in zgroženi. Za občanke in občane je to nepredstavljivo, saj bo v primeru sprejetja sprememb nujne medicinske pomoči to pomenilo izgubo marsikaterega življenja. Že samo dejstvo, da se vse pripravlja po tihem in da naj bi se nameravale spremembe sprejeti brez splošne javne razprave v manj kot mesecu dni, je nesprejemljivo. V dopisu smo prav tako opozorili, da so navedbe delovne skupine, ki izhajajo iz predstavitve reorganizacije NMP pri lokalnih skupnostih in županih, nesprejemljive.« Monika Horvat Kidričevo z Gradnja strelišča se zamika Gradili bi v letih 2023 in 2024 Ministrstvo za obrambo kljub časovnemu zamikanju projekta o modernizaciji strelišča v Apačah ni opustilo. Najprej so izbiro izvajalca gradbeno-obrtniških del napovedovali za konec leta 2021, potem za konec letošnjega leta, sedaj so povedali, da bi šli v razpis o izbiri izvajalca v prvi polovici naslednjega leta. Tudi gradbenega dovoljenja za projekt še nimajo, čeprav so prvotne napovedi gradnjo predvidevale že za letošnje leto in končanje v 2023. Trenutno je predvidena časovnica gradnje v 2023 in 2024. „V letu 2022 izbora izvajalca gradnje del še ni bilo, saj je investicijski projekt v fazi usklajevanja mnenj z Direkcijo RS za vode (Direkcija) in zato gradbeno dovoljenje ni bilo pridobljeno. Izdelava hidrološko-hidravlične študije, ki je pogoj za pridobitev mnenja Direkcije za vode, je v zaključni fazi. Predvidevamo, da bodo vsa mnenja in gradbeno dovoljenje pridobljeni v roku nekaj mesecev. Ne glede na to bo javno naročilo za izbor izvajalca izvedeno v prvi polovici leta 2023, tako da časovnica izvedbe projek- ta, ki predvideva gradnjo v letih 2023 in 2024, ostaja enaka. Gradbeno-obrtniška dela bodo vključevala ureditev in niveliranje zemljišča, gradnjo infrastrukture za namestitev tarčnega sistema, gradnjo objektov za nadzor strelišča, izgradnjo varnostnih preprek, ureditev dostopa, tehnološko opremo ter ureditev podporne infrastrukture in komunalno-energetske opreme (kanalizacija, vodovodni priključek, električna in telekomunikacijska oprema),“ so povedali na Ministrstvu za obrambo RS. Dodali so, da so se za investicijo odločili, da zagotovijo boljše pogoje za usposabljanje pripadnikov Slovenske vojske, s tem pa tudi omogočijo tekoče izvajanje aktivnosti ob doseganju visokih delovnih učinkov. V državnem proračunu 5,5 milijona evrov Po pojasnilu ministrstva bo ureditev novega strelišča zasnovana tako, da okolica vpliva hrupa naj ne bi čutila. Kot so predstavniki obrambnega ministrstva že pred časom pojasnili svetnikom občine Kidričevo, bi bilo strelišče vkopano, obdano z nasipom, nameščeni bodo lovilci streliva. Skoraj 30 hektarjev veliko območje, namenjeno vadbi vojske, bo ograjeno in varovano, samo strelišče bo velikosti devet hektarjev in bo okoli 300 metrov naprej od dosedanjega, bližje gozdu. V državnem proračunu za naslednje leto je za strelišče Apače zagotovljenih 5,5 milijona evrov, Foto: ČG Urejanje strelišča je predvideno na dobrih devet hektarjih površin, medtem ko je celotno njegovo območje okoli 30 hektarjev. vrednost celotnega projekta, vključno z nabavo opreme, ocenjujejo na okoli devet milijonov evrov. Novo strelišče bi poleg vojske za vadbo lahko uporabljali policisti in strelska društva. Kidričevskim svetnikom je bilo tudi pojasnjeno, da bi na strelišču po njegovi obnovi vadili vsak dan, občasno še ponoči. Obrambno ministrstvo je na račun strelišča občini Kidričevo že izplačalo 100.000 evrov za obnovo ceste v Apačah in 10.000 evrov za nakup gasilske tehnike. Pobotali so se tudi za plačilo NUSZ, za ka- terega je tekel sodni spor, in sicer je občina iz tega naslova prejela 700.000 evrov. Navedena nakazila so izhajala iz sporazuma, ki sta ga poleti 2021 sklenila tedanji obrambni minister Matej Tonin in kidričevski župan Anton Leskovar. Mojca Zemljarič Štajerski TEDNIK torek, 13. 12. 2022 COLOR CMYK Politika 4 stran 4 torek z 13. decembra 2022 Zavrč z Konstitutivna seja Videm z Konstitutivna seja Prevladuje stranka NSi Nova ekipa pod novo taktirko Tudi v Zavrču so v minulih dneh začeli delati novoizvoljeni župan Slavko Pravdič in svetniki. Prvo ustanovno sejo je vodil najstarejši izmed svetnikov Zlatko Notersberg. »Ste pripravljeni?« je vprašal dosedanji župan občine Videm Branko Marinič novoizvoljene svetnike, medtem ko so peto uro in s tem začetek konstitutivne seje oznanili še zvonovi v sosednji cerkvi sv. Vida. Foto: občina Zavrč V završkem občinskem svetu kar pet novih obrazov V občinskem svetu bosta naslednja štiri leta zastopani samo dve stranki, saj so kar štirje svetniki od sedmih iz Nove Slovenije. Prav tako je več kot polovica novih obrazov, razen Roberta Vuzema (neodvisni) in Uroša Fijana (NSi), ki sta nastopila ponovni mandat. Prihodnja štiri leta bodo o delovanju občine poleg že omenjenih odločali še: Sandi Kokot (NSi) in Zlatko Notersberg (NSi), Doroteja Domjan (NSi), Janko Lorbek (SLS), Gregor Kotolenko (neodvisni). Župan Foto: Rado Škrjanec Slavko Pravdič, ki je nastopil svoj drugi mandat, je v slavnostnem nagovoru izpostavil predvsem delo v dobrobit občanov in občine ter dobro medsebojno sodelovanje v prihodnjih štirih letih. EK Juršinci z Konstitutivna seja Delitve na koalicijo in opozicijo ne bo Juršinci so na letošnjih lokalnih volitvah po 28 letih dobili novega župana. Alojza Kaučiča je nasledil Robert Horvat. V devetčlanskem svetniškem zboru je tudi sedem novih svetnikov. Izvoljenim svetnikom in svetnicam ter županu Branetu Koledniku je Marinič čestital in jim zaželel uspešno delo. Zahvalil se je za dosedanje sodelovanje, tudi direktorju Mirku Šimenku. »Direktor je službo nastopil z mojo izvolitvijo, z mojim odhodom jo tudi zapušča,« je še dejal Marinič. Po izrečenih besedah in predaji vodenja konstitutivne seje najsta- rejšemu svetniku Srečku Zavcu je v družbi Šimenka zapustil sejno sobo. Svetniki so se z minuto molka poklonili mlademu sokrajanu, ki je tragično preminil. Občinski svet v Vidmu sestavlja 17 svetnikov. Največ iz vrst SDS: Andrej Rožman, Andreja Marinič Kozel, Ivan Krajnc, Zvonko Korpič, Srečko Zavec, Matjaž Klasinc, Žiga Škrabl; iz stranke SMS-Zeleni Evrope bodo volivce zastopali Robert Murko, Vesna Vinko, Peter Jagarinec, Anita Turk, Dejan Tramšek, Dušan Serdinšek; Gibanje Svoboda: Urška Hercog, Darinka Ratajc; NSi: Friderik Likavec ter SLS: Bojan Merc. O oblikovanju morebitne koalicije in opozicije, imenovanju podžupana ter direktorja naj bi bilo več znanega na prihodnji seji. (MV) Sveti Tomaž z Konstitutivna seja Svetniki začeli delo Pred dnevi so se na konstitutivni seji prvič sestali tudi novoizvoljeni svetniki občine Sveti Tomaž, kjer je staro-novi župan Mirko Cvetko slovesno zaprisegel. Foto: MZ Nova sestava občinskega sveta v Juršincih in novi župan Robert Horvat Na prvi seji so potrdili mandate izvoljenim svetnikom in županu. Večina svetnikov v občinskem svetu pripada Neodvisni listi Povezani za Juršince. To so Franc Šmigoc, Dragica Toš Majcen, Nataša Žajdela Lah, Polonca Berlak, Dominik Tikvič in Tadej Tuš. Trije svetniki zastopajo stranko SLS: Alojz Rakuša, Miran Muhič in Simon Druzovič. Od stare ekipe so ostali Toš Majcnova in Rakuša (svetnika) ter Robert Horvat, ki je postal župan. Slednji se je v svojem prvem nagovoru poudaril, da delitve na koalicijo in opozicijo ne bo. „Smo ekipa, deset nas je, ki moramo delati v dobrobit občine. Pričakujem, da se bodo stvari reševale v sejni sobi.“ Horvat bodočih podžupanov še ni izbral, je pa povedal, da razmišlja o dveh imenovanjih. Objavili bodo tudi razpis za direktorja občinske uprave, pri čemer pričakujejo tudi prijavo zdajšnjega direktorja Vilija Mara. S sprejetjem proračuna letos ne bodo hiteli, odločili so se za začasno financiranje. MZ Foto: MH Nova sestava občinskega sveta s staro-novim županom Mirkom Cvetkom Kot je napovedal Cvetko (NSi), ki je nastopil svoj že peti mandat in na letošnjih volitvah ni imel izzivalca, bo v naslednjem štiriletnem obdobju deloval v dobro vseh občanov, k temu pa je pozval tudi občinske svetnike. Koalicije ne bo oblikoval, želi si dobro sodelovati z vsemi: »Vsi smo isti. Naš namen mora biti enak – služimo občanom in občankam.« Karte v občinskem svetu so se sicer precej premešale, razmerja moči so se nekoliko spremenila. Največ sedežev, tri od osmih, je dobila stranka SLS, in sicer Borut Janžekovič, Mirko Lovrec in Sonja Štuhec, po dva mandata pa NSi – Igor Majcen in Albin Belšak ter SDS – Ivan Grašič in Ciril Kosi. Novoizvoljena svetnica je še Lea Majcen Bratuša, ki je kandidirala s podporo volivcev. Sicer pa je v občinskem svetu kar pet novih obrazov. Svetniški mandat namreč nadaljujejo le trije, Lovrec, Belšak in Janžekovič. (MH) Podlehnik z Konstitutivna seja Majšperk z Konstitutivna seja Večina svetnikov z županove liste Sebastian Toplak je v minulih dneh tudi uradno začel svoj drugi mandat na čelu občine Podlehnik. Fakinova predala insignije in ključe občine Po 20 letih županovanja Darinke Fakin je vajeti Občine Majšperk prevzel Sašo Kodrič. »Predajam vam insignije občine, nosite jih s ponosom,« je dejala Fakinova novoizvoljenemu županu. Foto: EK To so svetniki in svetnice, ki bodo naslednja štiri leta sedeli v podlehniškem občinskem svetu. Na ustanovni seji so ga potrdili novoizvoljeni občinski svetniki in svetnice v sestavi: Anja Fošnarič, Lidija Vidovič Plohl, Ivan Zagoranski, Branko Pulko in Laura Feguš z neodvisne županove liste ter Boštjan Mlakar in Peter Feguš, oba iz stranke NSi. V podlehniškem občinskem sve- tu bo naslednja štiri leta zastopana samo ena politična stranka, in sicer NSi (dva svetnika). Preostali, dva svetnika in tri svetnice, so kandidirali na neodvisni županovi listi in pridobili dovolj glasov za mesto v občinskem svetu. Ob ponovni izvolitvi je župan Toplak izpostavil, da se bodo zavzemali za napredek in dobrobit kraja. »Moja želja je, da v prihodnje delujemo v sodelovalnem vzdušju, prav gotovo bomo znali najti tudi skupni dialog. Vsi skupaj se bomo trudili za razvoj in napredek naše lokalne skupnosti.« Med drugim je poudaril, da se zaveda odgovornosti, ki jo prinaša županska funkcija. (EK) Foto: Mojca Vtič Ob tem je Kodriču v skrb zaupala tudi ključe občinske stavbe, ki pa ne odklepajo le vrat, temveč pomenijo tudi prevzem odgovornosti. Župan Sašo Kodrič, ki je z 9. decembrom prevzel vodenje občine, je v zaprisegi župana izjavil, da bo svojo dolžnost opravljal vestno in odgovorno, da bo spoštoval zakone in akte Občine Majšperk ter deloval za blaginjo in dobrobit občanov ter občank. Zadane cilje bo skušal doseči ob podpori občinskega sveta, ki ga sestavlja 14 svetnikov. Volivci so kar osem mandatov zaupali stranki SLS, iz- voljeni so bili: Kristijan Lovrenčič, Anka Hertiš, Dragomir Murko, Alenka Pislak, Zlatko Žnidar, Peter Kitak, Irena Šerbak, Tomaž Galun; SDS: Peter Krošel, Marjan Vesenjak, Vekoslav Širec; NSi: Branislava Vedlin in Rok Kacijan ter Dušan Mesarič iz Gibanja Svoboda. (MV) Štajerski TEDNIK torek, 13. 12. 2022 COLOR CMYK Podjetništvo torek z 13. decembra 2022 stran 5 5 Slovenija z Dobički najuspešnejših gostincev kljub krizi še vedno veliki Deseterica z več kot sto milijoni evrov prihodkov Epidemija z zapiranji, vojna v Ukrajini, posledična gospodarska kriza in pomanjkanje kadra so močno prizadeli sektor turizma in gostinstva, je slišati, pa vendar se vsem, kot kažejo številke, le ne godi tako slabo. Pri poslovnem asistentu Bizi so se lotili pregleda poslovanja nekaj manj kot 3.000 gostincev, ki imajo registrirane restavracije in gostilne. Z gostinstvom se sicer ukvarja več podjetij, vendar imajo kot svojo glavno vpisane druge dejavnosti. Iz tega razloga tako na lestvici desetih največjih zaslužkarjev ne najdemo vseh, ki bi jih tam pričakovali, na primer McDonald'sa, prvega med kuharji hitre prehrane, ali Wolta, dostavljavca hrane na biciklih. Donosno kuhanje hrane za podjetja Covidno leto 2020 bo deseterica z najvišjimi prihodki resda raje čimprej pozabila, saj jih je skupaj, kot je razvidno tudi iz priložene tabele, ustvarila za petino manj kot v letu 2019, ko se je to število ustavilo pri 120 milijonih. Situacija se je naslednje leto, torej lani, že izboljšala, saj je bila skupna bera dobrih sto milijonov evrov prihodkov, od katerih so prva tri podjetja na lestvici, ljubljanska Sovita in Slorest ter velenjsko Gorenje gostinstvo, ustvarila več kot preostalih sedem, vodilna po prihodkih pa so v istem vrstnem redu že tri leta. Prihodki iz poslovanja najuspešnejših gostincev, 2019–2021 Podjetje Sovita Slorest Gorenje gostinstvo Provokal Volenik Marche GP Trojane Kovego Picikato B.G.S. SKUPAJ 2019 v evrih 2020 v evrih 2021 v evrih 28.589.020 25.263.273 15.585.000 7.585.251 6.211.559 13.472.444 8.566.164 4.763.643 3.546.289 7.115.593 120.698.236 27.878.415 21.594.994 11.630.000 5.190.067 6.230.345 6.038.808 5.974.574 3.618.789 3.307.538 3.926.035 95.389.565 26.055.126 20.207.035 11.290.000 9.200.319 7.859.840 7.117.352 6.797.392 4.243.784 3.851.997 3.564.190 100.187.035 Vir: Bizi Za kakšna gostinska podjetja pravzaprav gre? Vsa tri se ukvarjajo s prehrano v večjih podjetjih in organizacijah. Sovita, ki je lani ustvarila 26 milijonov evrov prihodkov, ima med drugim restavracije na sedežu Gospodarske zbornice Slovenije, v Kliniki Golnik, na Kemijskem inštitutu in Telekomu, Slorest (20 milijonov evrov) ima več kot 130 restavracij, Gorenje gostinstvo (11,3 milijona evrov) pa se poleg prehrane v podjetjih posveča še hotelirstvu; v upravljanju imajo denimo hotel Paka. Največji dobiček prinesli trojanski krofi Z 9,2 milijona evrov prihodkov sledi Provokal zakoncev Zupanič s Hajdine, ki pa se poleg gostinstva ukvarja še s špedicijo in trgovino, Volenik (7,86) iz Ljubljane, ki ima eno od McDonald'sovih franšiz, Marche (7,1) iz Logatca z restavracijami na avtocestah, GP Trojane (6,8), gostinec, ki najbolj slovi po krofih, Kovego (4,2) z Vranskega z gostilno in hotelom Grof, picerija Picikato (3,8) s Teharij in sežanski Foto: Pexels Najvišje prihodke imajo gostinska podjetja, ki skrbijo za prehrano v večjih podjetjih. B.G.S. (3,5), katerega glavni dejavnosti poleg gostinstva sta igralništvo in hotelirstvo. Med največje zaposlovalce na tem seznamu se uvrščata Sovita in Slorest s po več kot 400 delavci, več kot sto pa jih dela v Gorenje gostinstvu, Marcheju in GP Trojane. Pri dobičkih se vrstni red uspešnih gostincev nekoliko zamenja. Največ denarja, 1,62 milijona evrov, je ostalo v blagajni prvega med krofarji. GP Trojane z dobrimi sto zaposlenimi je tako lani v primerjavi z letom 2020 močno povečalo končni izkupiček, ko je bilo dobička za dobri dve tretjini manj, in sicer zgolj pol milijona. Na drugem in tretjem mestu sta Sovita z nekaj več kot 1,2 milijona in Gorenje gostinstvo s slabimi 650.000 evri dobička. Najbolj bogati niso tudi najbolj radodarni Zanimivo je, da je kar šest od desetih gostinskih podjetij, ki so lani kovala dobičke, leta 2020 beležilo izgube. Rekorder med lanskimi »izgubaši« je Marche, ki je kljub dobrim sedmim milijonom evrov ustvarjenih prihodkov, kar je skoraj pol manj kot v 2019, pridelal dobrega pol milijona evrov izgube. Še bolj pa se karte premešajo pri višini plač delavcev, saj je iz Bizijevih podatkov razbrati, da visoki prihodki avtomatsko niti slučajno ne pomenijo tudi višjih plač, še več, nobenega od desetih najuspešnejših gostincev po prihodkih ni na seznamu Top 10 najbolj radodarnih delodajalcev. Svojim delavcem so lani mesečno izplačevali od 1.187 do 1.823 evrov bruto plače; v Soviti denimo v povprečju 1.518, v Slorestu 1.255, v Gorenje gostinstvu pa 1.823 evrov. Na prvem mestu po najvišjih plačah se je znašlo podjetje Katrca s hotelom in restavracijo v Ljubljani, kjer so tamkajšnji zaposleni lani mesečno v povprečju prejeli 3.064 evrov bruto plače, zato verjetno tudi nimajo težav z iskanjem kakovostnega kadra. Senka Dreu Ptuj z Dominikanski samostan počasi polnijo prireditve V letu 2023 si želijo več dogodkov V primerjavi s koronskima letoma 2020 in 2021 je bilo dogajanja v dominikanskem samostanu na Ptuju letos precej več. Na trgu so ustvarili 70.000 evrov prihodkov, dodatnih 170.000 evrov so prejeli iz občinskega proračuna. Na področju trženja in promocije prostorov v komercialne namene je sicer še precej rezerv, ki jih bodo v prihodnje skušali bolje izkoristiti. Tudi dodatna vlaganja v nadaljnjo obnovo tega objekta bi pomenila večji izkoristek potenciala tega čudovitega ambienta. Prostori dominikanskega samostana na Ptuju služijo kongresom, konferencam, predavanjem, okroglim mizam, srečanjem, koncertom, porokam in izvedbi številnih drugih dogodkov. Čeprav naj bi bil v osnovi namenjen kongresnemu turizmu (tako je bilo načrtovano ob prenovi), je tega veliko manj, kot so pričakovali. So pa se upravniki objekta osredotočili na druge vsebine. V zadnjih letih so sicer imeli nekaj smole, saj jim jo je zagodla korona. Stanje se končno vrača v normalo, kar se pozna tudi v tem segmentu. »Število dogodkov letos se počasi vrača v predkoronsko obdobje. Tako da lahko rečemo, da se stvari izboljšujejo. Nismo pa popolnoma zadovoljni, saj smo v letih pred korono beležili rast dogodkov iz leta v leto,« ugotavlja Pavel Magdič, programski vodja ptujskega dominikanskega samostana. Do konca letošnjega novembra so izvedli 52 dogodkov, v tem mesecu jih je načrtovanih še 12. Glede na zadnji dve leti je to bistveno več, v letu 2020 so gostili 28, lani 29 dogodkov. Foto: ČG Dominikanski samostan ima velike potenciale, ki še niso izkoriščeni Velik objekt, visoki stroški »Poslujemo pozitivno, v skladu s sprejetim planom in v okviru proračunske postavke,« zagotavlja Magdič. Iz občinskega proračuna bodo letos prejeli 170.000 evrov, medtem ko so na trgu do konca tretjega kvartala zaslužili okrog Število izvedenih dogodkov Leto 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2022* Število dogodkov 39 43 72 106 28 29 52 Vir: Dominikanski samostan * do konca oktobra 2022 70.000 evrov prihodkov: »Ti znižujejo stroške, vse v okviru letne proračunske postavke. Glede na to, da so se letos nekatere postavke zelo povišale, še ne moremo podati odgovora glede končnega poslovnega rezultata za letos.« Gre za stavbo ogromne površine, kar pomeni tudi visoke stroške, tako materialne kot vzdrževanja. Več kot dve tretjini stroškov predstavlja osnovno vzdrževanje, preostanek so programski stroški. Načrti: vsaj deset odstotkov višji obisk Od začetka leta do konca novembra so zabeležili okrog 11.000 obiskovalcev. V podjetju Javne službe Ptuj, ki je upravnik objekta, pravijo, da želijo v prihodnjem letu število dogodkov in obiskovalcev povečati za vsaj deset odstotkov. Rezerv je kar nekaj. Kar se tiče večjega izkoristka na področju kongresnega turizma, pa na vprašanja o korakih v tej smeri pravijo: »Težko se opredeljujemo, saj so rezerve odvisne od več različnih dejavnikov, na katere nimamo neposrednega vpliva.« Dominikanski samostan je v zadnjih letih postal priljubljen prostor za organizacijo dogodkov in prireditev ter zanimiva ogledna točka. Po prenovi je dobil spremenjeno podobo in vsebino. Dodatna vlaganja v sam objekt bi precej pripomogla k še boljšemu obisku: »Glede na planirane investicije se posledično ustvarjajo tudi dodatne vsebine. Zagotovo bodo dodatne vsebine pritegnile še več obiskovalcev in pripomogle k temu, da bo dominikanski samostan na trgu še bolj konkurenčen.« Dženana Kmetec Štajerski TEDNIK torek, 13. 12. 2022 V središču 6 COLOR CMYK stran 6 torek z 13. decembra 2022 Spodnje Podravje z Tudi pediatri se utapljajo v delu Slovenija z Učinkovitost, produktivnost kmetijstva ubi- Velika večina pediatrov je preobremenjenih Največ mesa uvozimo Na območju Spodnjega Podravja (izpostave Ptuj, Ormož in Lenart) trenutno deluje 13 pediatrov in pediatrinj, večinoma v okviru zasebnih ambulant s koncesijo. Skoraj vsi so dosegli oz. že presegajo zgornjo mejo 1.895 glavarinskih količnikov oz. 1.383 opredeljenih zavarovancev, nekateri celo za več kot 150 odstotkov. Novorojenčke sicer še sprejemajo, starejše otroke pa predvidoma napotijo drugam. Bakterijske okužbe so drugi najpogostejši vzrok smrti na svetu in so bile leta 2019 krive za približno osmino vseh umrlih. Razvoj odpornosti bakterij na antibiotike je naraven pojav, vendar pa pretirana uporaba ali celo zloraba antibiotikov pri ljudeh in živalih ta proces dodatno pospešuje. Splošna ocena je, da se nekaj manj kot 70 % vseh antibiotikov uporabi pri rejnih živalih, tudi v Evropi je ta delež visok, in sicer presega 60 %. Razlog gre iskati v intenzivnem kmetovanju oz. živinoreji, ki zasleduje produktivnost, učinkovitost, znižanje stroškov v reji in oskrbo ljudi s poceni mesnimi in mlečnimi izdelki. Največ antibiotikov v kmetijstvu se uporablja v farmskih rejah, preko 75 %, in sicer predvsem v preventivne namene za preprečevanje okužb pri živalih z večjim tveganjem za pojav bakterijskih bolezni, ponekod pa so antibiotiki uporabljeni za pospeševanje rasti živali, kar pa je v Evropi od leta 2006 prepovedano. Najnižjo rabo antibiotikov pri živalih v državah Evropske unije beležijo na Islandiji, Švedskem in Norveškem, kjer je večina antibiotikov oz. kar 90 % porabljenih za zdravljenje bolnih živali in torej ne za preventivno zdravljenje. Največji porabniki antibiotikov Poljaki, Italijani in Španci V Franciji in Nemčiji je poraba antibiotikov od pet do 10-krat višja kot v državah z najnižjo rabo. Največji uporabniki antibiotikov pri Foto: ČG V podravski regiji trenutno deluje 23 timov pediatrije, ki imajo v povprečju opredeljenih 1.394 zavarovancev oz. 1.736 glavarinskih količnikov. »Trenutno stanje je nenormalno, dobesedno se utapljamo v delu in izgorevamo. V zimskem času, ko so na pohodu infekcije prebavil in respiratorna obolenja, pa so razmere katastrofalne,« je izpostavila pediatrinja Brigita Habjanič Merc, ki ima skupno opredeljenih 1.685 otrok od enega do osemnajstega leta starosti. Kot določa zakonodaja, je lahko za zavarovane osebe do dopolnjenega 19. leta starosti osebni zdravnik specialist pediater ali specialist šolske medicine, izjemoma pa tudi specialist splošne medicine. Večinoma se mladostniki po 19. letu starosti preusmerijo k splošnim zdravnikom. Nekateri pediatri pa otroke že ob vstopu v osnovno šolo napotijo v šolske dispanzerje in tako vsaj nekoliko razbremenijo zaposlene v svojih ambulantah. Želja večine staršev sicer je, da bi lahko čim dlje obdržali izbranega pediatra. Slednji namreč najbolj pozna zdravstvene težave njihovega otroka vse od rojstva naprej, v tem času pa se vzpostavi tudi zelo pomembno zaupanje med eno in drugo stranjo. Na Ptuju sta edini pediatrinji, ki še nista dosegli zgornje meje glavarinskih količnikov, v Zdra- vstvenem domu Ptuj (Služba zdravstvenega varstva šolarjev, mladine in študentov). Obe sta se zaposlili v lanskem letu in praviloma vpisujeta šolarje. Glede na podatke ZZZS je ena dosegla 606, druga pa 398 glavarinskih količnikov. »Zelo veseli smo, da nam je uspelo pridobiti dve mladi pediatrinji, ki svoje delo opravljata z vso vnemo in predanostjo. Na ta način smo številnim staršem olajšali pot do izbranega pediatra,« je povedala Metka Petek Uhan, direktorica Zdravstvenega doma Ptuj. V ormoškem Zdravstvenem domu so zaposlene po ena pediatrinja, šolska zdravnica in razvojna pediatrinja, ki pokriva 0,5 tima pediatrije in 0,5 tima razvojne pediatrije, saj izvajajo tudi dejavnost Razvojne ambulante z vključenim centrom za zgodnjo obravnavo otrok. Vse tri opredeljujejo nove paciente, in sicer pediatrinja do petnajstega in razvojna pediatrinja do osemnajstega leta starosti. Po pojasnilih direktorice Vlaste Zupanič Domajnko je ena zdravnica napotena na specializacijo iz pediatrije, zato bi potrebovali še eno nadomestno specializacijo iz pediatrije zaradi upokojitve v prihodnjih letih. Število specializacij pediatrije Leto: 2018 2019 2020 2021 2022 Število specializacij 33 43 25 41 24 Vir: Ministrstvo za zdravje Mladi pediatri raje v bolnišnice kot v ambulante Po podatkih Zdravniške zbornice Slovenije v slovenskem zdravstvenem sistemu deluje 500 pediatrov, od tega je pet zasebnikov brez koncesij, ostali pa delujejo v javni zdravstveni mreži. Poleg tega imamo še 151 specializantov pediatrije. Glede na podatke ZZZS (31. 