Pričakovana umirjena gospodarska rast Kljub obetavnim načrtom nove vlade, v Sloveniji v letu 2005 ne bomo sadili rožic. EU namreč znižuje napovedi o gospodarski rasti. Pri naših dveh naj večjih gospodarskih partnericah Nemčiji in Italiji žal ni zaslediti ugodnih konjunktumih trendov - in ker je slovensko izvozno gospodarstvo močno vpeto v evropski gospodarski prostor (nad 60% izvoza) bo (skupaj z bankami) z njim delilo dobro in slabo. Pričakovati je namreč nadaljnjo rast cen surovin, nafte, težave pri zmanjševanju javnofinančnega primanjkljaja, posledično krizo državnih institucij, selitev kapitala iz Slovenije, inflacijske pritiske ter nevarnost daljše poti do prevzema evra, večanje razlik med bogatimi in revnimi, rast brezposelnosti, posledično manjšo kupno moč srednjega in nižjega sloja prebivalstva ter socialno izključenost. STE BILI POŠKODOVANI V PROMETNI NEZGODI, delovnem mestu ali lavnem prostoru? www.poravnava.si Občima piraH C O M U M E DI PI RAM O za Vas srečno, zdravo in uspešno! iv z tl M Istrabenz s ponosom objavlja, da je izbran zmagovalec natečaja Istrabenz UP. Za plačilo elitnega šolanja s področja obnovljivih virov energije v tujini v višini 10 milijonov tolarjev bomo preusmerili tudi sredstva, ki bi jih sicer namenili za poslovna darila. Več o natečaju: www.istrabenz.si S/O/P/NA O ISTRABENZ >TO: Fl Vsem žetimo veseCo praznovanje Sožičnih praznikov in srečno novo četo 2005 Street tour postaja uspešno podjetje Lucijsko avtobusno podjetje Street tour je 19. novembra 2004, ob 10. obletnici delovanja v obrtni coni v Luciji, ob bogatem programu, slavnostno odprlo nove prostore. Otvoritveni trak je prerezal podžupan Občine Piran Drago Žerjal, piranski župnik Zorko Bajc pa je prostore tudi blagoslovil. Podjetje je v zadnjih letih zelo napredovalo. Ima že skupaj 20 vozil, od tega 12 avtobusov. FOTO: FK-Primorski utrip JAVNO PODJETJE OKOLJE PIRAN d.o.o. Fornače 33, 6330 Piran ‘Vsem občankam in občanom, uporabnikom storitev našega podjetja ter poslovnim partnerjem, znancem in prijateljem se zahvaljujemo za letošnje sodelovanje in želimo vesele božične praznike in srečno novo leto 2005 X|^ ‘Kaj naša občina postane bolj zelena, do okolja bolj prijazna f/s FRIZERSTVO PABBUCCHIERE Vsem našim strankam, prijateljem in poslovnim partnerjem SONJA BLASLOV s.p. želimo prijetne praznike ter _____ srečno novo le GM: 031 752 923 leto 2005 Vam in vašim najbližjim želimo vesele božične praznike in da bi vam sončni žarki v prihajajočem letu 2005, v vsakodnevne trenutke delovnih izzivov in osebnih preiskušenj, prinesli obilo poslovnih uspehov, prijaznih misli, zadovoljstva in osebne sreče. ~7T F St. BERNARDIN ADRIATIC RJESORT & CONVENTION CENTER PORTOROŽ - SLOVENIJA Ko bi dan imel 48 ur Nedavno je Avditorij Portorož na kavarniškem večeru gostil dva posebna gosta, ki sta med drugim tudi prijatelja. S Patrikom Greblom, pred nekaj tedni potrjenim direktorjem Avditorija Portorož in Ksenijo Benedetti, šefinjo državnega protokola in muzikologinjo seje pogovarjal dr. Artur Štern, voditelj Hemingwayskih večerov (talk-showov). Hkrati je potekala tudi prva razstava oljnih slik Ksenije Benedetti. Razstava, kije nosila ime »Moja pravljica«, je vsebovala približno 22 slik, katere so bile tudi na prodaj. Zanimivost slik pa je v tem, da so večinoma nastale na Silvestrovo. Nekaj več o Kseninjih slikah je povedala Nives Marvin, kustosinja Obalnih galerij Piran. Ksenija Benedetti seje prav v Avditoriju, kjer je službovala dolgih sedem let, prvič v javnosti predstavila kot slikarka. »Tukaj predstavljeno razstavo s pomenljivim poimenovanjem Moja pravljica, lahko sprejmemo in dojemamo kot segment gotovo doslej javnosti še neznane Ksenjine kreativnosti, sicer v slovenskem prostoru znane medijske osebnosti. Pri Ksenjinem ustvarjanju ni sicer za umetnostno snovanje tako značilne aktualne družbene angažiranosti, ki naj bi imela neko hoteno sporočilo ali opozorilo navzven. Pri njenem slikarstvu lahko govorimo le o zelo »iskrenem« opredmetenju intime, kjer se zabrisujejo vse meje med tako imenovano »akademsko« estetiko, lepoto in všečnostjo, ali kot sama pravi - kičem (ki pa je sestavni del življenja), ali med vnaprej domišljeno kompozicijo in formalno oblikotvorno pojavnostjo podobe. Barve izbira, jih nanaša in plasti na slikarski površini v hipnem razpoločenju, seveda pogojenem z emocionalnim stanjem in z intuicijo, pa še s tistimi vzgibi, kijih porajajo spomini in asociacije, skratka mnogokrat zatajena podzavest. Tako z vso i n fan t i 1 n o sproščenostjo realizira novo barvno pojavnost, novo zgodbo, ki pa je vedno najbolj intimno občutena. In ta osebna slikarska interpretacija je še poudarjena s kolažiranimi vsakdanjimi predmeti, od njej priljubljenih igrač- zelo pogosti so jelka....Skratka, to so zaenkrat le njene instrumenti raznih v naravi najdenih sanj6i kijihje narisala na eni izmed slik, materialov do z osebnim metaforičnim ki so ta večerbile razstavljene, kajti njen nabojem prežetih angelov,« je v nekaj moj vrst0 let dela za Silvestrovo in je minutnem govoru Nives Marvin to trenutno nemogoče. Sliki, na kateri je predstavila Ksenjino razstavo. Dr. Artur Štern je vodil pogovor z gostoma na svojsten in »provokativen« način. Kljub dvournemu pogovoru je še marsikaj ostalo skrivnostnega in nepovedanega. Na vprašanje dr. Šterna, kaj bi si Patrik in Ksenija zaželela, če bi ujela zlato ribico, sta odgovorila: Ksenija bi si želela ostati srečna. Patrik pa sije zaželel, da bi dan imel 48 ur, kajti kot pravi si želi veliko narediti, ima veliko idej, časa pa je zelo malo in zelo hitro teče. Kje se vidi Patrik čez deset let? »Vsekakor mislim končati petletni mandat, ki sem ga pridobil kot direktor Avditorija. Težko je reči, kje bom čez deset let. Če bom ustvaijal bom vesel. Rad delam. V preteklosti večkrat nisem imel možnosti delati«. Tudi pri vrednotah, ki jima pomenijo in kar sovražijo sta si Patrik in Ksenija podobna. Kseniji veliko pomeni odprtost, iskrenost, poštenost. Sovraži pa hinavščino. Na izzivalno vprašanje, ki ga je Kseniji postavil dr.Štern, ali je kakšen politik pošten, pa mu ni hotela odgovoriti. Kje pa bosta Ksenija in Patrik preživeta najdaljšo noč? Ksenija bi si želela, da bi se na Silvestrovo odpeljala skupaj z možem v hribe, v eno lepo kočo, kjer bi snežilo, kjer bi bil kamin, okrašena novoletna uprizorila njene sanje, je dala ime »Hišica iz mojega raja«, ki jo je narisala leta 2002. Če si nečesa resnično želiš, se ti prej ali slej uresniči. Upajmo, da se take sanje, ki niso tako neizvedljive, uresničijo Kseniji in da silvestersko noč lepo preživi v družbi svojega moža. Patrikove želje so bile sicer podobne. Sneg, koča....Patrik sije pri svojih dvajsetih letih zamišljal, da bo pri tridesetih preživel najdalšo noč s svojo družino, v objemu žene in dveh otok. Danes pri svojih 32 letih pravi, da še ni nič od tega in da bo letošnje Novo leto po vsej verjetnosti preživel v prijetni družbi in na Tartinijevem trgu v Piranu. Ksenija je dve platni podarila tudi Rotary klubu Portorož, ki je 27. novembra organiziral dobrodelni ples. Foto in besedilo: Breda Krajnc Nives Marvin, kustosinja Obalnih galerij je posvetila nekaj besed Kseniji Benedetti, ob njeni prvi razstavi.Dr. Artur Štern (na sredini), ki je vodiI kavarniški večer. Kavarniški večer popestrila s štiriročnim nastopom, igranjem na klavir, kar sploh ni naključje, saj sta to že ob različnih priložnostih storila in jima je šlo tudi tokrat dobro od rok. Pred nedavnim na TV oddaji Maria Galu niča, Spet doma. Ksenija, njen mož in njena slika. - X Občina Izola Comune di Isola 'Ataj bo leto, ki prihaja prijazno do vseh nas, ki ustvarjamo za boljšo in še bogatejšo ‘Izolo. rVsem občankam in občanom želim veliko sreče in zadovoljstva, prijetne božične praznike in srečno novo leto 2005. Qhe Vanno a venire sia un anno gradevole per tutti noi che ci adoperiamo per un 'Bsola migliore e ancorpiu preziosa. ZA tutti 1 concittadini Isolani auguro gioa e soddisfazioni, Tin ‘Natale buono e piacevole ed un felice 54nno ‘Nuovo 2005 ‘Breda ‘Pečan, ^tipanja - Sindaco Adriaticov novoletni j žarek v Kopru ,?££ V Adriatic zavarovalni družbi smo se odločili, da letos sredstva, ki jih namenjamo obdarovanju v prazničnih dneh, usmerimo v dobro gesto "Adriaticov novoletni žarek za bolnike". Obdarili smo 9 bolnišnic. Devet bolnišnic v 9 regionalnih okoljih, povsod tam, kjer nam že vrsto let zaupajo naši zavarovanci in med njimi tudi 272.000 zdravstvenih zavarovancev. Na ta način vračamo zaupanje in s sredstvi prispevamo za še kakovostnejše in hitrejše zdravljenje. Z dobro gesto "Adriaticov novoletni žarek za bolnike" želimo kot družbeno odgovorno podjetje vnesti v prednovoletni čas prijazno misel in praznično darilo vsem z dobro željo, da je zdravje potrebno varovati in negovati. Kajti zdravje je neprecenljivo. Ko pa potrebujemo zdravstveno pomoč, naj bo la hitra in kakovostna. Adriaticov žarek za bolnike je obsijal: ■ Splošno bolnišnico Izola ■ Onkološki inštitut Ljubljana ■ Bolnišnico za ženske bolezni in porodništvo Postojna ■ Splošno bolnišnico Celje ■ Splošno bolnišnico "Dr. Franc Derganc" Nova Gorica ■ Bolnišnico za ginekologijo in porodništvo Kranj ■ Splošno bolnišnico Murska Sobota ■ Splošno bolnišnico Maribor ■ Splošno bolnišnico Novo mesto Donacijo milijon tolarjev za nakup laserskega aparata za fotokoagulacijo, sta Mirku Miklavčiču, direktorju bolnišnice, predala direktor Adriaticove enote v Kopru, Borut Širca in direktor področja trženja v Adriaticu, Vinko Franetič. Poudarila sta, da želi Adriatic kot družbeno odgovorno podjetje s sredstvi vračati zaupanje zavarovancem v 9 regionalnih okoljih, povsod tam, kjer ima poslovne enote, kjer posluje in živi. Na fotografiji: (osebje okulističnega oddelka in strokovna direktorica bolnišnice Nataša Černič Šuligoj dr. med. (skrajno levo), ob panoju levo Borut Širca, v ospredju Mirko Miklavčič in Vinko Franetič (desno). VEČ IN ZANESLJIVO NAŠIM ZDRAVSTVENIM ZAVAROVANCEM V prednovoletnem času iskrena hvala vsem našim 272.000 zdravstvenim zavarovancem, ki nam zaupate že vrsto let. Verjamemo, da smo z odgovornim poslovanjem, kakovostjo naših storitev, najugodnejšo ponudbo zdravstvenih zavarovanj ter nenezadnje z dolgoletno konkurenčno premijo, upravičili vaše zaupanje. Dolgoročno sodelovanje in vaše zaupanje bomo v letu 2005 še nadgradili z obogateno ponudbo. VEČ IN ZANESLJIVO VSEM NAŠIM ZAVAROVANCEM Želimo vam zdravja polno, zadovoljno in prijazno leto 2005. marina portoroi portorose CESTA SOLINARJEV 8, 6320 PORTOROŽ TEL.: +386 5 676 15 00 FAX: +386 S 676 15 10 www.marinap.si e-mail:marina.portoroz@marlnap.si r %m elmim in dčmm, delničarjem i/i/tMŽfmm/mtnejem in (fcitom žeiim £ t Y %V t/ • rneie mične jimrnk m dnem nm (eh 2005 -M-INTERNAUT1CA2005 /* \ INTERNATIONAL B O AT SHOW 1NARODNI SALON NAVTIKE 10.5.