1 40. številka. Trst, v soboto, 13. avgusta 1S9S. Trenj XXIII. Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k. Lastnik konsorcij lista „Edinosti". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu. Novejše vesti. Madrid 12. Španska vladu je ravnokar prijavila franeozkemu ministru za vnunje stvari Dcl-< asM-n, da je vsprejela vsebino zapisnika Zjedi-njenih držav ter da prosi franeozko vlado, naj svojemu poslaniku v Wnshingtonu, Cambonu, podeli neomejeno pooblastilo, ki mil v smislu izrečno izražene želje predsednika Mae Kinleva podeli pravieo za podpis zapisnika. Madrid 11. Zagotovlja se, da hode španski poslanik v Parizu predsedoval razpravam mirovnih komisij. Španska želi, da si ohrani nadvladje v vseni filipinskem arhipclu oh dovoljenju obsežnih političkih in upravnih reform. Madrid 12. »Irapareial« javlja, da se snidejo »Cortes«, da odol>re mirovno pogodbo. Madrid 12. Po boju z »Spanci so Amerikam zašel i Magnguez na Portorieo. Ne\v-York 12. (»lasom brzojavke »Ne\v-York-Heralda iz \Vashingtona je dobil 1'raneozki poslanik Cnmbon pooblastilo od španske vlade, da podpiše mirovni zapisnik. Ko se zgodi to, izda predsednik Mae Kiulev proklamacijo o formalnem premirju. Pričakuje se, da Cnmbon že danes podpiše rečeni zapisnik. \(MV-York 12. »Ne\v-York Herald« javlja iz Santiago de Cuba, da vodja ustašev, (Jareia, dajo umeti, da hoče še enkrat premisliti o svoji nakani za loženje od Amerikanov, ter da se ponuja, da bi bil on voditeljem ekspedieije na Portorieo. Isti list javlja na dalje, da je civilna uprava v Santiago odpravljena popolnoma. Waslihigton 12. Mirovni zapisnik se je podpisat danes popoludne. Vojni tajnik je odredil, naj se sovražnosti zaustavijo. New-York 12. Poročevalec »Ne\v-York-Jour-nala« javlja iz Ilonkonga, da je filipinska junta javno priobčila amerikanskomu konzulu \Vidmannu, P O I) L T S T E K, Slavnemu junaku, Andreju Čehovinu. Pred spomenikom 14. avgusta 1898. (Daruje KjuIohIiiv.) Sloveniji danes krasno Razgrinja se mračno obzorje, Ponosno obrača oko V predrago slovensko Primorje. Saj danes proslavlja spomin Odličnega hrabrega sina, Junaka, moža vseh vrlin, Andreja — slavi — Cehov i na. Braniea mu rojstni je kraj, Slovenska ga mati rodila, H ranica — da branil kedaj Bo Avstrijo, — pela je Vila. -Ti Hrabroslav! želel srčno, (Igral že v mladosti vojaka) Nositi kedaj sabljo svitlo, Se kazati v boju junaka. Junaka? — »hI! ti si ponos Cesarstva, Slovenije cele, Ti v boju ni nihče bil kds, Italske se nisi bal strele. da nje jedina želja je, da bi si Amerikam prisvojili Filipine. Volosko 12. V tretjem razredu voljeni naši jednoglasnu z 227 glasovi. Dunaj 12. Tukajšnji politiški krogi pripisujejo jutršnjemu dnevu odločilno važnost za obnovljenje pogriflbe. Danes je bil grof Thun vsprejet od cesarja v Išlu ter je Njegovemu Veličanstvu poročal o situvaeiji. Potem je bil pozvati na obed v cesarski rodbini. Baron Bantfv bode jutri vsprejet od cesarja. Ni izključeno, da že po jutršnji avdijeneiji se store odredbe za rešisev sedanje krize. Glas, da se državni zbor skliče v septembru, se vzdržuje in se mu ne oporeka od nobene strani. Dunaj 12. Pred svojim odhodom v Išl se je baron Bantfv posvetoval z ministrom za vnanjo stvari, (iolueho\vskim, in opetovano z ministrom ukupnih finane, Kallavem. ltndhiipesta 12. Vsi listi govore o povabilu cesarjevem do ministerskega predsednika Banlly-a, katerim jo poslednji pozvan v Išl. Vse je radovedno, kakov bode vspeh potovanju barona Banf-fv-a. Tukajšnji politiški ktogi so skrbeh. Najhuji optimisti sodijo tako, da bi ogerski parlament — ako bi se mu stavila taka želja—privolil v podaljšanje pogodbe le iz ozira na krono, nikdar pa, da bi napravil kako koncesijo avstrijski vladi. Najdalje do ponedeljka so pričakuje rešitve sedanje krize. lierolill Ili. Mnogo nevolje je vzbudilo dejstvo, da se je takoj po Bismarckovi smrti objavilo besedilo njegove demisije v letu 1891.; sedaj pa kaže, da je pokojnnik želel sam, naj se po njegovi smrti prijavi rečeni spis. Itcrolill 12. »Lokal Anzoiger« pripoveduje, da so čestitali papežu na ozdravljenju : eesar Fran Josip, e e s a r V i 1 j e 1 m i n e. a r N i k o laj. Ko lev si se hrabro boril, Za dom in za Avstrijo drago, Sov raga razkropil, pobil, Pridobil za zmago si zmago. Junaštva uzorni dokaz Je tvojega pri »Moutanari«, Pri »S o ni m a e a m p a g n i« poraz Sovragov, pri Volti, Montari, Le tvoj pri No vari pogum Sovragu propast je provzročil. Ti strah si sovražnih bil trum, Ti zmago si slavno odločil. Ko vname srditi se boj, Vse pada na levi na desni, Že bliža sovražni bo roj — Trenotek osodni iu resni — A Slave nevstraseni sin ! Ti z enim se topom mu braniš, Zadajaš mu smrt in pogin, Zajetja armado ubraniš. Oslavil si svoje imd Z junaštvom pred mestom L i v o r u o, Premagal nasprotne vrste, Osvojil trdnjavo uporno; Zato te sam svitli vladar — Moj ljubi Andrejec! pozdravlja; Kardinal Bampolla je nemudoma odgovoril na te čestitke. IVtrnuTad 12. Novosti« potrjajo, da so one štiri vlasti, ki so ostale na Kreti v varstvo reda, te dni menjavale svoja menenja glede zamenjavo turškega vojaštva na Kreti. Busija iu Francija da sti bili tega menenja, da treba dovoliti Turčiji, da umakne svojo vojaštvo, a da ne sme izkrcati novega vojaštva. Slednjič je tudi obveljalo to menenje. Po takem Turčija ne bode mogla pošiljati novega vojaštva na Kreto. Potrograd 12. Listi zatrjajo, da je ear posebno ugodno v s prejel spomenico Poljakov, predloženo mu po knezu lmeritinskem, guvernerju v Varšavi. Poljaki zahtevajo v tej spomenici raznih važnih reform. Splošno so sodi, da ear ugodi željam Poljakov. Kazan 12. Doljnji del mesta je v plamenu od včeraj popoludne. Plamen je že ugonobil več tovarn in vojašnic in kakih sto drugih poslopij. (Kazan je glavno mesto ruske guhernije istega imena.) Hcliurad 12. Skupščina je odobrila v današnji seji proračun za leto 1HU(.>. Zasedanje se zaključi v soboto. HHIgrad 12. Kralj Aleksander odpotuje na Dunaj dne 11). t. m. Na Dunaju si ogleda jubilejno razstavo. Potem odide v Karlovcvari. Hamburg 12. Knez lierbert llismarck je odpotoval na Nižjo Avstrijsko. Se vedno prihajajo pisma, adrese iu venci. Vencev je že 1800. Pariz 12. Obtožna komora je sklenila, daje zaustaviti preiskavo proti majorju Esterhazvju in gospej Pavs. Ksterhazvja so spustili na svobodo popoludne. ltilil 12. Po raznih krajih Sicilijo in Kala-hrijo je bilo danes občutiti potres. ltilil 12. Kardinal Rnnipollaje danes vsprejel zbor diplomatov, katerim je zatrdil, da je zdravje papeževo povsem zadovoljivo. Iu slavni Radceki glavar Vsi vojski v izgled te postavlja. In kdo ti na strani jo stal? Kdo spremljal te v boj je krvavi ? Kdo čuval te, ran varoval? Kdo vodil te k zmagi in slavi? Marija! saj k Nji za pomoč Si molil: Ceščena Kraljica!