-----   388   -----
Novice iz deželnih zborov.
19. novembra   so   se  priceli  vsi  dezelni   zbori na-sega cesarstva; kako, naj povedo naslednje vrstice:
Zbor ogerskih velikasev je nagovoril taver-> nik; grof Czirakyi-jev predlog, da predsednik presvitii cesarici ponese zborova voscila za njen god, je bii z eljen-klici enoglasno sprejet; bran je bii kraijev rescript, kterega je zbor rnolce poslusal potem pa skle-nil sejo.
Zbor ogerskih poslancev je predsednik prieel o poldne z nagovorom , v kterem je eb kratkem raz-< lagal vazno nalogo tega zbora, konecno pa presvitli cesarici za god izrekei voscilo, kteremu so sledili fcivi eljen-klici. Po prebranem kraljevem reskriptu je bila sklenjena prva seja.
Levovski zbor je odprl dezelni marsal knez Sa-pieha z vvodnim govorom; v njem je zahvalo izrekei ce-sarju, da je najvaznejse sklepe zadnjega dezelnega zbora potrdil in dezeli dal rojaka za svojega namestnika, potem govoril o potrebi, da se dezeli prenarede sodnije in slednjic Njih Veli6anstvu zaklical slavo, ktero je zbor navduseno trikrat odzdravil. Cesarski namestnik grof Goluhovski se je zboru in dezeli zahvalil za zaupanje, vnemal je poslance na delo ter izrekei, da se stanovitni blagor dd doseci le, ako se dezela tesno drzi splosnje drzave; potem je zboru izrocil stroskovnik zemljisdinega: zavoda in predlog. zastran prenaredbe voiitnega reda. Zlasti je o levovskem zboru omeniti to, da je bii prvie odprt z govorom le v poljskem jeziku (dosedaj vselej nemski) in da se je cesarsko pismo bralo samo v poljskem jeziku, ,,ker" — kakor je dezelni marsal rekel — „pisma v rusinskem jeziku ravno ni bilo pri roki!!" Ni 6uda, da je to jako osupnilo vso rusinsko stranko.
vHrvaski zbor je odprl prvi podpredsednik dr. Suhaj. Prebran je bii kraijev reskript, s kterim se je sklical ta zbor, potem reskript zastran voiitnega reda in dezelne ustave. Sklenjeno je bilo, ta kraljeva odpiaa dati v natis in potem razdeliti med poslance.
V  Brnu je zbor prieel dezelni glavar z ogovorom, v kterem je poslancem pred oci stavii cas , ki je pre-tekel od zadnjega dezelnega zbora; cesarski namestnik pa je zboru izrocil cesarsko pismo od 13. oktobra t. 1. (o vojskinem odskodovanji), pregledani volitni red in staviteljski red za Moravsko.
V  Tropavi je vlada zboru predlozila: ces. pismo od 13. oktobra t. 1., staviteljski red in prenaredbo 13. in 15. §. voiitnega reda.
V  Grradcu je vlada predlozila: prenaredbo 14. in 15. §. dezelnega reda, staviteljski red za grasko mesto in ces. pismo od 13. oktobra t. 1., ktero se ima po zborovem sklepu tiskati in postaviti na dnevni red. V 2. seji je Herman storil predlog, da se resi njegov lan-ski predlog zastran real-gi mnazije na Ptuju.
V  Crnovicuje vlada predlozila postavo za prenaredbo 12. in 14. §. dezelnega voiitnega reda.
V   Pragi je grof Rothkirch zboru najprej sebe predstavljal za ces. namestnika in grofa Nostica za dezelnega marsala; na to je grof Nostic povzel besedo in nemski nagovoril poslance, za njim pa Seski njegov namestnik dr. Belsky\ — Ces. namestnik je 6eski, potem nemski bral ces. pismo od 13. oktobra t. 1. ter obe izrocil zboru, nemski pozdravil zbor ter mu naznanil po-stave prejsnjega zbora, ktere je cesar potrdil, in po-stave, kterih ni potrdil. Po odobrenih novih volitvah se sklene prva seja.
V  Lincu je vlada predlozila ces. pismo 13. oktobra t. 1., prenaredbo 12. in 14. §. voiitnega reda, staviteljski red in postavo za vodne pravice.
Solnograski dezelni glavar v svojem nagovoru obzaluje locitev iz nemske zveze s pristavkom: da bodo nemski Avstrijani vedno v sreu hranili zaveat te zveze in z veseljem pozdravili trenutek, ki jih zedini z bra-tovskim ljudstvom.