-15.5.2005 TENIS TEL.: +386 5 676 12 32 www.adriatic.si RESTAVRACIJA MARINA TEL.: +386 5 676 13 17 2M PARFUMERIJA KOZMETIKA - MODNI DODATKI Malino Mahnič OBALA 114-, (TRG LUCIJA) / * Angelo Rinaldi 17. decembra razstavlja v Piranu Vsem našim strankam se zahvaljujemo za obisk v letošnjem letu in vam želimo vesele božične praznike ter srečno in uspešno novo leto 2005» Immmmmm■• D i a 11 I...JSJ j|p | g Oisern čdanom in 1 ■ simpatizerjem stranke, B 1 volivkam in vo(ivcem B H geCimo B s vesede bogične pravnike in Q | uspešno novo Mo 2005. g m LDS PIRAN * I ■ vrnim t m I V Studiu Galeriji Gasspar v Piranu se bo s svojimi likovnimi deli v petek, 17. decembra ob 19.00 uri predstavil italijanski slikar, kipar in oblikovalec Angelo Rinaldi (živi in ustvarja v Padovi) z razstavo svojih del na temo Ujet v svetlobi /prešo nella luce/, ki jo organizirajo skupaj z italijanskim inštitutom za kulturo v Ljubljani. Umetnika bo predstavila likovna kritičarka Polona Škodič. V glasbenem programu bosta nastopila dva odlična glasbenika, umetniški vodja Tartini festivala flavtistka Jasna Nadles in čelist Milan Vrsajkov. Razstava bo odprta do 31. januarja 2005. Udeležence srečanja je pozdravil tudi direktor marketinga Casinoja Portorož Aleš Dobravc Srečanje sta 2. decembra 2004 organizirala Metropol Group d.d.in Casino Portorož d.d. Vse najboljše v letu 2005 sta gostom zaželela Aleš Dobravc, direktor marketinga Casino Portorož in Zorko Žerjal, generalni direktor Metropol Group d.d. Letos je bilo še toliko bolj posebno saj so se spomnili 40. obletnice Casinoja Portorož d.d., ki jo praznujejo v tem letu. Srečanje so tudi oplemenitili z dobrodelno akcijo zbiranja prispevkov za nakup laserja za fotokoagulacijo v Splošni bolnišnici Izola. Udeleženci so darovali 320.500,00 tolarjev. Simbolični ček s tem zneskom sta Mirku Miklavčiču, v.d. direktorja SB Izola izročila v.d. predsednika uprave Casino Portorož Rudi Brce in Zorko Žerjal, generalni direktor Metropol Group d.d. Gostje so ob bogato obloženih mizah in veliki torti z napisom Metropol, ki jo je pripravil Kruh Koper, ter zanimivi ponudbi italijanske živilske družbe Buratti (sodeluje s Casinojem, Hoteli Bernardin in Metropol Group), so lahko gostje preizkusili srečo z vrtenjem velike rulete, za dobro zabavo pa je poskrbel Kvartet 7 plus. Breda Krajnc Zorko Žerjal in Rudi Brce izročata simbolični ček Mirku Miklavčiču, v.d. direktorja SB Izola Prihajali so eminentni gostje Direktor bolnišnice daroval za bolnišnico Kolo sreče Casinoja Portorož Avditorij pripravil lepo prireditev Ta veseli dan kultu re-Dan odprtih vrat 2004 Na Prešernov rojstni dan, 3. decembra, seje letos tudi Avditorij Portorož prvič pridružil vseslovenski akciji Ministrstva za kulturo Ta veseli dan kulture in v Gledališču Tartini v Piranu pripravil kratek kulturni program. Hkrati so izkoristili priložnost za prijetno druženje s prijatelji in poslovnimi partnerji in z njimi želeli podoživeti utrip kulturno umetniških prireditev v iztekajočem se letu v sliki in besedi. Po nastopu priznane plesne skupine Mojce Horvat so še nazdravili prihajajočemu novemu letu 2005. I Kolektiv, ki obeta 1 Takole se je kolektiv Avditorija Portorož, na čelu c novim direktorjem IPatrikom Grehlom v piranskem Gledališču Tartini postavi! pred objektiv | Primorskega utripa. FOTO: Primorski utrip. h I I h *~\l »Pred nami je zanimivo in pomembno obdobje, ko bomo poskušali uresničiti sanje mnogih in upajmo, da nam bo to čimbolje uspelo. V Avditoriju Portorož nam je toplo pri srcu, ko se vzremo nazaj, na ta dolgi spisek Avditorijevih kulturnih prireditev in poslovnih dogodkov, ki smo jih »zakrivili« v letu , *, £. Hi 2004,« je dejal Patrik k i, ' #**S Greblo, direktor Avditorija Portorož, ki se _ h V J |< f j je ob tej priložnosti tudi rgftkL TkS J« X. rx| zahvalil za zaupanje v prvi fV|- is 1E vrsti delavcem Avditorija (kar 22 jih je imenoval j j* ]}, J j| f| h f poimensko), —— ustanoviteljici Občini Piran, še posebej županji Občine Piran Vojki Štular, da so lahko skupaj izpeljali pomembno sezono, vsem sponzorjem (kar 14 jih je naštel). Posebej seje zahvalil Casinoju Portorož, kije stavbo Avditorija tudi zgradil in kolektiva tudi pozneje, ko so mu ga odvzeli ni zapustil, poslovnim partnerjem, zvesti publiki, medijem in še marsikomu, ki je pomagal, da je Avditorij Portorož ponovno zaživel in letos kar nekajkrat napolnil prireditvene prostore. Breda Krajnc Plesna skupina Mojce Horvat z odlomki mjuzikla Mačke in Kabare. Tradicionalno prednovoletno srečanje v Metropolu Prihajajočemu letu so skupaj v družbi prijateljev tradicionalno nazdravili tudi v Grand hotelu Metropol. Novoletni sprejem v Hotelih Morje Vse je bilo v stilu 1905 V znamenju sonca, starodavnih kostumov, svetlečih zvezd in malce nostalgije po starih lepih časih, predvsem pa odlična prireditev z dimenzijami, ki jih označuje tudi nova blagovna znamka LFE CLASS portoroškega turizma, se je v četrtek, 9. decembra pozno zvečer končalo prednovoletno srečanje, ki ga je za goste in poslovne partnerje priredil Niko Trošt, (takrat še) predsednik turističnega holdinga Hoteli Morje d.d., ki pa je medtem že prevzel nove zahtevnejše naloge. Med prireditvijo j e mojster platna Ivan Kisovec narisal čudovito sliko (morje), ki je bila nato prodana na licitaciji za dobrodelne namene. Sliko je izlicitirala piranska notarka Mojca Tavčar, izkupiček od prodaje 570 tisoč SIT pa so namenili Centru za korekcijo sluha in govora Portorož. Vesela podarjenega je simbolični ček prevzela direktorica centra Sonja Hrabar. Kuharji so poskrbeli za odlično zakusko, Slavko Ivančič je zapel pesem Portorož 1905, Boris Kobal in soigralec pa sta na duhovit način predstavila Istrabenzovo turistično divizijo. FOTO: FK-primorski utrip. «!► Šesta licitacija barikov Vinakoper znova v znamenju dobrodelnosti Vsakoletna dobrodelna prireditev, licitacija barikov Vinakoper, ki jo koprska klet pripravi v sodelovanju z dobrimi kupci, je letos, 30. novembra 2004 pritegnila rekordno število licitatorjev, ki so se potegovali za 12 barik -sodčkov, polnih izbranih sort. Za Pediatrični oddelek Splošne bolnišnice Izola je bilo zbranih 4.800.000,00 sit. Licitacijo je spretno vodil Mitja Meršol (drugi z leve), ki je obljubljal celo pozdrav iz Londona tistemu, ki je ponudil več kot 4.000 sit za liter. Predaja simboličnega čeka dr. Ireni Cetin Lovšin, predstojnici Pediatričnega oddelka SIB Prvo licitacijo barikov je koprska klet organizirala leta 1998, ko je na dražbo postavila vino prejšnjega letnika. Tako je bilo tudi letos, ko so se kupci lahko potegovali za 12 barikov z vinom letnika 2003, med njimi pa so lahko izbirali malvazijo, shiraz, merlot in cabemet sauvignon. Na letošnji, šesti licitaciji, se je za svoj sodček potegovalo kar 19 licitatorjev, kar je več kot lani, ko jih je bilo 15. Pred licitacijo so prijavljeni licitatorji pod strokovnim vodstvom glavnega enologa kleti Vinakoper Iztoka Klenarja poskusili vseh 12 vzorcev vin, ki so prihajali iz različnih leg. Po degustaciji je sledila licitacija, ki jo je vodil Mitja Meršol (bivši odgovorni urednik Dela). Izkazalo se je, da imajo licitatorji zelo jasno izdelane vtise o poskušanih vinih, saj se je licitacija zaključila v manj kot tridesetih minutah. Izhodiščna cena za liter vina, ki bo še nekaj časa zorelo v 225-litrskih barik sodčkih, je znašala 2.200,00 sit. Najvišjo ceno (5.000 SIT/1) pa si je letos prislužil Cabernet Sauvignon iz vinorodne lege Labor, ki se nahaja na 300 m nadmorske višine. Sicer pa ima vsakoletna licitacija barikov koprske kleti tudi pomembno dobrodelno značilnost. Vsak tolar, ki je zlicitiran nad izklicno ceno 2.200,00 sit, je podarjen v dobrodelne namene in sicer Pediatričnemu oddelku Splošne bolnišnice Izola. Do letos je bilo tako na licitacijah zbranih že 9.929.250 sit. Letošnji simbolični ček v vrednosti 3.570.000,00 sit je prevzela dr. Irena Cetin Lovšin, predstojnica Pediatričnega oddelka SIB od predsednika uprave Vinakoper Nevija Pucerja. Ob tem se je zahvalila vsem prisotnim in poudarila, da predstavljajo prispevki sponzorjev in donatorjev velik delež letnega proračuna Pediatričnega oddelka SIB. Naštela je nekaj naprav, ki so jih na oddelku na račun donatorstva že kupili. Opremili so mizico za oživljanje novorojenčkov. Prav novorojenčki so tisti, ki največkrat potrebujejo hitro zdravniško posredovanje zato, da veselo zadihajo. Kupili so tudi kar nekaj aparatur za nadzor življenjskih funkcij, monitorje, ki lahko v vsakem trenutku pokažejo kaj se z otrokom dogaja (kako diha, kako mu dela srček...). V porodnišnici so se opremili tudi z napravami, ki jim pomagajo ugotavljati in zdraviti zlatenico pri novorojenčku, ki mu škoduje predvsem na možganih. Kupili so tudi digitalno napravo za merjenje krvnega tlaka. Naprava, ki je odporna tudi proti gibanju. Dr. Cetinova pravi, da se že pogovarjajo o nakupu posebne sonde za gledanje srca, za že kupljen ultrazvočni aparat, ki stane 4 milijone tolarjev. »Kaj vaš prispevek pomeni našemu oddelku je praktično nemogoče z nobeno besedo povedati Roke so se kar dvigovale. Na fotografiji Zvonimir Curk iz Restavracije Primorka v Strunjanu. pomembnosti tistih malih napravic, ki so strašansko drage. Lahko trdim, da je pediatrični oddelek v SBI eden lepših in bolje opremljenih med regijskimi bolnišnicami v Sloveniji. Zahvala gre tudi vam,« je še dejala dr. Cetinova. Breda Krajnc Priročnik za odnose z javnostmi v slovenščini V mesecu decembru pri GV Založbi v zbirki PR izšla knjiga Priročnik za odnose z javnostmi Alison Theaker. Priročnik za odnose z javnostmi daje celovit in podroben pregled teorije in prakse odnosov z javnostmi. Očrtuje njihovo zgodovino in razvoj, se posveča etičnim vprašanjem, preučuje njihov odnos s politiko in novinarstvom ter svetuje v zvezi z vstopom v poklic. Avtorica je v priročniku združila teoretični in organizacijski okvir odnosov z javnostmi s primeri, kako seje to obneslo v praksi. S sodelavci opisuje kontekst odnosov z javnostmi, preučuje strateške odnose z javnostmi, poglablja se v odnose z deležniškimi javnostmi in obravnava posamezna področja gospodarstva. Zadnji del, kije usmerjen v prihodnost, obravnava spreminjanje medijev in vplive tega procesa na prakso v odnosih z javnostmi. Sodobna praksa je v vsej knjigi ponazorjena s študijami primerov. Knjigo sta v slovenščino prevedli Tea Mejak in Polona Stanek. Zbirko PR izdajata GV Založba in Slovensko društvo za odnose z javnostmi. V njej so poleg Priročnika za odnose z javnostmi izšle knj ige: Odnosi z lokalnimi skupnostmi, Zaton oglaševanja in vzpon PR, Komuniciranje s finančnimi javnostmi, Blagovna znamka: od vizije do vrednotenja in Odnosi z mediji. Pomoč Adriatica Splošni bolnišnici Izola Novoletni žarek za bolnike na Primorskem V Adriatic zavarovalni družbi d.d. so se odločili, da bodo sredstva, ki jih ob koncu poslovnega leta namenjajo koledarjem, voščilnicam in drugim pozornostim, letos usmerili v dobro gesto: Novoletni žarek za bolnike - Adriatic za bolnike po vsej Sloveniji, Adriatic za bolnike na Primorskem. Dobra gesta se bo namreč poleg Splošne bolnišnice Izola (SBI), dotaknila skupaj kar 8 večjih regionalnih bolnišnic v Sloveniji in še vseslovenskega Onkološkega inštituta v Ljubljani. Donacijo, milijon tolarjev za nakup laserskega aparata za fotokoagulacijo, sta 7. decembra v.d.direktorja SBI Mirku Miklavčiču svečano predala Vinko Franetič, direktor področja trženja v Adriaticu in Borut Sirca, direktor Adriaticove enote v Kopru. Adriatic bo v akciji Novoletni žarek za bolnike doniral po milijon tolarjev vsaki izmed bolnišnic v regijskih središčih, kjer ima poslovne enote, vseslovenskemu Onkološkemu inštitutu pa 9 milijonov tolarjev za nakup nujno potrebnih novih naprav po izboru zdravstvene ustanove.Donacija , ki je bila 7.decembra 2004 v prostorih SBI je na Primorskem že tretja povrsti, kajti Adriatic je že doniral milijon tolarjev oddelku za invalidno mladino v Stari gori bolnišnici dr.Franca Derganca v Novi Gorici in Bolnišnici za ženske bolezni in porodništvo v Postojni. Adriatic je sredstva namenil za nakup novih naprav v bolnišnicah, ker so prepričani, da lahko s tem prispevajo h boljši kakovosti zdravljenja in življenja vseh nas in svojih zavarovancev. Hkrati pa so se s tem, ko so vsem največjim regijskim bolnišnicam v Sloveniji ponudili, da same izberejo, za katere naprave in zdravstvene storitve bodo porabile podarjena sredstva, poskušali kar najbolj prilagoditi perečim potrebam v regijah. V izoli, kjer bodo milijon tolarjev namenili za nakup laserskega aparata za fotokoagulacijo, sta v.d.direktorja SBI Mirko Miklavčič in strokovna direktorica bolnišnice Nataša Černič Šuligoj, dr.med., predstavila pomen Adriaticove donacije, ki bo doprinesla h kakovosti in hitrosti zdravljenja bolnikov. BK SUPERRAČUNALNIK NA OBALI Pomemben korak na področju znanstvenega računanja. UP - Pedagoška fakulteta v Kopru je v petek, 26. novembra ob 12 uri predstavila prvi superračunalnik na Obali. Super računalnik sestavlja gruča 32 računalnikov. Teoretična računska moč superračunalnika j e 76,8 GFLOP in velikosti pomnilnika 16 GB. Uporabljene bodo najnovejše tehnologije razpredenega računalništva (grid computing) in visoko nastavljiv agentni sistem za nadzor gruče. Sistem bo omogočal vzporedno uporabo neporabljenih računskih kapacitet v raziskovalne namene (visoko vzporedno znanstveno računanje). Superračunalnik bo uporabljen za potrebe znanstvenega računanja znanstvenikov UP PEF, za pedagoške in znanstvene namene študentov UP PEF ter za sodelovanje s sorodnimi institucijami v Sloveniji: skupni projekti z 1MFM iz Ljubljane, FMF iz Ljubljane, Kemijskim inštitutom iz Ljubljane, MBP iz Pirana. Za poganjanje razpredenega računalnika bodo uporabljali programsko opremo EnFusion, ki jim jo je brezplačno darovalo ameriško podjetje Axceleon (www.axceleon.com). ODTRGAJTE SE OD RUTINE POSTANITE POGODBENI PRIPADNIKI 460. ARTILERIJSKEGA BATALJONA V POSTOJNI Ali se vsak dan zbudite ob isti uri? Pijete enako kavo? Se po isti poti peljete v službo? Se ukvarjate z enakimi problemi? Presekajte vsakdan. Vključite se v pogodbeno rezervo Slovenske vojske in okusite vznemirljivo vojaško življenje, hkrati pa še naprej opravljajte svoj poklic. Čakajo vas spoznavanje veščin sodobnega bojevanja, urjenje za preživetje