SffiflP
GmS NARODA

List slovenskih delavcev v Ameriki.

Kb tka United
srsry day except IBd LigU Holiday*
k NL0Q0
fTKLKrOH: trn cortlandt.
Entered ai
Clan Matter, September H, 1MB, al the Feet Office aft New Torte, N. T* aider the Act of Confess el March A 1879.
TELEFON: 4657 CORTLANDT.
HO. 210. — tTTV. 210.
NEW YORK, MONDAY, SEPTEMBER 8, 1919. — PONDELJEK, 8. SEPTEMBRA, 1919.
VOLUME XJLV1JL — LETNIK XXVH.
NEMIRI MED PREMOOARJI
OOVE&NER WEST VIRGINIJX JE ZAPRETIL Z MILICO, ČE OBOROŽENI PREMOOARJI NE USTAVIJO SVOJEGA POHO DA. — BAKER JE OBLJUBIL POMOČ. — Z DANAŠNJIM DNEM SE VRNEJO VSI NA DELO.
Charleston, W. V«.. 7. septebembra. — Prieektvana interven-<-i jm zveznih i-et, ki so bile »U vi jen« na razpolago governerju John J t'ornwellu od strani vojnega tajnika Bakerja, je napravila konec pretečem« položaju v premogovnih okrajih Za pad r.* Virginije.
Frank Keeney, predsednik okraja J7 United Mine Workers of America, je obvestil ponoči governerja Cornwella, da je bil opuščen na« rt 1,500 oboroženih premogarjev', ki so zgodaj d.nes zjutraj pi*-r. li a pohodom preko deiele v Logan okraj v namenu, da pomaga-jo premogarjem doticnega okraja pri organiziranju.
Mala armada oboroženih premogarjev je danes ponoči v tabori. »«'u v De u vil le, Boone County ter ko izjavDi unijsli uradniki, da s«- ImkIo vrnili možje v avoje domovne ▼ Kanawha okraju s posebnim vlakom, nakar bodo pričeli v pondeljek zopet z delom.
Preteče •tališče premogarjev je vzbudilo splosno pozornost, ko m- je dogodil prvi izbruh v Oak Grove ob potoku Lens v petek ponoči. V »i premogarji okraja so bili zbrani, da napadejo Guvan premogovna polja.
Governer C'ornwell, ki je cul o bližajočih se nemirih, se je takoj uapotil na zborovališče z avtomobilom ter v spremstvu svoje lene in tajnika. Governer je nagovoril premogarje, jih pozval, naj bode pametni ter opuste svoj načrt ter jih todi posvaril, da bodo posle i lice resne, če bodo izvedli svoj načrt. Splošno so domnevali v onem Hnu, da je ustaja zatrta, a kmalu potem, ko se je vrnil governer v Oiarlestooii, so pričeli premogarji a svojim dolgim pohodom pre ko dežele.
Iz različnih delov dveh okrajev so prišla v Charleston poročila, da »o premogarji, ki korakajo skozi deželo, dofcro oborožen! in glasilo se je. da bo prišlo do velikega krvoprelitja, če bi se premogarjem kdo ustavljal.
Governer Cronwell je bil tekom dneva v stalni telefonski In br sojavni zvezi s vojnim tajnikom Bakerjem ter generalnim majorjem l^ooardom Woodom ter so glasi iz vladnih kr-)gov, da je bilo "»trcj«*Do vae potrebno, da ne odpošlje na liee mesta dva polka vc jakov v slučaju, če bi ustrsjsli premogarji pri svojem sklepu, da napadejo Buyan premogovna polja.
Guverner Cornwell je imel brzojavko'za poklicanje zveznih eet pripravljeno na svoji pisalni mizi skozi pet ur, a ko je prUBo poro ;•«*''ilo od predsednika Keeney, v katerem se je glasilo, da so lačai in o/uljeni premogarji opustili svoj nadaljni pohod, je postalo oČl-vklno, da je eela zadeva končana.
Nek »ko 500 premogarjev se je soglasno s porodili sestalo dalles pozno zvečer v Montgomery v očividnem namenu, da se pridružijo silam, ki bo korakale t Logan okraj. Glasi se, da se je delav-tk i in voditeljem posrečilo razbiti to zborovanje.
<"'e bi nadaljevali premogarji iz Kanawha okraja > svojih p* hodom, bi njih itevifo gotovo naraslo na 25 tisoč predno bi dospeli do Gnyan premogovnih polj. Posledica tega bi bila t>rez dvoua veliko prelitje krvi.

POVRATEK GENERALA i|(AK0 SO ZAVEZNIKI JOHN J. PERSHINGA	0TV0R1LI DONAVO
Prihod generala Pershinga bo zna-čil pričetek narodnih slavljenj, ki bodo trajala dolgo časa.
MIROVNA POGODBA
Z AVSTRIJO
nezmožnosti zli uvaževanja principa samodoločbe narodov.
l'odpisanje mirovne pogodbe z
-____Avstrijo, ki jc sedaj določeno, bo
Avstrija bo f sredo podpisala „1. prenavljalo velik korak pri do-rt.vno pogodbo — Kancler so bo jvrirn^1 deU u,irovne konference, ji državnega preobrata. >iirovna pošilja z Nemčijo je že ___	dovršena in vsled tega bo treba
rešiti le še pogodbe z Bulgarsko,
Paris, Francija, 7. septembra. Avstrijci so pripravljeni podpisati mirovno pogodbo ter so naprosili danes mirovno konferen co, naj določi naslednjo sredo za eerimonijo, kar je konerenea tudi storila.
l)r. K a rot Renner, avstrijski kancler ter načelnik mirovne komisije, je naprosil, naj se določi raj bližji datum, kajti bati se je državnega preobrata v prepreče-nje podpisanja, čeprav je avstrijska narodna skupščina sprejela pogodbo s tričetrtinsko večino. Renner je ie odpotoval v Pariz v ramenu, da podpiše pogodbo.
Dunaj, Avstrija, 6. septembra. Mirovni pogoji, ki so bili izročeni Avstriji od zaveznikov v St. Germain, so bili objavljeni v vseh včeraj injih listih v spremstvu u-redniakih komentarjev, ki dajejo vsi izrasa protestu in ob«pa.
"Arbeiter Zeitung" označuje pogoje kot bridke in krivične. Dostavlja: — Zavezniki uporabljajo svoj« moč na najbolj srs motni način, da sramotno postopajo z narodom, ki se ne more braniti.
Ogrsko in Turčijo.
Mirovna pogodba z Bolgarsko je skoro dovriena ter bo najbrž predložena bolgarski delegaciji v teko enega tedna. Mirovna pogodba z Ogrsko ni še tako blizu do vršenja in treba bo daljšega časa, dokler se zavezniki ne pre-prepričajo o stalnosti ogrske vlade. —
Skleniti bo treba še dnige manjša pogodbe, kot s Ceho-Slovaško, Jugoslavijo iu Romunsko glede njih postopanja z narodnostnimi manjšinami in glede jih deleža pri finančni uravnavi Avstrije. Pritožbe proti pogojem teh pogodb sta vložili Rumunska in Si-bija.
Pogodba s Turčijo bo najtežja preostala naloga konference, kajti rešiti bo treba predvsem vprašanje mandatov.
NE BO JIH *E KONEC.
ženeva, Švica, 7. septembra.— Iiivia avstrijska cesarica Žita je porodila v Pranguins sina. Mati

OGRSKA VLADA
ODKLANJA POGODBO
__%
Pripravljena je boriti se proti Avstriji, če bi slednja hotela zasesti njej določeno ozemlje.
General John J. Pershing bo stopil na * domača tla v Hoboke n.i danes ob devetih zjutraj.
V onem trenutku se bo pričela vrsta mogoče najbolj prisrčnih 1 sprejemov, katerih je bil kedaj <iel«'žen kak Amerikanec.
Poveljnik zmagoslavne ameriške ckspedieijske sile, ki je odpo j«ov;d iz NVjv Yorka v največji |tajnosti pred več kot dvemi leti | in j»oi. bo deležen sprejema o<l i s? ,an i stotih in stotih tisočev • ii«uvyorčaiiov še predno bo stopil j*»a obal ter od miljonov in miljo-. nov Amerikaneev iz vseh delov dr:tzenih držav še predno bo odpotoval v Washington.
Od trenutka, bo stopil general s oarnika **Leviathana" v Hobo-keiiM pa do njegovega ml pot ova .nja i/ mesta, štiri dni poziwje, bo |imel komaj trenutek počitka, kaj-jti oficijelui m neoficijelni krogi j so mu pripravili program, kate r<*<ra bo komaj zmagal.
Sprejemni komitej mu je poslal l;rz"/'"no brzojavko, v kateri ga prosi. naj odobri načrt. Dosedaj ■ •t prišel še noben ml govor. Iz mornariškega departmenta je pri-4!o poročilo, da se bo približal •pa ru i k "Leviathan" Kipu svobode ob s --d m i h zjutraj. K pomolu bo prišel e:«o uro in pol pozneje.
Nižje v pristanišču bodo sprejme parni k nest evil ne ladje, majhne in velike, privatne iu vladne in iz Jisoč topov mu* bo grmel na sproti po.:drav, ko se bo bližal do-
Deset zrakoploveev policijskega departrnenta bo prineslo par-niku prve pozdrave mesta. Odle-teli bodo c!i solnčnem vzhodu ter piedstavljali častno stražo parni-Senator Lodge je izjavU, da so re-1 k a, ko se bo slednji bližal gornjemu zaiivu.
Župan s svojim oficijebiim
ADMIRAL T&OUBRIDGE PRIPOVEDUJE O HITREM ZOPET-NEM U8TAN0VLJENJU TRANSPORTNIH MOŽNOSTI NA DONAVI. — JUGOSLOVANSKI REVOLUCJONARCI SO OBSTRELJEVALI BRODOVJE.
ZNAČILNO MNENJE SENATORJA L0D6E
London, Anglija. 7. septembra. V brezžičnem brzojavnem poročilu iz Berlina se glasi, tla je grof H gray, komisar za zapadno Ojrr-nKo, informiral komisarja, v Oedenburgu. v bližini meje Nižje Avstrije, da o«rrska vlada ne priznava pogodi , katero so izročili zavezniki Avstriji glede točk. ki se tieejo Ogrske in da bo avstrijska vlada naletela na oborožen odpor, če bo skušala zasesti zapadno Ogrsko.
Ogrska vlada je najstrožje zaprla svoje meje, da prepreči vstop Avstrijcev.
Poročila iz Pariza v juliju so javila, da je pripisala mirovna konferenca v svoji pogodbi z Avstrijo slednji Oedenburg komitat Ogrske in to najbrž iz narodnost nih obzirov, kajti prebivalstvo tega okraja je povečini nemško.
ANGLE&KA BOJNA LADJA JE NALETELA NA MINO.
Halringfors, Finska, 7. sept. — Angleški rnšilec S—9 je naletel v sredo na rusko mino. Kapitan, t-n častnik in devetdeset mož se je rešilo. Osem častnikov in šestnajst mož pogrešajo.
ŽELEZNIŠKA STAVKA V AVSTRIJI KONČANA.
Dvnaj, Avstrija, 6. septembra. Pred kratkim so bili zastavkali vsi železničarji na avstrijskih vzhodnih in zapadnih 'železnicah. Včeraj so se vrnili na delo, ko so jim -družbe povišale za petdeset
servacije gotova stvar. — Zadosti demokratov bo glasovalo zanje.
Washington, D. C., 6. sept. — "Mili pristaši reservacijki so imeli več kot en mesec v svojih lokali ravnotežje sil v senatu, so danes faktor, ki ne pride vpoštev. Vedno večje nezadovoljstvo ad-DinistraeijskiU senatorjev je prepričalo senatorja Lodge, načelnika komiteja za zunanje zadeve, i da bo mogoče sprejeti v šeuatu i rese r vae i je glede členov X., XI. m XVI. in o brez ozira ua stališče "pristašev milih reservayij*\
—	Zelo sem zadovoljen s sedanjim položajem. — je rekel senator Lodge. — Nobenega vprašanja ni, da bodo sprejete reserva-ciie. ko bo senat odobril mirovno pogodbo.
Senator McCumber iz Nort Da kote, ki je govoril za "mile reservaeijoniste", je rekel, da re-scrvacije glede člena X. ne odgovarjajo v splošnem njih nazorom.
—	Oni, ki so nasprotovali sprejemu pogodbe v splošnem, — ter oni, — ki žele radikalne amend-niente k ligi narodov, so vsi izjavili zopet in zopet v senatu, da se zavzemajo za izjavo, da bo ta
| vlada pod pogoji kot so obsta-Ijali v sedanji vojni, vrgla svojo moč proti narodu, ki bi omogo čil nadaljno tsko vojno.
BELA KUN JE ŠE VEDNO V STIKU Z DUNAJSKIMI KOMUNISTI.
