V/1 Znanstvena revija za zgodovinopisje in sorodna področja Znanstvena revija za zgodovinopisje in sorodna področja Glasilo Združenja za promocijo kulturne dediščine, raziskav in novih tehnologij – Retrospektive Mednarodni uredniški odbor: dr. Peter Mikša (SI) (odgovorni urednik), dr. Kornelija Ajlec (SI) (glavna urednica), Maja Vehar (SI) (tehnična urednica), Žiga Smolič (SI) (tehnični urednik), dr. Bojan Balkovec (SI), dr. Matija Zorn (SI), dr. Petra Testen (SI), dr. Božo Repe (SI), dr. Yoshitome Kota (JP), dr. Sanja Petrović Todosijević (SRB), dr. Slobodan Marković (SRB), dr. Ivan Laković (MNE). Strokovna sodelavka: mag. Ana Marija Lamut Za znanstveno vsebino tekstov in točnost podatkov odgovarjajo avtorji. Prav tako morajo poskrbeti za avtorske pravice za objavljeno slikovno in drugo gradivo, v kolikor je to potrebno. Ponatis člankov in slik je mogoč samo z dovoljenjem uredništva in navedbo vira. Redakcija tega zvezka je bila zaključena 15. maja 2022. Prevodi: Saša Mlacović Lektura: Aleksandra Repe Naslovnica: Tjaša Krivec Oblikovanje in oprema: Jure Stušek Prelom in tisk: PODOBA d.o.o., Celjska cesta 7, SI-3250 Rogaška Slatina Naklada: 100 izvodov Cena izvoda: 15 € Letna naročnina: 25 € Izdaja: Združenje za promocijo kulturne dediščine, raziskav in novih tehnologij – Retrospektive Slovenska cesta 9b, SI-1000 Ljubljana, Slovenija info@retrospektive-journal.org www.retrospektive-journal.org ISSN: 2630-3426 (tiskana izdaja) 2670-4013 (spletna izdaja) Razprave 7 Spomenik za življenja: zgodovina koncepta na Slovenskem 9 Ivan Smiljanić Ženski šport in telesna kultura med letoma 1945 in 1965 73 Jure K. Čokl, Peter Mikša Dnevi na jugu, 1937–1938 109 Slovenski duhovnik in pesnik na služenju vojaškega roka v Srbiji, za časa Kraljevine Jugoslavije Božidar Flajšman Izobraževanje žensk v Habsburški monarhiji s poudarkom na današnjem slovenskem prostoru (1848–1918) 165 Eva Demšar Kazalo vsebine »Život krepimo svoj da z dušo zdravo povzdignemo zemlje domače slavo.« 189 Žiga Blaj Rupnikova linija, utrdbena linija Kraljevine Jugoslavije na Koroškem 207 Aleksander Duh Recenzije 247 Primož Gašperič: Zgodovinska kartogra%ja ozemlja Slovenije 249 Bojan Balkovec Kontakti avtorjev 254 249 Primož Gašperič: Zgodovinska kartogra%ja ozemlja Slovenije Bojan Balkovec 250 | Recenzije Gašperič: Zgodovinska kartografija ozemlja Slovenije Kraj in izdajatelj: ZRC SAZU Geografski inštitut Antona Melika Založnik: Založba ZRC Leto izdaje: 2022 Število strani: 274 Število slik/preglednic: 268/1 ISBN: 978-961-05-0589-1 Pri razumevanju preteklosti je poleg poznavanja dogodkov nujno tudi njihovo umeščanje v prostor. Prostor je bil namreč mnogokrat tisti, ki je pomembno vplival na zgodovinsko dogajanje. Sočasno pa človek želi prostor videti tudi v neki obliki, ki bi mu omogočala na dojemljiv in razumljiv način prikazati velike dimenzije iz prostora okoli nas. Takšen način prikaza so tudi različni zemljevidi. Nameni zemljevidov so različni, lahko gre za čisto fizično geografske prikaze terena, lahko pa gre za zemljevide, ki vsebujejo najrazličnejše politične in družbene vsebine. Kot takšni nam najprej pri- dejo na misel zemljevidi, ki prikazujejo državno razdelitev nekega velikega ozemlja, kot je npr. del celine ali pa kar cela celina. Kot 37. zvezek v zbirki Geografija Slovenije, ki jo izdaja Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, je izšla knjiga Primoža Gašperiča Zgodovinska kartografija ozemlja Slovenije. Knjiga je na določen način nadaljevanje knjige Kartografski zakladi Slovenije, ki je kot dvojezična monografija izšla leta 2020. Gašperičeva knjiga predstavlja zgodovino kartografskega razvoja