v najrazličnejših okoliščinah ter ravnanje z orožjem in s sodobno vojaško opremo. Srečali se boste z vrednotami, kot sta tovarištvo, solidarnost, spoznavali boste sebe in so vojake ter izboljšali psihofizično pripravljenost. Zato vas Ministrstvo za obrambo - Uprava za obrambo Postojna in Slovenska vojska vabita, da postanete pogodbeni pripadniki rezervne sestave 460. artilerijskega bataljona Slovenske vojske v Postojni.Oglasite se v naših izpostavah za obrambo Koper (tel. 05 639 33 76), Postojna (tel. 05 728 01 31) ali Sežana (tel. 05 734 55 54) oziroma njihovih pisarnah v Cerknici (tel. 01 709 10 87), Ilirski Bistrici (tel. 05 714 55 91), Izoli (tel. 05 641 72 33) ali Piranu (tel. 05 674 60 02), kjer boste dobili druge informacije.Z izbranimi kandidati bo Ministrstvo za obrambo sklenilo pogodbo za pet let z možnostjo podaljšanja. Zvezde še vedno niso naklonjene izolski Bolnišnici Miklavčič se ne bo prijavil na razpis! Končno seje sestal tudi Svet zavoda Splošne bolnišnice Izola (SBI) in potrdil vse tisto česar si pred volitvami, recimo temu ni upal. O tem kakšne so trenutne številke 9- mesečnega poslovanja SBI in o sanacijskem načrtuje na nedavni konferenci novinarjem povedal Mirko Miklavčič, ki je v vlogo v. d. direktorja stopil 1.7.2004 in to le za obdobje enega leta. V tem trenutku seje v SBI nakopičilo za 184 milijonov tolarjev izgub iz tekočega poslovanja, kar je sicer v primerljivem obdobju z lansko, ko je tekoča izguba znašala 284 milijonov tolarjev, za 100 milijonov tolarjev manjša. V SBI računajo, tako Miklavčič, da bo ob koncu leta 2004 izguba še nižja za 20 do 30 milijonov tolarjev. Dolg, ki se vleče že deset let V dobrih desetih letih se je do konca lanskega leta v izolski bolnišnici nakopičilo za 1,6 milijarde tolarjev izgub. Od tega so 1,4 milijarde obveznosti do dobaviteljev, 1 milijarda jih je že zapadlih in tečejo nepotrebne obresti. »To vpliva na tekoče poslovanje. Ocenjujemo, da to zagotovo predstavlja okrog 60 milijonov tolarjev nepotrebnih stroškov. Če bi bila likvidnost bolnišnice ustrezna, bi bilo poslovanje boljše. Mislim da, če vsi činitelji odigrajo svoje - da država s kritjem izgube vzpostavi ustrezno likvidnost, zdravstvena zavarovalnica pa z ustreznim, primernim financiranjem, kar pripada tej regiji in s temi primernimi ukrepi, ki pomenijo neko normalno racionalno delo znotraj bolnišnice, ima SBI vse osnove, da posluje pozitivno in se normalno razvija,« meni Miklavčič. Ob letošnjem polletju je bilo izgube 445 milijonov, vendar jim jo je uspelo znižati na 250 milijonov tolarjev ter je tako ob devetmesečju znašala 184 milijonov, do konca leta pa naj bi po Miklavčičevih besedah pa bila verjetno nižja za 160 milijonov. Izgubo so znižali na račun dodatnega denarja, ki so ga uspeli dobiti z arbitražo od Zavoda za zdravstveno varstvo Slovenije (približno 110 milijonov tolarjev) in iz naslova racionalnega poslovanja oziroma notranjih ukrepov (prerazporejanje zalog in finančne razmejitve). Bolnišnica pokriva območje, na katerem živi 140 tisoč prebivalcev. Letno hospitalizira 12 tisoč ljudi, od tega za tisoč bolnikov ne prejemajo plačila. To pomeni približno 300 milijonov tolarjev mankajočega denarja. V tej številki se nahajajo predvsem vplivi turistične sezone. Na ta račun so v SBI dobili 72 milijonov tolarjev dodatnih sredstev od albitraže, ker so dokazali, da se en del slovenskega prebivalstva preseli v času poletnih mesecev na Obalo. 604 zaposleni upajo na boljše V SBI so trenutno zaposleni 604 delavci, od tega 88 zdravnikov, 40 višjih in srednje medicinskih sester, med ostalimi 230 zaposlenimi so fizioterapevti, rendgenologi, inštrumentarji.., 160 nezdravstvenih delavcev (vzdrževalci..), 45 zdravstvene administracije in drugi. V strukturi celotnega odhodka predstavljajo plače 55 %. Ker je nesporno ugotovljeno, da 140 tisoč prebivalcev gravitira na to okolico in da so vse dejavnosti, ki se v bolnišnici sedaj izvajajo, potrebne! Torej jih ne bi kazalo odpravljati. Kot pravi Miklavčič je treba nekatere razviti hitreje, glede na priložnosti za širši prostor. To je kardiologija. Razviti bi bilo potrebno eno »pametno« turistično ambulanto v času turistične sezone, centralizirati urgentno službo, zaposliti v roku petih let še kakšnega kardiologa, da bi ta hrib, ki ima že sedaj šest uporabnikov (bolnišnico, srednjo in visoko zdravstveno šolo, Medicor, Zdravstveni dom, vojsko, ki ima v bolnišnici skladišče, ministrstvo) postal pravi zdravstveni šolski center, stanovanjsko naselje za zdravstveno osebje, učitelje, študente in dijake. »Ne sme se zgoditi, da se tu notri spusti individualno gradnjo, ker bi to bilo moteče. Zaščititi moramo dolgoročni interes razvoja,« je prepričan Miklavčič. Mirko Miklavčič: »Ne bom kandidiral«! Ali se bo Mirko Miklavčič, ko mu bo potekel enoletni mandat v. d. direktorja SBI prijavil na razpis? Vse kaže, da ne, ne izključuje pa še enega vedejevstva... V. d. direktorja Mirko Miklavčič, ki je v to vlogo vstopil 1.7.2004, za obdobje enega leta naj ne bi kandidiral po poteku mandata za direktorja SBI. To vlogo bi rad predal mlajšemu, ambicjoznejšemu, predvsem pa ekonomistu. »Želel bi si, da bi ta razpis objavili že spomladi. Na to delovno mesto sem prišel povsem samostojno, kot občan tega kraja, ker sem se ustrašil in sedaj ugotavljam, da upravičeno, da se bo z bolnišnico zgodilo nekaj drugega, kot kar se lahko zgodi. Nihče me ni v to prisilil. Sedanja oblast je pričakovala krčenje programov, zato tudi malo zavlačevanje sanacijskega programa, ki se sestoji iz treh poglavij. Prvo poglavje so ukrepi znotraj bolnišničnega zavoda, drugi del je ureditev tekočega financiranja in tretje poglavje so stari dolgovi. Tudi namigi, da je sedaj do Ljubljane avtocesta in, daje pediatrija v Ljubljani dovolj velikaje tudi nesmiselno, ker mislim, da si nihče ne želi svoje otroke, vnučke...v primeru bolezni, nesreče voziti tako daleč. Ta kraj potrebuje to kar smo toliko let gradili. Ne bom kandidiral! Zadal sem si, da bom naredil temeljito analizo, do takrat, ko bom v.d. SBI se bomo še pogovarjali kakšne bodo usmeritve bolnišnice do leta 2010, kateri program je pravšnji, da se lahko nemoteno razvija...Če ne bodo našli ustreznega direktorja, se lahko pogovarjamo še za kakšno leto, nikakor pa za ves mandat. Ni mi težko, rad delam. Mislim pa, da je prav, da prevzame to mesto neka mlajša generacija, ki je ambiciozna, ima cilje. Obvezno pa mora biti ekonomist. V tem ni nikakršnega dvoma. Želim si samo to, da se potrebe tega kraja pelje v pravo smer,« je zaključil Miklavčič, ki očitno res ne bo kandidiral. In kaj bi lahko rekli na koncu tega zapisa. Miklavčič je poskušal, objektivne razmere in zvezde pa še niso naklonjene ustreznim rešitvam. Breda Krajnc Novoletni pohod in tek -Od trga do trga Športno kulturno izobraževalno dmštvo Jaz sem najboljši in Judo klub Portorož organizirata novoletni pohod in tek Od trga do trga, v nedeljo, 2. januarja 2005 ob 11.00 uri s startom na Tartinijevem trgu v Piranu. Pohod iz Pirana do ploščadi v Portorožu (4 km). Tek Piran - Portorož , krajša proga (4 km). Tek Piran - Lucija, daljša proga (8 km). Vsak sodelujoči prejme spominsko nagrado in bo imel priložnost drsanja na ledu v Portorožu. Informacije: Mojmir Kovač (041/ 72 42 62). Prireditev bo v vsakem vremenu. Priznanje za TIC Koper TIC (Turistično informativni center) Koper, ki deluje v Pretorski palači, je pred časom v Beli Krajini na motivacijskem srečanju lokalnih skrbnikov uradnega slovenskega turističnega portala (STIP) www.slovenia.info prejel posebno priznanje Slovenske turistične organizacije (STO). Med 90 lokalnimi skrbniki portala na Slovenskem je priznanje za prizadevno in kakovostno urejanje lokalne turistične ponudbe, kot so zapisali v obrazložitvi, namreč prejelo 17 najbolj prizadevnih. Prav slednji pa imajo največ zaslug za to, daje slovenski turistični portal postal eden najbolj obiskanih portalov, ki obiskovalcem ponuja množico koristnih in aktualnih informacij. S pomočjo aktivnih članov-lokalnih skrbnikov - je tako www.slovenia.info postal najpopolnejša in najpreglednejša predstavitev slovenske turistične ponudbe doma in v tujini. Portorož Mednarodno veslaško tekmovanje v kuterjih iia fesi «*ilSF 13. novembra 2004 sta Srednja pomorska šola (SPŠ) in Fakulteta za pomorstvo in promet (FPP) že šestič zapored organizirali mednarodno veslaško tekmovanje v kuterjih. Tekmovanje je potekalo z dvema šolskima kuterjema v Portoroškem zalivu. Na tekmovanje so povabili pomorske šole iz Benetk, Beograda, Trsta, Bakra, Malega Lošinja in Portoroža, ter domače ekipe. Poleg pomorskih šol so organizatorji povabili še 22 domačih ekip, ki so povezane z morjem (vojno mornarico, pomorsko policijo, kapitanijo, marine...) ter ekipo veteranov SPŠ in FPP. V imenu organizatorjev je Rok Sorta pozdravil goste in obiskovalce in uradno odprl tekmovanje. Na štartu in cilju je bil prisoten tudi nekdanji veslač Aleš Peroša, ki je že nekaj let glavni sodnik in vodja tekem, pomagal pa mu je dijak Miha Simrajh ter študent Robert Novak. Tekmovalce sta v šolskem motornem čolnu (Pl-91) spremljala dijaka Vito Glavina in Igor Pribac. Letos so prvič tekmovale tudi ženske ekipe pomorskih šol iz Portoroža in Bakra ter fakultete z Reke. Zmagale so portoroške srednješolke s časom 04:30,58. Med enajstimi moškimi posadkami pa so bili najboljši študentje reške pomorske fakultete, ki so le za las (3:29,95) premagali fante s FPP (3:34.95), ki so dosegli drugo mesto. Fantje SPŠ pa so uvrstili na šesto mesto. Letos so organizatorji tudi uresničili več letno željo; na regatnem polju sta se prvič pomerili ekipi profesorjev SPŠ in FPP. To je bilo zanimivo tekmovanje, kjer so z veliko prednostjo in verjetno boljšo kondicijo zmagali učitelji in profesorji s SPŠ. Po končanem veslaškem tekmovanju so udeležence povabili pred čolnarno, kjer je udeležence pozdravil ravnatelj Srednje pomorske šole Marjan Tončič, kap.d.pl. ter predstavnik fakultete doc.dr. Jelenko Švetak in tekmovalcem podelila priložnostne majčke, ekipam diplome, najbolšim ekipam pa pokale in medalje. Mednarodno veslaško tekmovanje s kuterji v Bremnu Ekipi fantov s SPŠ in FPP si po tekmovanju v Portorožu niso oddahnili, saj jih je že čez 14 dni čakalo mednarodno veslaško tekmovanje s kuterji v Bremnu, na severu Nemčije na reki Wesser. To tekmovanje je bilo že 18. po vrsti. Ker že vrsto let na tem tekmovanju sodeluje največ ekip (in največ držav) so organizatorji poimenovali to tekmovanje v neuradno evropsko prvenstvo v veslanju s kuterji.Zadnje uradno evropsko prvenstvo v veslanju s kuterji je bilo v Hamburgu 1993 leta; na tem tekmovanju je ekipa Srednje pomorske šole osvojila drugo mesto. Na letošnjem tekmovanju je sodelovalo kar 36 veslaških ekip iz pomorskih šol, pomorskih fakultet in pomorskih klubov iz 10. držav (Nemčije, Francije, Belgije, Nizozemske, Poljske, Danske, Švedske, Norveške, Latvije in Slovenije) Organizatorje študentska organizacija Bremenske pomorske fakultete, profesorji pa študentom pomagajo pri organizaciji s prostovoljnim delom (npr. strežba in peka klobas...). Ekipi Srednje pomorske šole iz Portoroža je bila to že enajsta udeležba na bremenskih veslaških tekmovanjih, Fakulteti za pomorstvo in promet pa deseta udeležba. Po nekaj letih premora je na tekmovanju sodelovala tudi ženska ekipa Fakultete za pomorstvo in promet. Spremljevalec študentskih ekip je bil Marinko Bajec iz FPP (2). Po najbolj napeti tekmi (kar nekaj zadnjih let), je z odlično taktiko, zbranostjo, borbenostjo ter srčnostjo, z nekaj metrov prednosti zmagala ekipa Srednje pomorske šole, kije tako postala neuradni evropski prvak v veslanju s kuterji. Na odlično drugo mesto seje uvrstila ekipa Fakultete za pomorstvo in promet. Torej, pokala za prvo in drugo mesto sta danes v vitrinah portoroških šol! Tudi dekleta s Fakultete za pomorstvo in promet, so se na tekmovanju dobro odrezala, saj so v ženski konkurenci sedmih ekip, zasedla tretje mesto. »Mislim, da smo z redno udeležbo v Bremnu in tudi odličnimi rezultati častno in odmevno zastopali domači šoli, Portorož ter državo. Ponovno smo dokazali, da smo kljub majhni obali, eni Srednji pomorski šoli in eni Fakulteti za pomorstvo pomorska velesila- pa čeprav samo v veslanju s kuterji,« je dejal kap. Rok Sorta, vodja veslaške ekipe SPŠ. Breda Krajnc Pohvala lucijskemu Marketu Decemberje mesec praznikov in obdarovanj, zato takrat množično obiskujemo trgovine. Sama najraje kupujem v Mercatorjevi poslovalnici št. 7 v Luciji, kjer je postrežba solidna, dobra, prijazne prodajalke pa skušajo