Dnnaj, Avstrija, 6. septembra. Kljub temu, da je bivši načelnik ogrskih sovjetov, Bela Kun, interniran, je še vedno v neprestanem stikn z dunajskimi komunistu On je prepričan, da bo prišlo pozimi do splošne revolucije, ki mn bo
Na krovu l^Jje "Alexander" na Donavi, 20. avgusta. — (Pismeno poročilo na Ass. Press.) — Sir Ernest Thomas Troubridge. -idmiral, ki poveljuje Donavi po naročilu medzavezniške komisije, je ob priliki nekega pogovora na svoji zastavni ladji opisal , uspeh katerega so znaeili napori komisije za "pospešen.je trgovske uporabe Donave" od 1. julija naprej, ko je prešla kontrola nad reko v roke medzavezniške komisije.
Hitri in uspešni način, kako so bile transportne možnosti na Do navi zopet ustanovljene, je dobro znan vsem opazovalcem dogodkov na Balkanu. Kako pa je bilo to dejanski dovršeno, je pa dru ga povest.
— V pričetku novembra leta 1918, — je rekel admiral — ni bilo niti ene ladije na razpolago za službo lia Donavi in vsledteira. smo morali pričeti prav od prvega pričetka. Cilj Avstrijcev je bil spraviti vse ladje po reki navzgor preko Dunaja, kjer naj bi bile varne.
Ko pa so ladje hitele navzgor v severni smeri, so pričeli jugoslovanski revolucjonarji streljati nanje z obali.
Poslediea tega je bila, da so št e vi bi e posadke zripustile te ladje in da se veliko število ladij udalo ali pristalo. To nam je nudilo je dio za reorganizacijo službe.
Pečati smo se morali z vsemi mogočimi težkočand Pridobiti sr.ei morali ter organizirati nove posadke, stroje za popravljanje in pristane. Treba je bilo prevažati armade in velikanska množina ]»io-meta je čakala na otvorjenje. Boriti smo se morali tudi z velikim pomanjkanjem premoga.
Zagotovili smo si ga nekaj ob Reki navzdol ter pozneje i/. Sarajeva, a glavni del jc moral priti iz Anglije. Tri tisoč ton je dobav f!jala Anglija redno vsaki mesec.
S službo smo pričeli do Zemuiia ter dovolili zvezo do železniških postajah Pančova in Novega Sada.
Kakorhitro mogoče smo stavili parnikc v službo po »Savi nav/ gor ter po Donavi navzdol.
Ko je bila parobrodna slu.'ba izročena vladi v Belgradu dne 1. julija, smo imeli v rokah tovorni promet v Belgradu v obsegu tre.h milijonov ton na leto in na razpolago je bila trgovska !n potniška služba iz Bel grad a na povprečno dnevno razdaljo 1600 milj.
Pravosodje komisije sega od Sulina, pri izlivu reke pa do Novega Ulma na Bavarskem. Parniki plujejo na različnih sekcijah reke med Sulinado Pava. Navigacija je nemogoča med Pava, 11 f» milj južno od Budimpešte pa do Požuna, na enako razdaljo prof i premstvom bo plul parniku ^veru. To sekcijo reke kontrolirajo madžarski revolucjonarji ter nasproti v policijskem čolnu 'Cor- uagosto po6ejana z minami, revtion*.	fr.A „ ,
V Hobokenu bo pozdravil ge- . J°d CaSa' k° Je podal anSležki admiral to ugotovilo, je vlada neralni vojni tajnik Baker v dru- bolJ8ev,k«v na Ogrskem že strmoglavljena ter je sedaj reka prosta žbi vladnih zastopnikov iz Wash- ^^ ^ CrneSa m°rja pa do Nemčije. Opom. uredn ) ingtona. Med navzočimi bo tudi kongresni komitej tt* aadaljno zastopstvo, imenovano na prošnjo predsednika, da zastopa njega ob j riiiodu ameriškega poveljnika v inozemstvu.
MACKENSENOV PREDOR
Francon so izpremenili napis na Mackensenovem predora. —- Na tem svetu ni ničesar stalnega.
Krivolak, Macedonija, 7. sepr. Predor, katerega je dal izvrtati general Maekensen skozi neko goro v bližini tukajšnjega kraja in ki je imel namen zagotoviti nemškim četam prehod tudi ob "asih, ko je stopila reka Vardar preko bregov, je dobil dostavek k napisu, ki se nahaja nad južnin* ;diodom v ta predor.
V skale nad severnim uhodom je vklesan velik železni križ il napis v nemškem jeziku: "Ma-rkensenov predor". Na južnem Voncu pa so nemški inžinirji vklesali naslednji napis:
—	Kajzer Viljem II., kralj Pru-«*:je in cesar Nemčije, je dal svojim četam povelje, naj zgrade ta predor v letu Gospoda 1916.
Od sedaj naprej pa je pod tem napisom naslednji:
—	General Franehet d'Eaperey, vrLovni poveljnik zavezniških armad v Orijentu, je dal svojim četam povelje, naj poženejo Nemee skoti ta predor ▼ letu Gospoda 131*.
# -
\ petek zaštrajkali. ZaUitevaj je plače in krajši delavnik.
o vi-
(S tem se je obnesel stari rek. du pride napuh pred padcem. — Nemški kajzer je zapovedal svo-
jim četam kot kak perzijski sa . DENABNE POSlLJATVE V -trap zgraditi ta predor skozi ka- . jg^	qo^kq m _
erega so morali dve leti pozneje^	HOTEANJ8KO.
bez.it! isti Nemci, ki so ga zjrra-;
•lili).
EKVADORSKI ŽELEZNIČARJI STRAJKAJO.
Onajaqnil, Ecuador, 7. sept. — Vsi uslužbenci Quito železnice so
Save the Easy Way
Izvršujemo denarna Izplačila popolnoma zanesljivo in sedanjim razmeram primerno tudi hitro po celi Istri, na Goriškem in tudi na Notranjskem po ozemlju ki je za~ medeno po italjanski armadi.
J&mčimo ali garantimamo sa vsako pošiljatev, toda za kake mogoče zamude v izplačilu ne moremo prevzeti nikake obveznosti.
50 lir ........... $ 6.30
100 lir ........... $ 12.00 '
500lir ........... $ 59.00
1000 lir ........... $118.00
Denar nam poslati je najbolje po Domestic Postal Money Order ali pa po New York Bank Draft.
TVRDKA FRANK BAKBER,
« Oortlandt WL. Now York. N T.
Poffljamo denar na Kranjsko, fttajersko, Hrvatsko, t Slavonije, In ITaroegovluo popolnoma zanesljivo in se lan jim primerno todi hitro.
J—M— aH fmrantiramo a ?sako pošOjator, toda m kake fo6e samude ▼ izplačilu ne moremo prevzeti nikake obveznosti. 8edaj pošljemo v staro domovino, naprimer:
100 kron.......$ 3.00	1,000 kron .... $ 28.00
300 kron ....... $ 8.40	5,000 kron .... $138 00
000 kron ....... $14.00	10,000 kron .... $270.00
Dsnarnampoalati je najbolje po Domestic Postal Money Grde* attp*|»

TVEDKA VSAKE 8AK8EE,
. -
m wmmmmsmmm
I A C M /k 3 f \ r\ A ; slabi, pa pridni možje že redo, *a-V» Ah« A *	AX V^ JL^	tka»j delajo, d« kadar o&oemor*jo
nj&iove moči, da bodo imeli zavetje. Vsa čast takim gospodarjem ! Pa tudi ženske so pridne in J marljivo delajo na vrtovih in !u tah.. Letos pa imamo veliko sušo in sc bo bolj pc^labem pridelalo.
k lMiaM»»H»MMM««
* " ..................
It Mk » Buato lt«w Tat PJt
» m	Za	Pol	lata aa ■■—
K«* »ta -LJt	7m	ISrti	
		Za	pol leta .......
ft-M		Za	Evropa ca celo
• L A • NAHODA
("VolM • •vary ter n«^pt Sundays
Advert
podplM Id OMbnoatt m m prtoMu^a}«, m Msgs »aH »oMUatl po Money r>r4mr.» knjt nwofalkoT proetmo, da ee
LAt NAHOD A**
mi MuhAtUn. New T« it met Cw«ianM.
Utica, m.
rJ__" m O deiu ne morem dosti pi vu i,
New Tork tla ^er J22 ne delam ampak sem bla-.......nu gajnik v pe-elariji; Blagajna praxis« slabo napreduje. V nji ni včasih ■ j niti toliko da bi si človek klobaso kupil. isiLsiea se je prijemlje zaradi draguije.
! Najbolj me veseli, ker dobivam lia-no (»las Nai\»da iVšenuc ra:i eitam noviee iz Ljubljana in okolice * odkoder seni doma.
Pozdrav vsem rojakom in rojakinjam sirom nove domovine.
•Jakob Skraba.
CSV* M. V«
V
Cat je mučiti idejo o "železni volji"
Vallejo, Cal.
Kot mnogo drugih mest po A-| meri k i. tako si je tudi to n»e:,to :opomoglo zaradi vojne. Tukaj je ; namreč ve'ika ladjedelnica na o-toku z imenom M are Island, kjer •'lebi, kot pravijo, blizu «000 l ju Ji.
Delavsko gibanje v Sloveniji
Litija. — One 7. avguaia so se prestalo. Z bornimi plačami se je vršila pri ras pogajanja za z\iša-j moralo zadovoljiti toliko časa, da nje plač v tovarni p« hI jet ja ' Blei-j delavci vendar enkrat uvideli, & ŠillM*rl>ii£+e lJttai registrira- da je odpomoe le mogoča j Hrtom na Liadruga z omejeno zaveze. j trdne strokovne organizacije. I)e-XayzoCi so bili: rudarski nad- latei litijske topilnice so se tudi svetnik inženir M. Pimat, pred-jvsled tega do zadnjega organizi-sednik; dr. Albin Kandarc. tajnik r«jli. Osrednjega cd bora - Ignacij Mi-j	* ^ •
lieve. lajniK kovinarske zveze v j Tržič. — Dne i). avg. so itneJ* Ljubljani.	j kovinarji mezdno gibanje. Kuiin-
i*odjetje to zastopali- ravnatelj delav-i tvrdke Globočnik in Friedrieh '»roll, prokurist Josip]Ahačič so zahtevali povišanje Oietz vladni nadzornik Josip l)e- Plač.. Pogajanja uied tajnikom kleva in štirje zastopniki dela v- kovinarske organizacije Igu. Mi-stva.	j hereem in obeuia podjetnikoma,
1. Povišanje temeljnih mezdkakor zastopniki delavstva, so Temeljna plača K 12>?». se za vse tra.pla precej časa. i'osebuo trd kategorije delavcev < preddelavei ^ ™Pau Ahačie. Xi hiti iio-poniožfii delavci, delavci na dvo!lel° v sfavo. da tudi delavci 1110-
Jugoslovanska
a

Katol. Jednofa
s
^tUnoTljeoa !eta 1898 - Inl orporirawi leta 190». Glavni urad v ELY, MINNJ
rišču in piofoijonisti j poviša za 1:,JW	Vi*e mogoče iu neiuo-
lo je na IS K. Dosedanja	govore je navajal, -amo da
doklada m- poviša na 1 K 40 vin.,'*'1 "f4^1*! delavce iz lepimi bese-istotako doklada za pomožne tie-
lavce na 1 K. tako da znaša dnev-j Fužinski delavci so dosegli !ep na plača 1'» K -10 vin., za pomož-j nspeh. Dobili so tH> vin. na uro več nega delavea 1*» K. delavci na -kot so in;*di dosedaj. Vsekakor lvor:.š- u dobivajo 1» K dnevno. jl-a imajo še danes fužinski delav-2 Družinske doklade za ženo iu «'t slabše plače, kakor delav. i dru v>ktJua mese< a 1> xie spustil* v!otroke se povišajo za 13'v, tako "dt strok. To pa le vsled tega. ker morje eno največjih bojnih ladij J da mašijo s tem poviškmt 1 K ,se dosedaj niso brisali za svojo lii '»o stala ogromno svoto 1> mi-j^> vin. V slučaju bolezni in krat-,a?tunovs,io organizacijo. <edaj pa dolarjev. M are Islanu je j l^^v^a dopusta se družinske d«.kla-	v,'deli emit i svojo strokte.noi
de tudi izplačajo.
Samcem se dovolpiu za v^ake-sa njegove*/-! ne»»i*skrbljen^ga iu dela nezmožjiega rotlitelja. k« biva ž njim- v skupnem gospodinjstvu.
družinska doklada.	j siva. je pokazal, da isto ni ve
4 Stanju ina se o -he a mest^uo. voljno prenašati teh ln znosiiilj J«" l»'»ril MHikiat
GLAVNI URADNIKI: PrwSMdnlk: KIBAEL ROVAnSek. bos 2*1. Conwiuuch. p*. Podpredsednik: JX)U18 BALA NT bos 10« Pwrl At*. Larmln. Okla Tajnik: JOSEPH P1SKLER. Ely. Minn. BUaminlk: GEO. L. BROZICH. Ely. Minn
BUaajnlk oeixpl&^anlh smrtnln: LOUIS COSTELLO. fciM« CoM.
VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. JOS V. QBAHEE Ml B. Ohio St. NS. Pittsburgh. Pa.
NADZORNIKI)
JOHN OOUŽE. Ely.