10. 2022) na področju primarne zdravstvene dejavnosti deluje 258,8 tima pediatrije, ki jih izvaja skupno 375 izvajalcev. Pri vseh skupaj je opredeljenih 414.298 zavarovancev, v povprečju je 1.601 opredeljeni na tim, oz. 1.980,5 količnika na tim. Na območju podravske regije deluje 23,07 tima pediatrije, dejavnost pa izvaja skupno 34 izvajalcev zdravstvene dejavnosti. Na tim je povprečno opredeljenih 1.394 zavarovancev (1.736 glavarinskih količnikov). Od 34 izvajalcev jih polovica še sprejema nove zavarovance, ker še ne dosegajo zgornje meje glavarinskih količnikov, ki daje pediatrom možnost odklanjanja novih pacientov. (1.895). Stanje na področju pediatrije na primarni ravni zdravstvene dejavnosti na območju podravske regije je torej boljše v primerjavi s povprečjem na področju celotne Slovenije. To pa ne pomeni, da na nekaterih območjih pediatrov ne primanjkuje oz. niso preobremenjeni. Po mnenju Ministrstva za zdravje je glavni problem pomanjkanja pediatrov ta, da se mladi specializanti po specialističnem izpitu raje kot za ambulantno dejavnost odločijo za delo v bolnišnici. »Kot razloge navajajo: togost sistema, ki ne vzpodbuja odločitve za delo na primarni ravni, pretirana birokratizacija primarne ravni, slaba vključenost primarnih pediatrov v terciarno dejavnost itd. Na ministrstvu rešitve vidimo v debirokratizaciji, administrativnih razbremenitvah, ustreznem nagrajevanju ipd., kar že urejamo z nekaterimi interventnimi ukrepi,« so zapisali. Estera Korošec Foto: Pixabay Zloraba znanosti za ekonomske interese Stanko Valpatič iz Ostrožnega pri Ponikvi je kmet, ki prideluje ekološko zelenjavo v družbi več živali, ki pa na kmetiji in posestvu nimajo druge vloge, kot da srečno in zadovoljno tekajo po okolici. Zagovarja miroljubno kmetijstvo in opozarja na posledice intenzivne reje živali. »Meso je bilo še pred 80 ali 90 leti na jedilniku le ob večjih praznikih in tu in tam ob nedeljah. Danes pa jemo meso vsak dan in celo večkrat na dan. Vprašanje je, kako je to možno. Kako je lahko prišlo do množične reje živali, v kateri ne gre brez uporabe antibiotikov.« Valpatič je zato prepričan, da je pri rabi antibiotikov prišlo do zlorabe znanosti, zato je njegovo stališče jasno: »Ne potrebujemo živinoreje in tako ne antibiotikov za rejo živali. Naša hrana in voda ne bi smeli biti obremenjeni z antibiotiki, agrarnimi kemikalijami in nitrati. Na področjih z intenzivnim konvencionalnim kmetijstvom z veliko kemije, gnoja in gnojnice pridejo vse omenjene škodljive snovi pomnoženo v površinske vode in podtalnico ter tako tudi v našo pitno vodo.« Število otrok do 18. leta pri otroških in šolskih zdravnikih (Ptuj, Ormož, Lenart) Naziv izvajalca Zasebna otroška in šolska ambulanta Mojca Ivankovič Kacjan Ambulanta za otroke in šolarje Pedenjped Zasebna ambulanta Moj pediater Matjaž Homšak Zdravstveni dom Ormož Zdravstveni dom Ormož Zdravstveni dom Ptuj Zdravstveni dom Ptuj Zdravstveni dom Ptuj Zrilić Iris – zasebna pediatrična ambulanta Habjanič Merc Brigita – zasebna ordinacija za predšolske otroke Klinkon Zdravstveni zavod Zdravstvena ordinacija dr. Šolman Zdravstvena ordinacija dr. Šolman Zdravstvena ordinacija dr. Šolman Ambulanta Tominc Ambulanta za vse generacije Pediater Mojca Ivankovič Kacjan Bernarda Vogrin Matjaž Homšak Urška Vračko Jasmina Dovnik Karmen Tašner Ana Cenčič Aleksandra Šömen Einfalt Iris Zrilić Brigita Habjanič Merc Irena Puntarec Djukanović Melanija Županić Nina Hebar Igor Rakuša Dino Barlović Lidija Jaušovec Letonja Št. otrok 1.382 1.588 1.539 1.277 125 527 375 131 1.952 1.792 1.992 1.496 146 906 755 1.178 Doseganje količnikov DA DA DA DA NE NE NE DA DA DA DA DA NE DA DA DA Vir: ZZSS, 30. 9. 2022 Prekomerna uporaba antibiotikov za zdravljenje živali tekom njihove reje lahko odpornosti. Po ocenah naj bi zaradi nje vsako leto samo v Evropski uniji umrlo Štajerski TEDNIK COLOR CMYK torek, 13. 12. 2022 stran 7 V središču torek z 13. decembra 2022 7 jata zdravje ljudi in živali iz držav, kjer je raba antibiotikov največja mg/PCU Ciper Poljska Italija Španija Madžarska Portuglska Bolgarija Malta Grčija Belgija Nemčija Hrvaška Romunija Francija Češka Nizozemska Estonija Irska Slovaška Avstrija Danska Švica Slovenija Združeno kraljestvo Luksemburg Latvija Litva Finska Švedska Islandija Norveška 0 Foto: MV Splošna ocena je, da se nekaj manj kot 70 % vseh antibiotikov uporabi pri rejnih živalih. Razlog gre iskati v intenzivni živinoreji, ki zasleduje produktivnost, učinkovitost, znižanje stroškov in oskrbo ljudi s poceni mesnimi in mlečnimi izdelki. 50 100 150 200 250 300 350 Prodaja antibiotikov za zdravljenje živali, namenjenih za živila Uvoz mesa iz posameznih držav (v tonah in evrih) Italija Madžarska Hrvaška Španija Poljska Nemčija 2000 EUR kg 8.961.356 5.068.781 19.952.597 10.432.932 741.225 400.944 433.709 182.794 779.585 182.188 885.521 416.723 31.753.993 16.684.362 2012 EUR kg 36.003.508 12.865.864 20.478.615 6.715.135 348.759 63.781 5.314.068 1.859.338 2.720.808 867.450 30.131.825 10.683.912 94.997.583 33.055.480 2022* EUR kg 37.486.380 9.562.656 22.743.877 8.904.262 18.836.131 4.872.962 18.698.848 6.173.397 15.996.120 3.991.784 13.616.253 5.220.589 127.377.609 38.725.650 Vir: SURS *od januarja do avgusta 2022 Slovenija je v prvih osmih mesecih letos uvozila za 127 milijonov evrov mesa, največ iz Italije, oziroma za 30 milijonov evrov več kot pred desetimi leti. Podatki izpred 22 let pa razkrivajo, da smo pred vstopom v EU uvozili za vsega 31 milijonov evrov mesa ali skoraj za 100 milijonov evrov manj kot letos v le osmih mesecih. živalih pa so največji proizvajalci mesa, to so države Poljska, Italija in Španija, kjer je raba celo od 10- do 20-krat višja kot v državah z najnižjimi vrednostmi. Poljski veterinarji so na primer leta 2020 predpisali 15,4 % vseh porabljenih antibiotikov v kmetijstvu v EU, čeprav se na Poljskem vzredi le 7,3 % vseh živali v Evropi. Ob tem raba antibiotikov v tej evropski državi zadnjih deset let konstantno narašča, v večini pa so rabljeni za skupinsko preventivno zdravljenje in ne zdravljenje bolezni pri živali, razkriva poročilo Evropske zveze za javno zdravje. Pri tem so izpostavili predvsem problematiko reje perutnine, namreč največje porabnice antibiotikov so ravno države, kjer vzredijo največ perutninskega mesa. To so Poljska, kjer naj bi bilo vzrejena Foto: Pexels vidno prispeva k povečevanju mikrobne 25.000 ljudi. petina perutninskega mesa, sledijo Španija, Francija, Nemčija in Italija. Intenzivni sistemi reje so namreč tesno povezani z rabo antibiotikov. »Piščanci so genetsko izbrani za hitro rast, tako da dosežejo okrog dva kilograma v 35 do 45 dneh oz. običajno brojlerji dosežejo 1,5 kilograma v manj kot 30 dneh, medtem ko so pred 70 leti za takšno težo potrebovali štiri mesece. Zaradi povečanega povpraševanja po belem mesu prav tako gojijo piščance, ki imajo večje prsi, ki so danes okrog 60 % večja kot leta 1950. Vse te spremembe so pripomogle k slabšanju zdravja živali,« izpostavljajo v Evropski zvezi za javno zdravje. Slovenija med najboljšimi In kako je na področju reje perutnine pri nas? Podjetji Pivka in Perutnina Ptuj sta že pridobili certifikat za ‚vzrejeno brez antibiotikov‘, piščance iz skrbne reje, ki so torej 100 % brez antibiotikov, pa je mogoče na trgovskih policah prepoznati zaradi posebne oznake. Tudi sicer se Slovenija uvršča na rep držav glede porabe antibiotikov v kmetijstvu. Zato naj bi bilo po oceni agrarnega ekonomista Aleša Kuharja slovensko meso tudi dražje. »Intenzivnejša kot je reja, manj je stroškov, zato je meso lahko cenejše. Države, iz katerih največ uvažamo, imajo izrazito intenzivno rejo in proizvodnjo, ki je usmerjena zgolj v zniževanje stroškov, predvsem na račun vhodnih surovin in uporabe nadomestkov surovin, agresivnosti tehnoloških postopkov.« Tudi živali, enako kot ljudje, potrebujejo čas za okrevanje Za preudarno rabo oz. odgovorno predpisovanje in uporabo antibiotikov pri živalih so pri nas odgovorni veterinarji, so poudarili na kmetijskem ministrstvu, kar je potrdil tudi ormoški veterinar Samo Rajšp. »Veterinarji se trudimo izogibati rabi antibiotikov oz. smo izjemno previdni, kajti odpor- Foto: Pexels Največje porabnice antibiotikov so države, kjer vzredijo največ perutninskega mesa. To so Poljska, kjer naj bi bila vzrejena petina perutninskega mesa, sledijo Španija, Francija, Nemčija in Italija. nost bakterij na zdravljenje živali postaja težava; se že zgodi, da običajni antibiotiki ne učinkujejo. Ne le omejevanje rabe antibiotikov, potrebno bo tudi razumevanje rejcev, da virusnih bolezni ni mogoče zdraviti z antibiotiki, temveč je potreben čas, da žival bolezen preživi. Za človeka je normalno, da je deset dni na bolniški odsotnosti ali na zdravljenju, žival pa bi morala biti že naslednji dan zdrava.« Sicer pa je bila Slovenija v letu 2021 glede prodaje antibiotikov za zdravljenje živali, ki so namenjene proizvodnji hrane, uvrščena v sku- pino devetih najboljših držav na območju Evropske unije. Prodaja antibiotikov za zdravljenje živali za prehrano ljudi je za Slovenijo v letu 2011 dosegla 46 mg/PCU, v letu 2021 pa 31,8 mg/PCU, kar pomeni zmanjšanje za 30,9 %. Tudi v primerjavi z letom 2020 se je lani prodaja antibiotikov za zdravljenje živali zmanjšala, in sicer za 4,6 %. Na primer v Španiji je prodaja antibiotikov za zdravljenje živali za proizvodnjo živil petkrat višja, še večja razlika je v primerjavi s Poljsko, kjer porabijo 5,6-krat več antibiotikov kot pri nas, kaže poročilo Domača prireja in uvoz mesa Meso govedi Meso prašičev Ovčje in kozje meso Meso konjev Perutninsko meso Domača prireja 47.990 t 29,530 t 1.800 t 620 t 72.850 t Uvoz mesa 15.110 t 60.880 t 130 t 20 t 25.480 t Stopnja samooskrbe 111 % 43 % 94 % 258 % 112 % Potrošnja na prebivalca 20,59 kg 32,77 kg 0,91 kg 0,11 kg 30,93 kg Vir: SURS Poraba mesa se je v letu 2021 v primerjavi z letom 2000 povečala za en kilogram. Pri tem je upadla količina zaužitega svinjskega mesa, in sicer z 38 kilogramov na prebivalca letno na 33 kilogramov, na drugi strani pa je narastla raba perutninskega mesa, in sicer za šest kilogramov, tako povprečen Slovenec zaužije 31 kilogramov perutninskega mesa. Ob tem pa ne gre spregledati podatka o uvozu; kljub temu da smo na področju perutninskega mesa samooskrbni, ga več kot tretjino uvozimo. Foto: Pexels Evropske agencije za zdravila, ki je nastalo v okviru projekta ESVAC. Odpornost proti mikrobnim zdravilom bo zahtevala ogromno človeških življenj Nobeno meso v prodaji sicer naj ne bi vsebovalo antibiotikov. Vendar pa prekomerna uporaba antibiotikov za zdravljenje živali tekom njihove reje lahko pomembno prispeva k povečevanju mikrobne odpornosti. Manj kot smo izpostavljeni antibiotikom, boljše učinkujejo, ko jih potrebujemo. Izziv uporabe antibiotikov v kmetijstvu je v svoji strategiji “od vil od vilic” naslovila tudi EU in Slovenija, ki si je za cilj zadala zmanjšanje splošne porabe protimikrobnih zdravil pri živalih do leta 2024 za 50 % v primerjavi z letom 2009. Odpornost mikrobov že pomeni resno družbeno in gospodarsko breme na svetovni ravni. Po ocenah naj bi zaradi nje vsako leto samo v Evropski uniji umrlo 25.000 ljudi, ugotavljajo evropske agencije, po vsem svetu pa naj bi zaradi odpornosti na bakterije umrlo kar 700.000 ljudi. Če se trendi ne spremenijo, bo do leta 2050 število smrti lahko naraslo na 10 milijonov. S tem bi število smrti zaradi odpornosti na protimikrobna zdravila do leta 2050 preseglo skupno letno število smrti zaradi raka (8.200.000) in prometnih nesreč (1.200.000), črn scenarij opisuje slovenska strategija. Zato je vsak korak v smeri zmanjševanja uporabe antibiotikov velik doprinos k ohranjanju zdravja ljudi, živali in narave. Mojca Vtič Štajerski TEDNIK torek, 13. 12. 2022 COLOR CMYK Politika 8 torek z 13. decembra 2022 Podravje z Program Starejši za starejše Destrnik z Občinske vajeti prihodnja štiri leta v rokah Vlaste Tetičkovič Toplak Kaj bo, ko starejših prostovoljcev več ne bo? »Ne bom nikogaršen podaljšek« 437 prostovoljcev programa Starejši za starejše lajša in lepša življenje kar 14.000 prebivalcem Spodnjega Podravja. „V regiji je vse več starejših, ki živijo na robu preživetja. Naše delo je raznoliko, izvajamo obiske, svetujemo, pomagamo na različne načine, smo družabniki dementnim, v sodelovanju z Lions klubom Primus, Rdečim križem in drugimi humanitarnimi organizacijami smo marsikomu pomagali reševati tudi materialne stiske,“ pojasnjuje predsednica Pokrajinske zveze društev upokojencev Spodnje Podravje Silvestra Gorjup. Foto: ČG V sklopu programa Starejši za starejše letno opravijo skoraj deset tisoč obiskov. Program Starejši za starejše se na Ptuju izvaja že 19. leto. Trenutno teče v 39 društvih upokojencev, v katerih je 437 prostovoljcev. Pilotski projekt je bil izveden leta 2003. Ker se je izkazalo, da je dobro zastavljen in potreben, so z njim nadaljevali, najprej na Ptuju, nato so se priključevala še druga društva upokojencev v regiji. Konstantno ga nadgrajujejo, vse s ciljem varovanja zdravja starejših in v skrbi za njihovo dobro počutje. V letu 2021 so prostovoljci v regiji opravili več kot 9000 obiskov pri 5276 starejših. V času epidemije je bilo njihovo delo precej oteženo. Da bi vsaj nekoliko zmanjšali občutek osamljenosti posameznih starostnikov, so opravili skoraj deset tisoč telefonskih pogovorov. Ker z lastnimi sredstvi materialno niso zmožni pomagati, saj imajo zelo omejena sredstva, se povezujejo tudi z drugimi humanitarnimi organizacijami. »Lions Primus je lansko leto poskrbel, da smo skupaj pomagali številnim starejšim. Kupovali smo jim drva, rabljeno pohištvo, ... Borimo se zato, da lahko vsi skupaj pomagamo pomoči potrebnim. Obenem smo letos mnogim starejšim pomagali pri pisanju vlog za varstveni dodatek, da so nato bili upravičeni do energetskega dodatka. Naše delo je izjemno raznoliko,« pravi Gorjupova. stran 8 66 glasov volivcev več je zbrala od svojega protikandidata Branka Horvata, čeprav ga je v drugem krogu volitev podprl tudi v prvem krogu izpadli Robert Simonič. So občani s tem dali zaupnico še aktualnemu županu Francu Pukšiču, Tetičkovič Toplakova je bila namreč »njegova« kandidatka, ali pa so se volivci odločili, da je čas za nove akterje na destrniškem političnem prostoru? »Marsikaj se govori, vem, mnogi me povezujejo s Pukšičem, dejstvo je, da sem bila doslej direktorica občinske uprave na Destrniku, pa vendar bi rada vsem povedala, da se ne bom šla igric, kazanja mišic, šopirjenja egov, kregarij in delitev na naše in vaše, kar je zaznamovalo prejšnji ali pa kar prejšnje mandate. Ne bom nikogaršen podaljšek, naredila bom vse, kar je v moji moči, da bomo komunikacijo dvignili na višji nivo, da bomo sodelovali in skupaj delali za Destrnik,« je odločna nova županja. Direktorja še išče Prepričana je, da ji bo dejstvo, da je ženska, pri tem samo koristilo. »V ženski naravi je, da je mirovnica in da sklepa kompromise, ne pa da se zasidra ne mestu, s katerega ne odstopa in ima vedno prav, kar logično povzroča hudo kri, tako na eni kot na drugi strani.« Kandidirala je na skupni listi SDS in SLS, ki bo imela tudi udobno večino v občinskem svetu. »Dobili Foto: SD Nova destrniška županja Vlasta Tetičkovič Toplak pravi, da ne bo dovolila delitev na naše in vaše ter da bo komunikacijo v občinskem svetu dvignila na višji nivo. smo sedem od enajstih svetniških mest, pa še od teh sedmih so dejansko strankarski samo štirje. S preostalimi štirimi se še nisem srečala, to načrtujem v kratkem, vsekakor pa upam na dobro sodelovanje.« Direktorja občinske uprave še nima, pravi, in dodaja, da to ne bosta ne Pukšič ne Darko Fras, svetovalec na Skupni občinski upravi in nekdanji trojiški župan, kot so jo v zadnjih dneh večkrat vprašali. »Opravila sem že nekaj razgovorov, objavili bomo tudi razpis, vsekakor pa si na tem mestu želim človeka, ki že ima izkušnje. Menim, da ga ne bi smelo biti težko najti, saj se je v okolici menjalo kar nekaj županov, ki bodo za direktorje občinskih uprav poiskali nove ljudi, torej bodo 'stari' na voljo.« Prva naloga sprejetje proračuna Najpomembnejša naloga, ki jo čaka, je sprejetje proračuna za prihodnje leto. »Še ta mesec se bomo začeli pripravljati nanj, računam, da ga bomo sprejeli v januarju.« Nalog, ki so pred njo, ji ne bo manjkalo. Med drugim jo čaka še druga faza zahtevne obnove in širitve pokopališča, v kateri bodo zgradili mrliško vežico, stala pa bo dobrih 300.000 evrov, nujna bo rekonstrukcija nekaterih cestnih odsekov, ki so zdaj, kot jih imenuje, bolj kolovozi kot ceste, zlasti na Placarju in Mestnem Vrhu, upa pa tudi, da bo celovita obnova vodovodnega sistema Spodnjega Podravja vključena v novo evropsko finančno perspektivo. »Destrnik je bil med prvimi občinami, ki je v ta namen takoj začel zbirati služnostne pravice lastnikov, ki so predpogoj za pridobitev gradbenega dovoljenja. Pravkar zaključujemo obnovo 500 metrov dolgega odseka na Drstelji, kjer je elektrika že položena v tla in je vse pripravljeno na javno razsvetljavo, na vrsti je še asfaltiranje. V pripravi je dokumentacija za širitev šolske jedilnice, kažejo pa se tudi potrebe po večji kuhinji. »Odkar smo leta 2020 odstopili od projekta Rune in se povezali s T2, smo z optiko pokrili 85 odstotkov občine, natančneje položili 55 kilometrov cevi in priključili 340 hišnih številk, ostane nam še deset kilometrov v Poliču, Zasadih, na Destrniku in v Svetincih. Projektov je še veliko, a je bolje, da o njih več povemo, ko jih bo potrdil še občinski svet,« sklene nova destrniška županja. Senka Dreu Ormož z S prve konstitutivne seje Najbrž najkrajša seja S sredino konstitutivno sejo je delo uradno začel novoizvoljeni občinski svet s staro-novim županom Danijelom Vrbnjakom na čelu. Na seji so gladko potrdili mandate novoizvoljenim svetnikom, med njimi je precej novih obrazov. Foto: Pexels Težave, s katerimi se soočajo pri izvedbi programa Čeprav je program Starejši za starejše dober in potreben projekt, se pri izvajanju srečujejo s precej težavami, ki bi se, če ne bodo ukrepali, znale v naslednjih letih še stopnjevati. Povprečna starost njihovih prostovoljcev je od 70 do 80 let, pomladitev bi bila nujna. „Mlajše težko pridobimo, čeprav smo lani izobraževali 35 novih prostovoljcev. Potrebujemo tudi sistemsko ureditev financiranja, več sredstev tako od države kot lokalne skupnosti, kajti program je še vedno finančno podhranjen. Nekatere lokalne skupnosti se ne zavedajo pomembnosti programa za svoje okolje, tudi država je mačehovska do te skupine prebivalstva, še posebej tistih na obrobju, kjer večina starejših živi pod pragom revščine,“ opozarja Gorjupova. Izvajajo družabništvo obolelim za demenco 56 prostovoljcev je usposobljenih za družabništvo dementnim osebam. Pomagajo tako njim kot njihovim svojcem. »Brez pomoči svojci dejansko ne morejo nikamor. Ti družabniki pridejo na obisk enkrat tedensko ali na dva tedna, kakor se dogovorijo. Ker so izobraženi, je to velika pomoč svojcem, da so takrat prosti in lahko sami kaj postorijo,« pojasnjuje Gorjupova. Dženana Kmetec Foto: MH Tako so se prisotni novoizvoljeni svetniki skupaj z županom na koncu prve seje postavili pred fotografski objektiv. Na čelu občine povsem pričakovano ostaja župan Danijel Vrbnjak, ki je prejel kar 91,33 odstotka glasov. Precej prevetren pa je občinski svet. Od 20 je v lokalni politični areni ostalo le devet starih obrazov, to so: Zinka Hauzer, Natalija Volmut, Anton Zadravec in Valerija Kolenko (SDS), Slavko Kosi (Gibanje Svoboda), Matej Hebar (GPS), Miroslav Novak (SLS), Simon Kolmanič (NSi) in Miran Kuharič (Konkretno). V prihodnjih štirih letih bodo tako poleg že omenjenih lokalno politiko sooblikovali še naslednji novinci: Danilo Korotaj, Blanka Pavlović, Andrej Kosi (sicer tudi poslanec DZ), David Hržič in Bojana Vrbnjak (ki vstopa v občinski svet namesto župana, vsi SDS), Damjan Rajh, Nives Petek in Dušan Dovečar (Gibanje Svoboda), Nino Kolarič (GPS), Zlatan Fafulić (SD) in Janez Marin (SNS). Sicer pa se je v primerjavi s preteklim občinskim svetom moč strankarskih kandidatov nagnila bolj v prid županu. SDS je namreč število svetniških mandatov povečala za pet – na devet. Kljub temu župan udobne večine nima. Vrbnjak sicer poudarja, da si želi sodelovanje z vsemi ter da koalicije ne bo oblikoval. Upa na konstruktivno delovanje s ciljem izboljšati razvoj občine in življenja občanov: »Na prvem srečanju smo vse predstavnike izvoljenih list in strank pozvali, da podajo predloge za načrt razvojnih programov, ki jih bomo tudi umestili in poskušali uresničiti do leta 2026. Delali bomo tako kot v prejšnjem mandatu. Prednost bomo dali projektom, ki jih bo sofinancirala država ali EU v tistem letu. Ne bomo se delili na leve in desne, ne bomo oblikovali koalicije in opozicije.