« Ko hoj je hcsuil najbolj vroč, Zadela ni smrtna te p'šica. Po Nji ti postal si junak, In ljubljence celo armade, Izgled tvoj posnema naj vsak, Navduša naj stare in mlade! Junaško podobo krase Zaslug tvojih križči, rodovi, Navdušeno slavo glasč Ti Avstrije zvesti sinovi! Slovenija v pira oko Ponosno v spomenik sla vijenca In Avstriji kaže z roko: Glej mojega sina Slovenca! Ko ljubil je vrli to sin, Tak ljubi te vsa domovina, Na veke živi naj spomin, A n d rej a — spomin — Cehovi n a ! Da. odvetniki, ali poleg njih tudi — oderuhi! No moremo drugače! Danes so moramo še enkrat baviti / Člankom porcškc 1 stric , v katerem je to glasilo italijanske stranke v Istri izrazilo plemenito željo, da Ki se v rečeni pokrajini zopet uredilo >vw po starem!« Ne le plcmtnita, ampak tudi jako napredna je taka želja, ki sili jedno pokrajino Kvrope — saj je Istra menda v K v ropi od praga 21). stoletja nazaj v— srednjeveštvo! Tako naprednjaštvo« Iti zaslužilo zares, da bi se z avito col turo vred poslalo na jubilejno razstavo na Dunaj in na svetovno v Pariz tudi. Signoria naj bodo uverjeni, da l)i vzbujali senzacijo na Dunaju in v Parizu, sosebno še, ako l>i ležalo poleg vidno znamenje in tolmač tega laškega naprodnja-štva — poroška »Istria t ! Ne pomaga nam nič: naj se zvijamo kakor hočemo,, pripoznati moramo vendar-le, da se je »Istria« svojim epohalnim člankom, katerim poziva svet in človeštvo na retirado v od nošnje iz dobe beneškega nasilstva in beneške krutosti — proslavila za vekom veke. Tako slavje zasluži gotovo, da se vsaj dvakrat bavimo žnjim. Prodno pa se obrnemo k onemu, kar hočemo reči danes, moramo — vse v novenljivo slavo »I stric« in njenih zaplečnikov — konstatirati, da je tudi tovarišiea »Naša Sloga< znamenitim člankom proslavila slavje poreškega glasila, da pa dotični članek — bržkone po pomoti stavčevi — nosi ime — Italijanska brezobraznost« ! Xe, »Naša Sloga« odgovarja povsem resno na brezobrazne trditve »Istrie«, ki uverja, da smo mi Slovani v Primorju Benjamini vlade, da se p o vso d i nameščajo naši ljudje, da se mora v vsakem uradu znati naš jezik ter da so Italijani zapuščeni in proganjani. Povejte, ljudje božji, ki poznate faktične od-nošaje, je-li možno odgovarjati mirno na tako brez-obraznost! A to je dobro, da krivičnik ne more ni govoriti ni pisati logično; zapleta se v protislovju, ko sam ne ve, kedaj in kako. Tako se godi tudi Istrii«, kakor dokazuje »Naša Sloga«. V isti hip, ko toži, da smo mi Slovani objestni Benjamini vlado in nikdar siti objestneži, a Italijani zapuščeni mučen i ki, v isti liip uverja, da je že to velika koncesija za nas, ako ume naš jezik kakov — sodni sluga!! V isti hip dokazuje torej »Istria«, daje naj-zvesteju učenka Rizzijeve šole, onega Rizzija, ki je zatrdil nekoč na Dunaju, da v Istri ni razlike narodnosti, ampak tam da sole razlike stanu: Italijani da so gosp/kla, Hrvatje pa njihovi podložniki! Prav ima Naša Sloga . : veče brez-obraznosti ni mogoče iskati v Človeku. Rečena tovarišiea naša stavlja, hoteča ilustro-vati drznost laških trditev, razna vprašanja : kolikokrat poživljajo okrajni glavarji istrski z hrvatsko pozivnico hrvatske stranke? kolikokrat odpravljajo sodišča hrvatske spise za hrvatske ljudi ? kolikokrat izdajajo finančne oblasti hrvatske plačilne naloge hrvatskim ljudem? kateri davčni urad pošilja hrvatskim ljudem hrvatske opominske liste? V odgovorih na ta vprašanja l>i še le odsvitula vsa nesramnost in drzovitost »Istrie« in vse sig-norie ! Ker so pa to samo obče znane stvari, ka-koršno more trditi le drzno čelo italijanske gospode, nočemo se nadalje baviti črtanjem te tužne slike, marveč se povručamo sedaj, k onemu kar smo hoteli povdariti še posebno \/. večkrat omenjenega članka poreške Istrie«. Na nekem mestu je poreški list vendar izustil pol resnice. Kakor zanimiv »relief« se dviga namreč iz kupa laških brezobraznosti trditev, da so le hrvatski in slovenski odvetniki krivi sedanjih bojev v Istri. Sicer da si nikdo ne želi slovanskega u radovanju in vsi drugi da Iti bili veseli, ako bi se uvelo vse zopet »po starem«, to je: ako Iti se zopet uvele — benečunske tradicije ! Prav ima »Istria«: odvetniki so največ krivi! To je pol resnice, ki jo je napisalo laško glasilo, druga polovica pa je laž! Istria« je dobro pogodila, ko je pokazala na odvetnike kakor krivce na sedanjih bojih, ali mesta in tabora ni pokazala pravega, v katerem so odvetniki naj h uji netitelji Imjev in prepirov; nnjhuji sovražniki jednakoga pravega, ker se boje za svoj — kruhek, ker vedo, da bi ne pocnajoČi nego italijanski jezik — zgubili mastno slovansko klijentelo: čim l»i s«' uvela ravnopravnost na sodiščih, čim bi prišel naš jezik do one veljave, do katere ima [travico! Ni le italijanski šovinizem, ki potiska italijanske odvetnike po Istri v prve vrste bojevnikov za italijanstvo, oziroma sovražnikov slovenskemu uradovanjn, v prve vrste bojevnikov za povrnitev »ali* antieo« — ampak tu deluje tudi skrit za lastno korist. Radi šopa italijanskih odvetnikov so Itijejo te ljute jezikovne borbe! Tako je, draga »Istria«, ker si že izvolila zagnati se v slovenske odvetnike! Ti poslednji so v srečnem položenju, da nimajo vzroka za tak strah! Oni znajo jezike in so na svojem mestu, naj se uradujc tako ali tako. Njim ne trelm skrbeti za-so, njihova korist ni zavisna od uradnega jezika. Da pa se oni vendar postavljajo na čelo v borbi za jednakoprovnost, delajo tako, ker jih v to veže dolžnost kakor zveste sinove svojega naroda, po zakonu, veljavnem po vsem svetu, da mora razum ništvo prednjačiti v boju za prava naroda, na delu za bo-i doenost in srečo naroda! A jedini krivci niso ti italijanski odvetniki ! Naj zagriženoj i sovražniki jcdnakoprnvnosti in napredku Slovanov istrskih so tiste pijavke, ki kujejo kapital iz nevednosti ljudstva, ki srkajo kri in mozeg iz ljudstva, a ki votlo, da bi narod energično stri spone in bi ne miroval, dokler se ne reši iz krempljev — oderuhov, čim bi postal — pameten in bi so zavedal, da razmerje, v katerem živi, ni dostojno človeka, in da so sredstva, s katerimi ga tfšče v taki zavisnosti, nedopustna in kažnjiva po zakonu. Luči se boje te znane pijavke, luči, katero donaša narodna pro-sveta. Zato so sovražniki luči, sovražniki prosvete, sovražniki šole, sovražniki jednakopravnosti: ti — oderuhi istrski! A s tem, da sili nazaj v globino teme in v dobo oderuštva, obsodila je »Istria« sebe in svojce! Ponavljamo torej: proslavila se je »Istria« svojim člankom, katerim je pozivala na povrnitev »ali' antieo«, ali njena slava je — žalostna, sramotna, kompromitujoča. Ali ljudje prosvete, omike in napredka ne bodo sledili temu pozivu. Mi pojdemo svojo pot naprej, pot boja — do zmage. »Istria« in njeni pa naj le varujejo in konservirajo — toda le za-se — kruto dedščino benečansko! Shod slovenskih visokošolcev in abiti-rijentov v Ljubljani. V Ljubljani, 10. avgustu 18!»8. ii. Našo stoletje je stoletje združevanja in organizacijo, ker vsi stanovi so prišli do zaključka, da v stoletju napredka brez organizacije preti posamičniku gotov pogin; in če tudi ne pogin, vendar si posa-mifinik nikdar ne pridobi tistega socijalnoga ugleda in materijalnoga dobička, katerega bi si v organizaciji gotovo! Tudi med Slovenci se dandanes vso organizuje; orgunizuje se delavec, poljedelec, učitelj, uradnik in drugi, le slov. akademiki smo popolnoma brez vsako organizacijo, Itrez katere po-samičnik ne more dosti koristiti niti narodu niti samemu sebi, ako ga ni narava obdarila z železno eneržijo! Da pa dosežemo organizacijo, v kateri bodemo res mogli delati za narod, treba nam jo pred vsem društva. V istem pozivu se pravi nadalje: »Društvo istega namena obstoja. »Res je, da akademično ferijalno društvo »Sava« svojega cilja do danes ni doseglo; toda krivda no zadeva društva, ampak njegove člene! Dunajski velikošolci smo soglasno sprejeli resolucijo: »Vsak slovenski dijak postani člen »Save«. »Sava« pa so reformuj tako, da more vsak dijak postati njen člen !« Glavna točka pri organizaciji bode torej reformacija ferijalnoga društva »Save ; na nas slovenskih akademikih je sedaj ležečo, da se kolikor mogoče mnogoštevilno udeležimo shoda, da stavi tam vsakdo svoje nasvete, kako Iti po njegovem mnenju »Sava« nnjložje izpolnjevala svoj prvotni namen; ob jednem pa naj vstopi vsak slovenski visokošolee in abiturijent v »Savo«, da bode ona, kakor je »Slovenija« na Dunaju in Triglav« v (i rade a, središče slovenskega dijaštva v domovini! Sicer sem prepričan, da ravno v vprašanju o organizaciji pride do ločitve duhov, ker ne verujem, da bi prišlo do spo-razu m ljenja med takozvaninii krščansko mislečimi dijaki in ostalim dijaštvom. Prvi priznavajo sicer, da nimajo ničesar proti resolucijam, sklenjenim na več pripravljalnih shodih, vendar pravijo: mi so nikakor no čutimo vezane po vaših resolucijah, mi ki •šcansko misleči dijaki imeli smo lansko loto svoj shod, na katerem smo sklenili svoje resolucije, p<> katerih so hočemo ravnati in delovati. Ostalo nas nič ne briga! Oh takih dispozicijah bode pogovor seveda težak ! Toda če hočejo povsodi imeti razpor, naj ga imajo; ostalo dijaštvo tudi no moro kar vreči v koš svojih nazorov. Se jedno besedo naj spregovorim, ki hodi namenjena primorskim tovarišem akademikom in ahiturijentom. Ne vem zakaj, toda resniea je, da večina primorskih visokošolee v, ko so došli na Dunaj, ne vstopajo v obstoječe društvo »Slovenija« ; in če vprašaš potem jodnoga ali druzoga, zakaj da ni vstopil, pravi, da jih mi Kranjci preziramo! Tovariši Primorci, bodite preverjeni, da v »Slovenji« ne poznamo ni kak i h teritorijalnih mej in da je v društvn vsakdo jedino »Slovcnijan« z jednakimi dolžnosti in pravicami. Vstopite sami v društvo in prepričajte se sanii, koliko je resnice na vašem domisljevanem preziranju ! Prilika pa, da se natančneje izpoznamo med seboj, da povemo eden drugemu svoje težnje in želje, bode ravno najlepša na visokošolskem shodu v Ljubljani, kjer se brzo otresete svojih predsodkov! Zatorej naj se vsakdo, komur je le mogoče, udeleži visokošolskega shoda v Ljubljani! A. 1'». V obrambo MMopmnosti slov. jezila v pravosodju. Po sklopu odvetniške zbornice za Kranjsko je odpotovala včeraj iz Ljubljane na Dunaj deputacija, sestoječa iz gg. odvetnikov dra. Mosche-ta, dra. Krisperja in dra. Majarona, da predloži justičnemu ministerstvu nastopno spomenico v stvari znanega sklepa višega sodišča v Gradcu : Visoko c. kr. justično ministerstvo! Visokemu ministerstvu so je že drugim potom uradno prijavil sklep prizivnoga civilnega senata c. kr. višega deželnega sodišča za Štajersko, Koroško in Kranjsko v Gradcu na razpravi dne junija 1K{)K., kit se jo zabranilo strankam iu njih zastopnikom posluževati so slovenščino o predlogih in govorih, a se je proglasila nemščina edinim iu izključno razpravnim jezikom na o. kr. višem deželnem sodišču v Gradcu. Zgodilo sejo to, akoravnose je vršila dotična pravda na f. instanci iu v prizivnih spisih izključno slovensko in akoravno stranke, navzoče na prizivni razpravi, nemščine niso bile zadostno, doloma celo nič zmožne. To jo napotilo odvetniško zbornico Kranjsko, da je, prevdarjuje imenovanega dogodka principijelno važnost za pravosodje v slovenskih pokrajinah, smatrala za svojo dolžnost, izreči v smislu 27. lit. c. odvetniškega reda, svoje pomisleke proti takemu sklepu. Svestn si te svoje dolžnosti, je odvetniška zbornica Kranjska v izredni plenarni skupščini dno 17. julija 1898. razpravljala o tem dogodku iu njega posledicah za pravosodje v slovenskih pokrajinah in sklenila, da je rečeni sklep prizivnoga senata principijelno važen ter nasproten pravičnosti, ker je nezakonit, neutemeljen, pravosodju škodljiv in ker žali pravni čut ljudstva. Odvetniška zbornica prijavlja v interesu pravosodja visokemu o. kr. justičnemu ministerstvu svoje resne pomisleke proti temu sklopu v posebni spo-menici. Izvršuje sklep zbornice izroča »ud hoc izvoljeno odposlanstvo zborničino Prevzvišenemu gospodu justičnemu ministru naslednjo spomenico: Naravna pravica vsakega čloteka in vsakega naroda je tu, da občuje v svojem materinem jeziku. Najvažnejše občevanje pa je z oblastvi in posebno z sodnimi oblastvi. Sodnik mora razumeti stranko in ta njega, to pa neposredno. Dalje v prilogi. Priloga k „Edinosti" it. 14». (Večerno izdanje.) To