ANTHONY MOTZ. 9*41 At*. M. So. Chicaro, HL rVAN VAHOGA. IIS Natrona Alley Pittsburgh, pa.
POROTNIKI:
GREGOR J. PORENTA. boa 1'«. Black Diamond. Was*. LEONARD 8LABODXIK. bo* 480. Ely Minn. JOHN RTJPN1K. 8. H, boa 14. Export. Pa.
„	PRAVNI OOBOR:
Jr "2-^th SC Calumet. iP™MOVERN- «« 2nd ays.. DuJutb. Minn. MATT FOOORELC. 7 W. Madison at. Room M« Chic«**. IB.
PT-rwn. p r,,,,.^ _	ZDRUŽEVALNI ODBOR:
riT^L fiu^l?' 9929 Pt culr - NR Ci^vsund. oaki.
-SŽŽSn	box 61	Cola
jREGOR HRESČ-AK. 407-Sth Ats.. Johnatown. Pa.
naslednji i.
ji'lllc!'l ; a
N'alik Burbonom prvega csarstva se niso tudi Hohenzollerni-
tekom Zadnjega preobrata ničesar naučili iu tudi ničesar pozabili.
Tukaj je Viljem 11. na svojem mestu prisilnega izgnanstva, ki Ijonov
š« vedno piše in misli v duhu in z besedami Friderika Velikega. '!"»dol-art otok. N>. eni strani ura-
Z ozirom na duh mož, ki so se borili, ki so ustrahovali b. izko- dlJ° P®P«vl,aj« Indje. na dn,-...	. . . . 4 . . . , , .	'P1	nahajajo krasm
riscevali razin ne nartwle m države tekom dobe vlat anja rriderika rezidence v katerih prt biv-ijo
Velikega, piše njegov odslovi jeni potomec naslednje:	menda največ vojaški uradniki.
Ista železna vol ja, ki je navdajala one može, mora še nada- | l*"gled na otok je po elmo zve.'er
lje živeti ter jo je treba sporočiti od generacije do generacije. (krasen, ko gori nestevilno luči
Ta ''železna - olja" je bila proklestvo Prusije. Nemčije in ee , ^^	^ ^ °k°"
^ .	'	h JO.(KK) prebivalcev. Slovenec v
lega sveta izza dni I* ridenka Velikega.	! so ,ukaj i|irj Jrilžine ki vsi la.
' Železna volja" Prusije je bila. ki je držala čj.:vestvo p<wl sen- stujejo svoje hiše, ter nekaj sam-
eo fitrahu iu negotovosti in ki je konečno d o vedla do brezprimer eev-
.i i . i •	i-i	i •	- i <Jlcde dela ni preslabo delavci
ne nesreee tekom vlade, ki se je koneala s podpisarjcm premirja »Ire . . .	l.
! imajo se precejšnje urodn<»sti tuli novembra preteklega leta.	; kaj. Tako naprimer država pla.-a
Proti tej ''železni volji". — proti sklepu. d«i se vlada ali nti.-;z^ vsaki praznik ]>oJno plačo, in
Či. br*/ ozira na človeške praviee ter nepremagljivega duha prosto-j * 1 <-* I a \ t*<* dela eno leto, dobi(
fti. s«. j<» dvignila združena zavest sveta z uničujočo silo. ^Želer- i v*a!t0	^ d,ii P^itliic s polno
,	t i - rpiaeo	Kljub temu pa uino^o de- rdi K <• /i v.il-.Mru
na volja je bi a zdrobljena m uničena od mi. ki s0 veliko mcM-nejse ,	■ . . • *	, A ' /<l ^ ,u*' JH — «........-
t #	,	,Y	J ' U ,U tr> zarH,i' Umnega otioka jhhI 11, letom
kot je zele/O.	j velike draginje. Zlasti-za sob*, kr<„,
< as ie za Hoheuzollernce, da izbrišejo te bese.le iz svojega be- ra človek slano plačati. Da mora « p0dj«»tie se obveže d sednjaka Ta fraza je prenehala biti nekaj druge*;: kot fraza nai- ^ \sak k.ateri tu ameriški delavska kopališč:-
JsdnoUno rlasllo: GLAS NARODA.
DoWlJrS n^lf' "^"f1.**! ur"dn,h	kakor tudi d*mm* coflllatrs naj M
odbori sT.	taJnika J^dnote. t«, rritotb« pa na predsednika porotns«
% osebna ali neuradna pisma od Btntnl flanoT si ns bods oslralo.
len niaT^j^T Krnska Jednot* ae priporoma nem Ju,m.loT«n«n oN.
^ "N'HUoniU eternal Con,r9« le-tvlrt. V blagaj.
orgauizaeijo. ker sc sedaj videl:,I'SSSS cMSi r^ouKvT' ^^ ln
da je le ta njih dejanska opola i B^nlSka podpora iS eentrallalrana- Viak opravičen Dolnlk • s	' dobi podporo, kadar Jo potrebuj*.
Ruše	. ; i.	T.m v?1**-^ f«1"?1* •• nabajaio po raznih naprednih storsnsaio naaeiDinam
— .NUotl. ki -e je vrsll lu Tam kjer jih fc« nI prlpor^amo T.UnovJtev novih. Društvo a« Ubko v.tanort «
avgusta ob veliki vdeležbi dei.-.v ' *
Ca uadaljiia pojasnila m Is obrniti
■1 Cs s* est
alovenaktb naaeiblnah
/•.i samec j K, za oženj, ne do enega o-tioka 15 K. e) za oženjeue <!ve-
ud ali tlemi otro.-i "JO K. d z:> cženjene s štirimi jili v>"- otrtH-i 2"» K. ei za sanice, ki ime.;-> v/.dr-!Ževati stariše lf) K I*: i vd »v cih sc Šteje mesto žene en otrok.
Knkrut^ii iud»avni prispevek s. <]<•]<> ;i v zneskih: a za vs::k<--
•ra delaVea 150 K 1» * za ženo c i z:i vsaJ.cjra nepreskrb
zjrraii
razmer, ki s.» p«.javile v 'a.! njem času. Z velikim zauimanjciii je sledilo izvajanjem sodruira lit bežnika 1.1 jc* govoril o pomenu in ralojrali strokovne organizaeije in orisal tuli dan;išnjo politi. no I situacijo. Na poziv sodruga I via j iui >e je takoj «>^hisila e« la \ :»tl(j s.jduugov* tudi pv I org-miza^iji.'
talei tet uničil p
sovražnim- le uradnem poro
rthi ">'_' let;ii it, > tem dosegel n
kord. Trikrat je bil ie/\.» ranjen.
na vlaTnena tajntaa.
Listnica uredništva
Ceska in Ogrska
bolj ziokobnega pomena. Obenem z Hohenzollernei pa bi morala tudi vsaka druga skupina ljudi izločiti ideje, ki odgovarjajo tej frazi.
Svet bo vladati, in usode narodov bodo določene od nekaj bolj fceira. od nekaj bolj plemenitega in pametnega, kot pa je — "železna volja".
41
* •
, ' Tako piše nek new vorški lirt.
Najboljši odstavek v eeletn članku je oni. v k-terem pravi, da ne mora tudi \saka druga skupina ljudi odpovedati mislim in idejam, ki odgovarjajo oni zloglasni nemški frazi o "železni volji".
Pinee članka je imel pri tem očividno v mislih druge narode, katere je najti v zavezniškem taboru in ki so prav tako verni obo ževah-i '"železne volje" kot je Viljem in z njim cela hohenrollem-ska družina.
Med take narode je Šteti tudi Italijane, ki so r.e — soglasno s pri ne i pij i saraodoloefce" in pravice vsakega — tudi najmanjšega n«roda. polastili ozemlja, ki ni italjansko in ki ne bo dolgo ostalo tako Italjani so se pidastili skoro eele Tirolske ter s tem pokazaii da niso nie boljši kot njih nasprotniki NVmei. ki so hoteli zavojevati eel i »vet.
Vse govoričenje o strategicnik mejah je metanje peska a- oči ter prikrivanje zlokobuih, imperialističnih ciljev. Italijanski naro<l seveda ne ve ničesar o tem, kajti to je delo čifutskih itahjanskih bankirjev in poblaznelih nacijonalistov, ki bi stordi boljše, če bi skušali pomagati r\ ojemu italijanskemu -haro^iu d.^rna, da bi usu tera potom ustvarili boljše življenske pogoje.
Drugih narodov, ki poje iste nazore glede "železne volje" no ?emo omenjati, kajti zadeva Italijanov se tiče nas. Jugoslovanov do im nismo pri zadevah drugih sličnih narodov dejanski prizadeti — železna volja* mora res izginiti iz sveta, a ne le pri Nemcih temveč t«di pri onih. ki so izjavili, da so šli v boj da pripomorejo tudi najmanjšim narodom do praviee.
državljan, je umevno.
Pozdrav!	.J p, art*
Rekord angleškega bojnega letalca.
Dopisi
T*	Imperial, Pa.
Delavske razmere mi bolj si it I.e. •e bkoraj vsak dai^ samo železniških vozov večkrat pritiiai»j-ktlje.
Slovenci še precej dobro napredujemo. Imamo svoj lastni doiu, ki je Že plačan, ter svojo lastno prodajalne. p<-ed par meseci smo začeli misliti na *vrje lastno p«-«lopje m sedaj bo že k malo dovr-i*no. 1. oktobra b« že v njeni prodajalna. Poslopje iu pridajalna re^prezen tira ta Vrednost 12 tinv To bo potnw tukajšnje "lovcnsk«1 naselbire. Rojjki, nakupit* sedaj delnice, da biste ^a ni, Pri dliflh tranvcili ne dobite nobenih odstotkov, r svoji lastni jih h*»ste pa dobiti. .ie lepe!
Sporočam vam tudi žalostno novseo Tukaj je umrl po večletni na* rojak Peter Jamnik Star j.« bil m let doma fara Hon na Gortnj-
ene*« brata, v Ameriki na tri brate in eno *estro Spadal je k unt-štvii st	>.VPJ , ki ir.u o ludi
podarilo kiasen venec. Pogreb s« je vršil /adnjegn a/dpsta iz hiše ž;do^fi na katoliško pokopališč**. ^'setn dnistvenikom. članom društva Prostost, sv. Jožeta in nru št vil Imperial ter vsem prijateljem iu znaneem izrekam svojo prisrčno zahvalo. Ranjkemu pa b'xii lahka ameriška zemlja.
John Janinik.
Bradler, HL
Tukaj v Bradler nI veliko Slo-»veneev. ali so pridni ht skrbuL Skoraj imajo svoje domove, kateri jih pa nimajo, imaj * pa denar in kadar jih bo Volja, pa si bodo tudi naredili Vsi so delavni, mod je in ženske, in še ceh) otroke »'•ram pohvaliti, da so ubogljivi, ludi v šoli niso zadnji slorjn'-ski otroci. Zdaj v kratkem sta si > domove Charles Po-
i Pod pritiskom dunajskih zidovi sedanj vojni se „. .,vanredno on-je delavstvo tega podjetja vel;k > hkoval. Da>i je star šele let
Češkoslovaška >oe deniokralsk.t | stranka je imela dne IU. avgusta i zelo obiskane ljudske sIukIc. kj-M j je prišel na razgovor preobrat Madžarskem. Aluožiea je -»nrci., .... .	,	Ijala izvajanja govornikov z <»f(k
>KHi »...jnih I-tnl-ev je kapitan »	•	. - ,
Vt i,	, ,:	i bravanjeni in zivahmiii pb.s.xa
Andreu- |I.;au hamp Proctor. V|„
I
Kden Škil
izmed najboljših
■jnih Mal.
ati-jic-
njeni.
F R, Oglesby, III. K oni pa-
i:ij;« je mogoee dobi~a. mogoče ni, mi ne vemo in tudi ne prevzamemo .- a v-« 1 mo ogla-« v nobene odgovornosti. Najboljše je. če rioč.a-\;tie >.. i»ar dni. da 1m» paketna po-/ -lugoshr.ijo otv< tjina. "o-
ten: ia'iko l»r«v ^ k ti»' po-Mj.-t«. Ko i»o lah\' pošiljalo, bomo .Jija-
v • v listu L dclieliiui erk.imi one kraje. !\i ^o oed Iaš!»« konian->»o ;»a labko p«išljete in siecr v»>- k>.t II funtov naenkrat.
J P
Rnlph, Mich — Xe ve> jki.it	na tem mestu po\*iiaii.
Sprejeta j." bi'a tudi resolucij t. i,ia z. . nkiat -li mo»'«č. ;>otemi
NAZNANILO
AMERICAN WOOLEN COMPANY naznanja svojo inkorporaeijo HOMESTEAD ASSOCIATION. Inc.. sola 1111, 245 State Street. Boston, Mass.
N A MEN- NAMEN Homestead Association. Inc.. je, izboljšati stanovanjske razmere uslužbencev American Woolen Company ter jim pomagati v NJIHOVIH LASTNIH DOMOVIH.
NAČIN — Homestead Association. Tnc. bo sporazumno z uslužbenci American Woolen Company izdelala načrte za veliko število vabljivih individualnih hiš v neposredn; bližini tovaren American Woolen Company Te hiše bodo trdno in trajno zgrajene; imeic bodo po štiri, pet, šest ali več sob z we m i modernimi opremami.