« Imena podžupana še ni razkril … Monika Horvat Štajerski TEDNIK torek, 13. 12. 2022 COLOR CMYK stran 9 Podravje torek z 13. decembra 2022 9 Ormož z S čim vse se ukvarja zavod za turizem, kulturo in šport Za občinski zavod doslej 1,8 milijona evrov Ormoška občina je v lanskem letu za delovanje občinskega zavoda za turizem, kulturo in šport namenila skoraj pol milijona evrov. Odkar je bil zavod ustanovljen, je sicer zanj šlo skupaj kar 1,8 milijona evrov proračunskega denarja. Javni zavod za turizem, kulturo in šport je bil ustanovljen konec leta 2016, z idejo, da bi Ormoško razvili v turističnem smislu in povečali njeno prepoznavnost, skrbel pa naj bi tudi za razvoj kul- ture in športa, za usklajevanje in povezovanje turističnih, kulturnih in športnih ponudnikov kakor tudi za razvoj vsebin na naštetih področjih. Po uvodnih porodnih krčih predvsem glede kadrovanja Foto: arhiv ŠT Letos preko paketov pripeljali 1.200 gostov Od oktobra 2020 imajo v javnem zavodu TKŠ Občine Ormož registrirano tudi turistično agencijo. Po besedah direktorja Andreja Vršiča imajo za prodajo pripravljenih 24 enodnevnih paketov za odrasle in pet za šolske skupine ter tri dvodnevne pakete (vinski paket in doživetja). Cene paketov se gibljejo od 35 evrov dalje, odvisno od storitev. Zadnji dve leti (2020 in 2021) sicer turizmu nista bili naklonjeni zaradi epidemije in z njo povezanih ukrepov. V letu 2021 so tako turistične pakete prodali samo devetim skupinam s 371 gosti, še devet pa jih je jeseni (zaradi epidemije) odpovedalo. Pakete tržijo sami, poslali pa so jih tudi vsem osnovnim šolam, agencijam ter na 2.500 naslovov raznih društev iz celotne Slovenije (po pet tematsko prilagojenih paketov). »Do konca letošnjega avgusta smo imeli preko paketov 634 gostov v okviru 18 izvedenih izletov. V septembru in oktobru smo zabeležili še 632 gostov oz. 16 skupin. Pripravljenih in poslanih za posamezne skupine (prilagojeni izleti skupini) je bilo približno 50 izletov,« je še o trženju turističnih paketov preko njihovega zavoda dejal Vršič. in organizacije administrativnega poslovanja zavoda so zasnovali in razvili kolektivno blagovno znamko Destinacija Jeruzalem ter postopoma (z leti) tudi precej razširili obseg delovanja. Zavod za turizem dandanes tako pod isto streho poleg dejavnosti zavoda in Turistično informacijskega centra (Tic) združuje vinoteko ter upravlja z vrsto nepremičninami – od hostla, dveh telovadnic (Hardek in Velika Nedelja), poletnega kopališča in zimskega bazena, do ormoške tržnice, organizirajo številne prireditve, se udeležujejo sejmov, tržijo turistične pakete in opravljajo vodenja po destinaciji … S prevzemom nepremičnin tudi (pre) zaposlitev delavcev Z večanjem obsega dela se je na drugi strani povečalo tudi število zaposlenih, posledično je naraščal strošek občinskega financiranja. Občina namreč zagotavlja sredstva za plače zaposlenih, pokritje stroškov materiala in storitev, investicijska vlaganja, prireditve ter za programe in promocijo. Medtem ko je leta 2017 (zavod je sicer šele sredi leta začel delovati) po javno dostopnih podatkih (preko spletne aplikacije Erar) občina zanj namenila okoli 84.000 evrov, se je naslednje leto strošek podvojil (167.400 evrov), leta 2019 je znašal okoli 305.000 evrov, 2020 nekaj manj – 250.000 evrov. Znesek pa se je občutno dvignil v zadnjih dveh letih – lani na skoraj pol milijona evrov Ptuj z Pomembna pridobitev v bolnišnici Pri operacijah s posebnimi VR-očali V ptujski bolnišnici bodo v naslednjih dneh prevzeli VR-očala, ki omogočajo popolnoma inovativen pristop pri nekaterih operativnih posegih. Gre za napravo, ki preko brezžične povezave in procesorja projicira sliko na posebna VR-očala pred očmi operaterja. Tak inštrument doslej uporabljajo le tri bolnišnice v tem delu Evrope, zato gre za pomembno pridobitev. Za nakup očal, ki stanejo 27.000 evrov, so v Splošni bolnišnici dr. Jožeta Potrča Ptuj zagotovili lastna sredstva. »Naklonjeni smo inovacijam, ki pomenijo izboljšanje pogojev dela zaposlenih in uvajanje novih pristopov. Vse gre v smeri pametnih naprav, kar se tiče te konkretne, bo bistveno olajšala delo operaterjev,« pravi Aleksander Voda, v.d. direktorja bolnišnice. Očala bodo uporabljali kirurgi v ptujski bolnišnici. Vodja oddelka Mihael Majerič je zelo zadovoljen, da so med prvimi, ki jih bodo uporabljali: »Gre za napravo, ki omogoča projiciranje slike pred očmi operaterja. Uporabljamo jo predvsem pri laparoskopskih ali artroskopskih operacijah. Torej pri operacijah z minimalno invazivno tehniko, pri katerih si pomagamo s kamero, da skozi manjše reze opravimo večji operativni poseg. To so predvsem operacije na črevesju ali sklepne operacije, rekonstrukcije križnih vezi itd.« Naprava deluje na način, da se Foto: ČG V testnem obdobju so se VR-očala izkazala odlična, nova bodo prevzeli v naslednjih dneh. preko brezžične povezave in posebnega procesorja projicira slika na posebna t. i. VR-očala pred očmi operaterja, s čimer se zagotavlja večja učinkovitost in varnost operaterju. »To pa posledično pomeni večjo kakovost in varnost opera- tivnega posega. Zahvala gre tudi vodstvu, ki nam pomaga učinkovito posodabljati tako stare, kakor tudi pomaga uvajati nove operativne posege,« je zadovoljen prvi mož ptujske kirurgije. Dženana Kmetec Foto: FB Sedež ormoškega zavoda za turizem, kulturo in šport je v grajskih prostorih. (479.000 evrov), še višji pa bo, kot kaže, v tem letu, saj je občina do decembra nakazala že 537.000 evrov. »S 1. januarjem 2021 smo do- Za JTKŠ iz leta v leto več proračunskega denarja (v evrih) Leto 2017 2018 2019 2020 2021 2022* Skupaj Občina Ormož 78.000 € 167.444 € 304.870 € 250.193 € 478.872 € 536.922 € 1.816.301 € Vir: Erar *Do decembra 2022 bili v upravljanje kopališče Ormož in zimski bazen Hardek. Hkrati smo zaposlili destinacijsko managerko in računovodkinjo. Z julijem 2021 je Zavod dobil v upravljanje telovadnico Hardek in telovadnico Velika Nedelja. Istočasno je bil prenos dveh hišnikov in čistilke iz obeh telovadnic. 25. junija 2021 smo zaposlili reševalca iz vode za poletni in zimski bazen,« je povečano financiranja občine v lanskem letu pojasnil direktor Andrej Vršič in nadaljeval, da je letos financiranje še naraslo, predvsem na račun višjega stroška plač, saj je bilo lani 11 zaposlenih šele od 1. julija. Prav tako se je povečala tudi masa plač za telovadnici (zaradi celoletnega upravljanja). Skoraj polovica denarja za plače Skoraj polovica občinskega denarja gre sicer za plače in prispevke 11 zaposlenih. Lani so zanje namenili okoli 240.000 evrov, leto poprej več kot polovico manj (okoli 100.000 evrov). Strošek je višji – kot že rečeno – zaradi občutnega povišanja števila zaposlenih, in sicer s pet na 11. Na drugi strani pa je zavod v lanskem letu na račun prodanih kart za zimski in poletni bazen, najemnine za telovadnice ter nočitev v hostlu iztržil blizu 102.000 evrov, v vinoteki in Ticu pa so prislužili še 45.700 evrov. Monika Horvat Štajerski TEDNIK torek, 13. 12. 2022 COLOR CMYK Kultura 10 stran 10 torek z 13. decembra 2022 Ptuj z Razstava Pekarne in pekarstvo na Ptujskem skozi čas Od ročnega dela do industrijske proizvodnje Do maja leta 2023 bo v Zgodovinskem arhivu Ptuj na ogled razstava Pekarne in pekarstvo na Ptujskem skozi čas avtorjev Monike Čuš, Aleša Jambreka, Nataše Majerič Kekec in Dejana Zadravca na petnajstih panojih, ki jo spremlja tudi katalog. Z njo so v arhivu počastili Ta veseli dan kulture. Z razstavo odkrivajo še eno novo zgodbo za Ptujčane, zgodbo pekarn in pekarstva na Ptujskem skozi čas. Foto: Črtomir Goznik Na razstavi je mogoče videti tudi nekatere precej zanemarjene ptujske stavbe, iz katerih je nekoč dišalo po pekovskih dobrotah. Med najbolj zapuščenimi je stavba v Ulici heroja Lacka 6, kjer je imel pekarno med letoma 1761 in 1788 Jožef Tergestin. Leta 1755 na Ptuju sedem pekov, dva krušarja in cesarsko-kraljeva vojaška pekarna Peki so imeli v srednjeveškem Ptuju pomembno vlogo. To dokazuje tudi ptujski mestni svet iz leta 1376, v katerem se na peke neposredno navezuje kar 10 členov. „Na razstavi smo predstavili nekaj najpomembnejših pekovskih družin na Ptuju in na zemljevidu ponazorili še danes obstoječe stavbe, v katerih so imele družine leta 1775 svojo pekovsko obrt. Predstavljen je tudi razvoj mlinov od konca 19. stoletja do druge svetovne vojne in v povojnem obdobju, ko je prišlo do nacionalizacije večine mlinov. Najbolj znani mlini so bili Koroščev, Zorčičev, Kukovčev mlin. Iz bogate tradicije se je pekarstvo razvijalo tudi v 20. stoletju. Med najbolj znanimi pekovskimi družinami v začetku 20. stoletju so bili: Josef Ornig, tudi ptujski župan, Jožef Fürthner, Tomaž Lozinšek, Heinrich Stary in Viktor Kodella. Pekovski in mlinarski poklic sta veljala za najbolj goljufiva poklica, kar zadeva cene, težo in kakovost izdelkov, za kar so bile že nekdaj predpisane denarne in tudi zaporne kazni. Po drugi svetovni vojni so večino pekarn nacionalizirali. Mestni LO je 5. septembra leta 1947 ustanovil gospodarsko podjetje Mestne pekarne Ptuj, njegovo osnovno premoženje pa je izviralo iz zaplenjenih zasebnih pekarn,“ je o razstavi povedala Monika Čuš. Zasnovana je kronološko, s predstavitvijo mlinarstva in pekarstva na Ptuju v srednjem veku, v obdobju pred prvo svetovno vojno in po njej, v obdobju med obema vojnama in po drugi svetovni vojni vse do privatizacije. Večino razstavljenih reprodukcij hranijo v ZA Ptuj, nekaj so jih prejeli tudi iz PMPO in Knjižnice Ivana Potrča Ptuj, novejšo dokumentacijo pa so pridobili v Pekarnah Ptuj. „Ideja za to razstavo, ki hkrati sovpada z jubilejem Ptujskih pekarn, ki letos praznujejo 75 let od ustanovitve Mestnih pekarn Ptuj, danes so v lasti družinskega podjetja Jager, ki ohranja bogato tradicijo in tudi začitni znak podjetja Ptujske pekarne, se je porodila naši arhivistki Moniki Čuš, ko je leta 2019 v arhiv prevzela gradivo Ptujskih pekarn, ki je nastalo med leti 1947 in 1991. V fondih našega arhiva imamo precej gradiva na to tematiko. Razstavi so se pridružili tudi ostali sodelavci arhivisti: Aleš Jambrek, Naraša Majerič Kekec in Dejan Zadravec. Nastala je razstava, ki nas popelje preko ohranjenih arhivskih dokumentov skozi pekarsko tradicijo na Ptujskem, ki se je razvijala od pekovskih in mlinarskih cehov do pekovskih in mlinarskih združenj. Po vojni pa se je preobrazila v družbeno lastnino. Foto: Črtomir Goznik V Zgodovinskem arhivu na Ptuju je na ogled razstava Pekarne in pekarstvo na Ptujskem skozi čas, katere avtorji so: Monika Čuš, Aleš Jambrek, Nataša Majerič Kekec in Dejan Zadravec. Na panojih tako obiskovalci lahko vidijo tudi številne propadajoče mestne stavbe, iz katerih je nekoč dišalo po svežem kruhu in drugih pekovskih dobrotah,“ je obiskovalcem razstave povedala direktorica ZA Ptuj Katja Zupanič. Podrobneje pa je skozi razstavo popeljala njena nosilka Monika Čuš, ki se je osredotočila na razvoj pekovske obrti v 20. stoletju vse do lastninjenja v 90. letih. Pekarstvo in mlinarstvo v srednjem veku je razi- skal Dejan Zadravec, mlinarstvo ob koncu 19. stoletja in v 20. stoletju Aleš Jambrek, izobraževanje pekov in mlinarjev Nataša Majerič Kekec. Razstava prinaša tudi veliko podatkov o razvoju pekovske dejavnosti na Ptuju po drugi svetovni vojni, ki so jo spremljale tudi številne reorganizacije, do nastanka podjetja Ptujske pekarne. Osnova sedanjega podjetja je novozgrajena pekarna na Rogozniški cesti v letu 1961, ki so jo večkrat prenovili in moder- nizirali. Leta 1998 so se pekarne lastninsko preoblikovale v delniško družbo s skrajšanim imenom Pekarne Ptuj, ki še danes nadaljuje bogato tradicijo pekarstva. Odprtje razstave Pekarne in pekarstvo na Ptujskem skozi čas je pospremil godalni trio GŠ Karola Pahorja Ptuj, v katerem igrajo Maja Šauperl, Ema Feguš in Meta Vogrinec pod mentorstvom prof. violine Vite Tement. MG Podlehnik z Zdenka Golub podpisana že pod 15. knjigo »Ana obožuje dedka in babico …« Zdenka Golub, dolgoletna učiteljica razrednega pouka, neumorna povezovalka prireditev, ljudi, znanja in besed se je tokrat podpisala že pod 15. knjigo, natančneje pod zgodbico Ana in dedek. Gre za pripoved o vrednosti enega kokošjega jajčka ter o šegah in navadah, povezanih z jajci. Knjiga na 14 straneh odstira zgodbo dedka, poimenovanega Ivan, ki vnukinjo Ano pouči, da so kokošje jajce svoj čas dobili otroci v dar ob godu, da je bilo mogoče nekdaj jajca v trgovini zamenjati za sladkor ali sol, jajček pa so dobili tudi otroci, ki so bili bolni. »Tako mi je neki gospod zaupal, da je mamo prosil, če lahko prejme jajček, češ da bo drugi dan bolan. To pove, kako so si otroci želeli en kokošji jajček oz. koliko je bil ta vreden.« Ob tem je Golubova nanizala še ostale šege in navade, ki so povezane z jajci ob pustu ter veliki noči. In to je le ena od zgodb, ki jih sicer nosi Zdenka Golub, ki zna poslušati in slišati ter prepoznati potrebe okolja. Seveda si jih želi zapisati, a vse je odvisno od finančnih zmožnosti, pravi. »Tokrat so mi na pomoč priskočile občine in Inštitut dr. Antona Trstenjaka, tako da je knjiga izšla v 500 izvodih v samozaložbi.« Knjigo je z ilustracijami dopolnila Barbara Borlovan, besedilo je lektorirala Milena Furek s Pragerskega, nekdanja učiteljica na ptujski biotehniški šoli, ki je enako kot Zdenka Golub zakladnica zgodb o šegah in navadah s podeželja. Zakaj je slednje treba ohraniti, Furekova razmišlja: »Skoznje spozna- Foto: Sandri Šprah Zdenka Golub skozi pripoved o dedku Ivanu in vnukinji Ani predstavlja šege in navade podeželja. vamo narodov značaj, miselnost, življenje in delo, zato jih moramo ohranjati zase in za naslednje generacije.« Letos za tiskane knjige 3,3 milijona evrov Koliko knjig je letos skupno izšlo na območju Slovenije, še ni znano. Po podatkih Narodne in univerzitetne knjižnice pa je v letu 2020 luč sveta ugledalo 5.311 knjig, v letu 2021 pa 4.961 knjig. Izdajo knjig na Slovenskem sofinancira tudi javna agencija za knjigo, ki je letos za tiskane knjige predvidela 3,3 milijona evrov ter dodatno 139.000 EUR za elektronske in zvočne knjige. O sofinanciranju odloča posebna komisija, založniki oz. prijavitelji pa morajo ujeti rok razpisa in kriterije. Letos je agencija razpisala več razpisov, med drugim za kritje stroškov tiska slovenskih del v tujih jezikih, razpis za podporo prevajalcem, za podporo petim slikanicam za otroke in mladino ... Večino denarja pa bodo prejele založniške hiše, in sicer 2,8 milijona evrov za izdajo 262 del, največji prejemnici denarja sta založbi Beletrina (300.000 evrov za izdajo 24 del) in Cankarjeva založba (237.000 evrov za 22 knjižnih del). Mojca Vtič Štajerski TEDNIK torek, 13. 12. 2022 COLOR CMYK Ljudje in dogodki torek z 13. decembra 2022 stran 11 11 Slovenija, Podravje z Izkupiček dela prostih dni v prihodnjem letu boljši kot letos V letu 2023 kar 11 praznikov med tednom Pogled na koledar 2023, ki bo kaj kmalu zamenjal obstoječega, bo marsikoga razveselil. Kar 11 praznikov, ki so tudi dela prosti dnevi, bomo obeležili med tednom. Le 1. januar in dan državnosti bomo praznovali ob koncu tedna. Seštevek tudi pomeni, da bomo prihodnje leto več doma kot letos, ko je bilo prostih dni le osem. Sosedje Avstrijci obeležujejo 18 praznikov, ki imajo v večini krščanski podton, v letu 2023 pa bodo zaradi praznikov z dela odsotni 13 dni, na Hrvaškem obeležujejo 13 praznikov in po koledarju devet dela prostih dni, Italijani bodo ob 14 praznikih doma 10 dni, Madžari še dva dni manj. V Sloveniji imamo 13 državnih praznikov oz. 15 prazničnih dni, od katerih jih je devet dela prostih dni, ter še šest tako imenovanih drugih dela prostih dni, kamor se uvrščajo predvsem cerkveni prazniki. Leta 2019 je bilo dela prostih dni kar 12, lani zgolj šest, letos osem, prihodnje leto pa 11. Dodaten pogled na koledar razkrije, da smo v letošnje leto stopili s petka na soboto in sta bila prvi in drugi januar čez vikend, med tem, ko nas bo že začetek leta 2023 razveselil in nagradil s podaljšanim koncem tedna. Dobitno kombinacijo bodo zadeli tudi tisti zaposleni, ki si bodo lahko dopust na koledar zapisali 28. aprila. Namreč 27. april, ko obeležujemo praznik dneva boja proti okupatorju, je v četrtek, po petku in vikendu pa sledi še dvodnevni praznik dela, kar pomeni, da bo lahko zaposleni z enim dnevom dopusta z dela odsoten skupaj šest dni, nekateri osnovnošolci pa bodo pouka prosti že v sredo, 26. aprila. Novoletne šolske počitnice se po šolskem koledarju zaključijo 2. januarja. Zimske bodo za učence iz Podravja, jugovzhodne Slovenije, koroške, savinjske, pomurske in posavske statistične regije že januarja, in sicer so razpete med 30. januarjem in 3. februarjem, za ostale učence Državni prazniki in dela prosti dnevi Praznik Novo leto Novo leto Prešernov dan Velika noč Velikonočni ponedeljek Dan boja proti okupatorju Praznik dela Praznik dela Binkošti Dan Primoža Trubarja* Dan državnosti Marijino vnebovzetje Dan in datum nedelja, 1. januar ponedeljek, 2. januar sreda, 8. februar nedelja, 9. april ponedeljek, 10. april četrtek, 27. april ponedeljek, 1. maj torek, 2. maj nedelja, 28. maj četrtek, 8. junij nedelja, 25. junij torek, 15. avgust Združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom* četrtek, 17. avgust Vrnitev Primorske k matični domovini* Dan slovenskega športa* Dan suverenosti* Dan reformacije Dan spomina na mrtve Dan Rudolfa Maistra* Božič Dan samostojnosti in enotnosti Pustni torek Martinovo petek, 15. september sobota, 23. september ponedeljek, 25. oktober torek, 31. oktober sreda, 1. november četrtek, 23. november ponedeljek, 25. december torek, 26. december torek, 21. februar sobota, 11. november *Ni dela prost dan teden dni kasneje. Prvomajske bodo za vse učence predvidoma med 26. aprilom in 2. majem, zadnji šolski dan pa bo v petek, 23. junija. Dvodnevni prazniki prej izjema kot pravilo Nameni praznikov se od države do države razlikujejo, tako imamo v Sloveniji Prešernov dan, dan, ko se poklonimo največjemu slovenskemu pesniku ter kulturi, dan reformacije, ki je verski praznik, obenem pa pomemben praznik za slovensko kulturo in jezik, in je dela prost dan še v določenih zveznih državah v Nemčiji in v Čilu. Prav tako je pri nas dela prost dan drugi januar (z izjemo štirih let od 2013 do vključno 2016 zaradi domnevnega varčevanja). Slednji je za večino delovni dan, poleg Slovenije imajo tak podaljšek novega leta le še v Srbiji, Črni gori, Bosni in Hercegovini, Romuniji in na Foto: Črtomir Goznik Pogled na koledar za leto 2023 bo marsikoga razveselil Med prazniki v povprečju pridobimo 1,5 kg Prazniki v slovenskem okolju običajno predstavljajo dan oz. dneve, ko se zberejo družina, prijatelji. Obeleževanje določenega praznika v prvi vrsti pomeni neko druženje, dan, ko smo dela oz. šole prosti, na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje pa še dodajajo, da so slovenski prazniki velikokrat povezani še s praznično obloženo mizo, pogostejšim prenajedanjem in opuščanjem telesne dejavnosti. Nekatere tuje raziskave kažejo, da prehrana med prazniki lahko vpliva na povečanje telesne teže, v povprečju se zredimo za 1,5 kg, sicer pa drugih dolgoročnih posledic ni. Izjema so lahko kratkotrajne prebavne težave, ki pa običajno minejo brez večjih zapletov. »Poslabšajo se lahko tudi naše počutje, razpoloženje in storilnost. Praviloma lahko pride do težav le v primeru prenajedanja, neustrezne prehrane ali prevelikih odmerkov alkohola, zato je dobro, da smo tako zmerni, da do teh težav sploh ne pride,« svetujejo na nacionalnem inštitutu. Škotskem. Za razliko od Slovenije pa imajo skoraj po vsej Stari celini ljudje prosti 6. januarja, na svete tri kralje, ki letos padejo na petek. Ob tem smo med redkimi izjemami, ki praznik dela 1. maja obelodanimo še z drugim majem, poleg Slovenije je 2. maj podaljšek praznika dela še v Srbiji, Črni gori, Bosni in Hercegovini ter Ukrajini. Pri dvodnevnem obeleževanju praznika vztrajajo sindikati. Po njihovih pojasnilih je prvomajsko obdobje v pretežnem delu Evrope sicer res povsem delovno, a se delovni ritem pred tem večinoma umiri v velikonočnem času. Poleg tega poudarjajo pomen dodatnega dne počitka za pogosto preobremenjene delavce. Mojca Vtič Podravje z Prejemniki certifikata Jeruzalem Slovenija Družinsko podjetje Ahac med najboljšimi Nedavno je v Ormožu potekala slavnostna podelitev Kolektivne blagovne znamke Jeruzalem Slovenija. Med prejemniki je tudi slovensko družinsko podjetje Ahac, ki že od leta 2011 skrbi, da so Droga dobrote del našega vsakdana in posebnih trenutkov. Jeruzalem Slovenija je znamka, ki ponuja lokalno kakovost s prleško zgodbo, z domačnostjo in gostoljubnostjo na način, kot ga doživljajo in živijo lokalni prebival- ci. Označuje najvišjo kakovost lokalnih pridelkov, živilskih izdelkov, jedi in pijač, domače obrti, nastanitev, prireditev, hiš vina in turističnih doživetij na območju Destinaci- je Jeruzalem Slovenija. Kot razlaga Andrej Vršič, direktor Javnega zavoda TKŠ Občine Ormož, »certifikat prejmejo izdelki, ki pripovedujejo zgodbo in Foto: arhiv podjetja Ahac imajo lično embalažo. Vsaj 70 % živil oziroma postopkov izdelave živilskih izdelkov mora izhajati iz območja Lokalne akcijske skupine UE Ormož in Lokalne akcijske skupine Prlekija, 100 % pa iz območja Slovenije. Izjema so živila, ki jih ni mogoče zagotoviti v Sloveniji«. Blagovna znamka Droga temelji na lokalnih dobaviteljih Ponosni prejemnik certifikata Jeruzalem Slovenija je tudi slovensko družinsko podjetje Ahac, ki že od leta 2011 upravlja slovensko blagovno znamko vložnin Droga. V Ahacu, v njihovem proizvodnem obratu Droga, z zavedanjem o pomenu lokalno pridelane in pripravljene hrane znanega porekla razvijajo izdelke, ki se pogosto znajdejo v košaricah slovenskih potrošnikov. »Kakovostna vložena zelenjava potrebuje dobro osnovo in hvaležni smo, da nam jo omogoča lokalno okolje. Sodelujemo z lokalnimi dobavitelji, ki na svojih poljih vzgojijo kakovostno rdečo peso in rumeno papriko. V Prlekiji, ki je že več kot 40 let srce Droginega razvoja in proizvodnje, pa plodove vložimo po tradicionalnih recepturah,« je na slovesni podelitvi povedal Žan Moškotevc, ki je prokurist v podjetju Ahac in sin direktorja Romana Moškotevca. »Certifikat kakovosti Kolektivne blagovne znamke Jeruzalem Slovenija je dokaz, da smo na pravi poti in lepa spodbuda za naprej. Dokazuje kakovost naših izdelkov, družbeno odgovornost in trajnostno poslovanje.