-----    389    -----
V Insbruku je dezelni glavar v svojem nagovoru povdarjal potrebo, da se razsiri in zboljsa dezelna bramba zoper prihodnje napade. Omeniti pa moramo, da so bill priSujoci le 3 poslanci laskih Tirolov. Se celo oskrb-nika tridenskega knezoskofa ni bilo pri zboru.
Pogled v peštanski dezelni zbor.
Kraljevo pismo (reskript) od 17. novembra t. 1. do defcelnega zbora v Pestu ne da vec dvomiti, da si je dunajska vlada dvalizem na svoj prapor zapisala. — Menda ne bode ta dogodba nikogar prekvapila (osup-nila), ker se je ze vec casa po magjarskih in nemsko-avtonomicnih casnikih o dvalizmu s tako gotovostjo pi-sarilo, da ni bilo druzega pricakovati. Kraljevo pismo priznava, da je nacrt, kterega je Deakova stranka pred prusko vojsko o vzajemnih drzavnih zadevah ogerskemu dezelnemu zboru nasvetovala, ugoden za porazumijenje med dunajsko vlado in ogerskim dezelnim zborom. — Poleg tega kraljevega pisma bi imelo spadati: vojastvo, posredni davki, drzavni dolgovi in drzavna posojila v vzajemno-drzavne zadeve, vse drugo pa bi se Magjarom v lastno skrb dalo, na primer: zemljiseni davki, davki od pohistev in prihodkov; vsi ti davki bi se ne pobi-tfali ve6 v drzavno denarnico, marvec bi se obracali za dezeine ogerske potrebe. — Ako magjarski dezelni zbor zaznamovane tri poglavitne reci za vzajemno-drzavne spozna, bode se drzavno ogersko ministerstvo ustanovilo, ktero bode ogerske postave leta 1848. v tres vzelo. — Gotovo ni nobenatocka celega kraljevega pisma za vso Avstrijo tako osodepolna, kakor je stavek, v kterem se Magjarom lastno ministerstvo dovoluje. Ker imajo Magjari sodnistvo, politicno dezelno vlado, sol-stvo i nabozenstvo (cerkvene zadeve) ze od leta 1861. v svojih rokah, za neogerske dezele pa v teh rec6h dunajska vlada razsoja, zato je dvalizem deloma ze do «edaj v Avstrii vladal, z najnovejsim tern reskriptom posebno pa z dovoljenjem lastnega ogerskega minister-stva se pa dvalizmu se le pravi temelj poklada. — Av-strijski Slovani bi bili s takimi pravicami, kakorsne Magjari ze imajo, popolnoma spokojeni, Magjari pa neki se tudi z novimi ponudbami niso zadovoljni; oni hocejo imeti se vec, oni hoSejo imeti vse, Sesar je sa-mostojni neodvisni drzavi potreba. — Le tako naprej, pa bodete kmalu dunajsko vlado k pogrebu nesli! — Stari pregovor pravi, da nam jedilo med jedjo se le prav disati zacne; — ta pregovor Magjari do Sistega potrjujejo. — Ali se morebiti dunajska vlada na to za-nasa, da jo bodo slovanski narodi zopet nevarnosti re-sili, v ktero gotovo zaide, ako ljubljencem Magjarom in njihovim zaveznikom nemskim avtonomistom vse dovoli, Slovane in Rumune pa v magjarsko in nemsko supre-macijo vklene? — Ali mar dunajska vlada od tujega ministra Beust-a pri^akuje, da bode on kos magjarskim idejam? Ubogi Beust! On se svojih Nemcev ni do kraja poznal, dasiravno se vse svoje zive dni ni za druzega pecal kakor za veliko Nemcijo, kako hoce potrebo , veliko potrebo in nevarnosti Avstrije poznati ter njim pomagati?
(Konec prihodnjic.)
Deželni zbor kranjshi.
V 2. seji izrocuje prvosednik dezelnemu zboru predlog vladni, po kterem naj se nova ob6inska postava v soglasje stavi z §§. 13. in 15. de&elnega volilnega reda, ktera se se nanasata s staro obcinsko postavo. — Ta predlog pride tedaj na dnevni red. — Poslanec dr. Costa izrocuje 4 prosnje ob6ine knezaske na No-tranjskem, po kterih ondasnja zupanija v pismu, doma^e pisanem, ^eli, da se pospesi in do^ene delovanje servi-tutne komisije o gozdnih pravicah, — cesta med §ent-
Petrom in Trnovim cez gorenjo Pivko stavi v vrsto skupnih (konkurendnih) cest, — da sedanje iaupanije dob6 potrebne zakone vsaj za denar, — in da se §. 28 obcinske postave dostavi: „in take poravnave so tudi veljavne pri ces. sodnijah." -— Te prosnje so bile iz-ro^ene odseku za peticije, v kterega so bili vo-Ijeni poslanci dr. Bieiweis, Brolich, Klemencid, Rudez, Svetec.