Te hiše se bodo prodajale uslužbencem American Woolen Co. po LASTNI CENI. Da bodo zamogli uslužbenci Ameiv-an Woolen Company kupiti te hiše, se j m bo posodilo potreben denar po 414% obresti
Prvo plačilo, ki bo znašal«) komaj kupne cene. bo treba plačati takoj. 0-stalo se bo plačevalo na mesec, približno toliko kot za stanovanje v taki hiši.
Del teh mesečnih odplačil bo pokrival OBRESTI, DAVKE IN ZAVAROVAL-NINO, ostalo pa bo šlo za zmanjšanje dolga.
Na ta način bo lastnik izplačal dol?,- s tem. tla bo plačeval toliko *ot bi plačal za "NAVADEN RENT".
Homestead Association. Inc., bo tudi dajala POSOJILA po 41/2% na četrletno od plačilo in sicer za individualne hiše, katere bodo kupili uslužbenci American Woolen Company do 75% njihove zemljiške vrednosti. Lastnik bo odplačal posojilo po sle '.c-
kt pravi:
('eltoslovaški delavski pro
jietarijat izjavlja, da republikam ska demokratična državna oblik"; odgovarja globokemu overjen ,,t I pretežne večine vo,- demokrat .--
I nejja proletariat a. Trdno .........
ločeni, odhiti vsak reakcijonai j poizkus, ki sfr« m: po spremenu-i (državne oblike.
cem načrtu
Svota posojila — $1000 nooi — 2000
3001 — 3000 3001 — 4000 4001 — 5000
Delno mesečno odplačilo Popol. plačilo na m.
..........$6.60	............$6.50 do	$10.00
......... 7.80	....................11.00 do	15.00
........ 3.50	....................16.00 do	19;50
......... 3 50	....................20.50 do	24.50
........11.50	...............?6.50 do	30.00
Homestead Association bo sprejemala samo nova posojila. V nobenem slučaju r.: mogoče prenesti obstoječega morgiča na Homestead Association, Inc.
POSOJILA ZA GRADNJO se bodo tudi izvrševala po zgoraj omenjeni morgieni lestvici in sicer uslužbencem American Woolen Company, ki si hočejo po svojih lastnih načrtih postaviti svoje hiše.
UPRAVIČENOST. — Vsaka oseba, ki je bila uslužbena pri American Woolen Company izza 16. julija 1919 in vsak usiuibenec, ki je zavarovan potom Group Life Insurant« police American Woqlen Company je upravičen do teh predpravic.
Homestead Association. Inc., bo posojila denar samo na posamezne hiše, v kate rih bo živel "sprejemnik posojila.
Ves soe. demokratični proletr. rijat. posebno njegov živelj v ar madi. kličemo 11:1 branik. Dasi preti neposreclna nevarnost, vendar priporočamo vsemu tiaro največjo opreznost glede kakršne-gakoli poizkusa proti revolueijo-naniejra preobrata.
Zelo neprijetno nas dirue. da se je v varstvu romunske armade i:t s sodelovanjem <Titentnih dosto j;nistvenikov i/vršil proti revolu cijonarni preobrat, (^ehoslovaški socijalistini uari»d svari odgovorne ententne politike pred obnovi' vijo vladavine Elabslniržnuov na Madžarskem iu v Avstriji. T"st;a ritev habsburške^ aprestola v u., ši sosedščiiii smatramo za izdaj stvo idej. v imenu katerih so za padne države izbojevale vojno pro ti militarizmu ».vevdnjih držav.
i"»■»!•• MovJati ra/cn jn-- -u ui časo-pi>o\ ničesar v Jugoslavijo. Pa-ke*na ju ^ta je mlprta samo /. oni-iitj liašiiiii kraji, kjer so m- v«»nez-• i I i p.-ljaui. 1'ovtojuo ali \ 1.0-aatee M.ior iHor lahko pošljete živila :ti obleke, v 1 jubljano pa ne. rpati je da bo paketna pošta kuiiiiu odprta. Poslalo se ho laliko iaj\.-,'- ei.ajst funtov naenkrat, p-'-!nii;a za v-ak funt bo pa dvanajst eeiitov. <;iede knuir-uuij. ki pošiljajo, pa Me vemo ničesar. Mo-•_roi'-e '■»if dobre, mogoče nivo. Za v-ebiiie og'asov. ki so v našem li-J »tu tismo odiiovorni Spreje i jih 'mor::mo. ker nas sili v t *» postava, lioljš.. je vsekakor, da počakate, da bo paketna pošta odprta.
Kolera v Mandžuriji.
<4Telegraaf " poroča iz Tientsi-na, da je v južni Mandžuriji izbruhnila kolera, H zahteva veliko žrtev.
ZOPER ZAPRTJE RABITE
LaxcariH
Najboljše na svetu. Celo zdravljeni« S škate j $5.24. 1 Skat. $1.04 s tak»o. Pro-V	i -	Ti- I daja Laxal Meilcine« Co. 664 Lixat
/j navuusenjem pozdravljamo! Bidq.. Pittsburqh pa. socijalistično konferenco v Luce
nu. Pozdravljamo prvega pred sednika naše republike Masarvk«'. in ga zagotavljamo. «|a se vsikdar ;more popolnoma zanesti na češi-1 j proletarijat. Zaupamo Tusarjevt vladi, ki ni dopustila, da se naša vojska udeleži piotirevolucijonrtr-nega prodiranja proti Budimpešti.—
Po shodih so udeleženci prire dili sprevod na stare Namesti.
HARMONIKE
bodIM EakrtnekoU rrste i*dela]«M ||
popravljam po najnlfjih cena tu a trpežno la eanesJJtro. V popravo aa-nesljtro vsakdo po«Je, ker Mm le na* 18 let tokaj t tem posla ln sedaj V svojem lastnem doma. V popravo m> mem krsojske kakor vse drugs haraw nike. Star« kaplm all sprajami v sv
JOHN WENZEL, '
1017 E. 63 St* . Cleveland. Obiti,
Vi ste lahko zdravi
K3 Smtthfleld Striet. „ruflo nad.tropj.. Dobite oa lahko. On l^u T^Z zdravljenje vaše bole*„l. zdravi pa vse bolezni, možke In ženske. Posebno se pazi. da hitro In trajno ozdravi vse privatne bolezni molkih. K njenu se lahko • xaup«. njem obrnete. On zna varovati tajnost. K njemu prihajajo ljudje od blizu In daleč ^ jih zdravi. NJeoove ee ne so zmerne, zdravljenje najboijie. On Ima svojo tart" no lekarno In vse električne stroje z« preflledovanje. On zdravi vsakega enako: bogatina In siromaka. Pojdite k njemu m se sami prepričan«. Pazit« na naslov:
PROFESOR DOKTOR OSBORNE
113 SsitfcfiaM Street, ca nadstropje)

v-^V^rc^ggp^lN T- r ^ / ' % ... r

1
tHŽAS-^UMPA. 8. SEPT. CTfl
Pismo iz Prage
Po številu glasov, ki so jih dobile stranke glasom uradne statistike pri i Krnskih volitvah, se vrste češke politične stranke, kil prtdejo v poštev, takole: Socijalno-demokratičua, agrarna stranka, »ocijalisučua strank« v kateri so bivši narodni soeijalci, realisti j in anarhisti , ljudska stranka < kl**rikalei «, narodno-demokratska j Stranka ('Mladočeht . Od teh je liobila prva t. j. socijalno-demo-Lrat^ka stranka sko aj tretjino vseh glasov, narodno-demokratska i : Tanka pa. i;i s« je tlo nedavna 0bV0j»U na podlagi nedemokratič- i r-^.t volilnega reda prvo in vodilno mesto v češkem narodu, ui do-t«la niti desetine vs«-h glasov.
Stranka, kateri odgovarja pri nas na Slovenskem J1)S in ka-t-ro je smatialo na-«- slovensko meščanstvo za nekako zastopnico! češkega naroda iu videlo v njej nekak vzor, stoji danes na petera' mestu! Njih glavni organ "Narodny Listy" spatla danes med naj-i Loiiscrvativin jše i i -»t _ Voditelj stranke, dr. Kramar, ki je vrgel' preti vojno iued narod znauo jreslo "obohacujtue se", ki se je po vojni zavze«<al za viado "silnih jedineev", seveda meščanskih, kil j* propagiral na mirovni konferenci idejo interveneije proti ko-' munistom v Rusiji m na Madžarskem, se je moral umakiti s svojimi koservat vnimi in reakcijonaruimi nazori za kulise. Njegovo p ietje v Parizu jc povzročalo v naprednjašeni delu češkega dr-
•	avieg« zbora nezadovoljstvo, ki j.* dobilo končno svoj izraz v za ii v-i I nem telegramu, v katerem se državni zbor zahvaljuje mirovni de'egm-tji in posebej ministru za zunanje zadeve dr. Benešu, biv-k^-ra ministrskega predsednika «lr. Kramara pa osteutativno sploh nc omenja. Dr. Kramar je podal nato deuusijo.
Kakor je bilo pričakovati, tako se je tudi zgodilo. Na podlagi liiiiltata ob< iiiskih volitev je prva koalicijska vlada češkoslovaške l* n bi i ke. v kateri so bile zastopane vse stranke, odstopila, ter napravila prostor novemu, četudi samo začasnemu kabinetu. V tem si zastopane le tri največje stranke.
Na eel o vlade »•• stopil pristaš največje stranke. Noeijalni de-mokrat Tiisai. ki je bil prvotno trgovski ponj«>čnik, pozneje žurna-l>t in v zadnjem čsihii poslanik na Dunaju.
Nova vl-ila štej" 1 ."> članov, iu sicer: štiri socijalne demokrate. £t.n ajrrarce. tri socijaliste, dva Imzbarvna Siovaka. enega napred-njaka ter enega nest ranka rja, ki je bil prej realist.
Zua< iliii so pripis. katerimi jc Masaivk odpustil stare ter inj:*no\al in\e ministre. Akoravno zveni tako osebn«> imenovanje r. • nekak anahroiiizem is. nedemokratoielie polpreteklosti, odtehta t«- v tem >lu iiju njih neprisiljena oblika in nenavadna vsebina. V teli pripisih -topa \la*arvk po d«»M datiji rezerviranosti «l«» gotove ii.-je inieijativno v ospredje. V njih označuje na kratko program vlnde m naloge posatuezuih ministrstev.
Na jo be u i ne je se dotika vprašanja socijalizacije v pripisu na novega finaia-in-ira ministra Ilornčka. ki pa slučajno ni soeijalist. t'"ii\ee pristaš agra« ne stranke, one stranke, ki predstavlja naj-i'lijso nasprotuieo -«M-ij;ilizaei.ie. <» <.o<-ijal iza.-iji pravi sledeče: '*.... < iik.i va-» vel.ha naIo«ra dol»-\ ki je skupna vsem jrospodar-sk»resort» n in sploh vseli min Mrvtev. označevana z jreslom soeijalizaeijaN *ohh«»lni pre«lpogoj in učinkujoč začetek socializacije v !iin v državni kontroli vse javne produkcije. «|«'la in pr Množenja; pravični družabne reforme niso mogoče, dokler traja gospodarska i-narhija. ki izhaja iz nepozuaiija resničnega stanja
*	scj»a gospo- i j rst va . .. Odličen socijalist ičen strokovnjak (Kaut-skv s.- ni oSotavIj:.! proglasiti. «ii j<- predpogoj poskusa soeijali-arati oživotvor.jeiije produkcije same. tiotovo — kjer ni nieesar. tam se tudi ne da soeijalizirnti. Noeijalizacija ni samo pravična ra/delitev sredstev, temveč tudi zvišanje iu spopolueiije produkcije. ..."
<Kral" stranke niso posebno zadovoljne z novim kabinetom. Livša vladna stranka Mlaadočehov je stopila v ostro opozicijo, isto-tako klerikalci. Tudi socijalist i nis«» zadovoljni z novo vlado, kei *e jih ie pit sestavi kabineta baje premalo upoštevalo. Padla so mnenja, ki trde. da je (a vlada podobna znani vladi Kerenskega v 1 Mji ui da jo ute^ruc doleteti ista usoda.
V	zadnjem času so se pojavili med češkimi politiki posamezni gh.varji. ki zahtevajo, da s.' pride končno enkrat na jasno jrlede Nemcev in «!u se doseže ž njimi sporazum. Po volilni statistiki je .»a < eškem čez JM) odstotkov Nemcev, od katerih je polovica v so-eijalno demokratičueiu taboru. V strnjenem nemškem ozemlju t. '•V "Deutsi uboehmcn . katero so češki uacijonalisti proglašali za, Mešano ozendje posnemajoč pri tem taktiko nemških naeijonalistov % : Uiri Avstriji, mi iobiii Cehi le »S—10 »nlst. glasov. Češki, naeijo-ralisti zmcri.ejše smeri jim obljubljajo popolni* enakopravnost ter jih hite zagotavljati, da v češkoslovaški republiki ne bo narodov ni-
vrste, po drugi s'run i pa odklanjajo in smešijo načelo samo«»d> i#K'be narodov. Pri Vm se poslitžiijoe istega orožja proti Nemcem, kot so se pa h posluževali v bivši Avstriji napram Slovanom. Vrhu tega se >klicuje|o češki imp« rijalisti neprestano ua tisto mirovno konferenco en t en trie buržoazije v Parizu, ki naj bi baje ustva-i-*a pravičen mir, ki pa seje le nova nasprotja meti na n k le.
