Listje in cvetje
Modrost v pregovorih, domačih in tujih.
Koča.
Druge koče, druge šege.
Na majhne koče sije  tudi božje  solnce.
Tudi v majhni koči se večkrat rodi ve-lik mož.
Pasja koča je tudi poslopje.
Pred svojo kočo je pes najbolj divji.
Rek. Zažgal je kočo, da bi ga bolhe ne grizle. (Velika škoda za majhno k o r i s t.)
Kočijaž.
Tudi dober kočijaž včasih prevrne. Ko bi mogel kočijaž sam vleči kočijo, bi ne potreboval konja.
Kokla.
Vsaka kokla pred svoje piške brska. Kokla,   ki  ima  samo   eno  pišče,    enako prevzetno stopa, kakor ona, ki jih vodi deset, Kokla ne pohodi svojih piščet.
Kokoi.
Kokoš pije, pa na nebo gleda.
Kakršna kokoš, taka piščeta.
Pridna kokoš pobere vsako drobtinico (vsako zrnce).
Tudi slepa kokoš najde zrno.
Lačni kokoši se o prosu sanja.
Stara kokoš se ne privabi s plevami.
Ko bi kokoš ne kokodajskala, bi nihče ne vedel, da je jajce znesla.
Kokoš ne znese vselej jajca, če koko-dajska.
Pišče uči kokoš.
Če kmet zakolje kokoš, je kokoš bolna ali pa kmet.
Reka. Kokoš lovi, gos izgubi.
Je žejen kakor mlinarjeva kokoš.
Kola.
Sila kola lomi (potreba jih pa nareja). Če so bolj prazna kola, bolj ropočejo. Če kola cvilijo, jih je treba namazati.
Koleno.
Kdor se veliko po kolenih driča, se kmalu dela naveliča.
Kolo.
Če so kolesa dobro namazana, se hitro
vozi.
Da kolo ne cvili, ga je treba namazati.
Eno polomljeno kolo prevrne ves voz.
Eno kolo iz blata, drugo v blato.
Mala kolesa se morajo večkrat obrniti nego velika. (Nižji sloji morajo več delati   in   trpeti   za   obstanek.)
Kaj mi pomaga kolo, če se ne vrti?
Reki. Do takrat se bo še marsikatero kolo obrnilo.
Kolo se je obrnilc.
Tega je treba tako kot petega kolesa pri vozu.
Konec.
Konec jeze je  začetek kesanja.
Konec hvali (venča) delo.
Konec dober, vse dobro. — Konec slab, vse slabo.
Vsaka pesem ima svoj konec.
Kar ima začetek, ima tudi konec.
Kjer pri obeh koncih vlečejo voz, osta-ne na istem mestu.
Konj.
Noben konj ni brez napake.
Tudi najboljši konj  se včasih spotakne.
—  Še konj se spotika štirinogat.
Dober konj ne potrebuje biča (ostroge).
—  Brzemu konju ni treba ostroge. — Konja, ki rad teče, ni treba tirati.
Tudi pri najboljšem konju je treba ostrog,
Na brzdi se spozna konj.
Brzda in ostroga izboljša konja.
Konja ne hvali radi dlake, marveč radi brzine.
Kdor hoče dobrega konja imeti, mora sam večkrat v hlev iti.
Oves konja spodbada.
Kdor konja lovi, mu ovsa moli.
Konj, ki najbolje vleče, dobi največ udarcev.
Enaki konji  najbolje  vlečejo.
Konji, ki prehitro hodijo, kmalu opešajo.
Žejen konj si ne izbira vode.
Neumen konj, če pri polnih jaslih lakote pogine.
Sestradan konj se ne nakrmi, beraška malha se ne napolni.
Konj, ki ima dva gospodarja, se ne pre-obje,
Mlad konj  potrebuje  starega jezdeca.
Kdor z mladim konjem orje, dela krive brazde.
Majhen konj, majhao breme, (D e 1 o bodi  močem   primerno!)
Star konj ne hrepeni po sedlu.
Star konj  se ne navadi skakati.
Le pri konju se gleda na starost.
Darovanemu konju se ne gleda na zobe.
144
Zloben konj mora imeti poseben prostor.
Kdor nima konja ne voza, naj hodi peš.
Ako nimaš konja, rabi osla.
Kdor ima konja, mu že tudi sedlo najde.
Kdor hoče slepega konja prodati, hvali njegove noge.
Ko je konj kupljen, se (kupcu) oči odpro.
Če se o konju govori, prime voznik za bič.
Kdor tujega konja oskrbljuje, pa pozabi svojega, je norec.
Konj je večkrat pametnejši kot njegov jezdec.
Konj in njegov jezdec nista vselej ena-kih misli.
Pijančev konj dobro za krčmo ve.
Marsikdo pride s konja na osla.
Nihče ne pride rad s konja na osla.
Ko bi ne bilo konj, bi bil osel na vrhu (in gos, ko bi ne bilo labudov).
Konj bi bil čedna živalca, ko bi imel par rogov, je rekel vol.
Štirje konji ne morejo slabe besede spet na jezik nazaj pripeljati.
Reki. Živeti kakor konj pri ovsu.
Od njega bi lahko konja kupil, ne da bi ga videl.   (Z a n e s 1 j i v   j e.)
So že še konji, ki bolje teko.
Konja krmiti s konopljami. — Konju da-jati dolgega ovsa. (B i č.)
Na dveh konjih jahatL (Pri dveh na-sprotnih   strankah   biti.)
S konja se je vsedel na osla.
Stena.
(Scstavil Cid Em Nafr.)
Zamenjajte šte-vilke posaroeznih kamenov s črkami tako, da dobite be-sede,   ki  pomenijo:
1. soglasnik, 2. del človeškega telesa, 3. del dneva, 4. do-tok Drave, 5. ime več turških sulta-nov, 6. pisarno obla-stij, 7. brezplačno pridobitev, 8. plo-skovno mero, 9. so-glasnik. (Do 5. vrste se črke dostavljajo, od 6. dalje pa od-stranjajo.)
Nove uganke.
(Priobčuje  Peter Petrič.)
11.  Med dnevom in nočjo visi, ko avemarijo zvoni.
12.  Včasih po dveh, včasih po treh; včasih po štirih, včasih »a tleh.
13.  Tako prsten, oarobe mesen.
14.  Svetla ovčica v hlevcu spi, ko se pase, teče kri.
16.   Iz gore v goro lok, spredaj smeb, zadaj jok.
17.  Jeklo ob kamen brni, svetlo hčerko vzbudi.
18.  Iz zemlje čra vstal je škrat, v peč ognjeno šel jc spat.
19.  Stara mati do dvanajst zna šteti, potlej mora od kraja začeti.
15. Noge ziblje sem in tja, eno samo godrnja: eden dva, eden dva.
20. V zeleni suknjici gospa, brke ima, po travi skaklja.
(Rešitev in imena rešilcev v prihodnji številki.)
»Vrtcc«   izhaja  1, dne vsakcga meseca in stane s prilogo  vrcd za vse leto 5'20 K, za pol leta 2'60 K, — Uredništvo in upravništvo v Ljubljani, Pred škofijo št. 9.
Izdaja društvo »Pripravniški dom*. — Ureiuie Auton Kržič. — Tiska Katoliška Tiskarna v Ljubljani.