načelo naravnega prava izraža lapidarno čl. HI. državnih temeljnih zakonov za našo mnogo-jezicao Avstrijo. Jednakopravnost vseh narodov in njih jezikov je v Avstriji zajamčena v temeljnih zakonih. Ve Če ali manjše vrednosti posamičnih avstrijskih narodov zakon ne pozna. To je popolnoma v smislu razdelitve dolžnosti j, po kateri mora vsaki avstrijski državljan svoje življenje in imetje zastaviti za hlagor države — tudi s 1 o v c u s k i drž a v 1 j a n. Knake dolžnosti, enake praviee! Toda v Avstriji velja to naravopravno in zakonom izrečeno načelo žalihog le v teoriji, ne pa tudi v praksi. Pač avstrijski državljan nemške narodnosti lahko v širni Avstriji zastopa svojo pravico skoraj na vseh sodiščih v svojem materinem jeziku, državljanu slovenske narodnosti pa se isto zabranjuje celo na sodiščih, ki so za njega ustanovljena in za njega obstoje. To razmerje provzroča v pravoljnbivem slovenskem ljudstvu odkrito nezaupljivost nasproti zakonodavcu, zakonu in nasproti onim, ki naj bi izvrševali zakone. Jako je dvomiti, je-li ta nezaupljivost v prid državnemu organizmu sploh, in pravosodju posebej ? Ko se je slovenski narod, zatiran več sto let, oživil v narodni zavesti in se lotil svoje izomike z vnemo in vztrajnostjo, kakoršne ni najti v drugih srečnejših narodih, zahteval je tudi jednakopravnost v uradu in v šoli, zajamčeno mu po državnih temeljnih zakonih. Po trdih bojih si jo je priboril deloma stopinjo za stopinjo. Posebno je dosegel, da vladajo v sodnem postopanju prvih instanc na Kranjskem kolikor toliko normalni, temeljnim zakonom primerni jezikovni odnošaji. Slovenca zaslišuje na Kranjskem sodišče v njegovem jeziku, in v njegovem jeziku mu izreka sodbo. Da bi to bilo v kvar pravosodju ali državnim interesom, tega ni še pokazal nobeden dogodek, niti si ni upal trditi kdo. Od tega časa sem je imel Slovenec tudi na drugi in tretji instanci iskati in zagovarjati svojo pravico v slovenščini, — seveda po poprejšnem občnem sodnem redu — pismeno. Sodbo više instance je dobival v slovenščini, da-si le v prevodu. Uredilo se je to občevanje zlasti z naredbo justič-nega ministerstva od dne 1». aprila 1HH;{. št. 4224, izdano na zakonitem temelju. Slovenec je vlagal torej izza leta 1883. tudi apelacije in revizije na c. kr. višem deželnim sodišči in na c. kr. najvišem sodnem dvoru v slovenščini in dobival slovenske odločbe, da-si v prevodu. Tudi to ni bilo na kvar niti občedržavnim interesom, niti pravosodju, pač pa je slovenski narod užival vsaj v skromni meri ustavno zajamčeno pravico. Izkazala se je za pravosodje dobro-dejna posledica, da je uradovanje sodišč postalo lažje in jednostavnejše, ter da se je zmanjšalo število civilnih pravd. V tem hipu pa in — pov-darjati je — popolnem brez potrebe se je znova kalil ta narodni mir, in dosedanja praksa ne veljaj več! Kar je poprej Slovenec smel povedati v svojem materinem jeziku pismeno, tega zdaj ne sme več izreči ustno. Na Gruškem višem sodišču iskati in braniti mora zdaj svojo pravico v nemškem jeziku in v nemščini zaslišati mora sodbo! »liatio legi s« zgoraj šnje, za časa občnega sod. reda izdane naredbe bila je ta, da se prične izvajati nu sodiščih jednakopravnost slovenščine po smislu državnega temeljnega zakona. Akoravno se je oblika sodnega razpravljanja z novim civilno-pravdnim redom predrugučila, vendar živi, dokler velja državni temeljni zakon, tudi še »rutio logis« zgorajšnje naredbe, torej tudi ta sama. Poleg tega pa je sedaj uveljavljeno načelo ustnega in neposrednega razpravljanja. Po tem vrhovnem načelu je vsakogar zaslišati v njegovem lastnem jeziku, in sodnik mora žnjim občevati v istem jeziku. Na prvi instanciji je dopuščeno, dasi ni specijalne uredbe za to, razpravljati v slovenščini; na drugi instanci pa bi se to ne smelo goditi, akoravno ni zakona, niti naredbe, ki bi prepovedovala to! (\ kr. više deželno sodišče za Štajerski*, K<»-roško in Kranjsko ima svoj sedež v Gradcu samo iz administrativnih obzirov prejšnega časa. Gradec je nemško mesto. Zaradi tega pa vendar ni, da bi moralo biti nemško tudi više deželno sodišče, kajti v svojem območji ima skoraj ravno toliko Slovencev, kolikor Nemcev, a noben zakon mu ni podelil izključno nemškega značaja. Dotičnemn sklepu c. kr. višega deželnega sodišča manjka torej zakonita in tudi dejanska p< idlnga. Ta sklep pa je naravnost proliven načelu neposrednega občevanja sodnika z občinstvom in dosedanjim tradicijam; ta sklep moti jednotnost pravnega nazora in žali pravni čut ljudstva. Vrhu tega bi se radi njega mogla vrhovni justični upravi očitati nedoslednost in strankarstvo, kajti više deželno sodišče v nemškem mestu Inomostu razpravlja v italijanščini o italijanskih prizivili, više deželno sodišče v Trstu pa razpravlja italijanskim, nemškim in slovenskim jezikom. Kar je možno v območji jednega višega deželnega sodišča, dopustno in dovoljeno naj ne bi smelo biti drugod — akoravno vsa viša deželna sodišča stoje pod istim zakonom in i s to j u s t i č n o up r a v o ? ! Kranjska odvetniška zbornica, katere členi so po ogromni večini slovenske naradnosti, vidi v opisanem postopanju c. kr. višega deželnega sodišča v Gradcu nevarnost za pravosodje in je samo na to stran prijavila svoje pomisleke, ne da bi tudi izrazila svoje gotovo opravičene nevolje radi žaljenja slovenskega naroda, katero tiči v postopanju c. kr. višega deželnega sodišča. Podpisana zbornica izreka prošnjo: Visoko c. kr. justično ministerstvo izvoli te pomisleke na znanje vzeti, ter primerno ukreniti, da se v smislu po državnih temeljnih zakonih zajamčene jednakopravnosti nemudoma zagotovi slovenskemu jeziku ista pravica razpravnega jezika, kakoršno ima nemščina, na e. kr. višem deželnem sodišču za Štajersko, Koroško in Kranjsko. Ljubljana, dne 10. avgusta 18{>8. Za kranjsko odvetniško zbornico v Ljubljani : p r e d s e d n i k. Politični pregled. O notranjem položaju ne kaže ugibati v tem hipu, ko nam sleherni hip more prinesti poročilo o sklepih, ki so morda že danes dozoreli v Išlu. Danes je bil vsprejet baron Rantfv, včeraj grof Thun, a besedo ima sedaj -— krona! Mir! Zagrinjalo pada — vojna tragedija med Špansko in Ameriko se završuje. Francozki poslanik Cambon je žc podpisal mirovni zapisnik v imenu španske vlade iu tajnik za vojne stvari Zje-dinjenih držav je že izdal povelje, da se sovražnosti nehajo. Krvava tragedija na bojnem