V	kolikor odklanjajo češki uacijonalisti samoodločbo narodov, etnojrrafieuc, sporazumno zaokrožene in kompenzirane meje in ple-I • eit v dvoudjivih -lučajih, v tolike »> iudirektuo nasprotniki du-godovanov. Tistt» lM*Mediren »e o "zvestobi za zvestobo** tejjra dejstva ne pri! rije. Nasprotno pa smo inj Jugoslovaui nasprotniki čeških nacijonalistov ii. luiperijalistov v toliko, v kolikor stojimo na
tališču samoodločba. .Seveda velja tudi za Jugoslovane, da ne smejo zahtevati zase neiuij. kar sosedom odrekajo. V tej okolščini je iskati glavni vzrok disottanee, ki viada med Cehi in Jugoslovani. Ni edino demokrat venetu stališču glede narodnostnega vrašanja. •i< stališ«-u samtMsllo* be, stoji danes le levo, radikalno krilo češkoslovaške soeijaluo-deMtokratične stranke, kar je značilno tudi za m*-:jalistične strank*- drugih narodov. C'e bi obveljali sklepi pariške mirovne knnfereree, bi bila češkoslovaška država le nova izdaja Avstrije. To bi "otovo ne bilo v korist iu čast češkoslovaškemu narodu, posebno ne sedaj, ko stoji ua pragu najvažnejše in obenem i ajboij krit lene dobi* v razvoju narodov, dobe prehoda iz anarhije zasebnega kapitalizma v smotreno organizirano socijal i stično vrospodarstvo.

NASVEP.

k M*ai
Poma«aJt» •vojesm v atari *sm«vlnl Ur Hm peililt« dtnam«
<
Hapocredna brzojavna zveza s Jugoslavijo.
JamClm u vsak« Snamo pailljatav. tar poiiljam lata v Ljubljansko Mesta« HranUrUco « Ljubljano, katar a Upla£a naaaaradna 'n popoln« vsaki snaaak valim ljudam v domovini.
Ako na telita poslati danarja aadaj. al P« lahko zagotovita ta nizko ceno kronam a tam. da kvplta menjlco (Draft) za sedanjo cans tar
Jo v bedo*« poraMta In al a tam prihranita danar. Za vsa podrobnosti gi«d« denarnih poilljatev n potovanja v atari kraj. ss o brnita vedno In edlnota na nsslov:	|
EMIL KISS, Bankir
133 Second Avenna,	New York, N. T.
Vetan ovije no prad dvajset leti. 4 odat. OBRESTI SE PLAČA ZA ULOGE
Pomen najnovejše iznajdbe
Oni neumorni bandit Raisuli, imenovan marošk' Villa, kojega zadnji napadi iu pohodi so po-\ zročili na španskem politično kri /o. ima še drugo, bolj lepo stran.
— Ni mogel prenesti kričanja oiroka in ob gotovih prilikah sem ! zapazil, da je celo rešil življenje !bučel..ki so se zbrale na njegovi jeaši ter bi utonile, — se glasi v presenetljivem poročilu, ki pa ni ono kakega prijatelja, temveč nekega bogatega Amerikanca, katerega je imel Raisuli zaprtega leta 1904. dokler ni poslal predsednik Roosevelt celega brotlov-j.;a ameriških bojnih ladij obenem | s svojim slavnim ultimatumom na i Maroko: Perdiearisa živega ali Kaisuli mrtvega.
j Lastna povest John Pedriearl-sa glede njegovih doživljajev \
<"e prav ne nudi civilizacija le^ koplovec in njegovo zračno ladi jjetništvu maroškega roparskega talcu nikake igre, ga narava še jo bodo gotovo smatrali za čudež,) glavarja jc vsebovana v nekem vedno lahko zalozi z vsemi ra^- ki se je spustil navzdol z neba.—(sporočilu, katero je poslal amen
"	' ' ..........Ta zrakoplovec bo ugotovil, kajjški zemljepisni družbi malo potem
postane iz vode, ki teče skozi za ko je bil izpuščen.
ALI STE BOLNI?
Ako Imate kaka bolezen, na alede na to. kako dolgo In na oziraje aa na to. kateri zdravnik vaa nI mogel ozdraviti, pridite k meni. Vrnil vam b« vale zdravja.
Oddaljen je aH pa pomanjkanje denarja naj vaa ne zadrluje. Vse zdravim enako: bogata In revne. Jaz sem v Pitsbura>iu najboljftl ipedjaltat za moike In sem nastanjen Že mnogo let. Imam najbolj« opremljen urad. tudi stroj za X-iarke. e katerimi morem videti skoz ««as kakor skozi stsk-lo. Imam svojo lastno lekarno v kateri se naSaJa-|o vaa vrste domačih In Importlranlh zdravil. Na bodite bojetl In pridite k meni kot k prijatelju. Govorim v vasem Jei.ku. En obisk vas bo pr«priča I kaj morem za vas storiti.
Imam Ertlchov sloviti tOC za krvne betesnl In ozdravim boeznl v nekaj oneh. Ozdravil eem tisoče alučalev oalabeloaU. koine bolezni r«vmatlzm. žeioične In Jetrne bo. leznl. srbenje mozola In vaa kronična bolezni.
ZMERNE CENE.	*	- ---
Jll Smithfield St.
VAlNO. — Odrail to In prsnsel a
Prof Dr. H. a BAER
Pittsburgh, Pa.
Novice iz Jugoslavije
Za dobavo premoga
Mrvišcije žita v Italiji in zase danem ozemlja.
' Osaervatore Trirttinc" javlja:
— Vrhovno pove!jifl2tvo kraljeve italijanskr vojske od rej*: Določba min odloka s dne 29. mu jm Ifl*. tičo^a «e rekvizieije {Mr
niee. jritneaia »a rži. vetja jo tthii sa otrmlj*. taai' lena po krmljrv-ski vojaki. OSeoem dalota tudi nieo 44 mft ki m iste, kakor jtk
ca 56 lir; oves 56 lir; ječmen G2 lir; rž B'2 lir za kvintal v zalogi prodajalca. Protiajalee spravi lea-go v vreče, ki jib preskr^ii kuisc obenem z vrvieo. Po 1. avgustu 1. 1919 obvezne cene u naslednje poviške in sieer: za p«e a 3. avgusta, za ov«
burljivnostmi raziskovanja. G'a si se, da jc še ccla sedmina zen.lj»-nerazkrita. Seveda so ti deli sveta najbolj težavni, nevarni in nedostopni.
V nekem angleškem tozadevnem članku se glasi:
— Narava je v teh oddaljenih krajih porazila vse poskuse belega moža. Smejala se je ek>q>edk'i jam. katere jc vprizoril beli človek peš. Xe more se pa smejati opremi raziskovalca s krili. "Le malo je stvari, katerih zrakophe "er ne more izvršiti. Od Gibraltarja zre lahko na plemenske fanatike v južnem Maroku ter poleti preko Atlasa.
<M Kgipta i m.- letalno okrožje tisočih kvadratnih milj v iztočni Sahari ter tudi v Arabiji, če hoče obrniti svoj polet v dotično ljevidih smer. Obe deželi sta mu dostopni ter gotovo ne bo naletel na dr:: gega človeka, ra/en če vzame ko fra seboj.
Obal Guiaue v .Južni Ameriki jc naravnost idealna za polet Kordiljerain v južni Venezueli.' IV gu zanima puščava Gobi lahkr. poleti pr«'ko nje od Sibirske ze-lezniee. Bati se ].a bo moral neizmernih ledenih obronkov Hi malajc. <ležel hnrikanov zapadne jra Antarktika, vetrovnih višin ir. ledenih obronko\ iu drugih kra jev, kjer preti avijatiku velik;, nevarnost.
Letalce bi nfljorž plaval tisoi čevljev nad veliko Himalajo, ki izgleda z jnžiie strani kot velikanski zid ledu n snega. Xekate-ra snežna polja Himalaje so dostopna le iz zraka in če bi leta'cc ]iristal na enem teli snežnih po lja. bi bil v velud nevarnosti ^ slučaj ti. <la bi se stroj pokvaril.
Težko bi bilo najti znanstveno nalogo, ki bi bila bolj zauimi\a kot raziskanje gotovih pokrajin v Afganistanu ter študiranje njih divjih poganskih prebivalcev. V severoiztoenem a ojralu zemlje s«< veliki deli še popolnoma nepozna ni. —
Zračni potnik, katerega bi navdajala resnična ljubezen do raz iskovanja. bi gotovo z veseljem izvedel, da ni <Vili kontinent še o«lprta knjiga. Nekatera prav čr na mesta varuje še sedaj z velike ljubosumnostjo. Celo v angleškem ozemlju je še vedno dosti nežna nega v Siluk okrf.jili Sudana. — Tstotako nepoznana je pokrajina med gorenjimi vodami Modrega Nila ter mejami Ugande.
Kateri Evropejec je A-idel. še manj pa hodil po velikanskih re* razkritih pokrajinah južne Azije? —
Največje nepoznano tako ozemlje leži v Arabiji, koje južna polovica je znana domačinom k< i '' prebivališče praznine". Trije potniki trdijo, da so videli to deželo od zapada, jMga In Iztoka, a noben Evrope je ni dosedaj še st" pil v to velikansko ozemlje 500 tisoč kvadratnih milj.
Nadalje je tuui dvomljivo, da je prišel celo kak domačin v to deželo, razen v skrajne izrastke proti Perzijskemu zalivu in prot: Indijskemu morju.
padno centralno Arabijo ter boi i> - i- -: ,. ..... /	.. I — Raisuli-.|a je inued problem,
tudi pojasnil skrivnost pokrajine . -	,	. , . .
dolin, o katerih so mohamedamM :kiU, M"J .s,°" s.. ,^000
Srednjega veka trdili, da obstaja-i:katere je zahte-
j<» na severo centralnem robu ve !Val ,,aM' "Proseenje. Tu v t'a-
like puščave ter vsebujejo nar.«.l	1,1	nikakih železnih
blagajen in tudi nc hiše s kletjo.
porušena mesta. Izvedel 1>«» dost o skrivnostnih K.ihtan Arabcih ir. njih možnem afriškem izvoru. Za modernega raziskovalca r.n-
; I
Sla mate strehe hiš pa so nudile le nezadostno varstvo za toliko srebrnega denarja v vasi. kjer je I»i 1
di -Južna Amerika še vedno naj ! tudi sam le mimogrede nastanjen, večje polje smotrenega znanstv« V veliko presenečenje Alnlai nega dela. Južna Amerika je pr.HAlija ter tmli v moje precejšnje na nedotaknjenih naravnih zak!a Zhč„dei.je jc bila rešitev te-a tež-dov. k, le čakajo na magično deloU,.^ vpražailja, katero je
zračnega pionirja.	, . ..	. . .	.
Raisuli. ta. naj dvigne *"la se-
Z mogočnimi letalnimi stroji rojnjnra", kot so domačini nazivali
delo raziskovanja neizmerno po-j,Hojo ženo, svoto 70.000 tolarjev
speŠeno in kmalu bo<lo na zem-„.r jiU naloži Ila svoji. ,.|stno ini(.
izrisana obširna ozemlja ;v Pajl?erju v lmnki. kjer Nino M(.
v Ameriki. A/iji in Avstraliji, ka . . , •	,	.
__, , . „ - .	navadi izmenjavali svoje eeke.
mor dosedaj se ni stopila no«a o - .•	,	, - ,
modernega raziskovalca ali Evro- Ha'S,,lu pa bo "at° dv,jr,ul
pejea ali Ameril:anca.	,l>n	<mI *'asa do rasa "otov<>
Raziskovanje nepoznanih ^SV°te ,kot J,h h° l^eboval.
krajin s pomočjo zrakoplovov pa! ~ 'Uu se,n	Sklonil.
je šele v povojih.	i<:a 1,1 ,n°ja zcna sl>rejela to jm-
Treba je premagati številne te ,"lulho iu ko !St*la žkoče. ki se porode iz boja proti1'da bl blU "P«»tavlejni veli-klimatičnim razmeram. Na sevc ;kim	vsled takega dojro-
ru jc treba vpoštevati velik mran. !xora» 0,1 tak«»j rekel, da bi l>ii v tropičnih krajih pa veliko vro-j01' zadnji, ki bi hotel staviti nas čino. ki upliva i.a stroj ter posa ; v tak položaj, mezne dele letala.	_ Naslednjega jutra je bilo še
Kljub temu pu je že danes s.*- temno, ko so pričeli naši niožj.-stavljeno letalo, ki bo odgovarja-j nakladati tovorne mule in dospelo vsem tozadevnim zahtevam. — 11 i smo na vrh gore. ki je ležela Povest letalcev. Ir i se bodo
P1'1*1 med nami in Tangerjem. Nikdar napotili v dosedaj nepoznane po
krajine, bo predstavljala najlep
še strani v zgodovini narave
nisem se nikjer videl prizora, ki bi bil take divje in fantastične le.
sedaj še ni ngledaTo zapadli o oke.