v evropskem in slovenskem prostoru. Pri tem je temeljni poudarek na uporabi enotne metodologije proučevanja starih zemljevidov. Uvodni del knjige pojasnjuje nekatere temeljne elemente, kot so osnovni kartografski izrazi, pomen kartografskih del, njihovo proučevanje ter razvoj evropske kartografije od njenih začetkov do 20. stoletja. V nadaljevanju se seznanimo s predstavitvijo kartografskih elementov ter njihovo delitvijo, kjer je upoštevan tudi zgodovinski razvoj. Osrednji del knjige je natančna analiza 58 zemljevidov srednjega merila, na katerih je upodobljeno današnje slovensko ozemlje. Pri tem je Recenzije | 251 Gašperič: Zgodovinska kartografija ozemlja Slovenije seveda predstavljena enotna metodologija te analize. Med analiziranimi 58 zemljevidi so vsaj nekateri med njimi znani tudi v širših krogih in ne le med geografi in zgodovinarji. Pomemben element tovrstne knjige je kakovosten tisk, ki je edini garant, da so prikazi zemljevidov vsaj primerljivo bogati po svoji izrazni podobi, kot so tudi originali. Sploh je to pomembno, ker so ori- ginali seveda v poponoma drugačni dimenziji in v glavnem vsaj nekajkrat večji. Med zemljevidi, ki so omenjeni oz. analizirani, najdemo v knjigi npr. primer kasnejšega ponatisa cestnega zemljevida Tabula Peutingeriana iz leta 1619, prikaz Kopra in Izole na portolanskem zemljevidu Piri Reisa in sredine 16. stoletja, zemljevid Istre Pietra Coppa iz 1525. Prikazani so izrezi Homannovega zemljevida Štajerske in Kranjske, pa verjetno širšemu občin- stvu najbolj znan zemljevid vojvodine Kranjske Janeza Dizme Florjančiča in nazadnje zemljevida Petra Kozlerja in Blaža Kocena. Postopki analize, ki jih je opravil Gašperič, pokažejo že v samem kazalu izjemno bogastvo informacij in načina predstavljanja iste vrste informa- cij v različnih obdobjih. Temu so namenjena osrednja poglavja knjige, kjer Gašperič predstavi kartografske elemente in njihov razvoj. Naj navedem le nekaj teh elementov. Zagotovo najbolj prisoten na zemljevidu je prikaz naravnih elementov, kar vključuje oblikovanost površja, rastlinstvo in vode. Naslednja dva elementa sta povezana s poseganjem človeka v okolje. To so različni grajeni posegi in pa meje. Drug človekov vpliv pa je bil za človeka pomemben zaradi omogočanja lociranja v prostoru, to so seveda najra- zličnejša poimenovanja od naravnih elementov, kot so pokrajina, gorovja in reke, do poimenovanj grajenih objektov, ki jih je v prostor postavil človek. Sledita še dve poglavji, kjer so predstavljeni matematični elementi, kar pomeni merilo in kartografska mreža. Zadnje poglavje v tem sklopu nam predstavi različne pojasnjevalne elemente, ki so naslov, legenda, kolofon in tudi dekorativni elementi. Slednji so lahko zanimiv pokazatelj kulture pros- tora, lahko pa tudi izhod v sili. Na to je npr. namigoval znani pisec Jonathan Swift, ki je v neki svoji pesmi zapisal, da se na zemljevidih Afrike množično pojavljajo slike divjakov in bele lise zapolnjujejo slonje družine. 252 | Recenzije Gašperič: Zgodovinska kartografija ozemlja Slovenije Četrto in peto poglavja sta rezultat podrobne analize, ki jo je opravil avtor. Gre za obsežno razložene in z mnogimi grafikoni in tabelami podrte rezultate analize. Da je bila analiza lahko opravljena, je bilo treba vzpo- staviti standardiziran obrazec, v katerega so se potem vnašale ugotovitve analize. Današnja tehnologija, ki omogoča analiziranje velikega števila elementov z ustrezno opredeljenimi kriteriji, omogoča, da seveda dobimo zelo podrobne vpoglede v primerljivost posameznih analiziranih zemljevi- dov, na drugi strani pa seveda izpis analize pokaže tudi zgodovinski razvoj nekega