polju se torej završuje — da le ne bi začela nova tragedija bratskega klanja na domačih tleh španskih! Dve gorostasni nalogi, zahtevajoči velike spretnosti in požrtvovalnosti, čakati sedaj španske vlade: potolu-ženje duhov užaljenega naroda iu urejenje obupnih financ države. Bog daj, da bi španski državniki zmogli ti nalogi in da bi donesli mir domovini na zunaj in — na znotraj! Z Balkana. Današnjemu »Piccolu« hrzo-javljajo iz Zemuna: Govori se, da inozemski listi skoro objavijo neko pismo kraljice Natalijo proti lastnemu sinu, kralju Aleksandru. Kralj Aleksander je nastopil sedanje potova-l nje na Dunaj na izrecno zahtevo očeta mu Milana. Sicer pa je poslednji zgubil mnogo vere tudi na Dunaju, odkar so mu dali razumeti, da ne bi ga radi videli na Dunaju ob jubilejnih slavnostih cesarja Frana Josipa I. Tako je Srbija sedaj popolnoma osamljena. Do Ornegore in Bolgarske so odnošaji komaj da konvcncijonelni. Med Ilusijo in Srbijo pa so razmere naravnost mrzle in se bodo morale smatrati pretrganimi, čim pojde zastopnik Rusije na dopust za nedoločen čas. Od skrajnega Vztoka. Orjaški boj med ruskim in angleškim vplivom v Aziji nadaljuje neprestano. Seveda za sedaj ne na krvavem, ampak na diplomatskem polja. Ali ruska diplomacija vodi toli spretno to veliko borbo, da beleži Rusija vspeh za vspehom. Vzlie vsem naporom Anglije je Rusija dobila v zakup Porth Arthur, to velevažno mesto v južnem Kitajn in je dobila dovoljenje, da svojo sibirsko železnico podaljša |mi kitajski Mandžuriji; postal ruski upliv mogočen na dvoru v Pekingu in ves ta svet se je odprl ruski trgovini. Istotako je Rusija tudi v Perziji odtisnila angleški vpliv. Rusija in Angleška sti se natecali, katera da priskoči Perziji na pomoč in utrdi s tem svoj upliv. Ali Perzija se j.....Uočila za Rusijo in je od te najela posojilo. Včeraj pa je zopet iz glavnega mesta Kitajskega donesel brzojav poročilo o novi zmagi Rusije proti Angleški v stvari gradenj železnic po Kitajn, Brzojavka je kratka ali pomembna: Cesarskim ediktom se je dovolilo posojilo za gradnjo železnice Peking-< "in-Kiang u kljub prigovorom angleškega poslanika«. In tako se bije ta boj. Anglija se srdi in roži ju sabljo — toda nje groženje ne napravlja takega utiša kakor nekdaj. So se pač premenili nazori o Angliji in Rusiji. Zgubljajo se tisti časi, ko je Angleška kar diktirala po vseli delih sveta in po vseh morjih. Domače vesti. Kadi pojutršiijega praznika izide prihodnje izdanje »Edinosti« v torek opoludne. Jutri v nedeljo dne 14. avgusta bosti torej v naši okolici dve lepi veselici, a obe v človekoljubne namene. Rodoljubi! Pojdimo torej jutri: ali v Lonjer ali v Rojnn ! Z« Prešernov spomenik je nabrala gospo-dičina Tončika ('argova na veselici »Slovanskega pev. društva« v Divači 4 gld. 6<» nvč. To Je napredek ! Vladni »Osservatore« je bil te dni priobčil objavo o. k. deželnega finančnega ravnatelstva za Dalmacijo v Zadru glede dražbe podjetja prevažanja soli iz Stona v razna skladišča po dalmatinskih mestih. Ta oglas dražbe je bil priobčen samo v italijanskem jeziku, kakor da bi se s tem hotelo reči, da se Hrvatje ne smejo potezati za to podjetje, da je isto prihranjeno le — za Oožote! Dalmacija — pa italijanski! To je v resnici sramota, da ne rečemo kaj liujega. Dotični oglas nosi datum: Zadar lb. julija 1H(.)H. štev. 15115 ex 18!)H. Se jedcu drastičen slučaj, recimo, raztrešenosti dotičnoga organa. V istem »Osservatore« od srede avgusta IH'JH. se razpisujeti razglasom od meseca Jauiivai'Ja 1H98. za I., reci prvo poluletje 1 SDS. mesti (pardon »prostora«, kakor stoji v rečonem razpisu) za službo nadzornika proge in postajnega služabnika na e. k. državni železnici. Za dragi denar, ki ga plačujemo tudi slovenski davkoplačevalci, bi že smeli zahtevati itd državnih oblasti : 1.) da nam, kar nam imajo javiti, javljajo v našem jeziku, 2.) da bode jezik vsaj tak, da nam ne bodo govorili o »prostorih«, kadar razpisujejo službe, in .'!.) da bi za službe, ki se imajo oddati v I. pol u le tj u, ne objavljali dotičnih slovenskih razglasov še le v — U. pol u le tj u. Kaj pomaga slovenskemu prosilcu, ako je idožil prošnjo, ko »prostor« že ni bil več prazen. Ali pa je morda namen tak, da slovenski prosilci prihajajo — prepozno?! Tržačan, ki hodi peš okolo sveta! — Pišejo nem: V »Mattinu« od 12. t. m. čitam pod gornjim naslovom, kako da neki Tržačan hodi za stavo peš okolo sveta. Potovati je začel dne l.'J. maja 1895. leta iz mesta Monreale, (Kanada) ter dovrši potovanje, ako se mu ne pripeti kaka nesreča, v osmih letih. Stava jeza 20.000 kanadskih pezos, več 25°/0 od čistega dohodka knjige, ki se spiše v sedmih jezikih in ki bode obsezala opis tega potovanja okolo sveta. Jeziki, v katerih izide ta knjiga, so: ruski, slovenski, francoski, nemški, portugalski, španski in italijanski. Potovalce je V i 1 j e m T a 1 e r, sin pok. Ta-lerju, peka v ulici Ghcga. Obhodil je že: Miehi-gun, Indijana, Illinois, Visconsin, Minesoto, severno iu južno Dakota, Java, Nebraska, \Vvoming, ldnlio, Oregon, Nevada, l"tali, Kalifomia, Arizona, novi Meksiko, Kansns, Missouri, Kentukv, Arkansas, indijsko okolico in Teksas!! Ako pomislimo, da nai Viljem 11«•« 1 i peš, da ne >me ne nositi in ne vzeti n<»henega drobiža, ter da se m«>ra preživ Ijati le z miloščino, potem moramo priznati, da je to človek, ki mu ga ni para! Kad l.i prepisal ves Mattinov članek, ki sestoji iz eele kolone, toda, oprostite, meni se smilijo čitateljice in čitatelji een. Kdinosti kakor tudi dragoceni prostor, ki hi ga moral porabiti. Podpisani poznam V i I j e l m a osebno, poznam njega intclektuvclne zmožnosti in sploli njegovo dobro in slabo stran. On govori (ali bolje rečeno je govoril, ker sedaj pišejo, da jih govori osem!?) tri jezike, in sicer z manoj je govoril vedno le slovensko. Narodnosti ne pozna nobene, akoravno slovenskih starišev sin! Po/na pa rad dobro pijačo in ko je vesel, zavpije tudi kak Živio! Mnogo mnogo bi še lehko napisal o tem našem junaku, toda, dozna I sem, da je res na potovanju okolo sveta, zato raje molčim, ker mu nočem škodovati. I »ragi Viljem! Ko se vrneš v Trst kakor veliki gospod, (velik je po naravi!) spomni so svojega materinega jezika in naroda in bodi — ---pameten! Vse dobro ti želiči Tvoj: »Žepek«. Slovenke številka 17. je izšla danes z nastopno vsebino: Mlada ljubezen pesem. A skrivaj — pesem. Pri