« Drogina rumena paprika in rdeča pesa Podjetje Ahac je certifikat Jeruzalem Slovenija prejelo za dva izdelka blagovne znamke Droga, in sicer za vložene filete rumene paprike ter rdečo peso. Vlagajo rumeno papriko sorte babura, ki je pridelana na lokalnih poljih okoliških kmetij spodnjega Podravja v vaseh Cvetkovci, Sodinci in Trgovišče. Zelenjava, ki pride v proizvodni obrat hitro in po najkrajši pot, torej direktno z bližnjih polj, namreč ohrani pravo svežino in kakovost. Prostrana polja, obsijana s soncem, so idealna za gojenje rumene papri- ke, saj obožujejo tople lege. Lokalni kmetje vsako leto konec februarja posejejo papriko in nato skrbno spremljajo njeno rast. Plodove oberejo ročno, ko so tehnološko dozoreli, lepe rumene barve in sladkastega okusa. Papriko nato pripeljejo v Drogin proizvodni obrat Gosad, kjer jo v najkrajšem času pod strogim nadzorom kakovosti in varnosti vložijo, da ohrani čim večji delež svojih hranilnih vrednosti. Tudi škrlatna rdeča pesa sorte Bora F1, ki jo vlagajo v Drogi, je skrbno vzgojena na prostranih poljih območja Jeruzalem Slovenija. Lokalni pridelovalci iz vasi Obrež, Grabe in Središče ob Dravi jo v Prlekiji posejejo večkrat letno in tako zagotovijo svež pridelek preko cele sezone. Seje se od marca do julija, pobira pa od julija do oktobra. V Droginem proizvodnem obratu jo vložijo po tradicionalnih receptih in s skrbno nadzorovanim procesom proizvodnje. Tako vložena rdeča pesa kot fileti rumene paprike so brez konzervansov, ob različnih kulinaričnih priložnostih pa jih lahko uživamo skozi celo leto. Tatjana Kostanjevec Štajerski TEDNIK COLOR CMYK torek, 13. 12. 2022 Ljudje in dogodki 12 stran 12 torek z 13. decembra 2022 Ptuj z Namesto za pirotehniko denar za starejše Ormož z S prižigom lučk uradno začeli veseli december Tudi letos ognjemeta ne bo Veselje na ledu ob praznični razsvetljavi Denar, ki ga je občina po navadi decembra porabila za nakup pirotehničnih sredstev za novoletni ognjemet, že četrto leto zapored namenjajo za nakup daril starejšim. »Na otroke vsi pomislimo, na starejše, ki se daril prav tako zelo razveselijo, pa pogosto pozabimo, zato jih tudi letos želimo obdarovati s pomočjo prostovoljcev in jim polepšati praznike,« odločitev argumentira ptujska županja Nuška Gajšek. Foto: ČG Občina 5.000 evrov namenja za nakup daril, ki jih bodo razdelili starejšim. 5.000 evrov je znesek, ki ga je Mestna občina Ptuj po navadi namenila za nabavo pirotehničnih sredstev. Še pred nastopom prvega mandata je takrat v vlogi svetnice Gajškova opozarjala, da gre za sredstva, ki se porabijo v nekaj minutah, za pripomočke, ki škodijo tudi okolju. Prvo leto po prevzemu mandata je začela svojo vizijo skupaj z mestnim svetom uresničevati, namesto za pirotehniko so denar namenili za nakup darilnih paketov za starejše. Tudi letos bo tako, četrtič zapored jih bodo razdelili s pomočjo prostovoljcev. Ti se bodo v drugi polovici meseca podali na teren in obdarovali okrog 190 ljudi. Toliko jih je bilo na njihovem seznamu tudi lani. Ker jih redno obiskujejo, so zelo dobro seznanjeni s tem, kdo se bo daril najbolj razveselil. Ta so po navadi praktična in uporabna, tudi tokrat bo tako. »Skupaj s prostovoljci, ki te pakete delijo, ugotavljamo, da starejši nestrpno čakajo darilne pakete. Nekateri nimajo nikogar in je to vse, kar dobijo ta mesec. Tudi druženje, ki pride skupaj z delitvijo paketov, jim veliko pomeni. Gotovo s tem naredimo nekaj zelo dobrega,« je prepričana ptujska županja. To, da občina ne bo kupila pirotehnike, še zdaleč ne pomeni, da nebo nad mestom na silvestrski večer ne bo razsvetljeno. Domači ognjemeti so predvsem v zadnjih letih izjemno priljubljeni. Občinskega denarja torej zanje ne bodo porabljali, bomo še vedno lahko spremljali številne svetlobne efekte, ki bodo napovedali vstop v novo leto. DK Hajdina z Miklavžev večer za otroke Imena otrok le v »zlati« knjigi Sveti Miklavž je po dveh letih lahko ponovno »v živo« pozdravil otroke v domu krajanov Skorba. Foto: KD Skorba Sveti Miklavž je staršem in otrokom zaželel lepe praznične dni. Tamkajšnje Kulturno društvo namreč že vrsto let pripravlja Miklavžev večer. Tudi letos je bila dvorana polna do zadnjega kotička, otroci pa so z velikim veseljem, pa tudi malo strahu, pričakovali Miklavža z njegovim spremstvom. Najprej je bila na ogled predstava Zmešnjava v tovarni daril v izvedbi otroške gledališke skupine Bombončki, ki deluje v okviru KD Skorba. Mladi igralci so na odru pričarali prav posebno delavnico, v kateri božični škratje izdelujejo in zavijajo darila za otroke. Ko se eden izmed strojev pokvari in iz pravljic pobegnejo še pravljični junaki, pa se zgodba komaj začne. Tako za scenarij, režijo kot kostume je poskrbela vzgojiteljica Manja Gabrovec, sicer tudi dolgoletna članica KD Skorba. Glavni junaki so nato skupaj z vsemi otroki v dvorano priklicali svetega Miklavža, ki so ga spremljali angeli in parklji. Slednji so bili zelo mirni, saj med zbrano množico niso našli niti enega »porednega« otroka, ki bi ga lahko vzeli s seboj. Otroke je nagovoril sveti Miklavž in jim zaželel vse lepo v prihajajočih prazničnih dneh. Najmlajši so se najbolj razveselili tega, da so bila njihova imena zapisana samo v »zlati« knjigi in ne tudi v »črni«. Ob odhodu so zato prav vsi prejeli Miklavževo šibo in sladke piškote. EK V torek pozno popoldan so praznične luži zasijale tudi v mestu Ormož. Slavnostnega prižiga lučk ob zvokih fanfar se je udeležila množica ljudi, hkrati so odprli bogato dogajanje v okviru Severolandije in brezplačno drsališče. Pred grajsko pristavo je bilo zelo živahno. Številni obiskovalci so uživali v pestrem programu. Župan Danijel Vrbnjak in mini županja Klara Lia Žuran sta s slavnostnim odštevanjem in pritiskom na gumb prižgala lučke. Mesto je zažarelo predvsem v hladno beli barvi lučk, na Kerenčičevem trgu je zdaj že tradicionalno jelka v obliki steklenice, prava novoletna jelka pa krasi parkirišče pred ormoškim gradom. Sicer pa so okrašena tudi drevesa, ulične svetilke, grajski stolp, v lučkah žari drsališče. Okrasitev je podobna lanski, novost je okrasitev pri novi fontani ob avtobusni postaji. Hkrati je zaživela Severolandija, ki bo ponujala številne dogodke v decembru. Prvega izmed njih – predstavo Ledeno pravljico – sta ob tej priložnosti pripravili OŠ Ormož in glasbena šola v sodelovanju s tamkajšnjo občino in zavodom za turizem, kulturo in šport. Sledil je bazar ormoških osnovnošolcev. Stojnice so bile polne čudovitih izdelkov, nastalih izpod spretnih rok šolarjev in učiteljev. Ponosni ustvarjalci so ponujali več kot 700 izdelkov, od božičnih okraskov, de- Foto: MH Prižig prazničnih luči z odprtjem drsališča in predstavo Ledena pravljica je v malo mesto privabil številne obiskovalce. koracij, domačih piškotov, voščilnic in še in še ter se na koncu veselili lepega odziva. Zbrali so dobrih 3.000 evrov – 2.558 evrov za postavitev plezalne piramide pred šolo, devetošolci pa še 550 evrov za pokrivanje stroškov valete in zaključne ekskurzije. Še vedno pa je mogoče darovati sredstva za nakup igral, saj v beli dvorani grajske pristave vse do 22. decembra poteka dobrodelna prodajna razstava likovnih del društva Likudo. Sicer pa so učenci skupaj z zaposlenimi obiskovalcem ponujali tudi palačinke, vaflje, vroč čaj in druge sladke dobrote. Mladi pa so že komaj čakali, da so po dveh letih premora zopet zadrsali na ormoškem drsališču. Druženje na ledu bo mogoče vse do 15. januarja, od ponedeljka do petka med 14. in 20. uro, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa med 11. in 20. uro. Drsanje je brezplačno, cena izposoje drsalk je 2 evra za par. Za gostinsko ponudbo ob drsališču skrbi gostilna Črni ribič. V Ormožu pa bo med drugim veselo tudi na najdaljšo noč v letu – pripravljajo namreč veliko silvestrovanje na prostem z ansamblom Upanje. Občina bo za celotno bogato decembrsko dogajanje skupaj z drsališčem namenila okoli 25.000 evrov. Monika Horvat Slovenija z Poštne storitve tudi decembra nepogrešljive Poštni uslužbenci imajo dela čez glavo December je mesec praznovanj in obdarovanj. Je mesec, ko spišemo največ voščil in predamo največ daril, tako osebno kot s pomočjo poštnih storitev. Poštni uslužbenci imajo v tem prazničnem času izjemno veliko dela, saj prenesejo kar tretjino več paketov kot v ostalih mesecih. Delno na račun pošiljanja daril, precej pa tudi zaradi množičnih spletnih nakupov, ki so postali izjemno priljubljeni. V celotnem lanskem letu je bilo v notranjem poštnem prometu prenesenih okrog 183 milijonov navadnih naslovljenih pisemskih pošiljk, v mednarodnem prometu – pošiljke, ki prispejo iz tujine ali so tja poslane – pa še dodatnih osem milijonov pošiljk. Daleč največ dela pa imajo poštni uslužbenci seveda zadnji mesec v letu, ko smo najbolj radodarni in zapravljivi. Po podatkih Pošte Slovenije se količina pisemskih pošiljk v decembru poviša za okoli 17 odstotkov, še bistveno bolj količina paketnih pošiljk, in sicer za okrog 30 odstotkov: »Navedeno je predvsem posledica značilnega porasta spletnih nakupov zaradi bližajočih se božično-novoletnih praznikov in pošiljanja voščil našim najdražjim. Že več let zapored izvajamo vrsto aktivnosti, da bi bili kar najbolje pripravljeni na to obdobje in pošiljke naslovnikom dostavili v najkrajšem času. Na povečane količine pošiljk ob koncu leta se prilagajamo s številčnejšo zasedbo zaposlenih tako na sprejemu pošiljk kot tudi v dostavi ter po potrebi še z uvedbo dodatnih linij za prevoz pošiljk na pošte.« Zraven kadrovskih okrepitev po potrebi uvajajo tudi organizacijske. Pripravljeni so na morebitno podaljševanje delovnih časov zaposlenih, pa tudi na uvedbo delovnih koncev tedna v poslovalnicah, ki sicer med vikendi ne delajo. Seveda, kjer se izkaže, da je to smiselno. Dodatno sodelujejo z večji- Foto: ČG Količina prenesenih paketov v tem mesecu je izjemno velika. mi poslovnimi partnerji in pogodbenimi strankami ter komunicirajo in usklajujejo načrtovane oddaje glavnine pošiljk. Vse z namenom, da pošiljke dostavijo pravočasno. Da Božiček ne bo zamujal ... Najpomembnejši nasvet uporabnikom poštnih storitev v tem času, pa tudi sicer, je, da pravočasno naročijo izdelke v spletnih trgovinah in čim prej oddajo pošiljke. Le tako bodo namreč voščila in paketi še pred prazniki prispeli do naslovnikov, darila pa ne bodo zamujala. V veliko pomoč so tudi paketomati, kjer je možen prevzem pošiljk, naročenih v spletnih trgovinah, in sicer kadarkoli, 24 ur Klasične voščilnice uporabljamo vedno manj Kot ugotavljajo na Pošti Slovenije, se količina poslanih voščilnic v tiskani obliki iz leta v leto zmanjšuje. Podatkov o tem, kolikšen točno je upad oziroma koliko manj jih pošljemo v primerjavi s prejšnjimi leti, nimajo, saj jih ne vodijo kot ločeno kategorijo pošiljk: »Če sklepamo po količini prodanih voščilnic na poštah, pa se je količina v zadnjih petih letih zmanjšala vsaj za četrtino.« Decembra lani je bilo sicer v notranjem prometu pošte prenesenih okoli 17 % več naslovljenih pisemskih pošiljk kot v ostalih mesecih v letu in za okrog 30 % več paketov. Še bolj opazen je porast v mednarodnem prometu, prenesli so za približno 40 % več pošiljk kot sicer. na dan, sedem dni v tednu. V Pošti Slovenije zatrjujejo, da so na povečan obseg dela v tem mesecu dobro pripravljeni. To je zanje izjemno deloven mesec, najbolj napeto obdobje pa šele prihaja. Božiček številne pakete šele pripravlja. Dženana Kmetec Štajerski TEDNIK torek, 13. 12. 2022 COLOR CMYK Boks Kevin Dornik do prestižne zlate rokavice Stran 14 Rokomet Zmagovalec odločen že po prvem polčasu Stran 14 stran 13 Mali nogomet Začetek zimske lige MNZ Ptuj Stran 15 Odbojka Odločila velika sodniška nepravilnost Stran 15 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gönc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet z 1. SNL »Ognjen« zaključek Vipotnika, rekordna zmaga Olimpije S tekmami 20. kroga se je 1. SNL zaključil jesenski del sezone REZULTATI 20. KROGA: 2022/23 v 1. ligi. Že pred nekaj Maribor – Gorica 2:1 (1:1); strelca: 1:0 Vipotnik (25.), 1:1 Božić (27., ag.), tedni si je naslov jesenskih prvakov zagotovila Olimpija, 2:1 Vipotnik (80.); CB24 Tabor Sežana – Olimpija 0:8 ki bo pomlad pričakala z (0:2); strelci: 0:1 Kvesić (4., z 11-m), dvomestnim številom točk 0:2 Aldair (17.), 0:3 Rui Pedro (52.), 0:4 Elšnik (67.), 0:5 Jurca (70., ag.), naskoka pred tekmeci. 0:6 Mahne Vatovec (74. ag.), 0:7 ElAktualni državni prvaki iz (85.), 0:8 Gavrić (90.); Maribora kljub zelo dobremu šnikKalcer Radomlje – Celje 0:3 (0:1); zaključku zaostajajo velikih strelci: 0:1 Matko (42.), 0:2 Bizjak (55.), 0:3 Zec (65.); 15 točk … 1. OLIMPIJA LJUBLJANA 20 2. KOPER 20 3. CELJE 20 4. MARIBOR 20 5. MURA 19 6. DOMŽALE 19 7. BRAVO 20 8. GORICA 20 9. KALCER RADOMLJE 20 10. TABOR SEŽANA 20 Ljubljančani se na odmor odpravljajo s popotnico letošnje rekordne zmage v 1. ligi, domačemu Taboru so v Sežani med snežnim metežem nasuli kar osem golov (resnici na ljubo so jih nasuli šest, dva sta v lastno mrežo dodala domača igralca …). Edini z dvema doseženima goloma na tekmi med prvo- in zadnjeuvrščeno ekipo lestvice je bil kapetan zmajčkov Timi Max Elšnik. Pred tem neverjetnih sedem golov, skupno pa je pri številki deset. Takšnega strelskega izbruha 20-letnika niso pričakovali niti najzvestejši privrženci vijoličastih, še posebej pa se ga veselijo tisti, ki si v moštvu Maribora želijo videti več igralcev iz lastne nogometne šole. Koper je v blatnih Stožicah ugnal Bravo, edini gol na tekmi je dosegel Andrej Kotnik – to je bil njegov de- je najvišjo zmago sezone v prejšnjem krogu dosegel Maribor proti Kalcerju (7:0). Maribor se je moral tokrat za nadaljevanje zmagovitega niza močno potruditi proti ekipi Gorice, na koncu pa je vendarle vpisal peto zaporedno zmago. Kakšnih 2000 gledalcev v Ljudskem vrtu je z dvema zadetkoma znova razveselil Žan Vipotnik, ki je na zadnjih treh tekmah dosegel Bravo – Koper 0:1 (0:1); strelec: 0:1 Kotnik (43.). Tekma Mura – Domžale je bila odigrana v ponedeljek, po sklepu redakcije. 15 10 9 10 8 7 6 2 2 2 3 5 7 3 7 7 4 7 7 6 2 5 4 7 4 5 10 11 11 12 39:16 31:18 30:23 45:27 31:24 30:24 19:18 14:30 15:42 14:46 48 35 34 33 31 28 22 13 13 12 Foto: Grega Wernig / m24.si Nogometaši Maribora so jesenski del sezone končali s petimi zaporednimi zmagami. veti v sezoni. Domačini so bili sicer enakovreden tekmec Primorcem, med drugim so celo zapravili strel iz bele točke (Mitja Križan v 51. minuti). »Veliko prometa (priložnosti), malo zaslužka (točk),« je slogan, ki Bravo spremlja domala že skozi celotno sezono. Za Koper je zadnjo prvoligaško tekmo odigral Aleksan- Rokomet z NLB liga, 12. krog: der Rajčević. Nekdanji član Maribora in tudi reprezentance ima pri 36 letih dovolj igranja na najvišji ravni. V Domžalah sta se merila Kalcer in Celje, pri čemer moštva iz Radomelj ni vodil Nermin Bašić. Po porazu v Mariboru (7:0) je moral med tednom zapustiti klop mlinarjev, s katerimi je neuspešno lovil zmago na zadnjih 16 tekmah … Tudi Celjani so tekmo odigrali brez trenerja Romana Pilipčuka, a iz drugega razloga – zaradi dveh rumenih kartonov. Pot do prve zmage po treh krogih je Celjanom utrl Aljoša Matko ob koncu prvega polčasa, Lovro Bizjak in David Zec sta nato v drugem delu to le še potrdila. JM Rokomet z 1. B DRL (m) Specialisti za remije »udarili« tudi na Hardeku Viden napredek, O izenačenosti tekme Jeruzalem – najbolje priča podatek, da je za točke še premalo SVIŠ Ivančna Gorica 26:26 (15:15) JERUZALEM: Balent (2 obrambi), Skledar (6 obramb), Zemljič (2 obrambi); Munda, Bogadi 4, Krabonja, Pungartnik 1, Fergola 1, Vincek, Žuran 3, G. Hebar 1, Šulek, Čirović 11 (4), Cirar 5 (1), Kolmančič, Škrinjar. Trener: Saša Prapotnik. SVIŠ IVANČNA GORICA: Komar, Struna, Glavan, Bevec, Cirar 4, Justin 1, Abramović 5 (4), Kolarič, Zavodnik 6, Tekavčič, Omahen 1, Kutnar, Pirnat 1, Marojević, Kompare, Košir 2. Trener: Aleksander Polak. SEDEMMETROVKE: Jeruzalem 6/5; Sviš 3/3. IZKLJUČITVE: Jeruzalem 4; Sviš 6 minut. IGRALEC TEKME: Nik Čirović (Jeruzalem Ormož). Ormožani so za slovo od domačih tekem v tem letu osvojili veliko točko proti Svišu. Veliko iz tega razloga, ker so gostje še v 55. minuti vodili s tremi zadetki razlike (22:25). Dvorana na Hardeku in igralci so spoznali, da je vrag odnesel šalo in v zadnjih petih minutah smo videli pravi Or- mož. Atmosfera na tribunah je bila izjemna, igralci so svojo igro prestavili prestavo višje in Jeruzalemu je uspelo izvleči točko. David Bogadi in Rok Žuran sta najprej znižala na 24:25, goste je ponovno v otipljivo prednost iz sedemmetrovke povedel Marko Abramovič (24:26), za končni remi pa sta iz domačega tabora s svojimi goli poskrbela Gašper Hebar iz igre in Nik Čirović s sedemmetrovke v 59. minuti. Gostje so imeli zadnji napad na tekmi za zmago, a je Abramovič zgrešil cilj … NLB liga REZULTATI 12. KROGA: Jeruzalem Ormož – Sviš Ivančna Gorica 26:26 (15:15), Koper – Trimo Trebnje 24:29 (12:15), LL Grosist Slovan – Dobova 20:23 (11:11), Slovenj Gradec – Maribor Branik 26:23 (14:15), Krško – Celje Pivovarna Laško 28:38 (16:19). Tekmi Krka – Riko Ribnica (14. 12.) in Gorenje Velenje – Urbanscape Loka (28. 1.) sta bili prestavljeni. 1. CELJE PIVOVARNA LAŠKO 12 11 2. TRIMO TREBNJE 12 10 3. GORENJE VELENJE 11 9 4. RIKO RIBNICA 10 7 5. KRKA 11 7 6. SLOVENJ GRADEC 12 6 7. KOPER 12 5 8. JERUZALEM ORMOŽ 12 4 9. URBANSCAPE LOKA 11 3 10. SVIŠ IVANČNA GORICA 11 1 11. DOBOVA 12 3 12. LL GROSIST SLOVAN 12 2 13. MARIBOR 12 1 14. KRŠKO 12 1 0 0 1 1 0 2 1 2 3 5 1 2 2 2 1 2 1 2 4 4 6 6 5 5 8 8 9 9 22 20 19 15 14 14 11 10 9 7 7 6 4 4 Foto: Črtomir Goznik Nik Čirović je trenutno gonilna sila Jeruzalema Ormoža in eden najboljših strelcev lige. bil izid v prvem polčasu kar 13-krat izenačen, v drugem pa še štirikrat. Nazadnje ob koncu tekme … Ormožani so remizirali drugič v tej sezoni, za goste iz Ivančne Gorice pa je to bil že peti remi v sezoni, kar je največ med vsemi prvoligaši. Ormožane v decembru 2022 čaka še gostovanje v Ribnici in pokalna tekma v Črnomlju. Domen Košir, SVIŠ Ivančna Gorica: „Glede na to, da smo vedeli, da imajo Ormožani nekaj problemov s poškodbami, smo računali na zmago. Bili smo blizu temu, a smo se na koncu dobesedno zaustavili, upočasnili našo igro in naleteli na postavljeno obrambo domačina. Ormožani so izkoristili pritisk domačih navijačev, mi smo povsem po nepotrebnem zapravili nekaj napadov in Jeruzalem nas je dohitel. Glede na prikazano čez celo tekmo smo bili bližje zmagi.“ Blaž Fergola, Jeruzalem Ormož: „V 1. polčasu smo zapravili preveč čistih strelov in gostom omogočili, da so nam cel čas dihali za ovratnik. V 2. polčasu nismo bili pravi in smo zaostajali že za štiri zadetke. Na krilih fanatične vzpodbude navijačev v naši trdnjavi Hardek smo obrnili tekmo v našo smer in osvojili točko. Glede na potek tekme je za nas ta točka velika kot zmaga. Čestitke soigralcem za nepopustljivost.“ UK Dol TKI Hrastnik – Moškanjci-Gorišnica 29:23 (15:13) MOŠKANJCI-GORIŠNICA: Ranfl (1 obramba), Krofič (8 obramb), Brodnjak; Hrupič 10, Geč 5, Ozmec 4, T. Bedrač 3, Zupanič 1, Žnidarič, N. Trunk, G. Trunk, Tement, Belšak, Leben, Ozmec. Trener: Ivan Hrupič. SEDEMMETROVKE: Dol TKI Hrastnik 6/5; Moškanjci-Gorišnica 2/0. IZKLJUČITVE: Dol TKI Hrastnik 14 minut; Moškanjci-Gorišnica 6 minut. RDEČI KARTON: Ozmec (46., Gorišnica). Rokometaši Gorišnice so na gostovanju v Hrastniku doživeli pričakovan poraz, saj je domači Dol ena izmed vodilnih ekip lige. Gorišnici na drugi strani v zadnjem obdobju »ne cvetijo rožice«, so v seriji štirih porazov. Glede na prejšnje tekme je bil tokrat vendarle viden določen napredek, pa čeprav je manjkal kapetan Nejc Šandor. Varovanci trenerja Ivana Hrupiča so dobro odprli tekmo in vodili vse do 18. minute (8:9). Še v 24. minuti je bil izid poravnan (11:11), nato pa so domači z delnim izidom 4:0 prišli do prve otipljive prednosti na tekmi (15:11). Do odmora sta Denis Hrupič in Žan Ozmec znižala zaostanek. V nadaljevanju so se Gorišničani odlično držali vse do 44. minute, ko je bil izid nazadnje poravnan – bilo je 20:20. Dve minuti kasneje je v nekaj zaporednih izključitvah na obeh stra- neh najkrajšo potegnil Žan Ozmec, ki je prejel rdeči karton. Brez dotlej pomembnega člena ekipe je bilo za goste vse še toliko težje in v zadnjih osmih minutah tekme so dosegli le en sam zadetek. Z delnim izidom 5:1 so domačini od 24:22 (52. minuta) prišli do na videz prepričljive zmage s šestimi goli razlike. V ekipi Gorišnice se je med strelce vpisalo le pet igralcev, Denis Hrupič jih je dosegel deset. V zadnjem krogu prvega dela sezone bo Gorišnica ob koncu tedna gostila vodilno Ljubljano. JM 1. B SRL (m) REZULTATI 12. KROGA: Dol Tki Hrastnik – Moškanjci-Gorišnica 29:23, Frankstahl Radovljica – Velika Nedelja 32:28, Jadran Hrpelje-Kozina – Sevnica 30:27, Alples Železniki – Škofljica 22:36, Ljubljana – Grosuplje 35:31, Črnomelj – Butan Plin Izola 29:35, Herz Šmartno – Mokerc-Kig 39:30. 