ustreči mojim željam, saj sem sicer zelo zahtevna nakupovalka. Zaradi starosti le redkokdaj grem sama po nakupih, zato večina stvari naročam po telefonu. Vedno mi odgovori prijazen glas gospe Lidije, gospoda poslovodje ali katere od prodajalk. Pripravijo mi vse kvalitetno in točno -vedno sem zadovoljna. Občasno pošiljam otroke, ki zelo radi gredo v market. Prodajalkejim pomagajo pri izbiri in jim tudi svetujejo. V kolikor česa nimajo, si zapišejo in naročijo. Zgodi pa se tudi, da kljub večkratnemu naročanju artikla ne dobijo. Takrat so v zadregi, ker bi kupcem rade ustregle. Kje je za to vzrok? Mislim, da je krivda pri dobaviteljih in tudi pri vodstvu Mercatorja, ki je spremenilo način nabave. Ko je akcijska prodaja, bi morale te artikle imeti vse poslovalnice, ne samo velike (Hipermarket, Supermarket). Posebno se moram zahvaliti za prizadevnost gospe Lidiji. Stalno naročam večje število sveč. ki so v akcijski prodaji. Zgodilo se je, da sem eno pošiljko reklamirala, ker sveče niso dobro gorele. Gospa Lidija je to povedala potniku in zahtevala, da mi reklamirane sveče nadomesti z novimi, brez plačila. Mislim, da kaj podobnega ne bi storili nikjer. Vsem uslužbencem poslovalnice se zahvaljujem za ljubeznivost, prizadevanja in ustrežljivost, ki je na evropski ravni. Lidiji, Tatjani, Darji, Vesni, Marici, Nadji, Silviji. Gordani, Jolandi. Marjetki. Iki, želim, da ostanejo tudi v letu 2005 ljubeznive in poslovno uspešne. Seveda tudi gospodu poslovodji, ki vodi in usmerja to uspešno ekipo. Breda Rustja Lucija, Ukmarjeva 14 ‘Ur Preprodajalci mamil Takoj ko ujamejo ene, se že pojavijo drugi. Zakaj na področju prepovedane narkomanije ne sodelujejo zdravniki in policisti? Predstavniki Policijske uprave Koper, Okrožnega državnega tožilstva Koper in Uprave kriminalistične policije Generalne policijske uprave so 24. novembra v sejni sobi Postaje prometne policije v Kopru na novinarski konferenci predstavili uspešen zaključek večmesečnega predkazenskega postopka, ki se je zaključil z uspešno policijsko akcijo v soboto, 20. novembra na območju Blagovno trgovskega centra (BTC) v Ljubljani. Akcija oziroma kriminalistična preiskava je bila vodena tudi iz Kopra in sicer s koordinacijo tukajšnjega državnega tožilstva, je povedal državni tožilec Slavko Ožbolt. Ljubo Pirkovič, vodja oddelka za prepovedane droge pri Generalni policijski upravi je povedal, da so aretirali devet osumljenih preprodajalcev in zasegli več kot deset kilogramov heroina, manjše količine kokaina in 31 kilogramov različnih substanc, ki jih uporabljajo kot primes za povečanje mase prepovedanih drog, orožje (pet pištol z naboji) in druge predmete, ki jih je skupina uporabljala za nezakonito dejavnost. Z novinarske konference v Kopru. FOTO: FK-Primorski utrip. Akcija koordinirana tudi iz Kopra Srečko Smodiš, vodja sektorja kriminalistične policije koprske Policijske uprave, je povedal, da so prav koprski kriminalisti pred meseci dobili namig, da v Ljubljani in okolici deluje številna dobro organizirana združba, ki preskrbuje slovenski trg s heroinom. Po besedah koprskega državnega tožilca Slavka Ožbolta je stekla obširna akcija, v kateri je sodelovala približno 80 kriminalistov in policistov. Vrednost zaseženega heroina se giblje med 276.000 in 535.000 evri. Sicer pa se, če prištejemo še 31 kilogramov primesi, vrednost mamila na črnem trgu poveča do dveh milijonov evrov! Sedaj ko so meje nekoliko bolj odprte je očitno tudi bolj odprta pot mamil do slovenskih porabnikov oziroma zasvojencev katerih število v Sloveniji natančno ni znano. Govori se, da jih je samo v Piranu okoli 190. Sicer pa naj bi Slovenija po odkritih in zaseženih količinah heroina (40 kg na milijon prebivalcev) bila visoko na tretjem mestu v Evropi. Po zasegih sta pred Slovenijo le še Turčija in Bolgarija, so povedali na novinarski konferenci. Mamila naj bi prihajala v Slovenijo po tako imenovani balkanski poti (z izvorom v srednji Aziji), pa tudi po nekakšni krožni poti nazaj s Severa. Na vprašanje Primorskega utripa, ali bodo zaradi tako velikih zaseženih količin »prikrajšani« zasvojenci Obali je Ljubo Pirkovič povedal, da tudi tako hud udarec preprodajalcem bele smrti še ne pomeni, da se že čez nekaj časa ne bodo pojavili novi. Policija lovi samo preprodajalce, o zasvojencih (če ti ne kradejo ali storijo kakšno drugo kaznivo dejanje) pa menda ne vedo veliko, ker jim ne smejo slediti. O zasvojencih (bolnikih) ima podatke le zdravstvo, kijih ne sme posredovati policiji, ki bi tako verjetno veliko lažje z zaslišanjem prišla do preprodajalcev mamil. Sodelovanja med zdravniki in policisti na tem področju, čeprav gre za družbeno zlo, torej še vedno ni! -----------—------------------------------------------------ imlLf SEJE 3.12.2004 Piian - Pretep pred gostinskim lokalom Kazenski pregon bo epilog pretepa pred piranskim lokalom. Med rednim policijskim delom je patrulja naletela na pretep v katerem je 37 letni lastnik pred svojim lokalom pretepel in obrcal leto dni mlajšega someščana, ker je ta pred tem v lokalu pretepel svojo bivšo dekle. Pretepeni joje kar dobro skupil. Igubil je zob, lastnik lokala pa mu je poškodoval tudi nos in mu zadal udarce v glavo in rebra. 4. 12. 04 Lucia - Starejša gospa žrtev uličnih roparjev Policisti PP Piran so bili obveščeni, da seje po pomoč v Osnovno šolo Lucijo zatekla starejša gospa, ki je bila na bližnji ulici žrtev uličnega ropa, obenem pa je tudi poškodovana. 11.12.2004 Portorož - Izginila jadrnica Na policijski postaji Piran seje oglasil domačin iz Parecaga in prijavil, da so mu v času zadnjih dveh tednov neznanci v Portorožu ukradli jadrnico dolžine 4,75 metra. Jadrnica je bila privezana v Portorožu, vredna pa je okoli 200.000 Sit. DeI zaseženih zavojev s heroinom in orožje preprodajalcev. Piran Prireditev ob mesecu preventive AIDS ne pozna meja Županja Vojka Štular in ravnateljica OŠ Vincenzo de Castro Marisa Rogič V organizaciji Občine Piran in OŠ Vincenzo de Castro Piran je bila v gledališču Tartini v Piranu v sredo, 1. decembra osrednja prireditev ob mesecu preventive z naslovom: Posvečeno tebi, ki si na pragu mladosti (A te che sei alle soglie della gioventu’). Nastopili so učenci in dijaki piranskih šol (Gimnazija Piran) in posebni gosti - skupina Zmelkov in kantavtor Rudi Bučar. Rdeča pentlja, ki so nam jo na vhodu v gledališče pripeli mladi, predstavlja simbol boja proti aidsu, ki so ga prvič prepoznali leta 1981 v ZDA. Je smrtonosna bolezen, kije v zadnjih letih postala velik zdravstveni in socialni problem, zlasti v Afriki. Z virusom HIV, proti kateremu še danes ni ustreznega cepiva, je v svetu okuženih že okoli 4 milijone ljudi, okoli 3 milijone jih je umrlo. V Sloveniji je na srečo okuženih (le) nekaj več kot sto oseb. Nekaj jih je že tudi umrlo. Bolezen se prenaša z nezaščitenimi spolnimi odnosi (z inficirano osebo), pa tudi med odvisniki - uživalci drog pri izmenjavi ali večkratni uporabi istih injekcijskih igel ter transfuzijo okužene krvi. Za aidsom zelo pogosto obolevajo tudi homoseksualci in lezbijke. Če ima mati virus HIV, lahko okuži svojega otroka med nosečnostjo in med porodom, kajti mati in otrok si delita isto kri, ki potuje skozi popkovino. Virus HIV, s katerim se da tudi dolgo normalno živeti, ima neverjetno zahrbtno moč. Uspešno in vztrajno razgrajuje in uničuje imunski sistem, ki brani telo pred kužnimi bolezni. Človek postane neodporen, slaboten in lahko močno zboli za hudimi boleznimi. Če se to zgodi pravimo, da ima aids. Žal lahko umre tudi zaradi navidezno preproste pljučnice. Ljudi okuženih z virusom HIV ne smemo ignorirati, zaničevati in jih postavljati na rob družbe. Pomagajmo jim, kajti ostaja upanje, da bo sodobna medicina le odkrila učinkovito zdravilo in rešeno bo na milijoni inficiranih Nastop Rudija Bučarja in skupine FOTO: Primorski utrip Zmelkov na prireditvi ob mesecu pre- ventive v Piranu. Z&MfJ 5E j F Oborožen rop na poiti v Sečovljah Bodo zlikovca le prijeli? 8. 12. 2004 nekaj minut po 18.00 uri so bili policisti s strani poštne uslužbenke obveščeni o oboroženem ropu pošte v Sečovljah. Le nekaj trenutkov pred tem sta zamaskirana, najverjetneje mlajša neznanca vstopila v prostore pošte in s pištolo zagrozila upravnici naj se uleže na tla. Ukradla sta denar in zbežala. Policisti so takoj pričeli z izvajanjem blokade in pregledom terena, vendar roparja kot kaže do pred nekaj dnevi še niso uspeli prijeti. Morda sta pobegnila prek meje na Hrvaško? Opis roparjev: eden od moških je star 20 do 25 let, visok okoli 170 cm, suhe postave, oblečen je bil v bundo ali jakno nebo modre barve, ki je imela na prednji strani čez prsni del belo črto, na glavi je imel krinko iz volnene kape z izrezom za oči, temno modre barve, ki mu je segala do brade, izpod krinke so se videli svetli blond lasje, polt na bradi in delu, ki ni bil zakrita s krinko je svetla, brez brade, v rokah je imel manjšo pištolo črne barve. Drugi moški je star 20-25 let, visok okoli 170 cm, suhe postave, oblečen je bil v temno modro jakno ali bundo, na kateri so bili na prednji strani žepi v višini prsi in pasu, na glavi je imel krinko iz volnene kape z izrezom za oči, temno modre barve, v rokah je imel manjšo pištolo črne barve.Vse, ki bi o predrznih roparjih kaj vedeli naj nas prosim pokličejo na tel. št. 113 oz. anonimni telefon 080-1200. 19/11/04 Koprsko zaledje - Medosedski spor Nekaj po 13.30 uri so bili policisti obveščeni o medsosedskem sporu v koprskem zaledju. Na kraj so odhiteli policisti, ki so na kraju ugotovili, da sta si grožnje in sočne kletvice med seboj izmenjala 62-letni možakar in njegova 51 -letna soseda. Grožnje sta podkrepila tako, daje eden od njiju grozil z motorno žago, drugi pa z lopato. 19.11.04 Lucija -Objeslnež poškodoval avtomobile Žrtev neznanca so bili trije avtomobili parkirani ob cesti Obala v Luciji. Na vseh treh je neznanec razbil zunanje vzvratno ogledalo. 18.11.2004 TPC Lucija -Ukradel bi kar avtobus? Neznani storilec je ponoči vlomil v avtobus parkiran na avtobusni postaji pri TPC Lucija. Iz mesta na armaturni plošči je vzel kontaktni ključ in ga vstavil v kontaktno ključavnico ter poskušal avtobus spraviti v pogon. Ob obračanju ključa v ključavnici seje kontaktni ključ zlomil. 30.11.2004 Lucija -Psiček varoval pijano gospodarico in ugriznil policista Policisti so bili s strani občana obveščeni, da na cesti Obala v Luciji pred njegovim parkirnim boksom leži pijana ženska. Povedal je, da jo je hotel povprašati po počutju oz. opozoriti, da se umakne s ceste, tedaj pa ga je njen pes mešanček ugriznil. Pes se ni razveselil niti prihoda policistov, saj je tudi enega od njih ugriznil v hlačnico. Psa je na koncu prevzel higienik, 43-letna gospa pa bo morala plačati 50.000 SIT, zaradi neprimernega zavarovanja nevarne živali. 1.12.04 Lucija - Mož in žena sta se sprla zaradi denarja Nekaj pred 14.00 uro so bili policisti obveščeni, da se v Luciji na Lazanski ulici v enem iz stanovanj pretepata mož in žena. Na kraju so policisti ugotovili, da sta se zaradi denarja sprla 42-letni mož Mladi forum ZLSD Aids-velika nevarnost za človeštvo! Mladi forum Ljubljana je 1. decembra 2004 ob dnevu boja proti aidsu na posebni stojnici Ljubljančanke in Ljubljančane ter ostale mimoidoče opozarjal na veliko nevarnost aidsa za človeštvo. Članice in člani Mladega foruma so simbolično delili rdeče pentlje in kondome, ki ponazarjajo na boj proti tej bolezni ter zloženke in ostali pisni material v zvezi z njo in njenim preprečevanjem. Ob letošnjem dnevu boja proti aidsu želi Mladi forum Ljubljana sporočiti, da se zavzema za stalno in aktivno vlogo vseh državnih in civilno-družbenih dejavnikov v zvezi z ozaveščanjem o tej bolezni in preprečevanjem le te. To ne bi smelo biti omejeno zgolj na občasne akcije in enodnevne kampanje. Slovenske zdravstvene oblasti bi morale poskrbeti za bolj prepoznavne in stalne preventivne aktivnosti povezane z to problematiko. Mladi forum Ljubljana želi tudi opozoriti vse države razvitega sveta, da premalo storijo za pomoč obolelim za virusom HIV in aidsom, ter premalo ozaveščajo ljudi o dejanskih posledicah te smrtonosne bolezni, posebej v državah tretjega sveta, kjer je bolezen najbolj razvita. Več znanja in denarja bi bilo potrebno vlagati v razvoj za iskanje cepiva proti tej »kugi« enaindvajsetega stoletja. »V Mlademu forumu Ljubljana smo mnenja, daje to bolj smiselno in nujno kot pa vlaganje denarja v oboroževanje in vojaške kampanje za osvajanje držav tretjega sveta, ki so med drugim tudi v nasprotju z mednarodnim pravnim redom«. Gregor Pleše ter njegova dve leti mlajša žena. Med prepiranjem je mož ženi izmaknil stol, da je padla na trda tla. Svoje bosta povedala sodniku za prekrške. 