Razvoj aetopianov ter drugih letal pa nam jamči uspešno dele od strani avijatikov. ki so se tekom vojne tako sijajno izurili v svojem poslu.
Razno
Francozi zasedejo Bolgarijo.
zemlja sta informirala
f bi bili jako /ad »v >lj.ii. oe bi ko-
-\i - .	- . misar vse to k.ir ie stxirii" Mi-
Alimstrstvo za pi unet ter nuni ,	, - , J	^ u
St.- m. t/-. , ,'„...,„ , ;„	In Ve govoril tudi b.ironu porcial.
SI! - f',1 1. 14*1)»	in Ohill^vo O- .XI t
.	"b btiiii'.'m pritrjevauiu U'«vor-pfselillii
i . .t |.« L-; i	ni kovini izvajanjem se je nato iz-
Uoni!- Ji. ki >e [>.. V >pt r:-.zumu	,, -
v . • - -	"jtbor i/ vasi, ki so bile za-
z muustrstvoni za trgovino in :n-	, .
,. • . . .	stooane. sklenilo s.« ie. da se ta
stnjo ter z minis'i>tvom /.:• sume	- . . .	,
in i;i i • i -	°'«,M>1' izpopolni se /. zastopniki iz
iu iiKle potnidno »la se prcgKt-hi	.- , ,
.i.,.; ... ii - i - -	t;s*iii vasi. |<' m>«> |.||e /jisju-ome
pofel.ru premog. Dnevni d.-iieit	, - , 1 .
m ki s,, pri tem prizadete to je
pi eniona. ki l»i se imel nabaviti se,	.	..	. ,
.., ......... )Mllk .,	... i kmel.Te. ki t ii« 11 -voie p:isinke
i<Hiiiia na .mhi vagonov, la J -hči1- : , „. ,, .	,
se mere pokriti samo. ako -e /.vi
-	...	utipravi v>e potrebne
>a protlukcija premogu v premo-'	1
sovnikih kraljestva Srb »v Ilf«'-
tov iu Slovencev.
i/.gtibili. Ta odbor ima nalogo, da
korake na merod.-ijiith mestih. da pridejo kmetje Tržiča iu nav.- oko!iee z-i-
Zolu -lja.
pet do sv« jib pravi.- Sprejeta je Nabava železniškega materiialajhila n ''»^ulevra primenm re
Država se po«rnja / v«>lil.imi ariurlškimi pmljetji o nabavi /e-lezuiškega matirijala za potrebne dežele kraljestva Slis. Treba je gradiva >*a p«ipra\«» Žeh-znišUih prosr. postaj, delavnic iu druuihj objektov.
Delavska zveza v Nelmstede.
V Nelmeste«le j>ri Magdeburgil se je ustanovila nemška delavska
Železniška zveza Gdansko-Jadran. zveza- kater,e pvv? ua5el° jo' ob"
Zavezniška tr«>sr,odarska k „..i- vezn™	za
sija je v načelu sp.eula nse.t za ,lo,°' ak° :'dhteva skuJ,,,a zgradbo železniške zveze <id insko-! broblt" 1 lldl ^poselili duševni •ladiiiii. Izvršitev teua na-rtd ka delavrI ,,aJ v l,nn,tru potreb« dekor tudi proge in izhod na Orno laj° v premogovnih ali kalijevih morje je vlada države Srbov. lIr-( r,,<*nikili. oziroma v poljedelskih vat.,v in Slovencev odgmlila. obratih. Iz Magdeburga je odšlo
večje število brezposelnih pod
Sladkor za vkuhavanje sadja. ^^von. častnikov na praktično
Ker sn izčrpane zaloge d ni.ači:. deI° v '''^'J1 Premogovni okoliš, sladkornih tovareiu m za.lostujeM, 1 Umu	^ -H' osnovalo zo
d..v«./i iz inozemstva le za n-no.! podružnic. Dijaki se pozivajo t■•« dni konzun. se letos iu- bo dtli! p°	vzgledu za ča-
;m-e!»cn sladkor za vkuhavanje sa I>0,'ltn,<' prev/.amejo telesna de sadja. Tozadevne pr. šnje ^o nrez-l1"- *ln sl preskrb« sredstva za nc-precimetne iu se nc bod.> ivševale.;da,jne *t«idije.
njenih čudes v krajih, katero dl" i>0te- Labna me"U je I>Iavala "ad
vznožjem pečin, kojih vrhovi so
blesteli v najbolj prelestnih barvah.
Konečno so dospele mule, ki so nosile srbrne tolarje v močnih zabojih. Nato je bil zajutrek na čast Mulai Ahmedu in zatem se je pričelo štetje srebrnikov v sosedni sobi.
— Pozvan sem bil v to sobo in ; povabili so me, naj sedem nie«l (Kaisuli-ja in Mulai Ahmeda, do-" Temps'' poroča iz Bukarešte, j čim so sedeli, nadalje v krogu da bodo francoske čete. ki so bi odlični med domačini. Ie dosedaj nastanjene na Rumun _ Dobro, — j«- rekel Raisuli. skem. zasedle Bolgarsko in izvr-_ jp bilo pogteto 2{)m) kwt sile razorozitev. Pri Bul^arih v j rj y žpallskiU tolarjih. _
Dobru«lzi se je n..slo 60,000 skn- ^ . . -	. . , J . .
<*,	. .	. j teh pismih. — in pri tem mi je
till pusk. mnogo strojnic m ro«t-, , ' ,	...	,
nih "Tanat	pokazal čekovno knjigo na frau-
'cosko banko v Taugerju, — pa
Spopadi med Bolgari in Francozi 11 e vem	Kl »ub temu Pa Jih
j bom sprejel proti vaš<'iuu osebne-
V Rahovem sa bili Wet spopa-,mu jamstvUt a ie pod pogojem.
di bolgarskih in francoskih voj«i- _ Ko sem ppejrledal C.eke, 0
kov garnizne. B.Io je 36 mrtvil: ' 5 ,	, rr.	..
t- d -- . t* i •	. dobrene od Torres-a in El Gan-
V Ruscuku so Bolgan umorili d'a	, • - ^ , ,
francoska civilista, ki sta prišb:'^k' JC zastoPal
tja. «la preiskujeta cestne Iz^v-]**1 zahtoval,° povilo z beseila-
de. Francoski poveljnik je odre- mi- Ra,suh. n,e Je ,,ato Povedel k
vratom, kjer sem našel svojega
konja, ki je čakal name. Rekel
je, da ine smatra sedaj za svoje-
Bančne kupčije.
**Naprej" piše: J*o Ljubljani kroži v vit. da sn kurirja tukajšnje zH-i znane banke Ii. K. zasačili, ko jc iiotcl i/.vc/ii v Nemško A\st::jo
VELIKANSKI KORAK NAPREJ.
American Woolen < 'o. v Boston, i^lasv. kateiri načcljnje 3Ir. Wil-
zit en iiuJ on kron zlatega denar- .- ,,	,	. , ..
..	, . .. ... limn M Woo»l, jc ena izmed enih
ja. 1 »ena r so :nu kontisclrall Ml h,,,	, ,	.. , - , .
... . , , . nvale»-r«ili;ih kon-oanij, ki skrbe pa vprašamo tlc/ehio vladi,, kake	• , .. ' „	,
,	.	. ' . . za s\«.ji- us|ii/.be<nee. Kavno pred
k« ns» kvenec je izvajala proti tej i..	■ . .
, , - ... . . * . J kratkim j«.- ta druzlia vse svoje banki, ki je tihotapcu izposlovalai .	..	.
■ . , . . . .. „J,	Celavee na svoje stroške zavaro-
kurirsko legitimacijo. Zaht-va.ao ...	. •	• ,	,
,	. ,	, , .	vain sed:ij je pa inkorporirala
tudi preiskavo, da ?e dozene. v „ „. , . -, , , , . .	. Homestead Association, Inc., ka-
koliko ie banka luteresirann pr:!, -	• . ... 4
. , ---- „ , . . .	/ Ilere namen je izboljšat! stano-
tej KU,oei.]i. Ta moz, ki je znan kot , ■ ,	, ,	^ ..
J	Jvanjske razmere delavcev. Družba
najhujši vojni trgovec, -e j«- vozi: i , ■ •	.. , i:
, '' , , . .	. r. bo (/ftti-.dila veliko stev.lo his ki
s kurirsko lesitimaeijo i>olnih 6	...	,
, 1 ^ i bodo opremljene z najiiu.^ernejsi-
i ne se«-e v dvakrat na teden na Dr.-' - , , ... ...	... .
... . . . uu potrebščinam;. A >e te liLse bo naj ter prevažal zlato in drusr «le i , , ■ ,	, ...
...	. . ,. Mala delavcem na razpolaga. Pla-
nar, <iocim se navaden državi ian!	, .	,
..,,..,	. ■ I *e\ali t»o«|«. ua mesec skorar rav-
zastonj rrudi «1«. biti dovoljen la 'a „ , , . , . - , .
J .	...	' uotoliko kot »Ma«;ajo scilai za sta-
p tovanje <-ez mejo. la sl.ua. ka-1 • , .	... . . . ,
" .. » - -	• , iiiarmo. toda pomisliti je treba, da
/.«•. odkvKl izvirajo ogromni do- i , . , , , -	. , w
. ...	, i oodo v doslednem «.'asu vse te hise
lučki gotovih baj*«riuh zavodov ,	, ,	, , - ,	.
njihova lust. Del plačanega de-

ter njih prijateljev.
Kmetski ; hod
dil nove aretacije.
Blokada Rusije ostane.
. . .	..	. Iga prijatelja in da »otovo ne bom
Intrastgeant poroča: Vrhov-	... ... * .. ... ...
ni svet je sklenil, da ostane blo-	pr0t!. njemV Mlkaklh f ,h
kada proti Rusiji v veljavi.	radlte?a- Prw,r'
------žal. Nadalje mi je zagotovil, da bo
TPnmanilttuii* Živil v Avstraliji. ;tako3 Prihitel na pomoe v sluča-
jii, da bi mi pretila v bodočnosti
.... <;,aso,n Telepraafa poročajo	neVarnost, ne le on sam.
Največje, ki gn more iz\-rnjti ' Times*' Le Sidn«>va. da so mou- S; -	. . - ,
. . .	. , ... ...	,	" "	. ^ muia ,Wtnvee z vsemi možmi treh ple-
kak potnik v Arabiji, bi bilo pre- le v vseh avstralskih državah to ! . . # ... .	.
koračenje Jemesa ter nato za«.ie- varne ustaviti delo. Pomanjkanje 'm;n' kl *tOJ'J° ***	^
- — — -—	-	' ' veljstvom
Nejd Najbolj jnine province teli manjkanja hrane mnogi ljudje ne j Tak° "pUKtil Musili-ja in
<lovanje proti Vadi Duaasir in živeža je brezprimerno. vsled po 1 iT" Nejd. Najbolj j nine province tek manjkanja hrane mnogi ljudje ne t zemlja, o katerih j« znano, da I morejo ,lelati. lVmanjkanje živ I kmiUu Mt0 smo w in ri 30 stotin s 1. avgu imajo doati vode m da m rodovit bo vlado najhrže prisililo do teg.*1 vclikef» oboroženega spremstva,
ne, niao videle ie nobenega zaprd* da ho podala 10 tno^ domačinov-ki ,,am ^	»»proti iz Tan
da hodo mogli sarail^i1 ter nas spremilo varno *do-
narja bo družba vzela za stanarini., ostali del pa za pokritje div-
kov. morgiča m zavamvalnine. Pa Slap nr.d Trztcem. — Due 10. tlldi uni usUlžb(.lu.c American avgusta se je vršil pri nas kmet-" WooIen ( omnanv ki si hoče po-sf;i shod. Kmetje so prihiteli na st;iVlJi hi-u .M> SV((jil, ,ustnih na.
t_______-_______• _
shod iz raznih vagi.
Na shodu je puro'al sodrug M.-Iievc, ki nam je naslikal zgodovino in težnje kmeta od leta LSI«, sem ter govoril o zavlačevanju agrarnega vprašanja, ki v nekaterih km jih kmete tako živ. za-tb-va. kakor ravno pri nas. Ura-š.-ak baron Horn ima obsežno vcle-posestvo pri Sv. Katarini nad Tr-žičem To posestvo obsega več tisoč oralov z nad 2 metra visoko žično ograjenega pogvrja. V« lik d«»l njegove p«»vršine tvorijo planinski pašniki. Pred 40. leti se je ,tani še pasla živina naših kmetov, dnnes >o mu pa vm dohodi, v>a potil zaprta Ln s tem vcutrta tu«l; živinoreja kmeta tržiške okolice. S tem pa ui samo kmet oškodovan. t«'mve«: tudi delavec t«:«* industrijskega ki-aja. k«*r mora mleko prav dra^o plačevati
Jtaron je na ta sh«*l poslal tudi svojega zastopnika v o«e»»: gozdnega komisarja, ki si je govor so-draga Mihovca pridno boM Mi
črtih. bo «loJ>il p«>s« jilo. za kate-rega bo plačal samo štiri in pol odstntkaa obresti. 1'nievno je. da so do teh ugnlnosti upravičeni samo uslužbenci Amer. Woolen,
< 'omp.iny.