zdravniku. Nove pesni — pesem. Trmoglavje. Mstinski močeradi (dalje) povest. Praprot — pesem. Vaški Sokrat. Iz pOezij II. Heine-ja pesem. Spomini (zvršetek). Vaška idila, pesem. Književnost in umetnost. Razno, Doma. Odbor ..Delniškega podpornega društva" naznanja svojim členom, da se dne 17. t. m., na predvečer rojstnega dne Nj. Veličanstva, društvo udeleži z zastavo skupnega obhoda ter poživlja člene, da se mnogobrojno udeleže tega obhoda. Odhod bode točno ob S. uri i/ društvenih prostorov. Z« zastavo pevskega društva llnjdrlh* lia Prošeku so darovali sledeči gg: B. Mimbelli 30 kron; Alojzij Lohr, hotelier lil kron; Franjo Žitko, dr. Josip Abrain po »> kron; Ivan Prelog, Fran Abram, Matija Živic, inženir po 4 krone; Edvard Lampe, Ivan Lampe, Anton Lampe, Josip Kocjnnčič, dr. M. Pretner po 2 kroni. — Skupaj 74 kron. Po/Iv! Pevsko društvo »Hajdrih« na Prošeku poživlja še enkrat vsa bratska društva v mestu in okolici, da prijavijo svojo udeleži to v skrajno dot. m.odboru, damu bode možno sestaviti program. Stvar je nujna ; odbor ima polnih rok z vsakovrstnimi pripravami, torej se prosi, tla se mu s točnostjo olebča delovanje. Će se katero društvo do tega dne ne prijavi, smatralo se bode, da se ne misli oficijelno udeležiti slavnosti. Telovadno društvo „Goriški Sokol" je razposlalo bratskim društvom nastopno prijavo: Ilratsko društvo! Z ozirom na to, da pevsko društvo Hajdrih« na Prošeku priredi dne 4. septembra slavnost blagoslovljenja svoje nove zastave in da to slavnosti ukljttb naši ponovni prošnji ne more preložiti; z ozirom na to, da sta Nabrežina iu Prosek soseda, a so Tržačanje vslod ozke vezi mesta z okolico vezani, da se udeležč slavnosti na Prošeku ; z ozirom dalje na to, da jo pred 4. septembrom in po istem dnevu važnih sokolskih slav-nostij, zlasti pa 11. septembra slavnost 10-letniee Dol. Sokola v Novem mestu, — iu so razna sokolska društva ves čas na vse strani engažovana, je sklenil podpisani odbor, da se nameravani sestanek slovanskih sokolskih društev, na Nabrežini opusti, toda s trdnim sklepom, da priredi prihodnje leto na vse strani dobro organi/ovan sokolski sestanek na kakem pripravnem kraju ob železnici na Primorskem. To javljamo bratskemu društvu, proseči, da sprejme naše naznanilo blagohotno na znanje in v uvaževanje. S presrčno željo, da bi si slovenski Sokoli podali prihodnje leto bratske roke na primorskih tleli, kličemo sokolski Na z dar! Iz Senožeč nam pišejo: K samomoru v Senožečah, omenjenem v > Kdinosti« od 2. t. m., moramo resnici na ljubo to-lc povedati: Samomorilec France Kaluža je bil pravi kmetijski trpin. On je svoja volička in sebe noč iu dan na teza I na zaslužku. Lansko leto je zaslužil precejšno svoto na zidanju hiše enega tukajšnih trgovcev. S tem zaslužkom si je pokril dolg, kupivši si nekaj zemlje. Poročen je bil se ženko, ki je imela pred nezakonskega sina. Vzel je tudi njenega, njemu ptujega sinka zadovoljno pod streho, proti temu, da so mu varuhi obljubiti, da bode dobival od fantiča do spolnje-nega 1»». leta po 'J jjld. na mesec /a hrano in drugo oskrbo. Izposodil si je bil iz fantove od nezakonskega očeta doblene dote 1 gold., katero svoto je namenil plačati z mesečnimi dveh gold. A varuh je mislil drugače in je uplival na sodišču kolikor toliko, da se za fanta ml lOtega leta naprej ne plačuje nič več mesečnine. In dobil je trpin Kaluža odlok od c, kr. sodišča v tem smislu, ter da mora od izposojenega stotaka plačati za 10 let zastane .*)Qfu obresti. Vse to ga je iznenadilo in žalilo, tako da se nm je jelo mešati. Poslal je, ko je ležal v postelji, po varuha in je prosil istega, da stvar obrne na pravično stran, ako ne da si vzame življenje. A varuh ni mogel nič pomoči, ker je bil dotični sodni odlok že pravokrepen. Potem je Kaluža izjavil svoji ženi, da v očigled temu kar mora trpeti on za svoje dobrote, noče več živeti. Tn res je ostal zvest svojemu sklepu ter je na tihoma, po noči izvršil svoj žalostni čin. Nesreča v Llnvdovnii arzcnalii. Na nekem delu za podaljšanje takozvanoga doka bila je neka mina slabo položena, tako da se je morala zopet izprazniti. Ves popoludne so delali trije delavci imenom 35-letni Aleksander Crevilier iz sv. Mar. Magd. zgor. št. SO, :I2-Ietni Josip Gombnč od ondot št. 447 in .'1(5-letni Anton Bahat odistotam št. loli. Dasi so delali jako previdno, se je vendar okol o < '/t zvečer vnel smodnik ter je mina eksplodirala. Dasi je vrglo delavce precej daleč na stran, se jim ni pripetila posebna nesreča, razun da so dobili nekaj lahkih ran na obrazu in rokah, a Kal >at težko rano mi levem očesu. Ognjevit ljubimo«'. Včeraj zvečer se je sprehajala pet ulici Moli no grande Svetka M. se svojim ljubineem Josipom P. Ljubezen je bila najbrž prevroča, ker na enkrat je začel ljubimec božati nekaj — preobčutljivo svojo vilo, ki se jo utegnila rešiti teh božkunj le s- pomočjo policijske straže. Na zdravniški postaji je zdravnik obvezal sledi vroče ljubezni na nosu in vratu, a ognjeviti ljubimec je bil sproveden v ulico Tigor. Loterijske številke izžrebane dne,13. t. m.: Trst.........H, 11, 64, 47, o Bine......... 50, 1, 40, 74, Nit Koledar. Danes v soboto 1J. avgusta: t Hipolit in Kaaijan, m. Jutri v nedeljo 14. avgusta: 11. pob. Kveebij, »poznavalec. Solnčni: I Lunin: Izhod ob 4. uri 41 min. Izhod ob uri 12 min. Zahod , 7. „ 27 „ Zahod „ f>. „ JJ1 „ Ta je 30. teden. Danes je 224. dan tega leta, imamo torej 5e 141 dni. Različne vesti. Koliko denarnih žrtev je povzročil Bismarck Svetu? V teb dnevih, ko se vsi listi, posebno pa nemški, pečajo s pok. Bismarekom ter razkrivajo vsakovrstne stvari o tem možu, naštevajo dovtipe in šalo, ki jih je baje izustil, pravijo raznih anekdot o njem i. t. d., je franeozki učenjak, gosp. Ed. Tli črv na podlagi raznih aktov in dokumentov iz-računil, koliko denarnih žrtev je povzročil llismarck svetu. V glavnem se ozira na troske za vojske. PoČenši z letom 1865., v katerem so znašali troški za vojsko v Franciji, na Ruskem, Nemškem, Avstrijskem, v Italiji, v tedanji cerkveni državi, na Belgijskem, Holandskem in Švicarskem skupaj 2.r)74,200,000 frankov, navaja, da so ti troški v letu lrt!>(.»