1.12.2004 Lucija - Hotela sta ji izrgati torbico Grdi poskus ropa nad 85-letno ženico se je zgodil pred osnovno šolo v Luciji. Dva mlajša fanta sta od zadaj pristopila do stare gospe ter ji poskušala iz roke izrgati torbico. Priletna gospa se je torbice oklenila in med prerivanjem padla ter se poškodovala po obrazu. Roparja sta nato praznih rok zbežala proti Fazanski ulici. Več policijskih patrulj je nemudoma začelo akcijo iskanja nepridipravov. Vse, ki bi karkoli vedeli o roparjih prosijo, da pokličete na tel. št. 113 oz. anonimni telefon 080-1200. 1. 12. 04 Predor Dekani -Predvsem zanimiva zgodba Ob 6.15 uri so bili policisti s strani voznikov in nadzornega centra Kozina obveščeni, da skozi avtocestni predor Dekani v nasprotno smer vozi Opel Corsa puljske registracije. Le srečnemu naključju gre zahvala, da ni prišlo do hudega trčenja, saj pravilno vozeči vozniki niso upoštevali prometne signalizacije in kljub redči luči zapeljali v predor. Moderne naprave, ki so nameščene v predoru, so nemudoma zaznale nasproti vozeč avtomobil ter avtomatsko vklopile po vsem tunelu rdeče luči, da bi zaprle promet skozi predor. Neupoštevanje signalizacije je lahko usodno, zlasti še v tunelih. 6. 12. 04 Markovec -Bočna ni prijela Na šetvilko 113 je poklicala vznemirjena 27 letna Koprčanka in povedala, da soji na Markovcu izpred nosu ukradli avto Fiat Punto. Stekla je policijska akcija in lov za predrznim nepridipravom. Avto je bil najden 50 metrov nižje in to karamboliran. Policisti so ugotovili, da se je Koprčanka z avtomobilom ustavila pred trafiko in na klancu potegnila ročno zavoro, a ta je popustila in avto je zapeljal po klancu ter trčil v drugi parkiran os. avtomobil. Na srečo škoda na obeh vozilih ni velika. ;»Hr Veselo čivkanje 200 ptic Šampion je kanarček Šampion razstave je po ocenah sodnikov glede na predpisani standard posamezne barvne vrste, postal rumeni „ . , , „ . . neintenzivni kanarček Primorsko društvo za varstvo in vzgojo ptic Izola vsako leto prireja društveno tekmovanje in razstavo ptic, ki že nekaj let zaporedoma poteka v Hotelu Lucija v Portorožu. Letos je ______________________ ras tava, na kateri je bilo okoli 200 ptic, potekala 13. in 14. novembera 2004. Z naj večjim zanimanjem so si ptice ogledali predvsem malčki, ki bi si pernate živalce najraje odnesli domov. Društvo j e bilo ustanovljeno leta 1972 v Izoli in od takrat dalje združuje tako ljubitelje kot gojitelje ptic. Namen društva j e vzpodbujati strokovno in ljubiteljsko dejavnost na področju varstva in vzgoje ptic v Sloveniji. Člani društva se udeležujejo vseh vrst tekmovanj, od državnega do svetovnega. Letošnje Državno prvenstvo j e potekalo v Novi Gorici od 2. do 5. decembra 2004 v telovadnici šole Frana Erjavca.Trenutno društvo šteje 35 članov, ki gojijo vse vrste ptic, od kanarčkov, papig, eksotov do favne Evrope. Foto in tekst: BK Al’ en al’ dva? Ali ima Alen, vročekrvni primorski oštir, samo privid ali v resnici brata dvojčka, se sprašujemo ob novi komediji igralke in dramatičarke Saše Pavček. v___________________________________J Čudno, toda resnično: Alen in Alen sta brata. Kajti njuna starša med otrokoma nista hotela delati razlik. Ko sta bila dečka še majhna, sta se starša ločila in vsak j e vzel svojega Alena; mama j e z enim za vedno odšla na delo v Nemčijo, oče pa je ostal doma in drugega sina vzgojil v podjetnega gostilničarja, ki je energično prevzel domačo gostilno in kmetijo, medtem ko je njegov dvojček v tujini najraje čakal in sanjal. Pedeset let sta živela v prepričanju, da sta edinca. Toda reklama jima spremeni življenje... Navzven identična, a notranje različna, ne vesta več kdo v resnici sta in kako živeti odslej? Skupaj ali navzven, v slogu ali izkoriščevalsko - kot en ali kot dva? Ljubosumno se spopadata, se razhajata in stikata v krhkem spominu na osamljeno otroštvo. V lastni zrcalni podobi prepoznavata svojo senco in sledita soncu humorja kot eden, čeprav sta dva ali pa tudi ne... Krstna uprizoritev komedije Al’ en al' dva? , ki jo je napisala Saša Pavček, v produkciji Potodom, d.o.o. Ljubljana ter v režiji in igralski zasedbi Aleša Valiča, profesorja z igralske akademije je bila 10.decembra 2004 ob 20. uri v Gledališču Koper. Igralec Aleš Valič je komedijo pripravil v narečju iz okolice Vipave, ki na slovenskih odrih sicer ni prisotno, zagotavlja pa veliko zvočnih in zanimivih besed z duhovitim in lahkotnim nabojem. Aleš Valič na novinarski konferenci odrecitiral del komedije BK (Lučka in najlepše darilo Naj novejša pravljica Vanje Pegana govori o deklici Lučki, ki mora decembrski večer preživeti z varuško Mirando, ker njena starša odhajata na novoletno zabavo, ki jo pripravlja očkov direktor. In ker mamina obljuba, da se bosta z očkom hitro vrnila, male učinjakinje, ki zna šteti že do trideset, pozna že večino velikih tiskanih in se je poleti naučila plavati, ne prepriča, deklici na pomoč prihiti luna. Ta po otroški sobi razlije čudežni prah in Lučkini prijatelji - kanarček Edi, plišasti kužek Capek, plišasti muc Sanjavko in blazina želva-nenadoma oživijo; z Lučko se igrajo novo leto, se med seboj obdarujejo z lizikami, zaplešejo in zapojejo ter le hip preden se vrneta Lučkina starša- objeti zaspijo pod novletnim drevescem. Pravljico, ki spregovori tudi o tem, da je včasih še tako majhno, skromno in preprosto darilo, podarjeno s srcem, vredno več kot velika, bleščeča in draga darila, s katerimi se radi postavljamo pred prijatelji, je v plesno govorico prelil koreograf Siniša Bukinac; s slikovitostjo, razgibanostjo in liričnostjo pa bo v prazničnem decembru gotovo razveseljevala in zabavala otroke iz vrtcev in nižjih razredov osnovnih šol. Pripovedovalec zgodbice je Gašper Tič, lutke pa je izdelal Gregor Lorenci. Premiera plesne pravljice je bila uspešno uprizorjena 4. decembra 2004, ob 11. uri v Gledališču Koper. Siniša Bukinac, Noemi Stancich, Katja križman,Tina Bančič P I K A N Tartinijevo gledališče v Piranu PLESNA PRAVLJICA ČAROVNIJA Z NAPAKO Nastopila bo KD plesna skupina Metulj Piran. Koreografija: Lidija in Nataša Pogačar. 17.12.2004 ob 17:00 uri Tartinijev trg v Piranu SILVESTROVANJE NA TRGU Na tem naj lepšem trgu na obali se bodo prižgale raznobarvne luči in nas spremljale vso noč do jutra na novega leta dan. -ob 21.30 bomo poskrbeli za najmlajše: Ulični teater Cizamo bo s predstavo in ognjem pozdravil vse prisotne, žongler Dragan bo povabil otroke v malo šolo čaranja in žongliranja. Letošnja novost: bogat prostorski light show in dve veliki platni ob odru, od koder bomo lahko spremljali vsa dogajanja na trgu. Obilo dobre plesne glasbe obljubljajo ansambli: NE ME JUGAT in SO WHAT s pevko Aleksandro Čermelj. Program bo vodila Irena Dolinšek. BREZPLAČNI AVTOBUSNI PREVOZI: 21.00 - 03.15 med avtobusno postajo v Luciji in Piranom Sponzor: I&I d.d. PORTORO* Avditorij Portorož Znanstveno-fantastični triler ALIEN PROTI PREDATORJU / Alien vs Predator R: Paul W.S. Anderson. Igrajo: Sanaa Lathan, Raoul Bova, Lance Henriksen 19.12.2004 ob 18:00 in 20:30 uri Avditorij Portorož Romantična komedija BRIDGET JONES: NA ROBU PAMETI / Bridget Jones: The Edge of Reason. R: Beeban Kidron. I: Renče Zellvveger, Colin Firth, Hugh Grant. 26.12.2004 ob 18:00 in 20:30 uri Avditorij Portorož KONCERT AREIA Večer avtorske brazilske lounge glasbe z mladimi nadobudnimi primorskimi glasbeniki: David Morgan - bobni, pozavna, klaviature Goran Moskovski - tolkala, pozavna, klaviature Denis Beganovič Kiki - trombone, pozavna, klaviature; je avtor glasbe, ki jo fantje trenutno snemajo za svojo prvo zgoščenko TRAIN TO AREIA. 18.12.2004 ob 20:30 uri NOVOLETNI GALA KONCERT bo v četrtek, 30. 12. 2004 ob 20. uri v Glavni dvorani Avditorija Portorož. Pod taktirko dirigenta Georgea Pehlivaniana bo nastopil ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE s solisti: OLGA KAMINSKA sopranistka, SERGEJ KISELEV tenorist in ANJA BUKOVEC violinistka. Na programu bodo naj lepše arije za tenor, sopran in najpopularnejša dela za orkester vseh časov: G. Verdi, G. Puccini, J. Strauss, F. Lehar, B. Smetana, G. Rossini, A. Khatchaturian, P. I. Tchaikovsky, J. Offenbach, V. S. Avsenik, B. Adamič. Ob zaključku novoletnega koncerta bodo v avli Avditorija nazdravili prihajajočemu novemu letu s kozarčkom penine in novoletnimi dobrotami sponzorjev. Vstopnice že v prodaji: 8.000 SIT, 6.500 SIT. Prireditve v Izoli - Kulturni center Izola PPM Izola Četrtek, 16.12. ob 20.00 Kvartet 7+, božično-novoletni koncert, vstopnine ni Petek,17.12. ob 10.00 ZELENI FANTEK, lutkovna pred. za OŠ V.Šmuc Petek, 17.12. ob 11.00 TRIJE PRAŠIČKI, lutkovna pred. za Vrtec Izola Petek, 17.12. ob 17.00 TINČEK PETELINČEK, lutkovno igrana predstava, vstopnine ni Sobota, od 18.12. -29.12. Novoletni sejem v parku PIETRO COPPO Sobota, 18.12. ob 11.00 V parku Pietro Coppo - ( v slučaju slabega vremena v prostorih »Zvezdic«) - čarobno gledališče SALT1MBANKO ČAROBNO POTOVANJE -čarovniško-žonglerska predstava za otroke Sobota, 18.12. ob 17.00 V parku Pietro Coppo - čarobno gledališče SALTIMBANKO PVROMAGICA! - pirotehnični artistični spektakel Sobota, 18.12. ob 20.00 Božično-novoletni koncert ( v org. Skup. Italijanov P.B.degli Ughi ), vstopnine ni Nedelja, 19.12. ob 17.00 BIKEC FERDINAND, gledališka predstava , gostuje Slov. stalno gledališče iz Trsta, vstopnine ni Ponedeljek, 20.12. ob 17.00 KDAJ JE LJUBLJANA NAJLEPŠA plesno popoldan (Plesni studio L A I), vstopnine ni Sreda, 22.12. ob 19.00 TITTV DANCE, ,Pod zvezdami. Vstopnina: odrasli 1.500 SIT, otroci 800 SIT Sreda, 22.12. ob 10.00 Gledališče z desnega žepka. Coprnica Zofka, igra Lucija Čirovič, za OŠ Livade Četrtek, 23.12. ob 17.00 PEKARNA MIŠ MAŠ, gledališka predstava za otroke, vstopnine ni Petek, 24. 12. ob 17.00 LISIČKA ZVITOREPKA gledališka predstava za otroke ( KD, Španski borci, Ljublj.), vstopnine ni Nedelja, 26.12. ob 18.00 DAN SAMOSTOJNOSTI, proslava,KONCERT PO Izola, vstopnine ni Ponedeljek, 27.12. ob 17.00 PIKA POTUJE OKOLI SVETA, plesna šola Latino, vstopnine ni Sreda, 29.12. ob 17.00 Prihod Dedka Mraza z glasbeno pravljic Petek, 31.12. 2004 SILVESTROVANJE NA PROSTEM - Manziolijev trg. Zabava z Roxi band od 20.00 ure Od 6.decembra vsak dan od 16. do 18. ure ob sobotah in nedeljah tudi od 10. do 12. ure Kreativne delavnice otroke. V petkih, sobotah in nedeljah tud za odrasle ! Izdelovanje novoletnih okraskov, čestitk, girland.... - nagrade za najlepše okrašena pročelja. -.-fr Nova diskoteka KARMA na Škofijah Rajko Hrvatič in Sebastjan Vežnaver sta pozdravila svoje prve VTP goste. Pridružila se jima je tudi Špela Žlebnik, ena izmed arhitektk Karme. Na obali je kar nekaj diskotek, vendar nikakor ne zaživijo. Če pa že, je to le za kratek čas. Prav zaradi tega je veliko diskotek, ki so zaprte in ne obratujejo. Dejstvo je, da se ljudje želijo zabavati in nekateri tudi zaplesati v zato primernih prostorih. Kot j e povedal Boris Popovič, župan MO Koper, ki se je udeležil odprtja diskoteke 18. novembra 2004, se zaveda, da mladina nima veliko možnosti za zabave zato popolnoma podpira pogumne ljudi, ki se lotevajo takih projektov. Rajko Hrvatič in Sebastjan Vežnaver sta združila moči in nekdanji Kompasov gostinski obrat preuredila v diskoteko, ki je v orientalskem stilu. Diskoteka Karma se nahaja tik pred mejnim prehodom Škofije. Odprta bo vsak dan od šestih zjutraj do treh ponoči, ob petkih in sobotah pa celo do štirih. Plesalke popestrile odprtje diskoteke Foto in besedilo: Breda Krajnc Društvo Faros Piran V letu 2004 izpolnjenih kar nekaj načrtov V Društvu Faros Piran - univerza za tretje življenjsko obdobje- te dni ocenjujejo svojo prehojeno pot v letu 2004 in hkrati snuje načrte za naprej. Urednica glasila društva Faros Piran Sonja Požar piše, da jim je jesen prinesla dobro letino, predvsem veliko je bilo živahnih dogodkov, srečanj, strokovnih predavanj, tečajev in izletov. Prva predsednica društva Fanči Kuhar in člana društva Gustav Guzej ter Magda Kezunovič se v članku pod naslovom »Lepa beseda lepo mesto najde« spominjajo začetnih korakov in to primerjajo s sedanjimi uspehi društva, ki je številčno naraslo od začetnih 50 na približno 200 članov. Društvo ima svoje lepo urejene prostore na Fazanski 1 v Luciji, ob letošnjem prazniku občine Piran pa jim je županja Vojka Štular tam dodelila še eno pisarno. Prizadevanje društva Faros je podprla tudi Droga Portorož z 200 tisočaki iz naslova lokalnega pokroviteljstva in donatorstva, na katerega seje društvo uspešno prijavilo. Društvo Faros si za svoje aktivno delovanje zasluži veliko priznanje. Tudi v predprazničnih decembrskih dneh za svoje člane prireja tečaje italijanščine, angleščine, računalništva, keramično delavnico, plesni tečaj, pevske vaje, zdravstvena predavanja, razne delavnice in čajanke. Vinska kraljica Slovenije 2005 10. Vinska kraljica Slovenije bo Maja Cigoj! V četrtek, 2. decembra 2004, je bila v prostorih Pomurskega sejma v Gornji Radgoni izbrana Vinska kraljica Slovenije za leto 2005. To je Maja Cigoj iz vasice Črniče v Vipavski dolini. 