Zdaj odbornik dr. Zupan bere sporocila de-^elnega odbora o vsem tern, kar se je v tern od-boru vrsiio od poslednjega dezelnega zbora do danes. To sporocilo, ktero bomo prihodnje bolj na drobno „Novicam" popisali, naznanja najpoprej vse postave, ki jih je skienii poslednji dezelni zbor in Njih Velicanstvo potrdilo; potem prestopa na vse druga vazna opravila, za ktera je bila skrb izrocena dezelnemu odboru, in kako in kaj je s temi zadevami. — Po navadi je tudi to sporocilo izroceno posebnemu odseku, v kterega so bili voljeni dr. Costa, dr. Toman, Svetec, pi. Grut-mannsthal in Debevec.
Dezelni odbornik Dezman v imenu dezelnega odbora izrocuje zboru proracune domestikalnega, zemljisno-odveznega zaklada in proracune vseh druzih zakiadov, o kterih gre gospodarstvo dezelnemu zboru. Izvoljen je bil tudi poseben odsek, ki naj prevdari ta proracun in potem v dezelnem'zboru o njem poroca. Voljeni so bili v ta odsek: Kromer, dr. Zupan, baron Schloissnigg, Dezman, dr. Bieiweis, pi. Gutmannsthal, Muiej, Svetec in Kapele. V tej seji je baron Apfal-trern dobil dopu3t za 14 dni.
V 3. seji naznanja prvosednik, da se je baron Co-delli tudi dezelnemu poslanstvu odpovedal, ter do-stavlja, da je izro&l c. kr. dezelnemu predsedstvu to odpoved, da se napravi nova volitev. Poslancu Korenu se dovoli dopust za 8 dni, — Po tem bere prvosednik dr. Wurzbach interpelacijo, ki jo je poslanec dr. Costa stavil se se druzimi 10 poslanci do c. k. dezeine vlade o novihpravilih ljubljanske hranilnice, ki se v nekterih preva&nih tockah nikakor ne skladajo z regulativom, ki ga je vlada dala vsem hranilnicam leta 1846. in ki se dandanes veljd. V tem pismu, ki pred-pise onega regulativa temeljito primerja z novimi pravili hranilniSnimi, vprasajo podpisani poslanci: ali je slavno c. k. dezelno vlado volja, zahtevati to, da po tem regu-lativu predela hranilnica svoja pravila, in ker je hra-nilnica za vso dezelo prevazen zavod, ali ne bi slavna vlada hotela, omenjeno novo osnovo pravil dezelnemu zboru v prevdarek dati? — Cesarski namestnik Njih esksc. baron Bach je zagotovil odgovor na to vpra-sanje brz ko bode mogoce. — V odsek za prevdarek vladnega predloga so bili v tej seji voljeni poslanci grof Anton Auersperg, dr. Bieiweis, dr. Costa, Kromer, Dezman, dr. Toman, dr. Zupan in Svetec.
— Potem so poroSali odborniki Dezman, dr* Zupan in dr. Bieiweis o nekterih odborovih predlogih, ki so bili financnemu odseku izroc'eni, samo predlog: naj se onemoglemu streEaju v nornisnici Urbanu Oblaku podeli milosnja 60 gold, na leto in dan, je bil brez ugovora sprejet.
Po kondani seji je dr. Toman (slovenski) prosil dezelni zbor: naj prihodnjo sejo odioci na sredo, ker nekoliko poslancev gr6 v Zagreb slavit sveSanost tri-stoletnice, kar je ban hrvaski Zrinji junasko smrt storil za Hrvasko in vso Avstrijo zoper grozovitega Turka, zoper kterega so tudi nasi preddejdje Kranjci tolikrat vzajemno s Hrvati in slovenskimi Stajarci kri prelivali. Da pa stevilo tedenskih sej nikakor ne bode prikrajsano in se nobena skoda ne godi dezelnemu zakladu, zato svetuje dr. Toman, naj potem prihodnji teden vsaki dan
bode Beja ali saj trikrat kakor je navada. Dezelni zbor jo po vedini glasov sprejel ta predlog, ki ga je prvo-sednik patriotiSnega imenoval.
-----    390   -----