■I MMNm' OB i:::::::!i£L!|;'" ■ Mi
V STARI KRAJ
1 se more potovati.
I Jugoslovanski konzulat zopet * izdaja potne Ible za potovanje. I Vsak teden odpljnje iz New i Torka eden aH več pamikov 1 Francoske družbe. Za rsak 1 paralk iriuas še aekar tiketov
Cene
so pn
bte
Kdar ž«K petttvafri, naj se okr-alla.
Zakrajaek
7» — tth Aw. NSW YORK N. V.
Pr**krblm potne lit!«
U noč«Jo Imen

iS te t
y
M.AS NAHODA. 8. SEPT. 1919
GOZDNI ROMAR
r-I -
FBJJfOOm SPIRAL GABBJEEL FKBET« f
- y
1» "Oka Nsroda" prmdil a P.
Pisni iz domvinc
Frank Eržen v Harrietts, Pa.p
26 I^^RBf	(Nadaljevanje. X
- • » " • .
Petnajsto poglavje. ZASEDA.
* .■ .5
V	oddaljenem delo poalopja za rdužinčad be je nahajala soba. Mater« je določil Don Avguštin za stanovanje štirih pustolovcev. Pedro Diaza, O roe h-, Kučilja in Barabe. .Vsi štirje so se tekom ve- je dobil sledeče pismo iz dotuo^ t "rje neznan Ji Med .seboj ter nadaljevali Kedaj svoje znanstvo. vine:
V	medley Kvitn »nuj hue lučicc sta sedela Kučilja in Baraha za	*
icliko mizo ter bila zaposlena s tem, da nadaljujeta partijo, kate-
!• ata pr**k'idia tekom jutra. Oba sta oči vid no popolnoma pozabila	. ,
.	v	J^t ii,—	Dragi brat!
i*« prisego, de m« d«* bosta vee dotaknila kart.	i
Pedru D Laz je le površno pazil na igro, dočim je sedel Oroche - A	*T d°hlla Tm* pisma
, ,	,	. •	...	T ..	.. ..1111 J«	razveselilo, ko pi-
% kotu ter .srai na svoj instrument različne popevke, ki so najbolj ^ da ^ ^ ^ ^ ^ ^^
priljubljene m,-d tem narodom.	' Pri nps je pa ^ slaho Vojll/1
Napol .rpraznj^ra steklenica Meskala, žganja, je višale igral
Ledinca pri Žireh,
21. jun. 191!i
Sele zdaj je prišla na Jan res-niea o raznih strpnih dcgt-dkih ki so se odigravali med vojno. V Merlin u so našli v zadnjili dneh v arhivih akta. tikajoče se dog.nl-kov v Armeniji. Spominski spis ol-seaa 500 strani ter je strašna obsodba bivše turške vlade.
Mladoturki, znani prijatelji "Nemcev med vojno, so v svrlio po
KaK> icrral i	u ,	- • , .i*olne vlade turškega naroda uni-
_ .	SHm	nam je pobrala veliko moz m fan- ervali Armence na najgrozue-si
eema prijetnosti življenja. h'j»!0 polnim easam, katere sta ze iz-	Na Ledinci smo s*daj skorc način. V noči na 25 aprila 1015 so
p da, je bil * ideti Koiljo plen najhujših strasti in njegovo lice jej*ame vdove. Moj mož je tam pobilo bolj preteče kot ponavadi.	/imi 6. februarja prišel domov iz
Ubijanje Armencev
V onem trenutku je prav posebno skrbno dvignil karte. Ni T*5?*' kjer je bil vjet. Prej je
imel sreče v igri a prijateljem Baraho, kajti del zlata, katerega je!^!-	J". /eldŽ*Tldar
. , , ~ , - . .	, ,	..	• ■ wenjL Prišel je že b.lehen domov.
4 .bd od Do,i Štefana, je ze romal k nasprotniku ui bandit je upal, [	ga j(J napadla
da bo h skrLniin igranjem obrnil srečo.	i bolezen in po štirinajstih dneh je
Naekrat pa je vrgef K učil jo karte na mizo ter zakričal:	I umrl. Šip kovee je tudi umrl le*a
—	Hudič naj vzame vaše mijavkanje! — je rekel z veliko je- PMS v neki bolnišnici vsled voj zo. — Tudi mene nato, ker sem dovolil v to, da dobivam na kredit-'"h naporov, Muhove pa že leta ter izgubljam gotov denar.	na Ogrskem. Kakor so rekli,
—	Vi me žalite, — je odvrnil Baraha dostojanstveno, — kajti moja beseda je dosedaj še vedno veljala za suho zlato.
—	Gotovo, kadar niste izgubljali....
da za lakoto. Tako so vsi trije, četudi niso bili v fronti, morali u-nireti vsled vojne.
Prečni, k&teri ste Lili v Ameriki
— Kar mi pravite sedaj, ni pošteno, — je rekel Baraha, ki je	in vam ni bilo trd« toliko j.r» tr-
)-pravil karte skupaj. — Sram vas bodi, senjor Kučiljo, da se sr-	l>cti za prazen nič.
uite radi take malenkosti! Jaz sem izgubil polovieo haciende, po-	Pomanjkanje seds; ni več take
t« m ko serj videl, d* so mi drugo polovico ukradli, a nisem rekel	veliko kot je bilo v' času vojne,
nieeaar.	f»amo dra^o je vse,- '' /.••mlje sta-
— Dobro. Jaz pa rečem, kar se mi ljubi, senjor Baraha, ter	1 krono, meso 12 kron, liter
icčem to tudi naglas, — je odvrnil Kučiljo, ki je prijel pri tem za vilK? 10 kron* ob,eka i« P* naj-__bolj draga med vsemi rečmi.
..	.. .	..... . ....	Italjan je pa ludi že blizu Žirov.
~ V eovorAe beseoe, ai uo.jajo vaae prijatelje, senjor Pov,.h Mraletra „hil ima ;.rto in
Kucdjo. Te besede pa ne pomenjajo ničesar iz daljave, — je rekel z žk.c ^^jeno da ne sme nobe-
lesDO Baraha in jaz imam prav tako oster jezik kot vi. — Pri tem len čez; če katerega vjamejo, galcij.kega taborišča 7ia jug 40,0<K)
"" ' "	---------- Armencev, ki so bili najbrž uuicr-
apnl
aretirali v Carigradu 600 vodilnih eseb armenskega naroda, jih vlekli v ječe iu jih tam umorili. Vz;ck le um je bila takozvana armrojka Vstaja, ki v resnici ni bila upor, ampak junaška obramba pred umori, izviSevaniuii od turške vlad*:
Ko so plenili bande Knvcr paše po Armeniji, sc jim je posta\ilo prebivalstvo v bran m se<laj se je zaT-elo redno ubijanje Arineusk • žene :n oti-eci sc bili povsod ugrabljevani, odpeljevani iz bivališč in do smrti bičani od turških rabljev. Moške so ločili od žena iu otrok, jih odpeljali pr««č ter isto-lako ubili Mlajše žene in otroke so zapeljali v turške hareme iu jiu lam prodali.
Dne li:. junija l')15 je bilo pei ved^vom turških častnikov zadavljenih 20—25.000 armenskih žena in otrok. To je bil $a le začetek. Dne 18. oktobra je Lilo odposlanih iz alepskega konceutra-
" COSULICH "
ČRTA
DOLEXTMA POT ▼ PATBAB
IN TB8T. Poteiki m lahko izkrcajo v Um ali
" SCLVEDEHK Krog ta. " PRCS. WILSON krea SO. aapt
Paniki odhajajo t pomola 7, 41. Ik, Brooklyn.
Za caaa In Srna* podrobnosti aa obr _ nit« na:
PHELPS BROS. * CO.
QCNERALNI ZASTOPNIKI
17 BattSfy Pisce, New York.
Tslofon: SSO Whitehall
NAZNANILO.
I
Sheboygan, Wis.
Vsem članom slov. mlad. podp. društva " Nada" tem potom naznanjam, da se vdeleže polk i ni seje dne 1-1. septembra, ker na tej seji imamo skleniti več važnega in koristnega za društvo. Kateremu je mogoče vdeleziti se te seje, naj se gotovo vdeleži, ker drugače se mu omeni kazen.
S spoštovanjem in sohratskim pozdravom
John Prosen. tajnik.
214 X. Water St
POTREBUJEM enega brusača za brusiti žage.
Plača .s-1.25 za d«-set lr dela na flail. — Frank Zahr.	40,
Cli.at Haven. Pa.	-Gj
NAZNANILO IN ZAHVALA.
Tužnim srcem naznanjam vsem SO redni ko m, prijateljem in znancem žalostno vest. da je nemila smrt pretrgala nit življenja našemu nad vse ljubljenemu sinku
VntTORČKU VOUK dne 30. avgusta 1910 v starosti 14 mesecev in 14 ilni. Pokopan je bii: 2 septembra.
Najsrčnejša hvala botru btera-! nu Jelen in botri Josipini Bariiari
Rad bi izvedel za svojesra prijatelja FILIPA MARKI ŽA. Pr«tl 1 remi meseci se je nahajal nekje v \lichig:inu. Prosim cenjene rojake, če kdo ve iza njeg.iv naslov. da mi ga javi. ali naj se sam oglasi. — Joe IVžar Box 183. Norwich, Pa (8-10—0)
SLOVO.
Pri odhodu v staro domovino
za krasne vence, ki sta mu jih po- . ,	,	.
i~s;i«___ , •• . , . j pozdravljamo vse rojake sirom A-
loz'la na prezgodnji greh. Srcnar	i	> ..
v,.	1 . r J " , . *. Y. Iiienke, pesebno pa one v 3-.itte,
hvala vsem, ki so «:a obLskali naM,,.,. ,•	1 , . ,
. .	, r	.,. , ; -Mout- ki so nas na kolodvor spre-
mrtvaškem odru .n aprera.l, k mili Nu vest.,0 svidelljc v jWJ0.
e»neuxu počitki: S« enkrat hvaU I, lflviji, _ Marko ,.e(rii j, )[llja.
botri, ker mu je tako lepo slrejila	•	T - r . , -
- „ • J . ... , , "..n!je vasi st. J4; Jožef Ancel iz Su-pri smrtni postelji, kakor tudi , i i ^ ■ . -
i . . , bora; Jchn Sever iz Vertaee st. i^J njenemu bratu hraiiku in ImtruL •	(&ln(,
TaI________: 11 oenucu.	(8-10-0,1
je prijel za nož.	ženo v Trst in zapro par me
Oroche je zopet prijel za inštrument ter se pripravil, da ope- ^a* Vendar mislim, da naprej
v« boj, kojega priču naj bi bil. Diaz pa se je vrgel med oba na- ,e bo	Pa tl!di težko»
apiotnika.	' orav ne maramo za njega.
— Sramujte se, gospodje kavalirji, — je rekel. — Ljudje, ki ***** Fra,K'a je tudi Un,rla so ustvarjeni za to da spoštujejo drug drugega!
pred dvema letoma. Bila je do1 go
» .... . _ . . ^ , , ,	. w	»olua. 9 mesecev je bila vodno v
kuedjo ,n Baraha sta pa stala dmg drugemu nasproti se ved- ^^ Brdar se je potem oženi preteče -er bila pripravljena umorit, drug drugega radi par je vzel ^ ello mlado gor al Atrija je imela svoje "koncentra-riutnikov in tO na predvečer časa, ko naj bi dobila vsak po deset- Opal, da je imela enega otroka, jc.jske tabore sumljivih in interniranih, kjer je uničila svoje žrtve
jeni. Kdor je ušel ustrelitvi, je umrl od lakote Te surovosti so priredili turški častniki, ki so sklenili z Nemčijo in Avstrijo za-vozništvo na življenje in smrt.
Vse te tri države so se in« d vojno v tem oziru izpopolnjevale.
Štefanu Jelen za preeute noči pri! mrtvaškem odru. Srčna hvala tudi mladini pogrebnikom.
Počivaj v miru, nikdar pozahni siinko, lahka naj ti bo ameriška zemlja. Na svidenje nad zVez-danii!
Žalujoči ostali: Viktor Vonk, oče.
Marija Vonk, mati Karleta Vonk, sestra.
52-16 Natrona Way,
Pittsburgh, Pa.