19 letna Maja Cigoj je doma na vinogradniški turistični kmetiji Cigoj v vasici Črniče v Vipavski dolini Končala je Srednjo ekonomsko šolo v Novi Gorici, študij pa bo nadaljevala na Biotehniški fakulteti, smer vinogradništvo. Zanimivo je, da Maja predstavlja naravni most med Podravsko in Primorsko vinorodno deželo, saj je njen oče doma iz Vipavske doline mama pa seje tja priselila iz Haloz. Med 8 kandidatkami je Vinsko kraljico Slovenije za leto 2005 izbrala komisija, ki jo je vodil avec, direktor na, nosilca projekta Vinska kraljica Slovenije. Člani komisije so bili Anton Kampuš, Župan Občine Gornja Radgona, Iztok Klenar, direktor kleti Vinakoper d.d., Lidija Mavretič, prva vinska kraljica Slovenije, Zdravko Mastnak, direktor kleti Kmečka zadruga Krško z.o.o., Joco Žnidaršič, priznani fotograf, ter Mateja Jaklič, vodja komerciale in Miran Mate iz Pomurskega sejma. Poleg Maje Cigoj so se za naslov Vinske kraljice potegovale Petra Camplin iz Strehovcev (Dobrovnik), Marija Kerkez iz Zabavelj (Gračišče), Martina Kodrič iz Godenj (Dutovlje), Damjana Krašna iz Budanj (Vipava), Helena Ocvirk iz Šentruperta, Vesna Sirk iz Zgornje Velke, Urška Topolšek iz Križevca (Stranice) in Vanesa Žderič iz Gradiške (Pesnica). Kandidatke so se komisiji najprej na kratko predstavile. Nato so odgovarjale na splošna vprašanja o aktualnih dogodkih doma in v svetu, na vprašanja o vinogradništvu in vinarstvu v Sloveniji in vinarstvu nasploh ter na vprašanja o načinu ponudbe vina. Podale so tudi kratko predstavitev v enem od svetovnih jezikov. Maja Cigoj je komisijo prepričala s prijetnim nastopom, v katerim je poleg poznavanja vinogradništva in vinarstva, spoštovanja in ljubezni do vina dokazala tudi visoko stopnjo splošne razgledanosti in komunikativnosti. Maja Cigoj bo kot Vinska kraljica Slovenije za leto 2005 okronana na svečani prireditvi, ki bo v pričetku naslednjega leta v Radencih. Po svečani zaobljubi bo eno leto skrbela za promocijo slovenskih vin, vinogradništva, slovenske vinorodne dežele kot zanimive turistične destinacije ter za dvigovanje kulture pitja vina. predsednik Janez Erj Pomurskega sej n KOPEii V Kopru in Ankaranu kar 57 prireditev Največ prireditev bo na Titovem trgu, kjer bo otroke večkrat obiskal dedek Mraz. Silvestrska zabava bo v hotelu Adria Ankaran. Miklavž, Božiček in dedek Mraz bodo imeli 16. 12. na Titovem trgu novinarsko konferenco, na kateri bodo predstavili svoje decembrske aktivnosti. 18. 12. ob 20.00 uri bo v Pokrajinskem muzeju koncert komornega orkestra Alexander Moisiu iz Tirane. Solist: Stjepan Hauser. (Organizira Društvo prijateljev glasbe Koper). 23. 12. ob 16.00 uri bo na Titovem trgu otroški program. Društvo Neo bo obdarilo otroke, ob 19.00 uri bo nastopil DJ Lovro. Ta dan ob 17.00 uri bo v Supernovo prišel Božiček s spremstvom. Božiček bo obiskal tudi Mercator center Koper in to 24. 12. ob 17.00 uri. Ta dan . ob 17.00 uri bo na Titovem trgu tudi dijaški koncert. V Šmarjah bo 25. 12. ob 15.00 in 17.00 uri prikaz živih jaslic. Ob 16.00 uri bo na Titovem trgu otroški program z Božičkom. V nedeljo, 26.12. ob 11.00 uri bo v Mercator centru animacijska predstava Snežna vila, v Kulturnem domu v Marezigah bo ob 17.00 novoletni koncert. V večnamenski dvorani Bonifika bo ob 20.00 uri novoletni koncert Pihalnega orkestra Koper. V torek, 28. 12. ob 20.00 uri bo na Titovem trgu žur z Mambo Kings. V sredo, 29. 12. ob 16.00 uri bo na Titov trg prišel dedek Mraz, ob 17.00 bodo karaoke (Tomaž). Ob 19.00 uri bo na Titovem trgu koncert »Elvis Presley« show. Še najbolj veselo na Titovem trgu bo na Silvestrovo. Ob 16.00 bo prišel med otroke dedek Mraz, ob 17.00 uri bo novoletni koncert. Nastopil bo ansambel Veter (Bela snežinka, ki pada...). V hotelu Adria Ankaran bo trajala silvestrska zabava do jutranjih ur z ansamblom Dober dan. Helena Blagne Zaman z novim albumom “HEL 1” Helena Blagne, prva dama slovenskega glasbenega odra, je po dveh letih objavila nov album, z naslovom HEL 1. Izid je napovedala že pred dobrim mesecem, ko se je občinstvu predstavila z balado Jočem jaz jočeš ti. Pesem je več kot uspešno predstavila tudi v nedeljski televizijski oddaji Spet doma. Ob izidu albuma pa je na površje splaval že njen drugi singel Ma-cho zgrabi za krtačo, ki je že takoj ob izidu naletel na izjemen odziv radijskih poslušalcev po vsej Sloveniji. Gre za kontroverzno skladbo v več pogledih. Besedilo je prispeval prekaljeni maček, priznani pisec besedil Janez Hvale. Pesem je po glasbeni plati zanimiva zmes najrazličnejših žanrov, od rocka, polke do srbskega kola. Vpletene so tako heavy metal kitare, kot tudi yugo trobente in pristna slovenska harmonika. Besedilo je nastalo na enem od njenih številnih nastopov po Sloveniji. Njenega frizerja, ki bi ji uredil pričesko pred njenim odhodom na oder, ni in ni bilo. Takrat je mimo prišel njen Mitja Zaman in Helena mu je v šali rekla: “ Macho, no pa ti zgrabi za krtačo.” Seveda je možno tekst pesmi razumeti tudi drugače, ampak to je že stvar vsakega posameznega poslušalca. Treba je omeniti, da je Mitja Zaman pri tej pesmi debitiral v vlogi pevca, pel je namreč spremljevalne vokale. Mnogi se zdaj sprašujejo ali bo tudi Helenin mož zaplul v estradne vode. Novi album Helene Blagne, ki je posnet v studiu Grabnar v Kranju, je nastal kot plod sodelovanja z uveljavljenima, avtorjem glasbe Matjažem Vlašičem in avtorico besedil Uršo Vlašič. V prihodnjih mesecih bodo na vrsti nova presenečenja, Helena še posebej stavi na skladbe Trije Ljubčki, Zrele ženske in Sodni dan. Na albumu HEL 1 se nahaja tudi prekrasna pesem Čakala bom, ki sta jo napisala brata Avsenik. Seveda ne manjka niti Venček uspešnic, v katerem so skrite pesmi Srebrna reka, Nihče ne ljubi kot Slovenec, Ti nisi vreden mojih solz, Španski harlem in Osamljena. Helena je poskrbela tudi za ljubitelje opernih arij, zapela je štiri odlomke arij pod skupnim naslovom II Passione. Helena se tokrat predstavlja v povsem novi podobi, kije drzna in izzivalna. Za njene obleke je poskrbela priznana modna oblikovalka Urša Drofenik. Priljubljena pevka bo v decembru pričela s svojo koncertno turnejo, ki bo trajala vse tja do prvih spomladanskih dni. Rudi Vlašič M- Novoletna nagradna vprašanja 1. nagrada: Zlati prstan Primorskega utripa in Zlatarne Nue Seli Bernardin 2. nagrada: Stenska ura Quartz Primorskega utripa 3. nagrada: Stenska ura Quartz Primorskega utripa 4.in5.nagrada:Brezplačna naročnina na Primorski utrip za leto 2005 Vprašanja: Primorski utrip izhaja: a) Peto leto b) Deveto leto c) Deseto leto Primorska ima: a) 80.000 prebivalcev b) 258.000 prebivalcev c) 360.000 prebivalcev Povprečna globina slovenskega Jadrana znaša: a) 24 metrov b) 54 metrov c) 100 metrov Moj naslov: Obkrožite pravilne odgovore in jih pošljite na naslov: Primorski utrip, Obala 125, 6320 Portorož. Žrebanje pravilnih odgovorov bo 10. januarja 2005. Rezultati Žrebanja bodo objavljeni v 131 številki 15. januarja 2005. Morski konjički za novinarje Rektorica UP dr.Lucija Čok je na novoletnem sprejemu v Pretorski palači novinarjem izročila značke morskega konjička oblikovalca Oskarja Kogoja. Nova uprava Istrabenzovega turističnega holdinga Nadzorni svet holdinške družbe Hoteli Morje, d.d., je 13. decembra 2004 imenoval novo tri-člansko upravo. Predseduje ji Tomislav Čeh, do sedaj direktor družbe Postojnska jama, turizem, d.d. Za člana uprave sta bila imenovana dosedanji član uprave in direktor družbe Hoteli Palače, d.d. mag. Edvard Lesnik, in Vesna Nahtigal, do sedaj pomočnica predsednika uprave Hoteli Morje, d.d. (Fotografija na naslovnici). Nova uprava je nastopila svoj petletni mandat 14. decembra 2004. Mag. Niko Trošt, ki je upravo Istrabenzove turistične divizije vodil od 1. aprila letos, ponovno polno prevzema delo v upravi holdinške dražbe Istrabenz, kjer je član. Tomislava Čeha bo na čelu družbe Postojnska jama, turizem, d.d., v skladu s sklepom nadzornega sveta dražbe, ki je tudi zasedal danes, nasledil Matjaž Berčon - do sedaj direktor trženja v Postojnski jami turizem (na naslovnici prvi z leve). Istrabenzov turistični holding je bil s statusno spremembo dražbe Hoteli Moije, d.d., ustanovljen aprila letos in s strani Istrabenza dokapitaliziran v maju. Nanj so bili v tem času prenešeni lastniški deleži Istrabenza v dražbah s turistično dejavnostjo, razen deleža v družbi Istrabenz hoteli, Portorož, d.o.o. Zaživela je nova blagovna znamka LifeClass in Grand Hotel Palače je z obsežno obnovo pridobil kategorijo petih zvezdic. S 1. avgustom j e bil zaključen prvi del procesa reorganizacije z vzpostavitvijo enotnih funkcij na nivoju holdinga za splošno in kadrovsko področje, strateško nabavo ter tehnično vzdrževanje, energetiko in investicije za vse turistične dražbe Istrabenzove poslovne skupine ter trženjska funkcija za Hotele Morje in Hotele Palače. Nova uprava bo nadaljevala proces celovite reorganizacije turistične dejavnosti, znotraj katerega j e načrtovana statusno-pravna združitev družb Hoteli Morje, d.d.. Hoteli Palače, d.d., in Turistične družbe Kras, d.o.o., (Postojna) v enovito podjetje in nadaljnja združevanja poslovnih funkcij. V teku so trije obsežni investicijski projekti: obnova Grand Hotela Adriatic v Opatiji, Hotela Jama v Postojni in starega hotela Palače v Portorožu. Niko Trošt je povedal, da bodo že 22. decembra v Piranu predstavili nov idejni načrt prenove Palače hotela, ni pa mogel povedati kdaj bo sprejet lokacijski načrt. Edvard Lesnik je povedal, daje vprašanje združitve Hotelov Palače in Hotelov Morje ter ostalih njihovih hotelskih hiš tako rekoč pred vrati, saj ni več »lastniških« ovir. Ni še mogel povedati kaj bo delal Danilo Daneu. Odločitev bo znana kot kaže že do 22. decembra. Standardi storitev blagovne znamke LifeClass za hotele s štirimi zvezdicami bodo že v januarju 2005 implementirani v hotelu Riviera v Portorožu, do glavne turistične sezone pa tudi v hotelu Slovenija. Poslovno prihodki za prvih deset mesecev 2004 znašajo 8,020 milijarde tolarjev (33,5 milijonov evrov) in so v primetjavi z istim obdobjem lani višji za 12 odstotkov ter v skladu z načrtovanimi. Odhodki so pod planiranimi, tako da znaša poslovni izid iz poslovanja 1,3 milijarde tolarjev (5,4 milijona evrov), kar pomeni 5-odstotni prihranek glede na lani. Čisti poslovni izid dosega 1,2 milijarde tolarjev (5,1 milijona evrov), kar je 8 odstotkov več od zastavljenega cilja. Skupina turizem je v desetih mesecih realizirala 444.000 nočitev, kar je za 2 odstotka več, kot je bilo načrtovano, ter nekoliko manj kot v istem obdobju lanskega leta. Dosegli smo 67-odstotno povprečno zasedenost sob, kar je 2 odstotka nad pričakovanim, postopno pa uresničujemo tudi cilje pri spreminjanju strukture gostov, kar se odraža v realizaciji boljših povprečnih prodajnih cen nočitev, ki so večje od lanskih za 7 odstotkov. Poslovni prihodki na gosta so v primerjavi z lani večji za 9 odstotkov. Učenci iz OŠ Cirila Kosmača Piran in OŠ Vojke Šmuc iz Izole (na fotografiji Primorskega utripa), ki so se v soboto, 11. decembra dopoldne v organizaciji Planinskega društva Piran odpravili na planinski pohod iz Padne prek Sv. Petra do Dragonje, so imeli ves čas lepo vreme, v dolini Dragonje pa so doživeli še majhno presenečenje. Namreč pričakal jih je dedek Mraz in jih obdaril. Mlade pohodnike so spremljali predsednik društva Tomaž Mikeln, učiteljica Mateja Tomažič in OŠ Vojke Šmuc, Jana Peršič, vodnica - socialna delavka iz Izole, Maja Turk, članica društva, trije starši in prostovoljka. Planinsko društvo Piran (prej v sestavi Obalnega planinskega društva Koper) deluje samostojno že dve leti. Ima dve sekciji (za odrasle in otroke) in je precej aktivno. Sedež društva je v Piranu, Oljčna pot 24. Informacije za vpis: tomaz.mikeln@guest.arnes.si. Piran postavile bi na glavo. Malce zares, malce za šalo. Rampo pred mestom bi okrasile, za lep videz še Pusta v mesto privabile. Lepota njih Slovenk je prava, a kaj ko publika nikoli ni ta prava. Prejeli smo Odgovor na članek v 