-7<) v času nemško-franeozke vojne narasli že na 2,620.000 frankov. Ko so po sklepu miru v Krnnkobrodu dotlej popolnoma poraženi Francozi vendar hipoma se vzravnali, morale so se priprave za vojske povišati tako, da so znašali troški za vojske leta lK7f>. že 3.2<>4,000.000. Posebno od tega lota naprej je raslo sovraštvo Bismareka do Frankov vidoma ter je isti skušal z vsemi mogočimi načini, da bi šuntnl Evropo proti Franciji. Vslcil tega so se povišali troški za vojske leta 1M80-81 mi 38270 milijonov frankov. Vsled večnih nnihinaeij železnega kancc-larja vzrasel je vojaški budgct v naštetih državah za leto 1880-87 na 4.221,000.000 frankov. Za leto 1807-08 znašajo troški za vojske 4.00(5,000.000 frankov. Priinerjuje vse te številke ter njih povišek v posamičnih letih je koastatovul Thčrv, da je stala B i s m a r c k o v a politika od leta 180"). n a p r e j E v r o po ni č m a n j, nego 4f) m i 1 j a r d f r a n k o v. \ tem znesku pa niso uračunjoni troški za strategične železnic«', kredit* in zjfiibe, katere so zadele Kvropo in tudi ostali svet vojen leta lH*»t?. in 1*70. < e se nadalje primerja število vojakov let:« 1*0."». in sedaj, nahajamo naraščaj od HOO.OOH mož. (V se računa za zgubljeno delo vsakega moža, ki je vojak: v obrti, trgovini, poljedeljstvu i. t. d. z •"> frankov na dan, znaša to zopet okoli poldruge miljarde frankov na zgnbo dobička. Torej samo z vidnimi 4f> miljardami, izdanimi za vojne potrebe vsled Bismarckove politike tekom ."»0 let, hi imeli v srebru 22f> milijonov kilogramov in v zlatu več nego 14 milijonov kilog. denarja. Številke govore ! Bismarck in štev. 3. Čudno je, kako važno ulogo je igrala št. .'» v življenju pok. kneza Bismareka. llismarck je služil trem cesarjem; on je provzročil tri vojne in se boril v njih ; podpisal tri dogovore za mir; v fraucozko-nemški vojni so mu bili ubiti pod njim trije konji; on je imel tri imena : Bismarck, Sehonhausen in Latienlmrg, in tri naslove: grof, knez in vojvoda. Njegov rodbinski grb sestoji iz koprive, obkrožene od treh hrastovih listov. Vse karikature, toliko nemške, kolikor druge, prodočujejo Bismareka s tremi lasi nn glavi. On je imel tri otroke: llerberta, Viljelma in Marijo, a pod njegovo vlado so bile tri stranke: konservativna, narodno-libernlna in ultramontanska. Baltiško — Črno morje. Obzoru« javljajo, da je ruska vlada počela kopati kanal, s katerim se spoji Ilaltiško z Crnim morjem. Tn kanal bodo velike strategične važnosti. Komunikacija bo spojena tako: od Uige na Baltiškem morju, na reki Dini do Dinaburg, od koder se prckopljo kanal do reke Berezince in Dnjeprn, a od tod po tej reki do Črnega morja. Kanal bode prav tako globok kakor so reke globoke, a to zato, da bodo lahko vozili naj več i brodovi; kanal bode dolg 17H) km. Kopanje, katero se je že zapričelo na obali morju, trajalo bode 4 leta, a troški bodo znašali okolo 200 milijonov rubljev. — In vendar so Rusi — barbari! Zadnje vesti. Volosko lil. V drugem razredu naši izvoljeni jednoglasno z 22 glasovi. Dunaj 13. Danes je pravosodni minister dr. Kube r vsprojel deputacijo kranjske odvetniške zbornice. Deputacija se je pritožila zoper znani sklep višega deželnega sodišča v Gradcu, ki je odklonil slovenščino in proglasil nemščino za izključni uradni jezik! Minister je rekel, daje stališče odvetniške zbornice pravilno in da potrebuje sklep višega sodišča v Gradcu nujno korekture. Obljubil je, da stori vse, kar je mogočo ob sedanjem političnem položenju. Avdijenca je trajala eno uro in je bila zelo zanimiva. Dllliaj 13. Viši finančni svetnik in ravnatelj carinskih uradov v Trstu, Oton Z i m m e r m a n n, je imenovan dvornim svetnikom in finančnim ravnateljem v Trstu. Išl 13. Ministerski predsednik ogerski Hanttv je dospel sem danes in je bil vsprejet od cesarja. Grof Thun in baron Bantfv se udeležita zvečer obeda v cesarski rodbini. Išl 1)1. Zdi se, da je cesar odložil za jutri odločitev o ogerskih predlogih. V formalnem pogledu zahteva baje Ogersku, da se sklice avstrijski parlament in da se istemu predlože zakoni za pogodbo. .Meritorna stran predlogov barona BanttV-a pa pravi, da, ako od avstrijske strani ne bi bilo možno skleniti pogodile ustavnim potom, naj se v Avstriji upotrebi $ ^14, (ločini bi na Ogerskeni parlament potrdil pogodbo. Washington 13. Mirovni protokol pravi: Španska se odpoveduje nadvladju na Kubi ter odstopa Zjedinjeniin državam Portorieo in druge od antilskib in ladronskih otokov po izberi Zjedinjenih držav. A meri kani obdrže mesto, zaliv in pristanišče Manila, dokler se ne sklene mir in uravna filipinsko vprašanje. Spanci morajo takoj ostaviti Kubo Portorieo in druge Antile. Komisija za določenjc mirovne pogodbe se snide v Parizu najdalje do 1. oktobra. Komisija za izpražnjenje Kube in Portorieo se snide v Havani in St. Juan de Portorieo najdalje v 30 dneh po podpisu protokola. Sovražnosti se nehajo, čim bo podpisan protokol. Dotični ukazi so že odšli na posamične poveljnike. Narodni napori Lužičanov. Iz »Nove Pobe«. Izza 'a /ulilevmijc cenik in prospekt. Prva tržaška tovarna anarato za mravljami! mina acetilena tvrdke ROOCO & C. v ullol Sanltk »t. 9. Autorizirani instala- terji plina, vode in plina acetilen. Aparat na acetilen od Josipa Kocco, patentiran v Avstro-Ogerski je absolutno najbolj praktičen in gotov, lnliko rabjenje ne eksplodira, vspre-jet od različnih zavarovalnih društev. Vsprejemajo se vsakovrstne kompletne naprave za hiše, restavracije, gledališča in mesta pod najugodnejšimi pogoji. Velika zaloga nnjlKjlJeija apnenega kisleca, katerega kilogram daje :JIH> litr. plina. Velik izbor svetilnio Iu i>rii>iiv zti razsvetljavo. SPECIJALITETA CESTNIH SVETILNIC, na l ali 2 plamena brez dovoda plina (priprave za dvorce [vile] kijoske 111 mala mesteca). Vsprejemajo se dela za instalacije in popravljanje dovodov. Zaloga Delavnica v ulici Sanitik ištv.!». v ulici S. Glorglo siv. 1 Konsumno društvo pri Sv. Ivanu isee kremarja preko kavcij«* od 100 gld. 1 Ved nos t imajo oni, ki nimajo otrok ali p« z odruslimi otroci. Kašelj, hripavost in prsni katar ublažuje in zdravi „planinski zeliščni sok" iz „Deželne lekarne pri Mariji Pomaraj'4 M. Leustekii v Ljubljani. Cena 1 steklenice fiO novč. Razpošilja se 7. obratno poŠto najmanj 2 steklenici. II Velika zaloga solidnega pohištva in tapecarij od Viljelma Dalla Torre v Trstu Trg S. Giovanni hiš. štev. 5 (hiša Diana). Absolutno konkurenčne cene. S^F* Moje pohištvo donese srečo. ZALOGA POHIŠTVA tvrdke Alessanđro Levi Minzi v Trstu. Viti Itilior^o 'JI in Pin/za Itosnrio 2 (Šolsko poslopje). Zaloga pohištva in