1. LJUBLJANA 12 2. BUTAN PLIN IZOLA 11 3. DOL TKI HRASTNIK 12 4. RADOVLJICA 12 5. ŠKOFLJICA 12 6. MOKERC - KIG 12 7. GROSUPLJE 12 8. VELIKA NEDELJA 12 9. HERZ ŠMARTNO 12 10. ČRNOMELJ 12 11. MOŠKANJCI-GORIŠNICA 11 12. JADRAN HRPELJE 12 13. SEVNICA 12 14. ALPLES ŽELEZNIKI 11 9 8 8 8 7 8 7 5 4 4 4 3 1 0 1 2 1 1 2 0 0 1 2 2 0 1 0 1 2 1 3 3 3 4 5 6 6 6 7 8 11 10 19 18 17 17 16 16 14 11 10 10 8 7 2 1 Štajerski TEDNIK torek, 13. 12. 2022 COLOR CMYK Šport 14 stran 14 torek z 13. decembra 2022 Boks z 41. Zlata rokavica Kevin Dornik do prestižne zlate rokavice Zlata rokavica v boksu je najstarejše kontinuirano ptujsko športno tekmovanje, ki je tokrat v soj žarometov v ring zvabilo v glavnem številne mlade in perspektivne boksarje. Za tekmovalce in obiskovalce so z zares vrhunsko prireditvijo v Areni Campus Sava Ptuj poskrbeli organizatorji tradicionalnega dogodka Pučko Boxing. Ti so Zlati rokavici tokrat drugič priključili tudi Zlato rokavico mladih. V popoldanskem programu mladih je bilo enajst dvobojev in v njih je iz Boks kluba Ring iz Ptuja zmagal Anej Jelen, izgubili so Jan Lenart, Maks Arnuš in Valentino Pavlič, neodločeno pa sta boksala Tine Jakomini in Gracie Hall. V večernem programu je bilo na sporedu osem dvobojev, v katerih so nastopili boksarji iz BiH, Italije in Slovenije. Trije dvoboji so imeli »ptujski« pridih. V prvem se je Miha Hribovšek (BK Dejan Zavec Boxing) pomeril z Vitom Medveškom (BK Predator Ljubljana). Gledalci so lahko spremljali zelo izenačen dvoboj, v katerem je bil Hribovšek aktivnejši boksar in je tekmecu zadal več udarcev, a sodnike je bolj prepričal Medvešek, saj je zmagal z deljeno sodniško odločitvijo 2:1. Druga ptujska boksarja sta bila Andi Gerdellaj in Lovro Čondič, ki ju je ob ringu spremljal njun trener Ivan Pučko mlajši. Gerdellaju je nasproti stal Petar Sredojević (BK Slavija Banja Luka), ki je bil bistveno manjši, a zelo hiter boksar. Andi je vnovič pokazal dobro tehnično znanje, saj je vsilil svoj ritem borbe, prav tako pa je nanizal bistveno več udarcev za čisto zmago. Čondič je boksal z Bojanom Zečevićem (BK Slavija Banjaluka) in se je po treh letih tekmovalno vrnil v ring. Ves čas je narekoval ritem borbe, kar je ob številnih natančnih udarcih prepričalo sodnike o njegovi gladki zmagi. Ob ptujskih predstavnikih so bili za gledalce najatraktivnejši dvoboji med borcema v težki kategoriji, Sadmirjem Delićem in Djelonom Januzajem, ki ga je dobil prvi z 2:1, med Galom Patrikom Tojnkom in Valom Prosenjakom, ki ga je dobil prvi po prekinitvi v tretji rundi, in med Kevinom Dornikom in Davideom Germanom. Celjan Dornik je bivšemu italijanskemu državnemu prvaku zadal serijo raznolikih močnih udarcev za zmago s 3:0, s predstavo pa prepri- čal tudi strokovno komisijo, ki mu je podelila velik pokal za najboljšega boksarja 41. Zlate rokavice. Kevin Dornik: „Vesel sem zmage na Zlati rokavici, saj ima ta velik pomen v slovenskem boksu. S prikazanim v ringu sem zadovoljen, saj sem prvi dve rundi boksal odlično, tretjo pa solidno in sem tako premagal dobrega nasprotnika iz Italije.“ Po osvojenem prestižnem naslovu in osvojenem velikem pokalu se je Kevin nekaj časa družil s svojimi navijači in prijatelji, medtem ko je glavni organizator 41. Zlate rokavice Sašo Pučko o dogodku povedal: „Vesel sem, da gre tradicija naprej in da je najstarejša ptujska športna prireditev odlično uspela. V ringu smo videli številne kakovostne dvoboje, kar je bila dobra promocija za boks.“ V premoru pred glavnimi dvoboji večera je Sašo Pučko (Pučko Boxing) v ring povabil posebna gosta večera Veroniko Nakota in njenega trenerja. Ukrajinka je mladinska evropska in svetovna prvakinja v kategoriji do 70 kg. Pučko ji je simbolično podelil medaljo Zlate rokavice, medtem ko je boksarka vsem udeležencem zaželela veliko uspeha in vztrajnosti na njihovi boksarski poti. David Breznik Rezultati 41. Zlate rokavice: Dobitniki pokalov na 41. Zlati rokavici: - za najmlajšega zmagovalca: Alex Vodušek (BK Slovenska Bistrica) - za najbolj borben par: Lovro Čondič (BK Ring Ptuj) – Bojan Zečević (BK Banjaluka) - za najboljšega tehničnega boksarja: Andi Gerdellaj (BK Ring Ptuj) - za najboljšega tujega boksarja: Davide German (BK Portorož) - Zlata rokavica mladih: Gal Patrik Tojnko (BK Intercom Celje) - Zlata rokavica 2022: Kevin Dornik (BK Intercom Celje) Futsal z Pokal Terme Olimia Foto: Črtomir Goznik Prejemniki priznanj na 41. Zlati rokavici Zmagovalec odločen že v prvem polčasu DRAVA PTUJ: Škorc (6 obramb, 3 x 7-m), Rkman (8 obramb); Vidovič, Srečkovič, Šeruga 2, Maroh 4, Krabonja 6, Rojht 7, T. Kocijančič 9, Anžel, Krasnič 4, Krajnc Vasić 1, Bezjak, S. Kocijančič 4. Trener: Sebastjan Oblak. Obračun z Arcontom so rokometaši Drave vzeli stoodstotno resno in so si že v prvem polčasu priigrali dovolj visoko prednost, ki je tre- Posebna gostja večera – Veronika Nakota Rinor Berisha (BK Intercom Celje) – Alex Vodušek (BK Slov. Bistrica) 0:3 Aljaž Gajšek (BK Ring Velenje) – Nikolas Kefert (BK Portorož) 3:0 Miha Hribovšek (BK Dejan Zavec Boxing) – Vito Medvešek (BK Predator Ljubljana) 1:2 Sadmir Delić (BK Intercom Celje) – Djelon Januzaj (ŽBK Maribor) 2:1 Gal Patrik Tojnko (BK Intercom Celje) – Val Prosenjak (BK Slovenska Bistrica) 3:0 Andi Gerdellaj (BK Ring Ptuj) – Petar Sredojević (BK Slavija Banjaluka) 3:0 Lovro Čondič (BK Ring Ptuj) – Bojan Zečević (BK Slavija Banjaluka) 3:0 Kevin Dornik (BK Intercom Celje) – Davide German (BK Portorož) 3:0 Rokomet z 2. DRL (m), 11. krog Drava Ptuj – Arcont Radgona 37:23 (20:10) Foto: Črtomir Goznik Lovro Čondič (desno, BK Ring Ptuj) in Bojan Zečević sta bila proglašena za najbolj borben par. nerju Sebastjanu Oblaku v drugem polčasu omogočala, da je dal več priložnosti za igro mladim ptujskim rokometašem. Za njih so članske tekme dobra učna ura, ki jo je tokrat najbolje izkoristil Matija Šeruga, ki je s položaja levega krila zabil tudi dva zadetka. Ptujčani so v uvodnih minutah odigrali odlično obrambo 6-0, ki jim je po protinapadih omogočala veliko „lahkih zadetkov“. Po zadetku Staša Krabonja so ob izreku desete minute povedli že z 8:3. Rokometaši Arcon- ta so iskali poti, da bi bili uspešni v napadu, a so zelo težko prihajali do izdelanih položajev za dosego zadetkov. V vratih Drave je svoje delo znova dobro opravil Aleksandar Rkman, ki je tokrat branil približno dve tretjini tekme, eno tretjino pa Domen Škorc. Ob razpoloženih vratarjih in odlični obrambi je tudi v napadu steklo in polčas je pripadel domači ekipi z 20:10. Domačini so imeli tudi tokrat lepo spodbudo gledalcev, ki so tudi v drugem polčasu spremljali nadvlado Drave. Varovanci gostujočega trenerja Nedjelka Potočnjaka so zaigrali nekoliko učinkoviteje v napadu, njihov prvi strelec je bil Matevž Žunič (dve sezoni je bil tudi član Drave) s šestimi doseženimi zadetki. Najboljši strelec pri dravaših je bil z devetimi goli Tim Kocijančič, medtem ko so si ostali igralci razdelili strelski učinek in minute na igrišču. Vsi skupaj so ponovno delovali zelo dobro kot ekipa, kar jim je tudi prineslo končno visoko zmago. Rokometaši Drave so tako prvi del sezone 2022/23 zaključili na prvem mestu lestvice 2. državne lige. Sebastjan Oblak, trener Drave: „Proti Arcontu smo tekmo odigrali točno tako, kot smo se dogovorili. Sam sem zadovoljen s prikazanim in tudi s končnim rezultatom. Tekmo smo dobro kontrolirali in v njo sem ob visoki prednosti lahko vključil tudi veliko mladih rokometašev. Ti so se izkazali, kot se je v prvem delu sezone izkazala celotna ekipa, ki zasluženo vodi na prvenstveni lestvici. Sedaj nas čakata dva meseca premora, v katerih bomo trdo delali in se še bolje pripravili na nadaljevanje prvenstva.« Tekmovanje v 2. ligi se bo nadaljevalo 18. februarja. David Breznik 2. DRL (m) REZULTATI 11. KROGA: Drava Ptuj – Arcont Radgona 37:23, Kronos – Nova Gorica 26:26, Kočevje – Ajdovščina 32:23. Foto: Črtomir Goznik Rokometaši Drave so prvi del sezone zaključili z zmago proti Arcontu iz Radgone. 1. DRAVA PTUJ 2. KOČEVJE 3. AJDOVŠČINA 4. KRONOS 5. ARCONT RADGONA 6. NOVA GORICA 7. POMURJE 10 9 8 9 7 10 9 8 7 5 3 2 2 0 1 0 0 3 2 2 0 1 17 2 14 3 10 3 9 3 6 6 6 9 0 Znižanju na 2:1 sledil popoln mrk Siliko Vrhnika – KMN Meteorplast Šic bar 6:1 (1:0) STRELCI: 1:0 Kavčič (13.), 2:0 Klinc (27.), 2:1 Ruis (33.), 3:1 Ciuha (34.), 4:1 Janež (34.), 5:1 Vesel (36.), 6:1 Jandrić (38.). KMN METEORPLAST ŠIC BAR: Anžel, Lovrenčič; A. Goznik, M. Goznik, Rajter, Kneževič, Trstenjak, Aljaž Ruis, Kosec, Tkalčič, Horvat, Šnofl. Trener: Robert Grdović. RDEČA KARTONA: Rajter (18.), Kneževič (40, oba Meteorplast). Konec tedna so bile odigrane prve tekme četrtfinala Pokala Terme Olimia. V vseh štirih dvobojih so si domačini priigrali lepo prednost pred povratnimi dvoboji in s tem storili velik korak k igranju na zaključnem turnirju najboljše četverice. Zasedba Meteorplasta je pred tednom odigrala zelo dobro srečanje z Dobovcem (4:4), kar ji je dalo precej samozavesti pred srečanjem s Silikom. Na Vrhniki pa je domača ekipa pokazala, zakaj je na vrhu lestvice 1. lige … Tekma je bila napeta in nervozna od samega začetka, tako da je bilo v prvem polčasu podeljenih kar sedem rumenih in en rdeč karton! Edini gol v prvem polčasu je padel v 13. minuti, ko je iz bližine z veliko mero sreče zadel Tobija Kavčič – 1:0. V 18. minuti je Tilen Rajter prejel drugi rumeni in posledično rdeči karton. Z igralcem manj so Prleki ubranili napade gostiteljev in na odmor odšli z minimalnim zaostankom. Vse do 27. minute je bila tekma povsem odprta in bi se lahko nagnila v eno ali drugo stran, nato pa je tve- Pokal Terme Olimia, četrtfinale, prve tekme: FK Dobovec – ŠD Mlinše 13:2 (7:2) KMN Bronx Škofije – Kix Ajdovščina 12:1 (4:0) FK Dobrepolje – KMN Oplast Kobarid 4:1 (3:0) Siliko Vrhnika – KMN Meteorplast Šic bar 6:1 (1:0) Povratne tekme bodo odigrane v začetku februarja. gano podajo Aljaža Ruisa prestregel Nik Klinc in povišal na 2:0. Gostom je se uspelo zbrati in so v 33. minuti z izjemnim golom Ruisa iz prostega strela znižali na 2:1. Očitno pa je zadetek boljše vplival na domačine, ki so najprej v naslednji minuti dosegli prva dva gola (Tod Ciuha, Žan Janež), nato pa so do konca tekme dodali še dva (Max Vesel, Nikola Jandrić) in prišli do nenadejano visoke zmage. Da bi bila negativna mera za goste do vrha polna, je v zadnji minuti drugi rumeni karton prejel še njihov najboljši strelec Denis Kneževič … V torek še enkrat s Silikom Ista tekmeca si bosta nasproti stala že v torek, 13. decembra, ko bo v Ljutomeru vnaprej odigrana tekma 12. kroga 1. slovenske futsal lige. Siliko, ki je v tej sezoni že dvakrat premagal Meteorplast ŠIC bar, je trenutno vodilni (26 točk), Prleki pa so s tremi točkami manj na tretjem mestu. Tekma v dvorani ŠIC Ljutomer se bo začela ob 20.30. UR COLOR CMYK Štajerski TEDNIK torek, 13. 12. 2022 Šport torek z 13. decembra 2022 15 Rezultati, četrtfinale: Nogomet z SP Katar 2022 Polfinale v pričakovanju dvoboja Messi – Modrić šport pa je brutalen,« je vse, kar je po tekmi lahko povedal kapetan angleške reprezentance. Že pred tem so za novo presenečenje tega svetovnega prvenstva poskrbeli igralci Maroka – „levi iz Atlasa“. Afrika je dobila nove športne junake, saj je Maroko po zmagi proti Portugalski postal prva afriška država, ki se je uvrstila med štiri najboljše reprezentance sveta. Casablanca gori od navdušenja, Maročani pa so v transu. V polfinalu aktualni svetovni prvaki Francozi, Hrvaška, Argentina in – kot največje presenečenje – Maroko Nikoli ne odpiši Hrvaške! To je ekipa izrednega duha in moči – ko že misliš, da so na kolenih, se nenadoma dvignejo, saj imajo nepregledno količino skritih čarobnih nogometnih rezerv. Tudi če si petkratni svetovni prvak in imaš v zadnjih minutah gol prednosti, se ne smeš niti za trenutek sprostiti, takrat so naši južni sosedi še najbolj nevarni, kar so znova dokazali! »Ognjeni«, kot jih radi imenujejo v njihovi domovini, so se že drugič zapored uvrstili med štiri najboljše ekipe na svetu, kar ne more biti naključje. Strokovno delo in predanost državnemu dresu so glavne vrline Daličevih varovancev. Na Hrvaškem imajo izredno nogometno šolo in non-stop proizvajajo odlične mlade igralce. Odlično izbrana mešanica mladih in starih igralcev, hierarhija in spoštovanje v sami ekipi in predvsem odnos do igre so glavne značilnosti ene najuspešnejših nogometnih formul v zadnjem obdobju in krasijo hrvaški model nogometa. Če k temu dodamo še Modriča, ki ni samo eden najboljših nogometašev na svetu, ampak tudi izjemen človek, je slika popolna. Ko drugi plešejo in se veselijo, se Hrvati enostavno čudežno borijo. Zato si zaslužijo aplavz na odprti sceni. Vodje svojih reprezentanc – polfinalistov svetovnega prvenstva Katar 2022 »Hrvaška ni več nobeno presenečenje. Je v bistvu najtežji nasprotnik, ki ga lahko nekdo dobi na poti do trofeje svetovnih prvakov. Še posebej v izločilnih bojih, ko se ta ekipa v zaključni fazi spremni v bojno ladjo. Preprosto ne veš, od kod bodo udarili,« je naše sosede ocenil nekdanji legendarni italijanski nogometaš in trener Gianfranco Zola. Dramatično do zadnje sekunde je bilo tudi v drugem četrtfinalnem dvoboju med Argentino in Nizozemsko. Tudi tukaj so o napredovanju odločale enajstmetrovke. Čeprav je tik pred sodnikovim žvižgom »tulipanom« uspel čudežni preobrat, so se jim pri izvajanju penalov zatresle noge. Messi in druščina se bodo tako v polfinalu udarili proti Modriču in ognjenim. Kljub napredovanju pa si argentinski nogometaši zaslužijo črno piko, saj so se po koncu tekme neprimerno vedli do svojih nasprotnikov (menda zaradi tega, ker so se ti enako vedli do njih) in izgubili precej simpatij nogometne javnosti. Čaka nas torej še en spektakel, po celotni Hrvaški pa kot gobe po dežju rastejo veliki ekrani v središčih mest. Angleško-francoski dvoboj se je končal z zmago »galskih petelinov«. Če bi Harry Kane pet minut pred koncem tekme izkoristil 11-metrovko, bi se srečanje lahko končalo povsem drugače. Francozi, branilci naslova, so se veselili, Angleži pa ostali skoraj brez besed. »Anglija je bila odlična, Odločila velika sodniška nepravilnost ŽOK G.S.V. PTUJ: Tomanič, Hren, Horvat, Dežman, Mlakar, Hentak, Koren, Paternost, Lovrenčič, Sivčevič, Habjanič, Vedlin Gojčič. Trenerka: Eva Vedlin Gojčič. Ženski odbojkarski klub G.S.V. Ptuj je bil po dveh zaporednih zmagah v dobri formi in je skorajda v popolni postavi pričakal odbojkarice Celja. Te so po slabšem začetku obračuna ujele pravi igralni ritem in tudi s pomočjo sodnikov prišle do zmage. V športni dvorani Gimnazije Ptuj se je na zadnji domači tekmi v tem letu zbralo nekaj več gledalcev, ki so videli odličen start domače ekipe. To je potegnila naprej v tem nizu Tomaničeva, sicer pa so gladko dobile niz, saj so dobro in močno servirale – pravzaprav so zelo kakovostno odigrale igralke na vseh pozicijah. Slika na parketu se je popolnoma spremenila v drugem nizu, saj so Hrvaška – Brazilija 4:2 (1:1, 0:0, po 11-m) Nizozemska – Argentina 3:4 (2:2, 0:1, po 11-m) Maroko – Portugalska 1:0 (1:0) Anglija – Francija 1:2 (0:1) Polfinale pari: Hrvaška – Argentina, v torek, 13. 12., ob 20,00 Francija – Maroko, v sredo, 14. 12., ob 20.00 Sedaj jih za finale čaka spopad s Francozi. To bo tekma vseh tekem. Navijači Francije in Maroka so takoj po zmagah nad Portugalsko in Anglijo napolnili ulice francoske prestolnice in slavili dolgo v noč. Tudi neredov ni manjkalo, saj je morala posredovati policija. Le kakšno bo stanje po njuni medsebojni tekmi, ki bo na sporedu v sredo, prostor v finalu pa je le za enega! Namizni tenis z Državne lige Odbojka z 3. DOL - vzhod (ž), 8. krog ŽOK G.S.V. Ptuj – Celje 1:3 (14, -11, -20, -24) stran 15 Celjanke močno dvignile nivo svoje igre. Na drugi strani je pri domačih odbojkaricah popolnoma popustila koncentracija in tudi številne menjave igralk niso prinesle izboljšave v igre. Višje gostujoče igralke so igrale dobro v napadu in obrambi, kjer so polovile ogromno težkih žog, prav tako pa so unovčile svojo višino z uspešno postavljenimi bloki. Ptujčanke so po odličnem prvem nizu nato v naslednjih treh slabo in premalo močno servirale, pešala je organizacija igre in sprejem, kar je imelo za posledico gladko izgubljen drugi niz, po bolj izenačeni igri izgubljen tretji niz in po sodniških napakah izgubljen četrti niz. V četrtem nizu so Celjanke hitro povedle 2:8, zaradi domnevne nepravilne postavitve Ptujčank sta sodnika domačinkam odvzela še eno točko. To je imelo precejšen vpliv na nadaljnji potek tekme, v katerem se je Ptujčankam z zelo borbeno igro uspelo vrniti v igro. Po zaostanku 10:18 je Vita Hentak naredila serijo 3. DOL – vzhod (ž) 1. KAJUH ŠOŠTANJ 2. MURANIA LENDAVA 3. KEA ŠEMPETER 4. SLOVENJ GRADEC 5. CELJE 6. ŽOK G.S.V. PTUJ 7. ČRNA 8. SVOLLEY 9. UNIFOREST PREBOLD 10. SL. BISTRICA II 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8 7 7 6 5 4 4 4 2 1 0 1 1 2 3 4 4 4 6 7 8 23:5 21:5 18:13 16:9 16:13 15:15 13:12 8:18 5:21 0:24 22 21 15 15 13 13 12 6 3 0 uspešnih servisov in po nekaj dodatnih dobljenih točkah je bil izid izenačen na 22:22. V napeti končnici „na razliko“ so Celjanke pri zadnji točki žogo zabile izven igrišča, a sta jo sodnika dosodila kot dobro – v polju – in sta tako še drugič oškodovali ptujsko ekipo, ki je bila ob koncu tekme v vidnem vzponu in na poti do preobrata. Do tega pa ni prišlo in tokrat je ŽOK G.S.V. Ptuj doživel grenak poraz, pri katerem so žal imeli svoje vloge sodnika in zapisničarka s svojimi vidnimi napakami. David Breznik Foto: Črtomir Goznik Gostjam iz Celja je uspelo v izenačeni tekmi iz Ptuja odnesti vse tri točke. Brez možnosti za Cirkovčanke, Ptujčani svojih niso izkoristili 1. SNTL (ž) REZULTATI 7. KROGA: Cirkovce – Kema Murexin 0:4, Logatec – Inter Diskont 4:1, Kajuh Slovan – Letrika 4:0. Prosta je bila ekipa Arrigoni. 1. KAJUH-SLOVAN 2. INTER DISKONT 3. KEMA MUREXIN 4. LETRIKA 5. ARRIGONI 6. CIRKOVCE 7. LOGATEC 6 6 6 6 6 6 6 6 4 4 3 2 1 1 0 0 0 0 0 0 0 0 2 2 3 4 5 5 24:3 12 17:12 8 19:17 8 16:20 6 16:19 4 8:23 2 15:21 2 Cirkovce – Kema Murexin 0:4 Nadaljevanje prvenstva prvoligašinje čaka v sredini januarja, do takrat pa čaka dekleta iz Cirkovc in njihove trenerje precej dela. 2. SNTL (m) REZULTATI 5. KROGA: Mengeš Racketry II – Savinja Plasard II 3:6, Ptuj – Arrigoni I 3:6, Xiom Muta – Rakek 6:2, Logatec – Kema Murexin II 6:2, Ilirija – Sobota I 1:6, Ptuj – Rakek 2:6, Xiom Muta – Arrigoni I 6:2, Logatec – Sobota I 0:6, Ilirija – Kema Murexin II 5:5. Ina Unger – Blažka Harkai 0:3, Zoja Žolek – Ana Kovačec 0:3, Katja Krajnc – Ema Crnkovič 1:3, Krajnc/ Unger – Harkai/Kovačec 1:3. V srečanju s Prekmurkami so Cirkovčanke v domači dvorani iskale priključek z najboljšo četverico, a so ostale praznih rok. Od samega začetka pa do konca dvoboja so prevladovale gostje in držale vse niti igre v svojih rokah. V takšnih okoliščinah so šli tudi vsi izenačeni nizi v prid igralk iz Puconcev, ki so se z novima točkama utrdile pod vrhom lestvice. 1. SOBOTA I 2. ARRIGONI I 3. XIOM MUTA 4. MENGEŠ II 5. SAVINJA PLASARD II 6. KEMA MUREXIN II 7. RAKEK 8. ILIRIJA 9. PTUJ 10. LOGATEC Mali nogomet z Zimska liga MNZ Ptuj 6. ŠD DRAŽENCI 7. ŠKD SESTRŽE Člani REZULTATA 1. KROGA: ŠD Selan 50+ – ŠD Hajdoše 6:1, Club 13 – NK Ormož Pomaranča 4:3. Prosta je bila ekipa KMN Tomaž. 2 2 1 2 1 1 1 1 1 0 1 0 0 0 1 0 7:2 1 19:9 0 8:2 1 10:10 0 1:1 9 7 4 4 4 4 4 2 1 1 0 0 3 1 1 1 0 2 2 0 0 2 2 4 4 4 5 5 6 8 54:7 18 45:27 14 43:32 11 38:34 9 41:34 9 37:37 9 29:41 8 29:46 6 23:48 4 17:50 2 Ptuj – Arrigoni I 3:6 Drčić – Frank 0:3, Krušič – Ludvik 3:1, Selišek – Paulin 0:3, Krušič – Frank 3:0, Drčić – Paulin 0:3, Selišek – Ludvik 3:1, Krušič/Selišek – Paulin/ 1 1 0 0 1 2:8 0 0 1 3:18 0 0 Veterani REZULTATA 1. KROGA: ŠD Selan – VD Mont & Metal projekt 1:6, Hajdina – Robotehnika, d. o. o. 2:8. Tekma KMN Draženci – ŠD Draženci je bila prestavljena, prosta je bila ekipa ŠKD Sestrže. REZULTATI 2. KROGA: ŠD Draženci – Hajdina 2:8, VD Mont & Metal projekt – KMN Draženci 1:1, ŠKD Sestrže – ŠD Selan 3:18. Prosta je bila ekipa Robotehnika, d. o. o. 1. VD MONT & METAL 2. ŠD SELAN 3. ROBOTEHNIKA 4. HAJDINA 5. KMN DRAŽENCI 9 9 9 9 9 9 9 9 9 9 4 3 3 3 1 ONL Videm 2022/23 Člani REZULTATI 4. KROGA: ŠD Pobrežje – Nogometna šola Klopotec 6:1, ŠD Zg. Pristava – ŠD Tržec R21 (21. 1.), KMN Majolka – ŠD As 7:5, ŠD Lancova vas – ŠD Selan 3:6. 1. ŠD SELAN 2. ŠD TRŽEC – R21 3. KMN MAJOLKA 3 3 3 3 0 0 25:9 3 0 0 14:6 3 0 0 21:16 9 9 9 Ludvik 1:3, Krušič – Paulin 1:3, Selišek – Frank 2:3. Ptuj – Rakek 2:6 Drčić – Stražišar 1:3, Krušič – Potrbin 3:0, Selišek – Urbanc 0:3, Krušič – Stražišar 3:0, Drčić – Urbanc 0:3, Selišek – Vizjak 0:3, Krušič/Drčić – Urbanc/ Stražišar 0:3, Krušič – Urbanc 0:3. Glede na uvrstitev na lestvici bi morali imeti Ptujčani v tem krogu več možnosti za osvojitev točk proti ekipi Rakeka, a se je za boljšo opcijo na koncu izkazala prva ekipa Arrigonija. Proti moštvu iz Izole so imeli Luka Krušič, Gorazd Selišek in Darko Drčič po šestih odigranih partijah izid poravnan na 3:3, nato pa je nekaj dobljenih ključnih točk (10:12 v tretjem nizu Krušiča proti Paulinu, zapravljeno vodstvo 2:0 Seliška proti Simonu Franku) nagnilo tehtnico na stran gostov. Prvi igralec Primorcev je bil Erik Paulin, ki je zmagal vse tri posamične dvoboje in tudi tekmo dvojic. Proti Rakeku je imel dvoboj rezultatsko napetost le do izida 2:2, naslednje štiri dvoboje so gostje gladko dobili z izidom 0:3. JM 4. ŠD AS 5. POBREŽJE 6. LANCOVA VAS 7. ZG. PRISTAVA 8. NŠ KLOPOTEC 4 4 4 3 4 2 1 1 0 0 0 1 1 0 0 2 2 2 3 4 19:17 18:16 14:17 11:17 6:30 6 4 4 0 0 Veterani REZULTATI 4. KROGA: ŠD Selan girpica – ŠD Pobrežje veterani 5:1, ŠD Zg. Pristava veterani – ŠD Tržec veterani (7. 1.), ŠD Videm veterani – KMN Majolka veterani 3:11. Zaostala tekma: ŠD Zg. Pristava veterani – KMN Majolka veterani 4:5. 1. SELAN GIRPICA 2. MAJOLKA 3. ZG. PRISTAVA 4. POBREŽJE 5. VIDEM 6. TRŽEC 4 4 3 4 4 3 3 3 2 1 1 0 0 0 0 1 0 1 1 1 1 2 3 2 25:13 24:16 15:9 10:17 13:20 6:18 9 9 6 4 3 1 JM, Darko Lah Foto: Črtomir Goznik Konec tedna se je začela zimska liga MNZ Ptuj, v nedeljo sta se merili tudi ekipi Hajdine in ŠD Draženci. Štajerski TEDNIK torek, 13. 