129. številki: Kužek je »skrivnostno« izginil Iz Obalnega zavetišča neskrivnostno, k znanim posvojiteljem, »izgine« približno 350 psov letno. »Vsaka zgodba ima dve plati, zato se nam zdi prav, da pojasnimo zgodbo o skrivnostnem izginotju mladiča iz zavetišča. Že dolgo desetletje pobiramo zavržene, mučene in izgubljene pse na območju vseh treh obalnih občin. Drugo leto smo upravljavci novega Zavetišča za zapuščene živali v Dvorih nad Sv. Antonom, kjer gostimo 70 psov. Delovni zalogaji niso majhni. Vsako leto najde v zavetišču približno 350 psov novega lastnika. Pse oskrbujejo delavci, ki so zaposleni preko javnih del. Delavci so v pogostem menjavanju, saj zaradi narave dela in minimalne plače interes za delo v zavetišču ni ravno velik. Veliko dela ostane tudi za prostovoljce. Delavec, s katerim je imela Sladjana Minkovič pri kontakt, bi vsekakor moral vedeti, da mladička lahko odda tudi necepljenega, saj bi to lahko storili tudi lastniki v veterinarski ambulanti sami, on pa bi napisal le Pogodbo o posvojitvi. Naš cilj je vedno, da naši psi kar najhitreje najdejo najboljši dom. Tudi v knjigo, ki jo imamo v te namene v zavetišču, ni vpisal rezervacije. Tega tudi ni sporočil sodelavki, ki je nastopila delo v naslednji izmeni. Tako je bil kuža popoldan oddan. Prišlo je do neljubega nesporazuma in naše napake, za kar jaz, kot odgovorna oseba seveda prevzemam vso odgovornost. Sladjana Minkovič me je res dvakrat poklicala, žal v situaciji, ko se nisem mogla oglasiti na telefon. Še preden bi jo lahko poklicala nazaj, pa sem prejela grozilno sporočilo. Na tem nivoju pa se vsekakor ne mislim pogovarjati z nikomer. Kdor dela greši, so rekli včasih. Jaz že od zdavnaj vem zakaj oziroma za koga se ukvarjam. Z zaščito živali. In mislim, da to vedo tudi vsi naši člani. Vsi, ki so sedaj pobliže spoznali naš način dela pa vedo, koliko napora in odrekanj je potrebnih, da takšno zavetišče sploh obstaja«. Na planinskem pohodu jih je pričakal dedek Mraz - >4w//c/ />/ ,/ffes’c/si ■ ///r//'r/r/r V soboto, 4. decembra 2004 ob 13. uri sta si v poročni dvorani občinske mestne palače v Piranu, po 50 letih skupnega zakonskega življenja, pred pooblaščencem za poroke Miranom Mahničem-Istranom, matičarko UE Piran Barbaro Dolenc ter pričama Ljudmilo Grešak in Alojzem Urankarjem ponovno izrekla svoj DA Ivana in Miran Andrejčič iz Lucije, Bazoviška 3 ter tako postala zlatoporočenca. Ivana in Miran sta si zaobljubila življenjsko predanost in zvestobo 4. decembra 1954. Leta 1956 se jima je rodila hči Sonja. Oba sta bila zaposlena na pošti, kjer sta se tudi spoznala in tako se je začela njuna ljubezen, ki stajo srečno negovala in jo zadovoljna v dobrem in slabem peljeta naprej. Čestitamo! Nova dekanja Turistice prof. dr. Marija Ovsenik Turistica ostaja v Portorožu Večkrat objavljene inačice o selitvi Turistice, prve zasebne visoke strokovne šole za turizem s koncesijo (sedaj članica Univerze na Primorskem) v Izolo so se pokazale kot prehitevanje. Turistica se ne bo selila in bo gradila šolo v Portorožu (na državnem zemljišču?) pri Korotanu. Kot je dejala dekanja prof. dr. Marija Ovsenik na nedavni predstavitvi učnih in razvojnih programov članic UP v Pretorski palači v Kopru, bodo morda prvo lopato v Portorožu zasadili že letos. Pri tem ima tudi veliko zaslug županja Občine Piran Vojka Štular, je dejala. Turistica je po izselitvi iz Ville Marije (ta je prodana), najela prostore v Avditoriju na Senčni poti 10 v Portorožu. Ponudba iz Izole glede zemljišča za potrebe UP seveda še velja, saj bo tam nastal prvi kampos Univerze na Primorskem, vendar brez Turistice. Novo dekanjo je 8. novembra 2004 imenovala rektorica Univerze na Primorskem dr. Lucija Čok. Dr. Marija Ovsenik je nosilka predmetov Upravljanje poslovnih sistemov in Upravljanje s človeškimi viri na UP Turistica. Tudi nadalje bo ostala redna profesorica na UP Turistica. Andrea Bogataj - Krivec Predsednica Obalnega društva proti mučenju živali. Koper -;S: Mi sprašujemo, vi odgovarjate | Slobodan Simič - Sime Ste dober poznavalec Pirana, odličen fotograf in pisec. Pripravili in izdali sta kar nekaj zanimivih in odmevnih publikacij. Jih lahko naštejete in ali imate v ognju še kaj podobnega? »Moje pisateljsko ustvarjanje sega na dve področji. Eno področje je tehnično (informatika in računalniške komunikacije) in drugo j e, še sam ne vem, kako bi ga imenoval, recimo ljubiteljsko. V tem slednjem se posvečam Piranu, Istri, lesenim plovilom in fotografiji. Na področju informacijske tehnologije sem avtor ali soavtor kakega ducata publikacij. Od teh so nekatere čisto strokovne, namenjene so bile slušateljem predavanj, nekatere pa bolj poljubne. Iz tega področja so bile izdane publikacije Spoznajmo lokalne računalniške mreže, Pojmovnik računalniških komunikacij, Lokalne računalniške mreže, Novell Netware skozi vaje, Leksikon računalništva in informatike in druge. Na ljubiteljskem področju je publikacij, ki sem jim botroval, izpeljal ali bil njihov avtor ali soavtor še več. Med njimi so vodniki po treh obalnih mestih, vodnik po Novi Gorici, Slovenska Istra-zaledje, Piran na robovih stoletij. Koper na robovih stoletij, Giuseppe Tartini, Pirančani itd. Ob teh je še kopica inovativnih idej in projektov, kot so »aero-foto vodniki po obalnih mestih«, sprehajalne in druge poti po zaledju slov. Istre in podobno, ki smo jih med prvimi ali prvi pri nas realizirali ravno v Piranu ali na obali. Z njimi smo v nekem obdobju pomembno prispevali k revitalizaciji turizma pri nas. Znana zamisel, ki jo sedaj pogosto uporabljajo, da z dvema fotografijama prikažemo spremembo v času, šemi je porodila pred približno 14 leti, ko sem pil kavo in gledal morje pred zajtrkovalnico v Piranu. Veliko je tudi raznih člankov in drugih manjših prispevkov, vendar »evidenc« o svojem ustvarjanju ne vodim. Pomembno mi je le, da neka zamisel, vedenje ali spoznanje pride med ljudi, jih obogati, razsvetli, spomni, zamisli, seznani, nasmeje. Ali sem temu botroval jaz ali nekdo drugje drugotnega pomena. Da, »v ognju« je še nekaj železa. H koncu gre nekajletno raziskovanje naših tradicionalnih lesenih plovilih. To je izjemno zahtevna in obsežna ter naša prva publikacija iz tega področja, ki bo luč sveta ugledala naslednje leto. Zavedam se pomena tega dela, zato ga poizkušam realizirati kar najbolj skrbno. Ravno tako bo v letu 2005 izšla obsežna tematska številka znane poljudnoznanstvene revije ŽIT (Življenje in tehnika) Tehnične založbe Slovenija, ki bo v celoti posvečena tem plovilom. V drugo fazo gre raziskovanje in gradivo za monografijo o solinskih plovilih, ki bo upam, zagledala luč sveta konec leta 2005, začetek leta 2006. Posebno, manjše monografsko delo bo posvečeno samo Istrskim batanam. Mogoče pa je sedaj priložnost, da tiste, ki so nekoč gradili ali imeli lesena plovila ali lahko kaj o njih povedo, povabim na kavico, da se o tem pogovarjamo. Prav vsaka izkušnja in mnenje mi bo dragoceno. Sedaj že nekaj časa zbiram tudi informacije o življenju v Piranu in njegovi okolici med leti 1950 in 1975. To je prav poseben projekt, ki bo na svojstven način govoril o, po moje, najpomembnejšem obdobju v celotni zgodovini tega mesta. To pa sem sedaj naložil, kajne? Vendar pa. Piran je skozi stoletja menjaval mnoge oblastnike, toda v praksi je to pomenilo nekaj »sprememb« na določenih pomembnejših položajih ter nekaj novih »pravil igre«. Obstajale so zamenjave oblastnikov, katere so meščani in okoličani komaj čutili. Le enkrat v celotni zgodovini mesta pa je prišlo do popolne »transfuzije ljudstva«. Le enkrat so v ta prostor v večini prišli ljudje, ki prostora in načina bivanja v njem niso čutili in sooblikovali in se zato niso zmogli vanj vživeti. In ta prostor ob meji je imel prav posebno lokacijo in privilegije. V bistvu je bil zaradi geopolitične lokacije, Splošne Plovbe itd. prvi in edini pravi »zahod« v tedanji Jugoslaviji. In ta »zahod« generacija, ki se je sem priselila, ni zmogla zaživeti, nova pa ga je takoj sprejela. Medgeneracijski konflikt je bil zato v Piranu (beri na obali) ekstremen. In še in še bi lahko našteval, kako in zakaj je pravzaprav obdobje okoli 1950-1975 po moje najbolj nenavadno in najbolj pomembno obdobje v zgodovini tega mesta, vredno mnogih raziskav in publikacij. Sedaj mi je že precej Pirančanov in ljudi, ki so tu nekoč živeli ali imeli tukaj starše, omogočilo vpogled v njihove fotografije in kar nekaj jih je, ki prikazujejo našo mladost, razigranost, navade, dogodke v mestu, notranjost lokalov in podobno. Fotografije, ki se mi zdijo primerne za to publikacijo potem ob njihovem dovoljenju reproduciram. Takih fotografij za to publikacijo potrebujem čim več in ob tej priložnosti naprošam vse, da mi s fotografijami in spomini priskočijo na pomoč, da skupaj napišemo kar najboljšo knjigo o našem življenju v Piranu v tem nepozabnem obdobju. Kdaj bo to delo končano nimam pojma, zagotovo pa ne v naslednjih dveh treh letih. V nastajanju je tudi svojstvena monografija o slovenski Istri, ki jo soustvarjam s kar nekaj avtorji, zato bo minilo dalj časa preden bo zaključena. Če k svoji osebni zvedavosti in komunikativnosti dodaš kako resnejšo tehnično fakulteto in nekaj dodatnih izobraževanj o vodenju projektov, metodah raziskovanja, metodah reševanja problemov itd. si oborožen z vsem potrebnim instrumentarijem za učinkovito ustvarjanje. Od tu naprej je zahvaljujoč današnji dosegljivosti informacij ter sodobni tehnologiji, skorajda vseeno, katero področje te kdaj pritegne. Ko se za nekaj ogreješ, to narediš ciljno, temeljito in dobro. Toliko lažje, če imaš za seboj že nekaj izkušenj. In jaz sem bil tako šolanja kakor izkušenj temeljito deležen v veliki Iskri, kjer sem -delal v zahtevnem razvojno-projektantskem okolju deset let. Svoje so dodale tudi izkušnje, ki sem jih pridobil kot predavatelj in izkušnje pri vodenju razvojnih oddelkov in kasneje podjetij«. Med vaše ideje, ki ste jih predstavili nedavno tega v Avditoriju, sodi tudi prvi turistični muzej TURISTUM v Portorožu. Nam lahko poveste kako daleč ste prispeli in kakšen je odmev v gostinsko-turistični sferi? »Projekt Turistum, kot je zamišljen, je zagotovo ena najboljših zamisli in najpomembnejših turističnih projektov tako za kraj in področje, kjer bo stal, kakor za Slovenijo. Žaradi svojega izobraževalnega in osveščevalnega značaja bo v veliko pomoč tako domačinom kraja, kakor turističnemu in neturističnemu gospodarstvu. Te značajske lastnosti pa so v Turistumu realizirane na tak način, da je njegov obisk predvsem velika »dogodivščina«, ne pa zgolj ogled kulturne institucije. Doživljajski muzej popotništva in turizma Turistum, v katerem razvoja turizma v Sloveniji od prvih začetkov do načrtov v bodočnosti ne le spoznavamo, pač pa ga na prav poseben način doživljamo, saj osebno postanemo popotnik v izbranem prejšnjem ali bodočem času, predstavlja pomembno novo vrednost, novo in obsežno doživljajsko ponudbo. Če je to po vsebini in vlogi rariteta tudi v Evropskem prostoru in tako inštitucijo namensko obišče 30-50.000 ljudi letno, vemo, kako to vpliva na razpoznavnost tako kraja kakor regije. Moram pa poudariti, da bo Turistum težil k predstavitvi razvoja Slovenskega turizma (zajemal bo tudi Istro ali še kaj) in ne bo vezan zgolj na kraj, npr. Portorož, Piran, Bled... Turistum je avgusta tega leta tudi dokončno formalno-pravno registriran kot zavod in je začel obratovati. S tem je zaključena prva faza projekta. To obratovanje za sedaj pomeni sposobnost izvajanja nekaterih manjših storitev, kot so 3D vizualizacije, raziskovanja turističnih vsebin, publiciranja in svetovanja, hranjenje in popis eksponatov, izpeljava različnih projektov in drugo. Sedaj pa teče druga faza, ki bo trajala do konca naslednjega leta, ko moramo pridobiti ustrezne prostore in bolj ali manj zaključiti »krog« poslovnih partnerjev, ki bodo tvorili ogrodje Turistuma in omogočali njegovo redno in kakovostno poslovanje. V tej smeri tečejo različni razgovori in lahko rečem le to, da je prisotnost v Turistumu na ta ali drugi način že sedaj zagotovilo kar nekaj znanih gospodarskih družb. Akterji te zamisli menimo, da taka inštitucija sodi najprej na slovensko obalo. Le-ta bo s Turistumom predstavljala »nepremagljivo« turistično destinacijo in zato se nam zdi sodelovanje vseh treh obalnih občin in ne le tiste, v kateri bo Turistum stal, ne le potrebno, pač pa nujno in odgovorno. S tem se je strinjala tudi stroka in v veliko podporo so nam napredni turistični delavci in nekatera podjetja s katerimi smo neprestano v navezi. Torej Turistum ni nekaj, kar bi bilo