tapetarij vseh slogov lastnega izdelka. Bogato skladišče ogledal, vsakovrstnih slik, žimnic in pogrinjal. Na zahtevanje ilustrovan cenik zastonj in Iranko. Naročeno hlago se stavlja na parnik, ali 11a železniško postajo, ne da hi za to račun i l stroške. Slovenske gospodinje, pozor! Zahtevajte povsod in kupujte vedno le kavo druftbe sv. Cirila ln M«ioda. S tem koristite najbolj samim sebi. ker tu izdelek je najboljši od vseh poznanih cikorij; ob enein pa podpirate tudi naio Šolsko družbo sv. Cirilu in Metoda, kajti čisti dobitek od razprodaje tega blaga dobi omenjena družba. Mal položi dar — domu na altar! Emeri su posode /a hišo, hlev, vrt, polje, vinograd, delavnico, tovarno, la-dijo i. t. d, — namesto škafov, brentačov, vr-eev, jmtrhov i. t. ti. Sa zmirnj pripravljene /u ralio, so trdne, trajajoče, lične, lahke in bolj pripravne za vsako delo nego drugo posode. Dobivajo se na debelo in na drobno v delavnici tvrdke Schivitz & Comp. v Trstu, v ulici <'ominerciale (trgovinska ulica) St. 11 in na drobno tudi pri raznih trgovcih tu in na deželi. Prospekte /. ceniki se razdaja in pošilja radovoljno hrez troškov. Gostilna I. vrste na Bledu, ležeča na liajpripravnejšem kraju ob cesti / velikim prometom se odda v najem ali na račun. Pisma je pošiljati pod naslovom: M" A. B. štv. 111. Bled, poste restante. k /T\ /T\ >T\ <>>\ ✓ Tržaška posojilnica in hranilnica, registrovana zadruga z omejenim poroštvom. v ulici Mulino piccolo Jtv. 1 st* |irt'>cli meseca septembru v nove prostori' Mlini S. Prameno st. I. nad. (Slovanska (italnicai. Hranilne uloge sprejemajo f> popoludne ; i»l» nedeljah in praznikih »hI JO 12 dop< »ludne. Izplačuje se I vsaki ponedeljek o dopoludne iti vsaki četrtek od .'1 -4 popoludne. Poštno h ranil nični račun 81 (».IN»4. (■<>s|M>dje kolesarji! < 'c želite imeti kolo elegantno, lahko z lahkim tokom, obiščite zalogo / oddelkom za popravljanje in dajanje v najem od Karola Margoni Piazza delle Poste št. 1, in dobli bodete kolesu ..M K T KO It" i/ bradca po cenah iu pogojih brez konkurence. Kazun teg:i imeli bodete na izbor vso pri-tiklino po najnižjih cenah. Telefon štv. 797. Se dopisuje in govori slovensko! Jakob Klemene, zaloga manufakturnoga blaga v Trstu, ulica sv. Antim« it, 1. priporoča častit i ni svojim odjemalcem svojo prii» m r»iiij" , , _ _ _ * ■■".I' 1,1 dobro ure, muiiuiiju- g'ia. 5'5U nio, ilu dmii) numti tu I prevsoli rurpriKlujo niivolziiiiiljenlh Ju I>1 le j »k i li Goldin-Remontoir lir ■/. izvruliiiin polioljAunim iirivizijskiui reform-*! mjmi. VsIchJ kniHiip^a in rlctfuntiictfu intclkii m> t« uro /. ilvujiilm pokrovom iu< tluj«. nu-loOlti ih| pristnih slutili ur celo ml veArii-knv. Krunio rizi-iirmii pokrovi nsUiiiejai »liMilutnii in'H|tri"iiu-n.|i-tiI. .Tiiiik'1 nc pi*m<'ni» M-letiil tok. Cena komadu /. eleiraiitno verižico iz ifohliuii niililo srhi. 5*50 K VHiikej url ftkiltljii-ii iz umiju noMtoIlJ. Oulilvit se jciltiii) ml cuiilralii«! gulo^n Antona ZLi:x & brata Dunaj II. Prateratrasue 16. Razpiiftiljnuju proti povzetju Altu iio ugajajo, no itenur vruo. IV golil i u urami ori)iiiin- li'ii Svlnirahl Taliri kat, enako ilnlini Mure kakor zlat« nre v vriiliiodtl ml ion ilo lfiO golctinurjev in I h hI o rur.HtuvlJenn ..,,,,, , ! Vsaka ura nuni v JuMloJskl rarutavi. it,iraratv. x..-.t.ok.. Pomada Phonix. o,|lik.>vaiui na r»*»t.»vi /a »iravljoiijn iu pnatrdNm iMiinikov v StuttKart-u 1. ihimi , l|>rt>m—■ ihI ».travnikov In n timu1! livalmh pim-m. Jpdiiio obstoječe, reelno in neškodljivo sredstvo, za dosego lepih lasi pri damah in gospodih, odstranjuje takoj izpadanje las in prhljaj; ter vzgaja pri jako mladih gospodih močne brke. (iitrantlra w »a vs|«-h in ii.iku.lljivo«t. .......'''t- »O ur., |x,|K.4ti ali .v»rtju »0 nr. Hoppe K., Dunaj, I. \Vipplingerstrasie 1 \ Nova centralna čevljarnica v Trstu. Vin Maleanton stv. 'J. Bogat izbor čevljev /a goH|>oo mogočih konkurenčnih cenah. Odlikovan fotografski |sr| ,atelier4! Acquedotto h. št. 25. Usojtim si naznaniti si. občinstvu, da sem mu A(M|IHMlottll Stv. 25 odprl svojo fUjalko.. Atelier jt1 urejen moderno in preskrbljen upamti nnjnovejega /.istema. Fotografije v vsaki obliki do naravne velikosti na papirje vsake vrste: celoidin, albnmin, platin itd. itd. Izdelovanje natančno, dovršeno. C-ene ktolikor sploh možno nizke. Po-sebno se priporočam v izdelovanje skupin rodbinskih in drugih ; reprodukcij po vsaki, tudi Že obledeli fotografiji, oljnatih slik, a-kvarelov; fotografij v naravnih barvah. — Kdor se hoče prepričati, naj blagovoli osebno obiskati moj atelier in si ogledati tam izložene slike! Atelier je na AfiJlHMlottll štv. 25. Anton Jerkič, odlikovan fotografski atelier. V Gorici: V Trstu: nn Travniku U. na Actjucdottu Vse stroje za poljedelstvo in vinogradstvo. CENE ZNOVA ZNIŽANE. Stiskalnice za grozdje, diferencijalna sestava. Ta sestava stiskalnic, ima najveći) pritiskujočo moč izmed \seli drugih, kakorlnilikoli stiskalnic. Stiskalnice /a masline, hidravlike stiskalnice, brizii-al.jkc proti peronospori Ver-iiiorclovc sestave. Te moje Inizgaljke ko znane kakor najboljše ter naj-cem je ; avtomatične brizgaljke, tlaćilnice s pripravo za tlačiti jagoile, stiskalnice za seno, triere i. t. d. v najboljšem proizvodu. Ig. Heller, Dunaj Cenike in spričevala zastonj. ||/a Praterstrasse. Z/C Iščem zastopnikov! — Čuvati se je ponarejanj! "^B Hotel Evropa l'iuz/.u della Caserma. Zračen vrt z lopo in brez lope. Izborna kuhinja nemška in italijanska, pivo i/ Plzenske pivovarne, izvrstna vina iz lastne kleti. Telefon štv. 23. ALOJZIJ LOHR, lastnik. Splritus linapla oompositui ALGOFON. Jedino sredstvo proti zobobolu, revmatič. glavobolu, migreni itd. Steklenica z navodilom stane le 20 nvč. ter se dobiva jedino le v lekarni PRAXMARER (Ai ilue Mori) Piazza grade TRST Paziti na ponarejanja. Car! Greinitz Neffen, \a Corsii štev. podružnica Trst. IMa/xa dolla Lcuna Železo in razno železno blago na drobno in na debelo. Priporočajo svojo dobro sortirano zalogo predmetov za stavbarstvo, traverze, zaklepe, železo za kovače in fagon, stare železnične šine, držaje in ograje, vodnjake, pumpe, železne cevi in take iz vlitega železa, vse tehnične predmete, popolne naprave kopelji in stranišč, peči in štedilna ognjišča, kuhinjsko, namizno in liišno opravo, železne metle in prei o i nje m varne blatne, nagrobne križe in obgrobne ograje, orodja za vsako obrt.