12. 2022 Na sceni 16 COLOR CMYK stran 16 torek z 13. decembra 2022 Največja zabava te zime Najcenejše vstopnice za Kurentovanje 2023 že na voljo Kurentovanje je osrednji pomladni kulturno-etnografski festival nacionalnega pomena, edinstveno in najbogatejše mednarodno pustovanje v Sloveniji. V pustnem času bogato dediščino Ptuja z okolico, ki je zakoreninjena v poganski mistiki kurenta in preostalih etnografskih likov, dopolnjujejo atraktivne znamenitosti in ponudba regije, sodobna kulinarika ter vrhunski izbor vin. Celoto zaokroži dih jemajoča kulisa Ptuja, starega mesta novih doživetij, v katerem življenje med festivalom poteka skozi izvirne like domišljije. V sklopu Kurentovanja bodo tudi februarja prihodnje leto številni koncerti. Na desetih dogodkih med 3. in 20. februarjem 2023 se bomo zabavali s številnimi glasbenimi izvajalci. Koncertno dogajanje bo postavljeno v Karnevalsko dvorano Campus Sava Ptuj, ki bo za potrebe Kurentovanja zasijala v razširjeni podobi, saj bo prizorišče povečano proti nabrežju Drave. „Arena Campus Sava Ptuj bo februarja prizorišče največjega zabavnega karnevalskega dogajanja v Sloveniji. Ptuj velja za prestolnico zabavnega pustnega dogajanja, a kljub temu smo veseli, da skupaj z okoliškim kraji predstavljamo tradicijo, ki jo je vredno obiskati in doživeti tudi vsem iz drugih koncev Slovenije. Začenjamo z otvoritvenim koncertom turbo folk zvezde Cece, nadaljujemo z rock večerom, Galama večerom, slovenskim večerom in Valentinovim koncertom, ki bo edini malce bolj umirjen dogodek. Sledila bosta tradicionalna otroška zabava in Kurentanc, nato pa že sledita pustna sobota z večerjo in pustna nedelja. Letos želimo obiskovalce tradicionalne pustne povorke obdržati na Ptuju, da se maskiranim skupinam in glasbenikom pridružijo v karnevalski dvorani in skupaj uživajo. Sledil bo še Millenium night za tiste, ki so že prerasli otroške pesmice, glasba, ki jo poslušajo odrasli, pa tudi ni po njihovem okusu. Pripravili smo torej dogodke, ki bodo res primerni za vse generacije in ljubitelje različnih glasbenih sti- lov. Siddharta, Leteći odred, Dražen Zečić, Jasmin Stavros – to je samo nekaj imen izvrstnih glasbenikov, ki bodo stopili na oder Kurentovanja; nekatera imena pa so še skrita in jih bomo razkrivali sproti,“ v imenu organizatorja, družbe Radio-Tednik Ptuj, pove odgovorni urednik Radia Ptuj Domen Hren. Kot pravi, želi, da obiskovalci sproti spremljajo dogajanje in za svoje vzamejo vse dogodke v okviru Kurentovanja – torej obiščejo tradicionalne dogodke v mestu Foto: M24 in doživijo pustni utrip na ulicah in trgih, nato pa zvečer pridejo še v karnevalsko dvorano in pustni čas doživijo v tisti najbolj pristni obliki. “Vem, da domačini to ves čas počnemo, želel pa bi, da bi pustni čas kot celodnevno doživetje za svoje vzeli tudi obiskovalci iz drugih koncev Slovenije in tujine. Tudi sicer bo zabavni del Kurentovanja v prihodnje stremel k temu, da bomo čez čas pravila določali organizatorji in ne glasbeniki. V zadnjem času je bilo kar nekaj tekmovalnosti med kraji, ki v naši okolici pripravljajo pustne dogodke, v prihodnje pa si želimo, da ljudje na dogodke ne bi prišli samo zaradi glasbenika ali skupine, ki bo stala na odru, pač pa zaradi druženja in zabave. S tem bomo dosegli, da bodo lahko vstopnice še cenejše, glasbeniki pa bodo ponosni, da so del tako pomembnega dogodka, kot je Kurentovanje,“ pove Domen Hren. Vstopnice za nekatere dogodke so že v prodaji – kupiti je moč vstopnice za otvoritveni koncert, kot ga na Ptuju še ni bilo, koncert kraljice Balkana Cece. Prav tako so na voljo tudi že vstopnice za Rock večer s Siddharto in drugimi rockerji ter vstopnice za Galama večer s kraljem zabave Draženom Zečićem. Najcenejše vstopnice za Kurentovanje 2023 so na voljo na vseh prodajnih mestih Eventim in Petrol, na voljo pa je tudi karnevalska vstopnica za stojišče v parterju, ki stane 99 evrov, omogoča vstop na vse prireditve in je lahko tudi lepo božično darilo. Organizatorji: Radio-Tednik Ptuj, Event 24 in Arena Sava Campus Ptuj Skrinja domačih viž — Ansambel Upanje V pričakovanju 10. obletnice in prvega samostojnega koncerta Ansambel Upanje, sedež ima v Zagojičih, je na narodno-zabavni sceni od leta 2013. Kljub temu da gre za enega mlajših narodno-zabavnih ansamblov, je tudi eden izmed najuspešnejših. V tem času je posegel že po številnih nagradah na festivalih narodno-zabavne glasbe. Letošnje leto je bilo za ansambel prav tako izjemno uspešno. Festivalsko bero so obogatili z dvema novima nagradama. „Udeležili smo se treh festivalov, na dveh pobrali najvišje nagrade. Najprej smo bili nagrajeni na Festivalu pod Pohorjem v Oplotnici, kjer smo prejeli prvo nagrado strokovne komisije – plaketo Tineta Lesjaka za skladbo Moja Slovenija. Tri mesece kasneje pa smo bili nagrajeni na ptujskem festivalu NZG Ptuj 2022, prejeli smo prvo nagrado strokovne komisije za najboljši ansambel med ostalimi (nekvintetovskimi) zasedbami ter nagrado za najboljšo skladbo festivala: Hišica ob morju, navihano polko, za katero je melodijo in priredbo napisal Martin Juhart, besedilo pa Matej Trstenjak, za katero smo oktobra na slovenski obali, v Portorožu, Izoli in Kopru, posneli tudi videospot “ je povedal vodja ansambla Niko Zorko. Pri snemanju so imeli odlične vremenske pogoje, odlične gostitelje in vrhunsko ekipo. Odzivi na celoten projekt so zares odlični, pravzaprav so že takoj po 53. ptujskem festivalu začeli prejemati veliko čestitk in pohval. Foto: Črtomir Goznik Ansambel Upanje Zato jih tudi zelo veseli, da si ljudje na nastopih skupaj z njimi pojejo njihovo najnovejšo skladbo, kar je tudi največje plačilo za ves trud in delo, ki ga vlagajo v svoje glasbeno ustvarjanje. Slavili pa so že tudi na 52. ptujskem festivalu NZG Ptuj 2021, na katerem so prav tako prejeli nagrado za najboljšo skaldbo festivala. To je bil uspeh, ki ga niso pričakovali ob svojem prvem nastopu na najstarejšem festivalu narodno-zabavne glasbe v Sloveniji, kar je bila že njihova dolgoletna želja. Njihova skladba Nedosegljiva se je že v kratkem času priljubila številnim ljubiteljem narodno-zabavne glasbe. Z dosežki v letu 2022 so nadvse zadovoljni, na policah imajo novi nagradi. Svoje deveto glasbeno leto pa so napolnili z veliko novimi spomini, številnimi nastopi in novimi prijatelji, ki so jih spoznali na svojih nastopih. Tudi decembra jim nastopov ne manjka, na odru bodo preživeli še preostale konce tedna iztekajočega se leta. Tudi na silvestrovo bodo na odru, igrali bodo pred Grajsko pristavo v Ormožu. Hišica ob morju je bila njihov zadnji letošnji projekt. Pripravljajo pa že nove, ki bodo luč sveta ugledali v letu 2023. V novo leto vstopajo z veliko zagona in dobre energije, pravi Niko Zorko. V letu 2023, ki bo za ansambel Upanje prav posebno, saj bodo praznovali 10-letnico delovanja, bodo pripravili tudi prvi samostojni koncert. Priprave nanj že potekajo, program je še skrivnost. Povedali so le, da se jim bodo na odru oktobra v Gorišnici pridružili odlični glasbeni gostje. „V imenu ansambla Upanje vsem želim srečno in zdravja polno novo leto 2023. Naj živi dobra domača glasba še naprej. Med nami pa naj vladajo: mir, ljubezen in spoštljivi odnosi,“ je sklenil pogovor Niko Zorko. MG Štajerski TEDNIK torek, 13. 12. 2022 Nasveti torek z 13. decembra 2022 Pravni nasvet Božična zvezda, kraljica zimskih praznikov Verjetno bo ta prispevek za mnoge prišel prepozno, saj se police trgovin počasi že praznijo in je božičnih zvezd vedno manj. Pa vendarle se mi je zdelo bolj pomembno prejšnji teden opozoriti vas na manj občutljive, za nas pa bolj tradicionalne praznične rastline. Zgodovina je zelo zanimiva Botanika Mnogi menijo, da ni treba poznati kraja, od koder rastline izvirajo, tudi njenih botaničnih lastnosti ne. Žal so med njimi tudi trgovci, zaradi katerih potem zvezda izgubi svoj največji sij in žar še pred prazniki. Njeno latinsko ime pove, da je zvezda pravzaprav mleček (Euphorbia). Saj res opazite bel sok vedno, kadar odlomite stran 17 17 Zeleni nasvet Božična zvezda je tako hitro osvojila srca najprej Američanov, kasneje tudi Evropejcev, da se njena zgodovina prekriva tudi z legendami. Poznana je bila že Aztekom, ki so jo uporabljali kot zdravilno rastlino in rastlino za barvanje tekstila. Izvira iz Mehike, kjer raste kot divji grm na robovih gozdov. Zraste tudi do 6 m v višino. Tudi tam cveti šele v najkrajšem dnevu leta. Šele v 17. stoletju so jo opazili frančiškani, ki so tam imeli svoje samostane. Zaradi njene rdeče barve so jo začeli uporabljati za krasitev cerkva v času božičnih praznikov. Celi dve stoletji so to počeli, preden je to skromno rastlino, pravzaprav plevel v svoji domovini, opazil Joel Roberts Poinsett, prvi ameriški ambasador v Mehiki. Poleg politične kariere se je rad ukvarjal tudi z botaniko. Rastlina mu je bila zelo všeč. Sam jo je gojil v svojih rastlinjakih v Južni Karolini in jo v božičnem času delil med svoje prijatelje. Pa vendar ni on zaslužen, da se je v ZDA začelo množično gojenje te rastline. Sam nikoli ni natančno ugotovil, kako doseči, da se bodo vrhovi lepo rdeče obarvali ravno za božič. Je pa zaslužen za njeno širitev. Med drugimi je z njo seznanil tudi znanega vrtnarja Roberta Buista. Šele on je začel profesionalno razmnoževati in prodajati to rastlino pod njenim botaničnim imenom Euphorbia pulcherrima. Svoje angleško ime je dobila šele leta 1836, poimenoval jo je po človeku, ki jo je prvi prinesel v ZDA. Zato je njeno angleško ime še zdaj poinsettia. COLOR CMYK V rubriki Pravni nasvet odvetniška pisarna Mayr odgovarja na dileme in vprašanja z najrazličnejših področij civilnega prava: obligacijsko pravo (pogodbe, odškodninske obveznosti ...), stvarno pravo (lastninska pravica in druge stvarne pravice), dedno pravo (oblike prehoda lastnine na dediče), družinsko pravo (zakonska zveza, zunajzakonska zveza in razveza ...) ter delovno pravo (zaposlitvena razmerja). Svoja vprašanja s kratkim opisom težave nam lahko pošljete na naslov: tednik@radio-tednik.si (ali na naslov Štajerski tednik, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj), s pripisom Za pravni nasvet. Odgovori predstavljajo splošne napotke brez prevzema odgovornosti za odločitve in ukrepanje strank v posamičnih primerih. Odgovori so brezplačni. Konkurenčna klavzula V pogodbi o zaposlitvi imam določeno, da še dve leti po prenehanju delovnega razmerja ne smem opravljati konkurenčne dejavnosti. Pri delodajalcu sem bila zaposlena 12 let, sedaj pa mi je delodajalec dal odpoved. Ali me ta klavzula veže in dejansko ne smem opravljati nobenega enakega dela, kot sem ga opravljala do sedaj? Zakon o delovnih razmerjih določa, da če delavec pri svojem delu ali v zvezi z delom pridobiva tehnična, proizvodna ali poslovna znanja in poslovne zveze, lahko delavec in delodajalec v pogodbi o zaposlitvi dogovorita prepoved opravljanja konkurenčne dejavnosti po prenehanju delovnega razmerja (v nadaljnjem besedilu: konkuFoto: MP Če opazite odpadanje listov zvezdam že v trgovini, jih raje ne kupite. kakšen list ali, bog ne daj, vejico. Ta sok je tudi kriv, da ji mnogi ne zaupate in menite, da je strupena. Božična zvezda ni strupena. Res pa je, da sok lahko občutljivim ljudem povzroči alergijsko reakcijo na koži. Če je ne boste poškodovali, ne bo nič hudega. Mehika je seveda tropska dežela; če rastlina izvira od tam, pomeni, da ne mara mraza. Ker v tropih temperature le malo nihajo, tudi med zimo in poletjem ni velikih razlik, zvezda ne mara prevelikih sprememb temperature. Zato je nujno, da je nabava božične zvezde zadnji opravek v dnevu pred odhodom domov, da jo zavijemo tako, da veter po njej ne popiha med prenosom v avtomobil in v stanovanje. Prav tako pa je v stanovanju ne dajte takoj v popolnoma ogrevan prostor, v rastlinjakih jo imajo na temperaturah nekje od 15 do 18 oC, če pride v pretopel prostor, bo hitro začela odmetavati liste. Ker pa je novo leto v bistvu čas, ko liste tudi v naravi odvrže, je ta proces neustavljiv. Ko začnejo listi odpadati, bodo odpadli povsem do konca. Zato jo po prihodu domov postavite v prostor, kjer ni več kakor 18 oC, kjer je svetlo, a ne sije sonce direktno po rastlinah. Šele po dnevu ali dveh jo lahko postavite tudi v nekoliko toplejši prostor. Ne mara soseščine televizije, računalnika in seveda grelnih teles. Še nekaj je dobro vedeti. V naravi raste rastlina na robu gozdov, torej ne na polnem soncu, zato ne mara direktnih sončnih žarkov. Ne raste v gneči, zato je ne mara. Sama je ne bi kupila v vrtnem centru, kjer so naložene tako, da se med seboj gnetejo, prav tako pa ne zavite v celofan že na mizah. Če opazite, da so pod rastlinami že odpadli listi, je nakup prav tako nesmiseln, če jo želite imeti prav najlepšo za božične, kaj šele za novoletne praznike. Cvetovi, ki to niso Zdaj vas veliko to že ve, prav vsi pa ne. Rdeče (pa tudi drugače) obarvan vrh rastline ni cvet. Ponovno je treba poznati kraje, od koder rastlina izvira. V tropskih krajih je zelo veliko res lepega, razkošnega, velikega in dišečega cvetja. S svojimi drobnimi, malimi cvetovi, ki jih najdete v sredini obarvanih listov, zvezda ne bi mogla pritegniti opraševalcev. Osnovni namen cvetenja rastlin pa je seveda seme – razmnoževanje. Zato se je rastlina v stoletjih prilagodila tako, da cveti v najkrajšem dnevu, ko večina rastlin že počiva. Foto: MP Samo majhne bunkice med obarvanimi listi so cvetovi božične zvezde. Kljub temu pa se v tem času obarvajo njeni zgornji, ovršni listi. Torej, obarvani so listi, ne gre za dele cveta. Tem listom rečemo sicer brakteje, a to za uporabnike sploh ni pomembno. Po cvetenju rastlini odpadejo vsi listi, da spomladi poženejo na novo. Zato je odpadanje listov neustavljivo, tudi če vzrok še ni konec cvetenja. Ko jo prinesemo domov Opozorila sem že, da je ne damo takoj v res topel prostor, da se izogibamo kurilnim telesom, televizorju in napravam, ki sevajo. Prav tako ne marajo od cigaretnega dima zasmrajenega zraka. Pravzaprav ne marajo postanega, slabega zraka. Le redko so dovolj zalite v trgovinah, saj ne skrbijo dobro zanje. Zato sama zvezdo vedno kupim v vrtnariji in ne v trgovini. Ker je mleček, želi vedno vlažno, a nikoli mokro zemljo. Zato jo zalivamo dokaj pogosto, a nikoli preveč. Vedno pazite, da voda ne zastaja v okrasnih lončkih po zalivanju. Predvsem v prvih dnevih po prihodu domov so zelo žejne. Kasneje zalivamo redkeje. Še za konec Božične zvezde lahko obdržimo tudi za naslednje leto. A ker se začnejo vrhovi barvati šele, ko ima dan manj kot 10 ur, se obarvanje vrhov začne običajno šele po božiču. Prav tako pa to obarvanje moti vsaka svetloba, tudi ulična razsvetljava. Zato se na podeželju skoraj vedno obarvajo, pri nas v mestih pa najpogosteje ne. Obarvani listi pa ne bodo tako veliki in razkošni, kakor so prvo leto ob nakupu. A nič za to, vseeno nam prinesejo veliko veselje, če nam uspe. Ko opravijo svojo božično vlogo, jih prestavimo ponovno v manj ogrevan, a zelo svetel prostor, da si odpočijejo. Spomladi, ko opazite prve znake ponovnega brstenja, jih okrajšajte (če se vam zdi potrebno), predvsem presadite v svež, hranilen substrat in po možnosti prestavite ven, na zrak, vendar ne smejo biti na soncu. Tako si bodo nabrale moči za novo, zimsko cvetenje. Miša Pušenjak Foto: Pravni nasvet renčna klavzula). Konkurenčna klavzula se lahko dogovori najdlje za obdobje dveh let po prenehanju pogodbe o zaposlitvi in le za primere prenehanja pogodbe o zaposlitvi s sporazumom med strankama, zaradi redne odpovedi s strani delavca, redne odpovedi delavcu iz krivdnega razloga ali izredne odpovedi delavcu s strani delodajalca, razen v primeru izredne odpovedi iz razloga, ker je delavec odklonil prehod in dejansko opravljanje dela pri delodajalcu prevzemniku. Nadalje zakon določa, da mora biti konkurenčna klavzula določena z razumnimi časovnimi omejitvami prepovedi konkuriranja in ne sme izključiti možnosti primerne zaposlitve delavca. Pogoj za veljavnost konkurenčne klavzule je, da je že v sami pogodbi o zaposlitvi določeno denarno nadomestilo za spoštovanje konkurenčne klavzule. Zakon določa, da če spoštovanje konkurenčne klavzule delavcu onemogoča pridobitev zaslužka, primerljivega delavčevi prejšnji plači, mu mora delodajalec za ves čas spoštovanja prepovedi mesečno izplačevati denarno nadomestilo. Denarno nadomestilo za spoštovanje konkurenčne klavzule se mora določiti s pogodbo o zaposlitvi in znaša mesečno najmanj tretjino povprečne mesečne plače delavca v zadnjih treh mesecih pred prenehanjem pogodbe o zaposlitvi. Navajate, da vam je delodajalec dal odpoved. Konkurenčna klavzula vas lahko veže le v primeru, če vam je delodajalec dal redno odpoved iz krivdnega razloga ali izredno odpoved (z izjemo odklonitve prehoda in dejanskega opravljanja dela pri delodajalcu prevzemniku). Če vam je delodajalec dal odpoved iz poslovnega razloga, iz razloga nesposobnosti ali iz razloga invalidnosti, vas konkurenčna klavzula ne veže. V praksi se včasih zgodi, da je v pogodbah o zaposlitvi določena konkurenčna klavzula, ne pa tudi denarno nadomestilo. Predlagamo, da preverite v svoji pogodbi o zaposlitvi, ali je določeno tudi denarno nadomestilo. Če ni določeno, konkurenčna klavzula ne velja in vas ne veže. Če boste ugotovili, da konkurenčna klavzula za vaš primer velja, se lahko z delodajalcem sporazumno dogovorite o prenehanju njene veljavnosti. Tak dogovor sklenite v pisni obliki. Če dogovor ni možen in vam bo zaradi spoštovanja konkurenčne klavzule onemogočena pridobitev zaslužka, primerljivega vaši prejšnji plači, vam mora delodajalec izplačevati nadomestilo. Če boste opravljali delo, ki po presoji delodajalca spada v okvir konkurenčne klavzule, po vaši presoji pa ne, bo o tem v primeru spora odločilo sodišče. Če bo pritrdilo delodajalcu, vam lahko naloži tudi plačilo škode, ki bi zaradi vašega ravnanja nastala delodajalcu. Odgovor je pripravila: M Odvetniška pisarna Mayr, d. o. o., Ptuj Štajerski TEDNIK torek, 13. 12. 2022 COLOR CMYK Zanimivosti 18 stran 18 torek z 13. decembra 2022 Letni horoskop 2023, vladar leta Mars, kitajsko Vsak dan vsak iz med nas napreduje na osebni in duhovni ravni. Odvisno od tega, kam vlaga energijo in kaj je tisto, kar želi doseči. Prednost imajo tisti ljudje, ki so našli notranjo moč, skromnost, sledijo svoji resnici in zagovarjajo pozitivno mišljenje. Vladar leta 2023 je Mars, kar v osnovi ponazarja pestrost odločitev in temelj, da je vsak sam svoje sreče kovač. Usmerjenost bo seveda tudi v odnose, sodelovanje in skupinsko delo. Število sedem pa prinaša duhovne možnosti in zavedanje, da je naše življenje nepopisan list. Naj vam bodo zvezde naklonjene in izberite najboljše zase – to je pot srca. Oven Od 21. 3. do 20. 4. Od januarja do aprila: januarja se bodo uspehi vrstili tako v ljubezni kot na delovnem mestu. Februarja boste delali osebno bilanco in ozavestili, da boste pravi motivatorji. Marec bo mesec duhovne preobrazbe in priložnost, da boste predelali tisto, kar vas bremeni ali boli. Odločitve, ki bodo sprejete v aprilu, bodo zanimive in prav poučne. Napredek bo v ljubezni. Od maja do avgusta: maja boste gradili načrte in blesteli v sodelovanju ter idejah. Resnica je, da bodo tedaj v ospredju omejitve, toda počasi se daleč pride. Junija in julija boste preživeli čas v družbi tistih, ki vam bodo pričarali solze in nasmeh. Znali se boste postaviti zase. Avgusta boste na pogumen način rekli bobu bob. V ljubezni vam bo srčni izvoljenec pokazal ogledalo. Od septembra do decembra: izzivi bodo predvsem v pridobivanju informacij in tako septembra kot oktobra boste več na poti in med ljudmi. Blesteli boste v pogledu denarja in sprostila vas bo narava. Novembra boste bolj trmasti in morda celo zaletavi, sprejeti bo treba kritiko. Decembra boste sledili glasu srca, sprostili vas bodo pogovori. Bik Od 21. 4. do 20. 5. Rak Od 21. 6. do 22. 7. Od januarja do aprila: januarja boste občutili notranjo moč in odločnost. Iz preteklosti boste morali predelati tisto, kar vas bremeni in zapisujte si svoje občutke. Februarja boste blesteli tako v pogledu denarja kot ljubezni. Marca se boste morali postaviti zase in sprostila vas bo narava. Aprila boste znali reči bobu bob, to vam bo prineslo samozavest in ključ do uspeha. Od maja do avgusta: poglobiti se boste morali v lastno globino in maja bo omenjeno obrodilo sadove. Jasno je, da boste izjemno čustveni in pogumni. Junija in julija bo močno izstopala potreba po varnosti in pomoči, okrepila se bo intuicija in pogovori. Avgusta boste v svoje življenje privabljali zanimive ljudi in ponosni boste nase. Od septembra do decembra: septembra se bodo zgodili premiki, na katere boste upravičeno ponosni. Dogodki se bodo s svetlobno hitrostjo odvijali oktobra v pričakovani smeri in blesteli boste v ljubezni. November bo v znamenju grajenja mostu med fizičnim in duhovnim aspektom življenja. Decembra bo vrednota mir in ljubezen. Predelati boste morali nekaj iz lastne preteklosti. Lev Od 23. 7. do 22. 8. Tehtnica Od 23. 9. do 23. 10. Od januarja do aprila: januarja boste pridobili znanja, ki vam bodo v ponos. Srčni izvoljenec vam bo ponudil pomoč in ogledalca tako februarja kot marca. Na delovnem mestu bo več prelomnic, ki bodo uspešne, kar se bo izkazalo tudi pri denarju. Aprila bo ključno, da si boste vzeli čas zase in spoznali notranjo moč. Rekli boste bobu bob in naredili korak naprej. Od maja do avgusta: maja pridobite spodbudo in motivacijo, navdih boste črpali iz svojih notranjih vzgibov. Poslovno se bodo zadeve obrnile v pričakovani smeri, nekaj več dokazovanj bo značilno za junij. Julija boste morali narediti osebno bilanco in slediti ljubezni. Avgusta bo čas modrosti, dinamike in odločnost. Od septembra do decembra: septembra boste opazili malenkosti in pridobili informacije, ki vam bodo v pomoč in oporo. Komunikacija bo tista, ki bo sol in aroma življenja. Novembra boste morali popaziti na svoje zdravje, odgovornost vam bo prišla prav. Decembra se bodo zadeve odvijale na drzen način in sledite sebi. Pogovori vam bodo v pomoč in oporo. Škorpijon Od 24. 