elementa na zemljevidu. Tu je Gašperič opravil odlično primerjalno analizo, ki lahko služi različnim potrebam tako profesionalnim raziskoval- cem kot tudi običajnemu uporabniku, ki ga zemljevidi zanimajo samo kot nek lep, podatkov poln dokument nekega časa. Knjigo zaključujejo različni seznami – od uporabljenih virov in literature do seznamov vseh slik, in obsežen seznam podrobnih podatkov o zemlje- vidih, ki v omenjenem obdobju prikazujejo slovenski prostor. Slednji vsebuje podrobne podatke od naslova, kraja izida, hrambe, do velikost zemljevida. Gašperičeva knjiga je zagotovo uporabna in zanimiva tudi za zgo- dovinarja. In to je lahko zgodovinar na najrazličnejših delovnih mestih. Zgodovinarju raziskovalcu je knjiga lahko dober pripomoček za morebi- tno pojasnitev kakšne nejasnosti, na katero naleti pri svojem raziskovalnem delu. Za učitelja, ki poučuje v osnovni ali srednji šoli, in pogosto poučuje poleg zgodovine tudi geografijo, pa je knjiga lahko zanimiva popestritev pri motiviranju učencev in dijakov, lahko pa je seveda tudi pripomoček pri kakšnih oblikah samostojnega učenja ali skupinskega učenja tudi pri pouku zgodovine. Morda je treba opozoriti, da so stari zemljevidi ne le izkaz starega načina predstavljanja prostora okoli nas, pač pa so seveda tudi kulturni spomenik, izjemen tiskarski izdelek in kot takšni pomembno ogledala časa, ko so nastali. Nič ne bi škodilo, da bi knjigo vsaj prek šolskega sis- tema nekako predstavili najširši publiki tudi zaradi še enega razloga, ki ga opažamo kot posledico prehoda k uporabi spletnih zemljevidov. Seveda je danes enostavno poiskati katerikoli lokacijo na svetu s pomočjo sple- Recenzije | 253 Gašperič: Zgodovinska kartografija ozemlja Slovenije tnega zemljevida. Ampak spletno iskanje neke lokacije nas oropa iskanja nekega kraja ali drugega podatka na natisnjenem zemljevidu, kjer imamo zelo malo pomagal. Na stenskem zemljevidu kakšnih posebnih pomagal v smislu, kako najti nek kraj nimamo, v atlasu imamo morda na voljo seznam krajev, ki so na zemljevidih. A spletni zemljevid nas kar takoj postavi v kraj, ki ga iščemo. Pri brskanju po tiskanem zemljevidu pa smo ob iskanju nekega kraja pravzaprav raziskovali prostor, da smo nazadnje našli kraj, ki smo ga iskali. Kot je danes že v navadi, je tudi ta knjiga, prosto dostopna v PDF-obliki na spletu. Najdete jo na https://doi.org/10.3986/9789610505907 Bojan Balkovec dr., izredni profesor Oddelek za zgodovino, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani Aškerčeva cesta 2, SI - 1000 Ljubljana bojan.balkovec@#.uni-lj.si Žiga Blaj, magister zgodovine Zasavski muzej Trbovlje Ulica 1. junija 15, SI - 1420 Trbovlje ziga.blaj@muzejZMT.si Jure K. Čokl, dr. Prvi program Radia Slovenija, RTV Slovenija Tavčarjeva cesta 17, SI – 1000 Ljubljana, Slovenija jure.cokl@rtvslo.si Eva Demšar, mag. prof. zgodovine, mag. prof. nemščine Rafolče 7, 1225 Lukovica demsar.eva@gmail.com Kontakti avtorjev 255 Aleksander Duh, profesor sociologije in zgodovine, doktorski študent zgodovine na Filozofski fakulteti v Ljubljani Osnovna šola Dušana Flisa Hoče pri Mariboru, Šolska ulica 10, SI-Hoče, Slovenija aleksander.duh@guest.arnes.si Božidar Flajšman, dr. Oddelek za zgodovino, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani Aškerčeva cesta 2, SI - 1000 Ljubljana bozidar.jozef.flajsman@#.uni-lj.si Peter Mikša, dr., docent Oddelek za zgodovino, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani Aškerčeva cesta 2, SI - 1000 Ljubljana peter.miksa@#.uni-lj.si Ivan Smiljanić, magister zgodovine, mladi raziskovalec Inštitut za novejšo zgodovino Privoz 11, SI - 1000 Ljubljana ivan.smiljanic@inz.si