v prvi vrsti stvar lokalne »gostinsko-turistične« sfere. Le-ti bodo njegovi uporabniki, kot vsi ostali. Pomembno nam je, da se tudi ta »sfera« zaveda pomena Turistuma in da v njem sodeluje po svojih močeh. In to seje in se na naše veselje udejanja na izjemno dober način. Kar nekaj, ne le Portoroških hotelov in posameznikov, je Turistumu, takoj, ko so zvedeli za njegov nastanek, podarilo dragocene eksponate, povezane s turizmom, popotništvom ali njimi samimi. Ko bo Turistum odprl vrata, bomo imeli kaj videti. Moram pa priznati, daje projekt izjemno dobro sprejet pri vseh. Nekje so tako navdušeni nad njim, da bi že kar »prehitevali«. Vendar za sedaj vse teče po načrtih. Naj večja težava je prostor, ki bi moral biti blizu 1000 m2. Upamo, da ga bomo lahko dobili v občini Piran. Če bo to predolgo trajalo, ali pa ne bo izvedljivo, ga bo potrebno poiskati drugje«. Piran je nedvomno zgodovinski arhitektonski biser. Toda zdi se, da mu nekaj vendarle manjka, ali pa ima česar preveč. Ekipe, ki »vladajo« temu mestu, se dokazujejo že desetletja, problemi (propadanje trgovin, prometne težave, neurejeno zaledje) pa ostajajo. Kakšen je vaš pogled na Piran. Kaj bi storili za življenje v mestu, če bi imeli moč župana? »Kadarkoli se dotaknemo te tematike je potrebno najprej izpostaviti, da Piran, kljub svoji fotogeničnosti, historičnosti itd. ni »mesto pod kupolo« in ne more biti imun na globalne spremembe v sodobnem načinu življenja. Od avtomobilov, hrupa, tuje mu kulture, novih priseljencev, škodljivih posegov in interesov, slabšega ali boljšega upravljanja itd. se ne more izolirati. Tisto, kar lahko naredimo je, da razvijemo mehanizme, s katerimi lahko te vplive kar najbolj zmanjšamo in trajno ohranimo bistvene razpoznavne značilnosti Pirana in njegove neposredne okolice (ta okolica je izjemno pomembna in se je premalo zavedamo). Preden pa odgovorim na to vprašanje se moram obregniti ob »moč župana«. Nisem najbolj prepričan, da ima župan moč, ki mu jo pogosto pripisujejo. Osebno menim, da »moč županu« so-določajo med ostalim tudi razne strokovne službe in podobno, zato me osebno bolj »skrbijo« le-te. Kakorkoli že, če bi lahko, bi svoj vpliv usmeril v naslednje programe in projekte: Najprej bi izpeljal program brezplačnega osveščanja in seznanjanja domačinov in ostalih prebivalcev mesta o tem, kaj je Piran, zakaj je to mesto tako pomembno, kaj so njegove značilnosti, kaj pomeni mediteranski način bivanja itd. Ljudje bi se po končanem programu zavedali pomena mesta, kateri posegi so z njim v soskladju, na kaj morajo biti pozorni, čemu morajo nasprotovati, kaj je bistvo mediteranske kulture in zakaj je brez nje vsako mesto ob Sredozemlju močno ogroženo, kaj pomeni trajnostni razvoj mesta itd. Tako osveščeni prebivalci so daleč največja in najboljša garancija, da bo mesto ostalo mediteranski biser za dolgo, dolgo časa. Tako osveščeni prebivalci bodo tudi veliko lažje razumeli strokovne podlage in pobude inštitucij, ki se s problemi in razvojem mesta ukvarjajo neposredno. Istočasno bi s pomočjo domačinov in domačih strokovnjakov s konsenzom »zasidral« ključne in trajne vrednote, za katere je potrebno stalno skrbeti ali pa jih nanovo vzpostaviti, če so premalo prisotne. Menim, daje na tem področju storjeno veliko dobrega, le da se kakšen krat malo spozabimo. Tukaj bi na prvem mestu neprestano izpostavljal mediteransko svobodnost in obmorskost malega mesta. Tej pa so imanentni ribiči, mali obrtniki in trgovci, sanjači, umetniki, učenjaki, prijaznost, veselje,barvitost.... In vse to, za kar že nekaj časa pravimo, da smo izgubili, bi se verjetno v dobršni meri vrnilo »na svoje mesto« ne da bi se z vsako od njih posebej ukvarjali. Nujno bi bilo izdelati obsežnejše in kakovostne raziskave in študije, ki bodo pokazale trende razvoja mesta v obliki gibanja posameznih pomembnih komponent in njihovih soodvisnosti. Konkretneje to pomeni, da bomo lahko vedeli, ali in kako se spreminja število domačinov, kakšni so trendi izobrazbene strukture, kakšni so trendi življenjskega standarda, demografska gibanja itd. Brez tega je omogočeno vsakršno mnenje o razprodaji mesta tujcem, o tem, da ni več domačinov in podobno, kar me moti, nimam pa prav nobenih strokovnih podatkov o dejanskem dogajanju in vzrokih za dogajanje skozi daljše (20-30 letno) obdobje. Se manj paje podatkov o posledicah vplivanja ene komponente na drugo. Taki podatki, vsaj v osnovni obliki bi bili izredno dragoceni tako za strokovno upravljanje z mestom (City management), kakor za lažje razumevanje problemov s strani domačinov, investitorjev itd. Med pragmatičnimi projekti pa je zagotovo zaprtje mesta za avtomobile za vse na način, da se odvzeta ugodnost nadomesti z neko drugo kvaliteto. Npr. če že moramo parkirati avtomobile za naše skupno dobro dalje od bivalnega mesta, potem naj bodo parkirna mesta za domačine zavarovana in brezplačna. Ob morje bi vrnil klopi in podobno (kar nekaj dobrih zamisli čaka). Priti v pravo mediteransko mesto Piran in čutiti bivanjski utrip avtohtonega obmorskega mesta bi spremenil v doživetja, katerega bi na vhodu v mesto tudi ustrezno in brez vsakega moralnega mačka ovrednotil. Moram poudariti, da v Piranu prevečkrat vidimo le njegovo zunanjost, in se ne zavedamo dovolj, da na njo izjemno močno vpliva avtohtona mediteranska bivanjska kultura meščanov, ki se ne nazadnje lahko uporabi kot svojstven tržni produkt, kakršnega je vedno težje srečati v skomercializiranih obmorskih mestih. Piran je izjemno in nepozabno mesto samo in izključno zato, ker je bolj ali manj ostal takšen kot je bil, torej drugačen od ostalih mest v Sloveniji in okolici. In ravno ta drugačnost je bistvo vsake privlačnosti in prikupnosti. Bolj bo Piran ohranjal to svojo avtentičnost in drugačnost, toliko dalj bo iskan. Županovanje je danes predvsem politična funkcija in kot taka pogostokrat močno spotakljiva. Istočasno je to zelo zahtevna funkcija, saj je ne opravljaš po svojem svobodnem prepričanju ampak kot »kompromis« raznih interesov«. FK DRSALIŠČE V PORTOROŽU Otvoritev bo 18.12. ob 11.00 uri Organizacijske podrobnosti so v ponedeljek predstavili na novinarski konferenci v prostorih Grand hotela Palače v Portorožu. Mauro Belac je povedal, da so od sofinacerjev zbrali 5,8 milijona tolarjev, predračunska vrednost projekta Veseli december (s stroški za ognjemet) znaša 12 milijonov tolarjev. Opravičil se je tudi za napako na plakatu, kjer je kot sofinancer projekta zapisano Turistično društvo Portorož. Pravilno: Turistično združenje, G.I.Z. Občine Piran. Otvoritev drsališča bo v soboto, 18. 12. 2004 ob 11.00 uri na ploščadi, kjer bo prireditelje in goste pozdravila piranska županja Vojka Stular. Nastopili bodo piranske mažoretke in učenci OŠ Lucija z gledališko predstavo »Benečanka« Od 13.00 do 17.00 ure bo pester zabavno glasbeni program, modna revija in predstavitev modnih pričesk. V vseh dneh od 18. 12. do 2. I. bo boste lahko drsali na ledeni plošči. Vstopnina: Vstopnina na drsališče znaša za odrasle 750 SIT za eno uro (otroci do 14. leta 500 SIT). Najem drsalk: 500 SIT. Gostje hotelov Palače, Morje, Metropol, Bernardin in Casinoja imajo brezplačen vstop na drsališče. Organizator Forum za gostinstvo in turizem zagotavlja pestro gostinsko ponudbo. Na ploščadi se bo vrtelo tudi kolo sreče Casinoja Portorož. Poskrbljeno bo tudi za najmlajše -mini luna park za otroke. Na ploščad bo prihajal tudi Božiček na drsalkah. Kot zanimivost bo tudi balon na drsališču, ki ga zagotovi Slovenska turistična organizacija. 18., 19., in 26. decembra med 19.00 in 23.00 uro bo v Pivnici Portorož igral narodno zabavni ansambel Petra Zabukovca. Na božični večer bo v Pivnici Hip Hop spektakel. V soboto, 1. januarja bo v Portorožu veliki novoletni ognjemet. V Pivnici bo od 19.00 do 02.00 ure plesna prireditev z legendarno skupino Mambo kings. V nedeljo, 2. januarja ob 12.00 uri bo na ploščadi pred G H Palače podelitev nagrad udeležencem novoletnega teka »Jaz sem najboljši«. Posebno novoletno ponudbo v času prireditev na ploščadi bodo pripravili v svojih gostinskih obratih Pizzeria -špageterija Paco Portorož. Restavracija Tri vdove Piran, Gostilna Ondina Portorož in News cafe Bernardin, ki bodo na osnovi predložene vstopnice na drsališče nudili gostom 10-odstotni popust. Koper Tretji sestanek Projektnega sveta Za sredo 15. december ob 16. uri je v Pretorski palači v Kopru sklican tretji sestanek Projektnega sveta za spremljanje izvajanja programa varstva okolja za območje Slovenske Istre (predsednik Mitja Logar). Na sestanku bodo predstavniki Uradov za okolje in prostor treh obalnih občin ter drugih pristojnih služb in organov poročali o delu in rezultatih delovnih skupin za varovanje vode, monitoringa zraka in prometa, varovanja morja, zavarovanih območij narave, informacijskem sistemu varstva okolja, predstavili pa bodo tudi načrtovane ukrepe za leto 2005. ■:'i§r Parkirna ura vabi tudi v Luciji Občina Piran je na podlagi odloka, ki so ga sprejeli občinski svetniki, nekoliko razpotegnila radius obveznega plačevanja parkirnine na cestiščih. Tako tudi v Luciji, na kar opozarja parkirna ura, postavljena pri Abanki. In še cene parkiranja: Prva ura brezplačno. Vsaka nadaljnja ura (do 10 ur) 100 tolarjev. Dnevno parkiranje (nad deset ur) 1000 tolarjev. Napak ni dobro delati, ker aparat denar samo sprejema in ga ne varača! VELIKA NAGRADA Audi A6 i4as i r\o porJorož jj JO let v drufhi i '... ^ / Casino Portorož Tedenska žrebanja Prva nagrada: 250 € v igralnih žetonih vam želimo v novem letu 2005. Mednarodni orkester mladih v Piranu V čast udeležencev vrha Srednjeevropske pobude (SEP) v Portorožu je v Gledališču Tartini v Piranu 25. novembra nastopil Mednarodni simfonični orkester mladih glasbenikov (YMISO) in požel velik aplavz. Program: Wolfgang Amadeus Mozart: Uvertura iz opere Figarova svatba, KV 492, Koncert za violino in orkester v D-duru, KV 218. Allegro (1. stavek). Solistka: Polona Trpin. Giuseppe Tartini: Koncert za trobento in orkester v D-duru. Allegro. Solist: Stanko Arnold. Georges Bizet: Carmen - Suita št. 1. Dirigent in umetniški vodja projekta VM1SO: Igor Coretti - Kuret. Po sprejemu udeležencev vrha Srednjeevropske pobude pri županji Vojki Štular v občinski palači v Piranu so se visoki gostje napotili v Gledališče Tartini na koncert Mednarodnega simfoničnega orkestra mladih (Young Musicians’ International Symphony Orchestra -YMISO), ki ga sestavlja 70 mladih glasbenikov, starih med 11 in 18 let, študentov glasbenih šol in glasbenih konzervatorijev iz Avstrije, Belorusije, BiH, Češke republike, Hrvaške, Madžarske, Italije, Makedonije, Moldove, Poljske, Romunije, Srbije in Črne gore, Slovaške republike in Slovenije. Orkester je bil ustanovljen leta 1994 kot godalni orkester, leta 1998 pa seje preoblikoval v simfonični orkester, zdaj poznan kot Projekt YMISO. Od predstavitve nacionalnim koordinatorjem Srednjeevropske pobude (SEP) leta 1999 orkester igra pod pokroviteljstvom Srednjeevropske pobude. Zaradi odličnosti teh mladih glasbenikov ter vodenja orkestra in projekta, gaje SEP naredila za svoje izrazno sredstvo kulture, posledično pa za pozitivno gonilno silo, je zapisal Roberto Antonaz, svetovalec za kulturo v Furlaniji-Julijski krajini, ki je tudi finančno podprla ta orkester. Sicer pa so pokroviteljstvo prevzeli tudi Urad Predsednika Vlade Republike Slovenije in Srednjeevropska pobuda. Orkester se zahvaljuje tudi Veleposlaništvoma Italije in Slovenije v Beogradu in v Skopju, Izvršnemu sekretariatu SEP v Trstu in drugim. Mednarodni koncert mladih v Gledališču Tartini Piran je navdušil. FOTO (ekskluzivno) FK-Primorski utrip. DeSUS DeSUS Demokratična stranka upokojencev Slovenije Občinska organizacija Piran Vsem članicam in članom ter simpatizerjem DeSUS želimo vesele božične praznike in veliko sreče, zdravja in zadovoljstva v letu 2005. Ve^eluncr & prednovoletnega ^e/anja v restavraciji/ Taverna v Luciji/, Vioboto-, 18. decembra ob-18. ari/. DENAR TAKOJ? - Hitri krediti! Potrebujete večji ali manjši znesek denarja za nakup oblačil, športne opreme, televizorja, praznične nakupe ali plačilo zimskih počitnic, potovanja? Predlagamo vam HITRI KREDIT, ker ima več dobrih lastnosti: • enostaven postopek odobritve, ■ denar dobite že isti dan, ■ odobritev brez zavarovanja, i ■ za zneske od 50 tisoč I do 3 milijone tolarjev, ■ fiksna obrestna mera. 'Prijetne praznične dni in uspešno 2005 yam žen le Banka Koper Banka Koper d.d.. Pristaniška 14, 6502 Koper, tel.: 05/ 666 I 000 Poslovna enota Piran, Obala I 14, 6320 Lucija, tel.: 05/ 674 3 300