10. do 22. 11. Od januarja do aprila: januarja se odločite, kam vlagati energijo in spoznali boste drznost. Uspehi bodo februarja vezani na službo, na odnose in sodelovanje. Po zvezdnih namigih boste v tem času bolj nemirni v ljubezni, vendarle se bo že marca spremenilo. Aprila bo čas namenjen krajšim potem, učenju in sodelovanju. Od maja do avgust: rdeča nit maja bo pridobivanje informacij, ki bodo vezane na osebno rast ali interesne dejavnosti. Junija boste več časa namenili naravi in daleč v ospredju bodo pomoč drugim ljudem in duhovna znanja. Julija boste bolj drzni in direktni, avgusta pa umirjeni, spremljala vas bo tudi sreča in sprejemanje. Od septembra do decembra: septembra se boste soočili s kopico obveznosti in sledili tistim zadevam, ki vam bodo v ponos. Oktobra boste čas namenili za pridobivanje informacij, s katerimi ste odlašali, to bo tudi čas za pisanje občutkov in odpuščanje. Novembra boste blesteli v besedah in diplomaciji. Decembra se boste znali postaviti zase in slediti glasu srca. Od januarja do aprila: dinamika odnosov v januarju vam bo prinesla paleto ugodnih rešitev. Potreba po pohvali in priznanju se bo krepila februarja in marca. To bo tudi čas napredka in drznosti, omenjeno se vam bo obrestovalo na delovnem mestu. Srčnost bo značilna za april in tedaj se bodo zadeve uredile, blesteli boste tako v besedah kot dejanjih. Od maja do avgusta: maja boste morali nekoliko popaziti na svoje zdravje in telesu dodajati vitamine. Junija se bodo zadeve obrnile v pričakovani smeri, več bo učenja. Julija si boste znali vzeti čas zase, napredek bo na osebni ravni. Avgusta boste kovali načrte, kaj vam lahko prinese jesen. Ognjevitost vam bo prišla prav v vseh oblikah sodelovanja in boste tudi malo trmasti. Od septembra do decembra: septembra boste upravičeno ponosni nase in na dosežene spremembe. Napredek bo vezan tudi v pogledu denarja. V svojem srcu boste prižgali baklo ljubezni, ki bo označevala tako november kot december. V veliki meri vas bodo sprostili pogovori s prijatelji. Napredek časa bo v resnici, modrosti in učenosti. Od januarja do aprila: januarja in februarja boste nemirni, ampak duhovno zelo modri, kar pomeni, da boste znali sprejeti tuje mnenje. Marca se boste morali soočiti s paleto obveznosti in v osebno pomoč vam bodo intuitivni uvidi. Strogost vam bo prišla prav aprila in srčni izvoljenec vam bo prinesel nova spoznanja. Blesteli boste v ljubezni in pri spoštovanju. Od maja do avgusta: maja se boste poglobili v tisto, kar ste odlašali in drugi ljudje vam bodo pokazali modrino neba. Odločitve, ki bodo sprejete v juniju, bodo preudarne in skozi omenjeno sledi duhovni napredek. Julija vas bo spremljala romantična energija, tako boste naredili korak naprej v ljubezni. Delavno in zabavno bo avgusta, ko boste odšli osvobojeni naprej. Od septembra do decembra: septembra se bo kolo usode na delovnem mestu zavrtelo v vašo korist in nekaj zdrave previdnosti vseeno ne bo odveč. Oktobra se boste soočili tako z intuicijo kot dvomi in iz vsega izluščili neko modrost. Novembra si zapisujte občutke, to bo čas za raziskovanje neznanih znanj. Decembra se poglobite v skrita znanja in odgovornost. Dvojčka Devica Strelec Od 21. 5. do 20. 6. Od januarja do aprila: januarja vam bodo pozitivne misli navdih in osebna motivacija. Pridobili boste znanje, ki vam bo v pomoč in ga februarja nadgradili. Na delovnem mestu boste blesteli in nekaj več motivacije bo potrebno za pogovor. Marca se bodo zadeve spremenile v ljubezni. Aprila vas bo sprostila narava, aktivnosti na prostem in uspešni dogovori. Od maja do avgusta: odkriti pogovori bodo značilni za maj in junij, izstopala bo zvedavost in drznost. Julija se boste sprostili ob dobri družbi, besedah in glasbi. Naredili boste tudi korak naprej, omenjeno bo predvsem vezano na ljubezen. Avgusta se boste osvobojeni vrnili k novim delovnim obveznostim, spremljala vas bo odločnost. Od septembra do decembra: septembra si boste morali vzeti čas zase in predelati neke zadeve iz preteklosti. Blesteli boste v besednem izražanju. Oktober bo čas raziskovanja, sledili boste sebi in osebni svobodi. Novembra se bodo zadeve obrnile v pričakovani smeri. December bo mesec srčnih želja, odkriti morate tudi, kdo vašo pomoč resnično potrebuje in kdo ne. Od 23. 8. do 22. 9. Od januarja do aprila: znanje boste že januarja nadgradili in pridobili zanimive odgovore. Glede denarja je videti napredek v februarju, toda istočasno bo izziv čas sprejemanja preteklosti in odpuščanja. Spremljala vas bo učinkovitost in marca bodo v vaše življenje prihajali zanimivi ljudje. Aprila se boste na osvobojen način postavili zase in sprostila vas bo narava. Od maja do avgusta: maja se boste odločili, kaj boste počeli in kje boste uspešni. Ideje vam bo podaril srčni izvoljenec, ljudje iz poslovnega sveta in umetnost. Junija in julija boste umirjeni in na zadeve boste pogledali iz srca. Sprostili vas bodo sprehodi, narava, kulinarične dobrote. Avgusta boste pogumno rekli bobu bob in spoznali, česa ne potrebuje. Od septembra do decembra: pozitivne misli bodo tiste, ki bodo septembra prinesle ravnovesje in skladnost. Odprti boste za nova znanja in prijateljstva. Oktober in novembra bo za vas plodno obdobje in svoje talente boste znali izkoristiti na harmoničen način. Decembra boste telesu morali dodajati vitamine in dobesedno boste blesteli v ljubezni. Od 23. 11. do 21. 12. Od januarja do aprila: januarja vas bo spremljala tiha sreča in paleta ugodnih rešitev. Odgovornost vam bo prišla prav tako na delovnem mestu kot v ljubezni. Februarja boste naredili načrt in sledili svojim občutkom. V vaše življenje bodo prihajali ljudje, ki vas bodo osrečili (marec). Aprila bo sledilinapredek tudi pri denarju. Čas prinaša raziskovanja. Od maja do avgusta: maja se bodo dogodki zavrteli v pričakovani smeri, pridobili boste tudi informacije, ki vam bodo v ponos in oporo. Junija boste svoje mnenje povedali na odločen način in čas bo namenjen tudi za osebno rast. Julija in avgusta boste blesteli v vsem, kar boste počeli in dodatna energija vam bo v pomoč in oporo. Sprostila vas bo narava. Od septembra do decembra: septembra bo rdeča nit poslovnost in raziskovanje novih znanj. Odločitve, ki bodo sprejete v oktobru in novembru, bodo morale biti preudarne. Mnogo zadev se boste lotili drugače in tako pride uspeh. Srčni izvoljenec vam bo prinesel ogledalo in bogata spoznanja, kaj lahko spremenite in do katere mere. Decembra sledi čas drznosti in optimizma. Štajerski TEDNIK torek z 13. decembra 2022 leto Zajca torek, 13. 12. 2022 COLOR CMYK stran 19 Zanimivosti 19 Adventni koledar zdravja Tadej Šink, horarni astrolog Astrološko društvo Modra Luna 041 428 966 Kozorog Od 22. 12. do 20. 1. Od januarja do aprila: januarja in februarja vas bodo spremljale resnost, doslednost in temeljitost. Kolo usode vam bo zelo naklonjeno v ljubezni, kjer vas bo spremljala romantična energija. Februarja vam bo denar pritekal in marca malo odtekal. Toda globoko v sebi boste znali najti ravnovesje (v marcu). Spremembe bodo tiste, ki vam bodo v pomoč in oporo v aprilu. Od maja do avgusta: maja bo pred vami kar nekaj sprememb in novosti. Sprejeli boste modre odločitve in gradili boste na izkušnjah drugih ljudi. Junija in julija boste čas namenili za pogovore, romantiko in srčnost. Napredek časa bo prav gotovo v ljubezni in odlično se boste počutili doma. Avgusta boste nagrajeni za svoj trud in blesteli boste v službi. Od septembra do decembra: modre odločitve septembra vam bodo v ponos. Zelo aktivni boste v skupinskem delu in znali se boste postaviti zase. Novembra bodo uspehi vezani na delo in paleto sprememb, ki vam bodo v ponos. V ljubezni bo vladala romantika. Decembra se boste morali soočiti s kopico obveznosti. Rdeča nit bo ljubezen in drugi vam bodo ogledalo. Vodnar Od 21. 1 do 18. 2. Od januarja do aprila: odgovornost vam bo prišla prav, tako januarja in februarja, na delovnem mestu. Pridobili boste tudi uvide, kaj morate spremeniti. Marca boste navdih našli tako v pogovoru kot športu in raziskovanju. Aprila boste morali že na začetku reči bobu bob. Čas v sebi skriva uspeh in vsekakor boste morali najti notranji mir. Od maja do avgusta: kocke usode vam bodo maja in junija naklonjene v pogledu denarja in sodelovanja. Pridobili boste informacije, na katere boste upravičeno ponosni in vam bodo prinesle navdih in motivacijo. Napredek in povezanost bosta vezana na julij, res pa je, da bo v ljubezni tedaj tudi vroče in hladno. Avgusta se vam bo okrepila samozavest in želja po drznosti. Od septembra do decembra: septembra boste imeli paleto obveznosti in morali se boste bolj ciljno usmeriti. Oktobra boste veliko na poti in med ljudmi. Spremljala vas bo odločnost in posledično bo prišel tudi uspeh. Novembra se boste odločili, kaj sodi v sodi v ospredje, dinamično bo v ljubezni. Decembra bo čas napredka, navdiha, dobrih želja in ljubezni. Ribi Od 19. 2. do 20. 3. Od januarja do aprila: januarja boste našli navdih in motivacijo, to bo tudi pot do uspeha. Februarja in marca se boste soočili s kopico obveznosti in sledili bodo pozitivni preobrati na bolje. Pozitivne misli bodo tiste, ki vam bodo v ponos. Aprila se boste osvobodili bremen in skozi to boste našli rešitve. Sprostili vas bosta glasba in narava. Od maja do avgusta: maja bo za vas plodno obdobje, ko se bodo zadeve odvijale na dinamičen način in vendarle si boste morali postaviti meje. Junija in julija bo nekoliko bolj pikantno v ljubezni, ko bo sledilo tudi obdobje za osebno rast. Duhovna znanja vam bodo v pomoč in oporo. Sprostili vas bodo pogovori ali sprehodi ob vodi. Avgusta nekaj zdrave previdnosti ne bo odveč v odnosih, ugodno bo, da boste naredili načrt in sledili svojim občutkom. Od septembra do decembra: septembra se bodo zadeve obrnile v tisto smer, ki vam bo prinesla ravnovesje in skladnost. Oktobra boste blesteli tako v ljubezni kot v intimnosti doma. Pogovori vam bodo prinesli navdih tudi v novembru, ko si boste morali na novo postaviti neke osebne meje. Decembra bo čas osebne analize, romantike in delovnih obveznosti. Foto: Pexel.com V adventnem času, polnem veselega pričakovanja, lahko marsikaj naredimo za zdravje, dobro počutje in lepe odnose. Marija Merljak, živilska tehnologinja in odlična prehranska strokovnjakinja, nam je za vsak napisala recept za jed ali napitek za več zdravja in življenjske energije, pa tudi za več ljubezni in veselega razpoloženja v (pred) prazničnih dneh. Z njenimi napotki boste lahko do konca decembra naredili nekaj koristnega zase in svoje najbližje. Protistresna predpraznična sadna solata V skledico naložimo koščke vloženih breskev, prelijemo z ovčjim ali kozjim jogurtom in žlico akacijevega medu, potresemo z rozinami, mletim cimetom, sesekljanimi orehi in lešniki. Jed navda z dobrim počutjem, pomirja, prežene stres in vrne nasmeh. Namaz iz črne redkve in rdečih redkvic za krepitev telesa Črno redkev olupimo in naribamo, rdeče redkvice naribamo, dodamo malo na drobno narezanega radiča in šunke. Zmešamo z 1 dl grškega jogurta, solimo in popramo. Na rezino ajdovega kruha položimo list solate in nanj naložimo namaz. Pomaga tudi pri bolečem grlu, nasploh pa okrepi vse telo. Za preventivo in lajšanje kašlja Napitek proti duševni utrujenosti Izdolbemo črno redkev, tako da naredimo luknjo v sredini. V meso redkve z notranje strani naredimo z vilicami luknjice in vanjo nato z žlico naložimo med, spodaj pa podstavimo kozarec. Pustimo stati čez noč, da med skupaj s sokom črne redkve odteče v kozarec. Popijemo zjutraj na tešče. Ta imenitni sirup proti kašlju tudi krepi telo. Sveže stisnjen jabolčni sok ali kupljeni stoodstotni jabolčni sok zmešamo z žlico medu in pijemo večkrat na dan. Čaj iz listov zelene in peteršilja za zbijanje vročine Ječmenova kava za pomiritev V 1 dl vode damo 1 žlico ječmenove kave in ščep ingverja ali cimeta ter pustimo stati nekaj minut. Nato precedimo ter prilijemo še 1,5 dl mleka in dodamo 1 žlico čokolade v prahu. Segrejemo do približno 70 stopinj Celzija, ni treba zavreti. Popijemo zjutraj na tešče. Napitek nas pomiri, ogreje in spravi v pogon. Praznični kompot za krepitev telesa V 1 liter vode damo 1 pest koščkov svežih jabolk, 1 pest suhih sliv brez koščic, 1 pest suhih hrušk, 1 pest koščkov svežega in že zmehčanega kakija. Namesto kakija lahko dodamo 1 pest na koščke narezane kutine. Zavremo in nato kuhamo še pol ure, da se suho sadje zmehča. Pijemo čez dan. Okrepi telo. Obložen kruh s fižolovim namazom za boljši spomin Potrebujemo četrt kilograma kuhanega fižola, dva stroka česna, pol lončka kisle smetane, sol in poper, sok ene limone, eno rdečo pečeno vloženo papriko, košček feferona, oljčno ali bučno olje. Papriko, fižol, česen, limonin sok, kislo smetano, košček feferona, oljčno olje, sol in poper zmiksamo do kremaste strukture in to namažemo na kruh. Čez to položimo rezino sira, nekaj rezin kuhanega jajca ali eno rezino pršuta in čez še svežo zeljno solato, malo kuhane ajdove kaše in na kocke zrezano papriko treh barv, malo sesekljanega drobnjaka in česna. Prelijemo z orehovim ali lešnikovim oljem ter zmešamo. Prgišče mešanice damo na vsak sendvič. Okrepili si bomo spomin in hitrost razmišljanja. Imenitna priložnost za predpraznično druženje ob obloženih kruhkih. Sadna kupa za več življenjske energije Potrebujemo 50 g listov listnate zelene in 50 g peteršiljevih listov ter 6 dl vode. Vodo zavremo in damo vanjo liste zelene in peteršilja, kuhamo tri minute, precedimo, ohladimo in dodamo žlico medu. Pijemo sveže pripravljeno trikrat na dan. Pomaga pri zbijanju povišane telesne temperature in izboljšuje počutje v predprazničnih dneh. Slivov napitek proti stresu Potrebujemo 1 pest suhih sliv brez koščic, 1 vloženo breskev, pol pesti rozin, dve suhi figi, malo metinih lističev (lahko suhe ali zamrznjene), pol litra ali tri četrt litra jogurta, žlico medu in 1 čajno žličko limoninega soka. Zmiksamo, prelijemo v kozarce in okrasimo s svežim metinim lističem. Izjemno nas bo okrepčalo in obenem pomirilo. Hrenova omaka za krepitev dihal Dobro zmešamo 4 žlice naribanega hrena, 2 naribani jabolki, kozarec vina in nekaj žlic kisle smetane, da dobimo namaz. Ponudimo ga h kruhu in siru ali mesnemu narezku. Priložnost za prijetno decembrsko popoldansko druženje! Rožmarinov čaj z medom za krepitev spomina V 2 dl vode damo eno vejico svežega ali posušenega rožmarina, to zavremo in kuhamo še nekaj minut, nato precedimo in ohladimo ter dodamo še žlico medu. Popijemo lahko največ dve skodelici na dan. Sveži sok z rdečo peso in korenčkom za boljše počutje Potrebujemo dve rdeči pesi, eno veliko jabolko ali dve manjši jabolki in dva korenčka. Dodamo pol litra vode in zmiksamo. Namesto vode lahko prilijemo sirotko. Blagodejni napitek nam bo izboljšal počutje. Skupaj s sirotko je tudi uravnotežen predpraznični obrok. Napitek, ki razbremeni prebavila po praznični pojedini Za eno kupo potrebujemo dve zvrhani žlici zmrznjenega ali vloženega jagodičja. V skledico damo odtajano jagodičevje, eno žlico medu in eno žlico skute, sesekljane mandlje, orehe in lešnike, to prelijemo s sokom ene limone ali limete, na vrh damo žlico stepene sladke smetane ter po želji potresemo s čokoladnimi mrvicami. Okrasimo s svežimi lističi melise. Taka sadna kupa nam bo v decembrskih dneh povečala energijo. Potrebujemo pol litra kefirja, 1 olupljeno kumaro, tri stroke česna, sol, nekaj vejic peteršilja in malo korenčkovega soka. Zmiksamo v mešalniku in popijemo po težkem obroku. Razbremeni prebavila in nas napolni s koristnimi snovmi. Napitek za boljše učenje dolgih besedil Sladica za krepitev telesa Dve zvrhani žlici jagodičja (lahko je zamrznjeno in odtajano), 2 žlici ananasovih koščkov (lahko so iz konzerve) in 1,5 dl jogurta ali kefirja zmiksamo in spijemo. Pomaga pri učenju dolgih besedil. Čez noč v vodi namočimo suhe fige, jabolčne krhlje in suhe hruške, vsakih po 100 gramov. Naslednji dan to zmeljemo v mešalniku, dodamo še rozine, mlete lešnike, mlete orehe, mlete mandlje, neslane in zmlete arašide, ovsene kosmiče in sončnična semena, lahko malo sezama. Dobro premešamo in s kuhalnico prenesemo zmes na pladenj. Naložimo jo za 1 cm na debelo in postavimo v pečico za 1 uro na 120 stopinj Celzija, da zmes postane čvrsta. Razrežemo jo na kocke, zložimo v škatlo za praznične piškote in postavimo v hladilnik. Sladico v predprazničnem dnevu ponudimo za krepitev telesa. Melita Berzelak Ruski hrenov napitek Hren je odlično krepčilo. Pomaga tudi pri prehladnih obolenjih. V kozarec vroče vode damo eno žlico nastrganega hrena, eno žlico medu in noževo konico mletih nageljnovih žbic. To počasi pijemo, lahko tudi grgramo. Pomaga pri prehladu in krepi vse telo. Štajerski TEDNIK torek, 13. 12. 2022 COLOR CMYK Križem kražem 20 stran 20 torek z 13. decembra 2022 Piše: Mateja Toplak z La dolce vita, Toskana Vonj vrtnic Če bi mi kdo v prvem tednu mojega bivanja rekel, naj opišem Firence, ne bi našla istih besed kot danes. Morda bi takrat rekla, da je mesto glasno in nabasano s turisti, a lepo kot slika. Prve dni sem bila namreč kot gledalec v interaktivni kinodvorani, hodila sem po istih poteh in vsakič se je zdelo, da je nekaj drugače. Da so čez noč premešali hiše, zloščili kipe ali vsaj prestavili cvetlične lonce. Pogosto sem se znašla pred Davidom, ki se je bleščal v popoldanskem soncu, kakor da bi ga namazali z oljem, in opazovala sončno svetlobo, ki je potovala skozi kapljice Neptunove fontane in risala mavrico. Toskanska prestolnica me je presunila, umetnost je zrla vame na vsakem koraku in glasba se je pretakala iz ulice v ulico, da so bili moji čuti tako okupirani, da sem se pogosto izgubila na istem križišču kot dan poprej. Zadevala sem se ob okorne turiste z velikimi foto- aparati in tudi sama obračala svoj pogled nekam navzgor in raje zijala skozi objektiv, kot pa opazovala s prostim očesom. Foto: Mateja Toplak David je mojstrovina renesančnega kiparstva, ki jo je med letoma 1501 in 1504 ustvaril italijanski umetnik Michelangelo. Biblični junak David, več kot pet metrov visok marmornat kip, je najbolj znana kiparska umetnina v Firencah (na fotografiji replika). Foto: Mateja Toplak Ponte Vecchio je srednjeveški kamniti most, znan po drobnih trgovinah (nekoč so bile to mesnice, danes predvsem zlatarne). No, čez nekaj tednov se je zgodil neke vrste premik. Iz golega opazovanja turističnih znamenitosti, sem začela spoznavati in čutiti mesto. Iz turista, ki v Firencah praviloma preživi nekaj dni, sem sem prelevila v tujca, ki poskuša spoznati novo okolje, ljudi, njihove navade in prepričanja. Na glavnem trgu sem opazovala slikarje. Pili so capuccino in se sladkali s cornetto-m (italijanska različica francoskih rogljičkov, pogosto so polnjeni s pistacijevo kremo). Ob večerih sem postopala na znamenitem Ponte Vecchiou in motrila glasbenike, ki so pospravljali instrumente — turisti, ki so jim prej ploskali in v klobuk metali šolde (soldi: nekdanji italijanski kovanci; beseda se še zmeraj pogosto uporablja za evrske kovance), so že zdavnaj odšli na spritz (osvežilen koktajl na osnovi penečega vina, ki ga v Italiji običajno postrežejo kot aperitiv). Med firenškimi ulicami sem iskala odročne kotičke, kjer se med smehom sliši italijanščina in je turist redek obiskovalec. Opazovala sem sončne zahode iz cvetočih vrtičkov, domačini so kimali, češ kar naprej, da sem vonjala njihovo prijaznost in mlade vrtnice, ki so se šele odpirale. Sladkast vonj se je dvigoval nad Firencami kakor neviden oblak, in če bi mi kdo danes rekel, naj opišem Firence, ne bi pisala o hrupnem mestu, nabasanem s turisti, temveč o sladkostih italijanskega življenja. Gre za nekaj težko določljivega, nekaj, čemur Italijani pravijo “la dolce vita”. Izraz izhaja iz svetovno znanega italijanskega filma La dolce vita (Fellini, 1960) in marsikdo ga povezuje s predstavo o slikovitem življenju v Italiji. V direktnem prevodu “la dolce vita” pomeni sladko življenje, polno lepote in užitkov. A kaj to v resnici sploh pomeni? In kako živeti to sladko življenje? Najbolj iskren odgovor je, da tega v resnici ne vem. Morda je “la dolce vita” tisto, kar čutim, ko vonjam bezeg ob cesti in opazujem ciprese, ki plešejo v vetru. Ali ko me, medtem ko opazujem sončni zahod iz Michelangelovega trga, prešine ideja, da bi lahko bila slikarka. Nato divjam v trgovinico s slikarskim priborom in začnem opazovati stavbe in poskušam slikati, čeprav … Morda pa je “la dolce vita” ravno filozofija čuječnosti in življenja v trenutku. Morda želja po tem, da gremo v svet, spoznamo nove ljudi s podobnimi nazori in idejami, ki nam pomagajo živeti to sladkosti polno življenje? Foto: Mateja Toplak Pogled na znamenito firenško katedralo Santa Maria del Fiore iz enega od cvetočih vrtičkov (Giardinodelle rose). KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu, Estera Korošec Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Tehnična redakcija in grafično oblikovanje: Slavko Ribarič, Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Napeta drama, ki so jo premierno predvajali na televizijski mreži CBS septembra 2018, govori o dogajanju v newyorški pisarni Zveznega preiskovalnega urada. Člani ekipe uporabijo svoje znanje, talente in tehnične spretnosti, da bi ohranili New York in državo varno. Agentka Maggie Bell (Missy Peregrym) prihaja iz družine, ki je sodelovala z zveznim preiskovalnim uradom. Skrbi tako za sodelavce kot za ljudi, ki jih varuje. Njen partner je agent Omar Adom ‘OA’ Zidan (Zeeko Zaki), ki je delal dve leti pod krinko za DEA, ameriški urad za boj proti drogam, preden ga je FBI poklical v svoje vrste. Nad njima je posebna agentka Dana Mosier (Sela Ward), ki deluje pod stalnim pritiskom 24 ur na dan, 365 dni na leto in ima neizpodbitno glavno avtoriteto. V ekipi je še posebni agent Jubal Valentine (Jeremy Sisto), ki je glavni povezovalni član pisarne, saj je s svojim razumevanjem tako nadrejenih kot podrejenih postal glavni motivator ekipe. Kristen Chazal (Ebonée Noel) je vrhunska analistka, ki se je pridružila ekipi neposredno z univerze in zna sestaviti koščke velike slike hitreje kot vsi drugi. ENOK - kitajski rakunji pes, LIER - mesto v Belgiji, VIDALI, Ksenija - naša sopranistka Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,70 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,95 EUR. Celoletna naročnina: 183,20 EUR, za tujino v torek 172,87 EUR, v petek 200,38 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. Štajerski TEDNIK torek, 13. 12. 2022 21 Lenart z Božično-novoletne prireditve Podravje z Iz studia Radia Ptuj Sejemski petki in sobote Avto Rajh in Radio Ptuj poklanjata vinjete V prazničnem decembru bo v Lenartu živahno, še posebej na osrednjem trgu pod cerkvijo. Veseli december v programu Radia Ptuj prinaša številna presenečenja, glasbene goste in zabavne igre. Še posebej Štajerska budilka je zmeraj iskriva, zabavna in nasmejana, vmes pa jutranjika zmeraj najdeta še čas in priložnost za to, da poslušalce razveselita s kakšno lepo nagrado. Foto: SD Praznični december se je v Lenartu začel z odprtjem božično-novoletnega sejma. Foto: arhiv Radia Ptuj času poslušalec ali poslušalka oglasi, bo vinjeta njegova, v nasprotnem primeru bodo poklicali naslednjega. Ena vinjeta je nove- ga lastnika dobila prejšnji petek, tri srečneže bomo izžrebali še 16., 23. in 30. decembra. NŠ Od torka do torka Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. Tadejev znakoskop 5 7 8 9 6 2 4 7 8 7 5 6 7 7 6 1 3 2 9 8 2 Minuli petek in soboto so že bile odprte stojnice, na katerih domači ponudniki prodajajo drobna darilca, obiskovalci pa se lahko med drugim ogrejejo tudi s kozarčkom kuhanega vina in posladkajo s kakšno domačo dobroto ter obenem prisluhnejo živi glasbi. Petki in sobote bodo sejemski vse do božiča, kot vsako leto pa bo na Trgu osvoboditve tudi letos tradicionalno silvestrovanje, in sicer ob zvokih Srčnih muzikantov. Poleg sejma se bo v Lenartu decembra še veliko dogajalo: pripravljajo namreč tudi miklavževanje in baletni večer učencev glasbene šole, več koncertov, predstav za odrasle in otroke, razstav in ustvarjalnih delavnic, na katerih se bodo udeleženci naučili izdelovanja okraskov in krasitve prostorov. SD Oven Bik Dvojcka Rak Lev Devica Tehtnica Škorpijon Strelec Kozorog Vodnar Ribi Ljubezen Posel << <<< << << < << < << <<< <<< < << ------------- Denar €€€ € € €€ €€€ €€ €€ € €€ €€ € € Lepi spomini ne bledijo! Zdravje ›› › ››› › › ›› › ››› › ››› ››› ›› œ˜š“¤Ž£Žœ‘œ–œ¨ထ –“£œ¯Š¯šŠ˜œ¨Š—“¨Š£Š—“¨ŠąŽ‹—“Ļš”Žထ “š£“šŠ¡œ¾“¤ŽŠ¡’“¨£–œą¤Ž¨“—–œ k¤Š”Ž¡£–Ž‘Š¤Žš“–Š¯Š£ŽŠ—“”œ –œ¤“¯¨“¡›œ“š¦š“–Š¤›œŠ¡“—œœŠ¡“¤Ž £œ¡œš“–¦ထ¯šŠšŒ¦ဘ Ž¡¤Ž˜Ž—”“¡“’œšœ£¤“—ŽĻ“”œ¨¡Ž¤Ž–—œ£¤“ဘ Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov. (velja za teden od 13. do 19. decembra 2022) 1 znak – slabo, 2 znaka – dobro, 3 znaki – odlično Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago. Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Radio-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 19. decembra. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s kupončkom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@radio-tednik.si. Izmed vseh poslanih rešitev razrezanke bomo vsak teden izžrebali dobitnika zanimive in lepe nagrade, ki jo podarja Bukvica, knjigarna in papirnica. Zdaj pa veselo na delo! Srečna izžrebanca Tednikove nagradne razrezanke sta: Erik in Staš Grgec, 2250 Ptuj Nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke!  Tednikova nagradna razrezanka z Kaj je na fotografiji? Tednikova nagradna razrezanka - kuponček Ime in priimek: ______________________________________ Naslov: ____________________________________________ Pošta: _________________________________________ Foto: ČG www.tednik.si ob tem pa jim prinesejo še lepe nagrade. V decembru so se odpravili v podjetje Avto Rajh v Ljutomer, natančneje v njihov salon Kia, in tam med vozili Kia posneli zabaven videospot, ki poslušalcem prinaša enkratne nagrade – kar štiri e-vinjete. Poklanja jih podjetje Avto Rajh, d. o. o., pooblaščeni prodajalec in serviser vozil znamk FORD, CITROEN in KIA. Videospot najdete na Facebook profilu Radia Ptuj, za sodelovanje v nagradni igri pa je treba videospot deliti, všečkati ter v komentar zapisati, zakaj prav vi potrebujete novo vinjeto. V zasebno sporočilo FB-profila radia Ptuj je treba poslati še besedo vinjeta, svoje ime, priimek in telefonsko številko, saj bomo tistega, ki ga bomo izžrebali, poklicali po telefonu. Telefon bo zazvonil petkrat, če se v tem Sudoku z Sudoku 1 3 stran 21 Za kratek čas torek z 13. decembra 2022 Pogosto pri snovanju nagradnih iger svoj pevski talent pokažejo tudi Trije Tanori – Dalibor Bedenik, Domen Hren in Marjan Nahberger, ki so v nekaj letih, odkar jih poznamo pod tem skupnim umetniškim imenom, pripravili že precej odmevih vokalnih in video priredb oziroma šaljivih verzij priljubljenih skladb, v katerih so prepevali o aktualnih in zabavnih temah. Skladbe so poslušalce, pa tudi obiskovalce Facebook profila Radia Ptuj, navdušile, saj so fantje za vse svoje skladbe posneli tudi videospote, večino na najprepoznavnejših ptujskih lokacijah ali pri poslovnih partnerjih. Odziv je bil izjemen, videospoti so dosegli izjemno gledanost – spot Adijo tašča si je ogledalo celo 140.000 gledalcev, Trije Tanori so tako dokazali, da s satiro lahko dosežejo srca in pozornost poslušalcev, COLOR CMYK Štajerski TEDNIK torek, 13. 12. 2022 COLOR CMYK Poslovna in druga sporočila 22 stran 22 torek z 13. decembra 2022 9HOLNDERçLĀQDGREURGHOQDDNFLMD Podravje na moji dlani - ERĺLÉQRGDULORQDYVDNLGODQL Pošlji SMS z besedo NADLANI ALI NADLANI5 9 1 9 1 a n Hvala! S tvojo SRPRĀMRERGDULOR WXGLQDWLVWLGODQL NMHUVLFHUQHELELOR Proostovoljni prispeevkiVH]EL i LUDMRYWUJRYLLQDK-DJHU*RULćQLFD.LGULËHYR 0DMćS ćSHUN HUNLQ3WXM7X UN LQ LQ3WXM7XććPDUNHWLĆSLF0DUNR PDUNHWLĆSLF0DUNRYYFL+DORĚDQND=DYUË.HD'HVW FL+DORĚDQND=DYUË.HD'HVWUUUQQLN Q in Ptuj, Osojnikovaa cesta; Su Supernova Ptuj; Qcenter Ptuj ter v restavracijah restavracijaah *DVVWUR3WXM0XUćLLË3WXMÊH ÊHOODQ6ORYHQMDYDVLQY+RWHOX5RćNDU+DMGRćH Q 6ORYHQM 6ORYHQMDYDVLQY+RWHOX5RćNDU+DMGRć RćH ADVENTNI IZLET 99$5$Ŀ'Ζ1 'UXçED5DGLR7HGQLN3WXMVNXSDM]2EĀLQR6YHWL$QGUDç LQ3RGUXçQLĀQR2VQRYQRåROR9LWRPDUFLYDELQDSULUHGLWHY (sobota, 3. 12. in 17. 12.) Potek izleta: 2GKRGYSRSROGDQVNLKXUDKLQYRŀQMDL]3WXMDSURWL9DUDŀGLQX6SUHKRGLOLVHERPRVNR]L VWDURPHVWQRMHGURPLPRWUŀQLFHWUJDWUDGLFLRQDOQLKREUWLPHVWQHKLģHLQYVHGRVWDUHJDJUDGX%RŀLÏQD ÏDURYQLMDVHERSUHSOHWDODVNR]LYVDNNRWLÏHNWHJDÏXGRYLWHJDEDURÏQHJDPHVWDPDPOMLYHYRQMHRNXVHLQ JODVQHQDVPHKHERÏXWLWLQDYVDNHPNRUDNX/MXELWHOMLGUVDQMDERGRODKNRXŀLYDOLYHGLQVWYHQHPGUVDOLģÏX VUHGL OHSR RNUDģHQLK XOLF LQ ÏDUREQHP DGYHQWQHP Y]GXģMX &HORWHQ DGYHQW Y 9DUDŀGLQX ER VSUHPOMDOD ERJDWDSRQXGEDRNXVQHKUDQHLQSLMDÏHNMHUVHER]DYVDNRJDUQDģORNDMGREUHJD]DSULJUL]QLWQDMPODMģLSD VHERGRODKNRSR]DEDYDOLYDWUDNWLYQL+LģL%RŀLÏND9YHÏHUQLKXUDKSRYUDWHNSURWL3WXMX ODHOD S PTUJA: xȜ SULXGHOHŀELQDMPDQMRVHE 785Ζ67ΖÎ1$$*(1&Ζ-$3/$<$ Puhova ulica 21, 2250 Ptuj 02 292 60 04 xȜ SULXGHOHŀELRVHE info@agencija-playa.si Cena: 17,90 eur/osebo www.agencija-playa.si =QDPLERGRSHOLVORYHQVNHSHVPLXĀHQFL 2VQRYQHåROH&HUNYHQMDN9LWRPDUFL Vidimo se v sredo, 14. decembra, ob 16.30 YYHĀQDPHQVNLGYRUDQLY9LWRPDUFLK 3ULGLWHYVLNLçHOLWHSUHçLYHWLSULMHWQHWUHQXWNHYGUXçEL QDMEROMåLKYGUXçELRWURN 9VWRSMHSURVW 3URMHNWSRGSLUD2EĀLQD6YHWL$QGUDçY6ORYHQVNLKJRULFDK   Štajerski TEDNIK torek, 13. 12. 2022 stran 23 Oglasi in objave torek z 13. decembra 2022 Mali oglasi PRI PRODAJALCIH ČASOPISOV STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Danilo Horvat s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. ODKUPUJEMO vse vrste hlodovine iglavcev in listavcev, hrast, bukev, bor, smreka … Možnost odkupa tudi na panju in spravilo lesa. Aleksander Šket, s. p., Irje 3d, 3250 Rogaška Slatina. Tel. 041 785 318. KMETIJSTVO IZ NO ŠTEV VE ILKE www w.re .repor repor porter t .si ter si COLOR CMYK DOSJE Zakaj se je Tito bal Jovanke: novi dokumenti iz beograjskih arhivov INTERVJU Igor Omerza, raziskovalec Udbe: Jovanka je Titu grozila s pištolo, posredoval je Stane Dolanc. Jovanka ni bila žrtev: imela je toliko zlata, kot je bila težka. KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in preostalo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. KUPIM traktorske priključke in traktor. Tel. 041 680 684. RAZNO ZBIRALEC kupi stare figurice Pez in Kinder, lahko tudi poškodovane ali nekompletne. Plačilo dobro. Inf. na mobitel 068 185 000. POLITIČNO OZADJE Zakaj je v resnici počilo med Robertom Golobom in Tatjano Bobnar Umrli so Umrli so: Daniel Fras, Ptuj, Ob Grajeni 1a, roj. 1952 – umrl 28. novembra 2022; Terezija Arnuš, roj. Šmigoc, Dornava 99a, roj. 1933 – umrla 29. novembra 2022; Ana Vučak, roj. Vučak, Polenšak 28, roj. 1931 – umrla 30. novembra 2022; Janez Kopše, Žetale 8, roj. 1934 – umrl 30. novembra 2022; Katarina Kramberger, roj. Potočnik, Placar 69a, roj. 1950 – umrla 30. novembra 2022; Elizabeta Viher, roj. Pintarič, Krčevina pri Ptuju 81, roj. 1938 – umrla 1. decembra 2022; Alojzija Dokl, roj. Voda, Ptuj, Kokolova ul. 7, roj. 1943 – umrla 2. decembra 2022; Viktor Mlakar, Zakl 8, roj. 1952 – umrl 2. decembra 2022; Stevan Šintai, Brezovec 25, roj. 1951 – umrl 2. decembra 2022; Pavla Klinger, roj. Klinger, Ptuj, Zidanškova ul. 7, roj. 1929 – umrla 3. decembra 2022; Vera Muršič, roj. Zorko, Ptuj, Peršonova ul. 41, roj. 1928 – umrla 3. decembra 2022; Frančišek Kociper, Šardinje 15a, roj. 1941 – umrl 3. decembra 2022; Vida Robin, roj. Petek, Nova vas pri Ptuju 79, roj. 1938 – umrla 4. decembra 2022; Leopold Vajda, Mala vas 32a, roj. 1945 – umrl 5. decembra 2022; Marija Mlinarič, roj. Jurkovič, Ptuj, Potrčeva c. 50, roj. 1930 – umrla 5. decembra 2022; Alojz Vesenjak, Janežovci 11b, roj. 1938 – umrl 5. decembra 2022; Kristina Rakuša, roj. Hojnik, Ptuj, Šeronova ul. 5, roj. 1932 – umrla 6. decembra 2022; Terezija Hameršak, roj. Kuhar, Bukovci 17, roj. 1941 – umrla 6. decembra 2022. 'UXçED5DGLR7HGQLN3WXMVNXSDM]2EĀLQRCerkvenjak LQ2VQRYQRåROR&HUNYHQMDN9LWRPDUFLYDELQDSULUHGLWHY =QDPLERGRSHOLVORYHQVNHSHVPLXĀHQFL 2VQRYQHåROH&HUNYHQMDN9LWRPDUFL Vidimo se YĀHWUWHNGHFHPEUDREXUL Y'RPXNXOWXUH&HUNYHQMDN 3ULGLWHYVLNLçHOLWHSUHçLYHWLSULMHWQHWUHQXWNHYGUXçEL QDMEROMåLKYGUXçELRWURN Lepi spomini ne bledijo! œ˜š“¤Ž£Žœ‘œ–œ¨ထ –“£œ¯Š¯šŠ˜œ¨Š—“¨Š£Š—“¨ŠąŽ‹—“Ļš”Žထ “š£“šŠ¡œ¾“¤ŽŠ¡’“¨£–œą¤Ž¨“—–œ k¤Š”Ž¡£–Ž‘Š¤Žš“–Š¯Š£ŽŠ—“”œ –œ¤“¯¨“¡›œ“š¦š“–Š¤›œŠ¡“—œœŠ¡“¤Ž £œ¡œš“–¦ထ¯šŠšŒ¦ဘ 9VWRSMHSURVW 3URMHNWSRGSLUD2EĀLQD&HUNYHQMDN 23 Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, solza, žalost, bolečina te zbudila ni, ostala je praznina, ki hudo boli. SPOMIN 12. decembra je minilo eno leto, odkar nas je zapustila draga žena, mama, babica Ana Kmetec IZ JUROVCEV 24 Hvala vsem, ki ji prižgete svečo ali se je samo z lepo mislijo spomnite. Njeni najdražji In memoriam: Zvonka Kneževič (rojena Kumer 1938–2022) Za poslavljanje od ljubljenih in dragih je težko najti prave besede. Za vsakim posameznikom ostaja nekaj stvari in veliko spominov ter nekaj skopih podatkov o življenju in delu. Poslavljamo se od Zvonke, priljubljene in spoštovane gospe, tovarišice, prijateljice, ki je s svojim delom pustila izjemen pečat na Ptuju, v Sloveniji in širšem okolju. Ob vsej uspešni karieri pa je neprecenljiva njena vloga žene, matere, babice in sestre. Njeno poklicno in prostovoljsko pot je zaznamovala ljubezen do narave, okolja in kulturne dediščine. Neprecenljiv je njen prispevek pri hortikulturnem urejanju njej tako dragih mest Ptuja in Ormoža. Pri Turistični zvezi Slovenije pa je nekaj časa vodila komisijo za ocenjevanje urejenosti mest in krajev. Od leta 1963 do upokojitve je bila poklicno vezana na Ptuj kot: inšpektorica za gozdove, načelnica inšpekcijskih služb, sekretarka Izvršnega sveta občine Ptuj, direktorica Davčne uprave Ptuj. Ves čas pa je svoje znanje prostovoljsko delila v številnih društvih in akcijah, saj je s svojo neizmerno energijo, srčnostjo in z vedno novimi idejami znala motivirati ljudi v svojem okolju. Do danes so sadovi njenega dela prerasli v pomembne domače, državne in mednarodne prireditve. Tako je močno zaznamovala delovanje Turističnega društva Ptuj, ki ga je vodila od leta 1986 do 1991. V času, ko je vodila TD Ptuj, je imelo nekaj sto članov. Največ so delali na področju urejanja okolja, subvencioniranem nakupu cvetlic, organizirali so predavanja o urejanju okolja. Po njeni zaslugi se je društvo skupaj s krajevno skupnostjo Ptuj in Komunalnim podjetjem Ptuj, osnovnimi šolami in Občinsko turistično zvezo vsa leta vključevalo v tekmovalno akcijo Očistimo naše okolje ter Očistimo Slovenijo in vzgojimo sami sebe. TD Ptuj je pod njenim vodenjem zaslužno za začetek državne razstave Dobrote slovenskih kmetij. Bila je predsednica odbora za Kurentovanje v letih 1989 in 1990, ko sta bila organizatorja Kurentovanja Folklorno in Turistično Ptuj. Pod njenim vodstvom se je zgodil preobrat v vsebinskem in organizacijskem smislu; to je omogočilo postopno širitev in profesionalizacijo kurentovanja do današnjih mednarodnih razsežnosti. V času njenega predsednikovanja je bilo društvo tudi nosilec aktivnosti v Turističnem tednu, skupaj s TOZD Gostinstvo Haloški biser. Prireditve in turistični deležniki pa so bili predstavljeni tudi v posebnem Biltenu, za katerega so načrtovali, da bo kasneje tudi priloga novega turističnega vodnika Ptuja. TD Ptuj pa je pod njenim vodstvom skupaj s Pokrajinskim muzejem Ptuj načrtovalo ustanovitev turističnega podjetja Ptuj. Vse te akcije in načrte je prekinila osamosvojitvena vojna in se niso nadaljevali v obliki, kot si je zamislila ona. Vedno je bila pred časom, kot radi rečemo za močne razvojno misleče posameznike. Že takrat je vedela, kako bi morali v turizmu delati na Ptuju. Njeno delo je bilo prepoznavno in cenjeno. Pisala je tudi strokovne članke za Tednik o urejanju okolja, s poudarkom na zelenih ograjah in urejanju vrta in o ozelenitvi mesta. Za svoje delo je prejela tudi več priznanj na področju turizma in odlikovanj: med drugimi leta 1980 Red dela s srebrnim vencem, predsednika SFRJ Tita; leta 1996 odlikovanje Častni znak svobode – za zasluge pri pospeševanju turizma jo je odlikoval predsednik republike Slovenije Milan Kučan Po upokojitvi se je preselila v Ljubljano in se posvetila svoji drugi najpomembnejši karieri, družini možu in vnukom. Na Ptuj pa se je vračala na novo domovanje na Placar, kjer je urejala hišo, vrt in cvetje. Zvonka je bila dolgoletna članica Društva prijateljev Ptuja v Ljubljani. Sodelovala je pri vseh dejavnostih društva. S svojo prijaznostjo in delavnostjo nam je polepšala naša druženja ob različnih prireditvah in izletih. Ostala nam bo v spominu kot topla in vedno nasmejana prijazna gospa. Pokopali so jo 17. novembra na Žalah v družinskem krogu. Branka Bezeljak in Majda Goznik   Ž¡¤Ž˜Ž—”“¡“’œšœ£¤“—ŽĻ“”œ¨¡Ž¤Ž–—œ£¤“ဘ Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov. Štajerski TEDNIK torek, 13. 12. 2022 COLOR CMYK Črna kronika 24 stran 24 torek z 13. decembra 2022 Ptuj z Vandalizem na parkirišču trgovskega centra Namerno poškodoval vozilo, ujele so ga kamere Namerno poškodovanje vozila na parkirišču je nekaj, kar se dogaja velikokrat. Storilce le s težavo izsledijo, tudi zato je takšnih po navadi ponavljajočih se dejanj veliko. A sodobne tehnologije prinašajo tudi marsikaj dobrega. Najnovejši avtomobili Tesla imajo namreč kamere, ki spremljajo dogajanje okrog vozila. Prav te so ujele storilca, ki je vozilo poškodoval na parkirišču enega izmed ptujskih nakupovalnih centrov. Policija ga že išče, bodo pa zelo veseli tudi pomoči vseh, ki imajo morebitne informacije o storilcu, starejšem možakarju na fotografijah. Foto: arhiv To ni prvi primer vandalizma, na parkirišču trgovskega centra so jih v zadnjem obdobju zabeležili precej. Praviloma je vandale, ki z raznimi ostrimi predmeti poškodujejo vozila, zelo težko ali celo nemogoče izslediti. Kljub prijavi na policijo večina tovrstnih primerov ostane nerešenih. Lastniki imajo stroške, ki jih bodisi krijejo sami bodisi zavarovalnica. A veliko večje zadoščenje je ujeti tistega, ki je to storil. V upanju, da jima bo to uspelo in da bo starejši možakar, ki je 28. novembra poškodoval njun popolnoma nov avtomobil, sta se oškodovana lastnika obrnila tudi na javnost. Toliko bolj ga želijo izslediti, ker to ni osamljen primer vandalizma. V zadnjih mesecih je bilo primerov poškodovanja vozil pred Qcentrom na Ptuju več. Seveda ni znano, ali je storilec isti ali ne, je pa javna objava, za kar sta se odločila oškodovanca, lekcija tudi drugim morebitnim storilcem. Motiv ujetega, ki je – sodeč po registrski tablici – tujec, ostaja neznan. Kot je razvidno iz posnetkov, se je na parkirišče pripeljal s temno modro Toyoto hybrid. Po izstopu iz vozila se je najprej sprehodil in ogledal avtomobile, nato pa z ostrim predmetom zelo na hitro porisal vozilo. Policija je s primerom seznanjena. Tudi posnetek nadzornih kamer centra in Tesle so jim predali. »Upamo, da storilca čim prej najdemo, da ne poškoduje še kakšnega vozila,« pravita lastnika iz okrepčevalnice Na žlico, ki sta Teslo dobila dva dni prej, preden se je nad vozilom znesel nepridiprav. Dženana Kmetec Foto: arhiv Storilca so ujele nadzorne kamere samega vozila. Sp. Podravje, Slovenija z Z vstopom Hrvaške v schengen prost prehod meje Obmejne občine se bojijo še večjega prehajanja Romov S prvim januarjem, ko bo Hrvaška vstopila v schengensko območje, bodo na mejnih prehodih dvignili zapornice in prižgali zelene luči, mejna kontrola se ne bo več izvajala, pravijo na notranjem ministrstvu. Ob prostem prehodu meje pa se občani obmejnih občin poleg povečanja ilegalnih migracij bojijo tudi večjega prehajanja Romov iz sosednje Hrvaške. Preverili smo, kakšne spremembe se obetajo na meji z dnem, ko Hrvaška vstopa v schengensko območje. Na notranjem ministrstvu so pojasnili, da bodo nadzor na slovensko-hrvaški kopenski in morski meji odpravil (izjema so zračne linije, kjer naj bi nadzor odpravili konec marca 2023). Kot pravijo, bodo lahko vsi potniki, ki izpolnjujejo pogoje (veljavni osebni dokument za prehod meje), mejo med Slovenijo in Hrvaško prestopili kjerkoli. Mejna kontrola se ne bo izvajala več, bodo pa policisti izvajali »nadomestne ukrepe in bodo še vedno prisotni na obmejnem območju«. Kaj točno to pomeni, niso pojasnili. Očitno pa je, da Slovenija ne bo sledila zgledu Avstrije, ki še vedno na mejnih prehodih nadzira mejo s Slovenijo, čeprav sta obe državi Nihče od 1.411 mejnih policistov ne bo izgubil službe Varovanje zunanje in notranje schengenske meje izvaja skupaj 1.725 policistov. Samo na meji s Hrvaško jih je 1.411. Na ministrstvu zatrjujejo, da nihče ne bo izgubil zaposlitve: »Velika večina teh policistov bo nadaljevala delo na področju t. i. izravnalnih ukrepov in nalog, povezanih s tujci. Zanje so že pripravili vprašalnik, saj želimo pridobiti njihove odzive in slišati njihove želje o nadaljevanju kariere v policiji.« del schengenskega območja: »Na sedanjih mejnih prehodih bomo z dnem vstopa Hrvaške v schengensko območje »dvignili zapornice«, prižgali zelene luči (kjer so nameščeni semaforji) in prilagodili talne oznake novim pravilom.« Vrbnjak: »Treba bo zaščititi rob Slovenije« V mejnih občinah se hkrati s prostim prehajanjem meje občani bojijo povečanja ilegalnih migracij, pa tudi večjega prehajanja Romov iz sosednje Hrvaške. S slednjimi imajo že sedaj težave tudi v Ormožu – od beračenja, brskanja po smeteh, do vdiranja in odnašanja vrednejših materialov iz tamkajšnjega zbirnega centra. Župan Danijel Vrbnjak pravi, da so pristojno ministrstvo opozorili na morebitno povečanje navedene problematike. Kot je dejal, pa informacije, kako bo delovala Policija, še nimajo. »Napovedano Foto: MH Na ministrstvu za notranje zadeve pravijo, da bo z vstopom Hrvaške v schengen prost prehod meje. je srečanje s predstavniki policijske postaje Ormož, na kak način bomo zadevo obvladali. Zapornice se bodo dvignile, omogočen bo prosti prehod. Že sedaj, ko odstranjujejo zaščitne ograje, so se takšne in drugačne migracije malenkost povečale, s tem pa bo tega absolutno več. Treba bo zaščititi rob Slovenije. Pričakujemo, da bodo policisti najverjetneje v sodelovanju s slovensko vojsko pogosteje opravljali preglede in ščitili območje RS, predvsem obmejne občine,« je dejal Vrbnjak. Pričakujejo, da bo Hrvaška izvajala učinkovito varovanje Na notranjem ministrstvu konkretnega odgovora, na kak način bodo varovali Slovenijo pred morebitnim povečanjem ilegalnih migracij in prehajanja Romov, niso podali: »Slovenska policija vseskozi spremlja in analizira razmere ne samo na meji s Hrvaško, ampak na celotnem območju Zahodnega Balkana, ki neposredno vpliva na Dnevi od Lucije do božičnega dne (13.12.- 25.12.) vreme vseh mesecev za drugo leto povedo. Rojstva: Patricija Brmež Palma – deček Noel; Sara Kolmanič – deček Adriano; Dominika Rojko – deklica Valentina; Špela Erker – deček Jakob; Jana Arzenšek – deček Vid; Tamara Bočnik – deklica Iva; Rosana Tarodi – deklica Ema; Tjaša Rajh – deklica Lana; Anamarija Romih – deček Elias; Anemari Babič – deček Andraž; Nuša Žižek – deklica Lucija; Doris Bračič – deček Lenart; Sabina Vulović – deček Filip; Veronika Pejčić – deklica Zara. Poroka – Ptuj: Ivan Vogrinec in Gabrijela Lužnik, Jablovec 57b. razmere na naši meji. Vsi ukrepi policije so in bodo tudi ob vstopu Hrvaške v schengensko območje prilagojeni trenutni varnostni situaciji s ciljem zagotavljanja varnosti državljanov Slovenije in preprečevanju nezakonitih migracij. Slovenija pričakuje, da bo Hrvaška po vstopu v schengen izvajala vse potrebno za učinkovito varovanje zunanje schengenske meje, še posebej v luči obvladovanja migracij.« Monika Horvat Danes bo sprva še precej jasno, čez dan pa bo oblačnost od juga naraščala. Zjutraj in deloma dopoldne bo po nekaterih nižinah megla. Na Primorskem bo pihala šibka burja. Najnižje jutranje temperature bodo od -9 do -4, v alpskih dolinah do -15, ob morju okoli -2, najvišje dnevne od -5 do 0, na Primorskem od 1 do 6 °C. OBETI: V sredo bo pretežno oblačno in ponekod megleno. Nekoliko topleje bo. Napoved za Podravje Vir: ARSO