SBČNI POZDRAV
vsem Shoboygancanom, tako Slovencem kot Hrvatom, pred odhodom v stari kraj. Mi trije spodaj podpisani smo prišli 4. t. m. v New ■ York in 6. pa že gremo naprej, i Poznanci, upoštevajte to in pre-I pričajte se. kje dobite boljšo po-i strežbo v sedanjih časih — Ivan jšporer. Frank Radič, Mijo Kra-t ševec.
krst več.	jnia 2e ene«a. llajtarček
— Ali niste čuli, gospod Kučiljo, da boste vodja naše ekspe-	je bil tudi pri vojakih, vendar je
di»'ije Vi ne pripadate več samemu sebi ter nimate praviee tvegati	prišel še zdrav donmv. Rata <~ eno v
svojega iivljenja v privatnem sporu. Iu vi, senjor Baraha, nimate	'"'ran eel j jc tudi padel na ruski
jtobene pravice ogrožali življenje našega voditelja. Utaknita to-	!,',m1*
r« j svoja noža za pais ler s»e pomirita. *	1'^' kako se imaš, če
Kučiljo, kojepa srd se je pole-el, se je spomnil, da je v veliki	kaj °t''°k• ZUa Tv°ja S°"
z lakoto in surovostjo, nemšui eti-cirji so izvajali isto v lielgiji ter v francoskem zasedenem ozemlju, kjer s«- padli pod njihovim krvavim nu čem, tisoči nedolžnega prebivalstva, turška zaveznica pa je
meri prizadet pri uspehu te ekspedieije in da je boj z noži vedno	kai slovensko govoriti in ee dala pečat temu barbarstvu z um
,	_ .	,	, .	i nits]« se katenkrat priti v našo
Z"!o nevarna stvar in sicer za obe stranki.	T ...
„ .	.	..... .	novo Jusoslavijo.
Baraha pa je na drug. strani mislil, da bo lahko zlatnike, ki p^l^vi mi tudi oba brata jih je imel v žepu, nekoč boljše uporabil kot bi jih sedaj za svoje l«Van**a in JaiKza, če jima kaj pi-pogrebne strUke.	pozdravljata Te tudi Mica in
—	Naj bo, — j*- rekel Kučiljo. — Žrtvujem svojo jezo sploš-, Helena
nemu blagru.	I Te srčno pozdravljam in Tvoje
—	Kar se tiče mene, — je rekel Baraha, — hočem slediti ple-nienitemu vzgledu ter odložiti orožje____, a igral ne bom več.	Tvoja sestra
Oba sta utaknila nože za pas ter si podala roke.	1	Ivanka Kosmač.
Nato je vprašal Diaz, ki se je hotel izogniti vsaki omenitvi glede prepira:
—	Kdo pa je o;u mladi mož, katerega ste vzeli na svojega ko nja, senjor Kučiljo? Oe se ne motim, sem kljub navidezni prijaz rosti zapazil sovražne poglede, ki sta jih izmenjavala.
Kučiljo je nato povedal, kako je našel Tiburcija napol mrtvega v puščav: ter povedal njegovo ime ter vse, kar j* čitatelju že mano. To vprašanje pa je zopet zatemnilo obraz bandita,
janjeui Armencev.
John Krušič v Frontenac. Kansas. je dobil od svojega nečaka Kdvarda z Laškega na §tajer--kem sledeče pismo:
Vaše pismo nem sprrjel Naznanjam Vam. da sem dospel dsae 14. •>ktobra P.»18 iz ruskega vj^tni-kajti šsva. Iz Rusije pa v Gradec sem
* pomnil s** je, da ga je mladi mož porazil s svojo bistromunostjo in rabil štiri mesece in pet dni. Peš da se je »tresel preti pogledom istega mladega moža. Pričel je to- MMU prehodil 780 verst (ali kilo-rej zopet misliti na tvoje črne naklepe ter sklenil poiskati si za 1 »ftrov). V ž« pu nisem imel niti it.nikov.	'vtajeerja in &ilno je bilo slabo.
—	Ali se je vama že kedaj	pripetilo, — je vprašal Diaza it. 86 ^"krat V0'*™	^o-io-Oroeha, — da bi žrtvovaU svoje	strasti splošnemu hlagru kot sem'*^ kaJ	sporočil, storil to sedsj jaz T Ž,vcža *	^ ^
—	Brez dvoma,
230,000 kron za sabljo.
Ta neverjetno velika sveta ..i bila plačana za kako posebno sabljo, z umetniško izdelanim ročajem ir. s pozlačeno ter z dragimi kameni okrašeno nožnico kuKo« so turške sablje, ne; ampak plačaua je bila za navadno vojaško sabljo, ki se je odlikovala edino s tem, da jo je nosil francoski maršal Fcch pri zmagoslavni bitki ob Mami Maršal jo je daroval dru štvu angleških častnikov-invali dov v povečauje društvenih rezervnih fondov. Društvo je radi tega priredilo za sabljo javno dražbo, pri kateri je bilo ponujenih za sabljo 1000 liber šterlipgov ali jugosilavakih 230,000 kron. I,ep denar f Na kak enostaven način bodo lahko razni vojskovodje in državniki obogateli! Da, denarja je na svetu preveč.
Samomor avstrijskega poveljnika.
, ..	strašno drago. Skoraj vse blairo
je odvrnil Disz.	{>rihjijii fe
nam iz Amerike. (!« bi
—	Kar se tiče mene, — je rekel dolgolasi gambusino, — nfc tega ne bilo, bi mortli lakote poje moja nesrečna zvezda vedno prisilila, da sem storil nasprotno, i mretl 30 nAljev sem bil dobil od; Bivši poveljnik tretjega kora v
' Clovek ^ ah P<*tea ali P* ni> - i* nadaljeval govornik, — in Vas, drugega pa ne več. Blisiim r.rsdeu Edvard baron Buecova'i ♦ e se je človek udal s telesom m dušo kaki stvari, mora zatreti vida so Rusi vzeli. Srcdnje dabr* V'eacza se je v tlradcu 10. avgusU nebi vse svoje strasti, svoje interese in celo svojo vest, ki bi se moška obleka stane pri nas 1400! zjutraj ustrelil z revolverjem, ker lahko vzbudila v občutljivi duši.	kron. Vsem Amerikatieem «e pri-j,^ ;e Avstrija razpadla. BH jc 80
—	To ve vsakdo, — je rekel Baraha.	srfno «ahvalju;em, ker tako lrpo let'star.
—	Gospoda, U nežna vest se pri meni lahko vznemiri in ia7 '*krhe ^ naSe otroke_!-
potrebujem vašega sveta, da jo zopet pomirim.	i	... .. .
Oba niČTrednež«, na kateri se je obrnil, ata ostala strašno1^'	"Jet
—	Vzemimo, — je nadaljeval bandit, — da je na avetn človek, katerega ste nežno ljubili, ki pa bi lahko ogrožal uspeh naše ekspedieije. Kako je treba nastopiti proti njemu f
—	Moj Bog! — je vzkliknil Oroche, — jaz bi bil srečen, če bi rašel enkrat priliko, da žrtvujem privatne interese srečnemu u spebu vseh.
—	Kdo pa je U Človek T — je vprašal Diaz.
—	To je zgodovina, — je odvrnil Kučiljo, — koje posameznosti brigajo le mene samega. Dejstvo pa je tukaj in tudi mož.
—	Carsmbs! Že samo dejstvo zadostuje, — je rekel Oroche.
—	In vsled tega tudi mol!
—- Ali je to eeio vaše mnenje f — je vprašal Kučiljo. sta odvrnila Oroche in Baraha.
i. - ^
POZOR, ROJAKI!
, % . .	Čuvajte se pred rojak cm ŽA-
ništvu! Rada bi izvedela za na- NOM PEZDTRTZEM. On je sred
nje velikosti, prenaredi kaj rad »voje ime in je jako ponosen ter
slov svpjega brsta KAROTxA MEDVEDA, doma iz Novega
mesta na Dolenjskem. Utotako imu vedno premajhno obleko Dobi rada izvedela za naslov svo- ma je u Kranjske na hrvaUki je«ra nečaka FELIKSA GORU ni.,ji ler prav nd ^ hodiHi PECNIK, doma iz Ihana na ilo- , enske ali ,irvaUke	SlJ!1 ^
renjskem, njegova teto Marija 25 do 30 let. Tukaj se je pre-
PribiL Prosiva torej cenjene rojake, ako kateri izmed njih ve za njiju naslov, da ga nama na-
ve »• seznanil z rojaki, kakor tudi t menoj, ter nedavno nekam izginil ne da bi preje poplačal, kar je
znam, za kar bodeva jako hva-j^^i dalžau. On se tudi prav r»d ležni. Ako pa sama čitata ta; rszgovsrja z dekleti ter je pravi oglas, naj se na sama javila j-Jpart", čeprav je baje doma o-Milki Medved ali Matiji Pribil, j aenjen. Kamor pride, se ga euvaj-obe na 360 Dill Plfee, Hidge-lte. ker hnaTcdno prazen žep, am-wood, Brooklyn, N Amerka pak zelo dobro namazan jozik. —
ghahsvan W
.....^
t ; NAZNANILO IN ZAHVALA.
'i i: žn i m srcem naznanjam vsem' sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da nam jf nemila smrt iztrgala našega nepo-scablj«nega sinčka oz. brata VIKTORJA TISCHLER. Ranjki je bil S let star in xiam v«-dno v veselje in tolažbo V"zrr»k smrti je bila strašna daviea, katera je zahtevala njegovo še takr; mlado življenje dne 19. maja ol. j 5> uri zjutraj. Pokopali stn« ga v! sredo 21. maja ob 2 ur* popoldne} na Mount Olivet pokopališče.
Da hiša žalosti še bolje občuti udarec in žalo-rt, zboleli so še nadalje štiri sinovi po starasii r», 10, 1'» in 17 let, katere so odpeljali k ambulanco ob pol 12 uri ponoči istepi clne v H. P. Hospital To je bil žalostni prizor, katerega ne more popisati nobeno pero Poslovili srno se od njih, misleč, da jih nikdar več nc vidimo, maii^e pa. da bi se še kdaj zdravi povrnili v naro.-je žalujočih in obupanih sta riše v. Drugo jutro zgodaj smo dobili sporočilo od zdravni-kav, da se nahajajo še vsi v ne-; varnosti, a upajo, da jih ohranijo | pri življenju. In res bila je sreča v itevreči. v t«-ku 12. dni so so povrnili zopet dravi domov. Zahvaliti se je treba dobrim zdravnikom in strežnicam, kateri so ne-utrudljivo delali noč in dan, da so jih rešili gotove smrti.
Tem f.otom se lepo zahvaljujemo vsem, ki so nam priskočili na pomoč in nam bili v tolažbo v te.ni obupnem položaju. Najiskrenejae se zahvaljujemo družini g. Peru šek, kateri so storili vse za nas, kar je bilo v njih moči, kakor tu di za krasen venec, katerega so položili na krsto ranjkega Nadalje družini g. Božič, družini g. Ma-jer in gospod <m oziroma prijateljem slovenskega pevskega dru^ štva *'I.jobljanski Vrh'" za krasne vence. Srčna hvala tudi šn!ski mladini njegoveira razreda in aro spod>eni učiteljici za lepe cvetlice. 1>pa hvala tudi vsem onim kateri so ga sprenrli k zadnjcn.u počitku. Torej še enkrat stotero vant hvala!
Ti pa, sinček, mirno spavaj V žemljici Tvoji rejstveni Saj nam pesem naša pravi, Da vid'mo se nad zvezdami.
Žalujoča ostala družina:
Rada bi izvedela, kje se nahajata moja dva brala. PAVKL in FRANK fcKF.RLJ. puma »ta i/. Knežaku Št 42 pri št. Petru na N'ltranjskerr1. Pred dvemi leti sta bila v Ooloradi, zilaj pa m* .vem, kje stt. Zato prosim eo-njciit r- jal:»* rojakinje, *_:\o kateri zna za nju naslov, naj mi ga naznani, ali pa C*«i sama čitata, naj se oglasita svoji sestri Mrs. Johana Pro««-n (rojena Škeiij Big I3:iv, Mich.
(3-8—9)
I»etrait. Mhh , 1. Mf>t. 191?». a, 1-V» Victor Ave.
Dr. Koler
SLOVENSKI ZDBAVNIK
(38 Pcaa AvsM RHihggfc, Pa
Dr. KoUr fa aaj-•Urtj« akrreaakl jSravalk. Spacja-H«t ▼ Plttsbu rfbv, U taaa SS-totao prakao r adravlja-aM
Saatrapl>m|* krrt adravi « gja-aavWm M«, ki cm J* ItobmI dr. prof. ■rUck. Cm Imata BoaolJ* ali mahur-Ota pa talaao. t grlu, lapadaaja la boUSn« ▼ kosteh, pridi t« ta laOatn vam bom krt Na takajta. kar la fee*
Vaa molka bolaaal adravlm pa okraj latodL Kakor hitro opulto, Sa vam pronehuja adrarja, aa Sakajta. tamvaC pridi ta la |aa vam ga Srna aopot porralL
Hydroaola aB vodno kilo oadravtm ▼ St urah la rfcor braa opormdja.
Ilrilmiil mahurja, ki powofl||e ho ločin« t krila la hrbtu ln v6a4h
od S ma +m-
traj da a mte; v patkm od a a|a traj do i. popoldno; ah srtilfS §Š a afatraj do S g poMa na da im. — PHdt^a la
Rad bi izvedel za svoje pi/oolse-stre KAROL1NO in TIIRE^UO VERGLEZ. doma iz Krškega na Dole*ijskem, pted tremi leti sta se nahajali v ^t. I.cuisti. ter za ANTONA JTRCiO, doma is Krškega, ki »e je nahajal pred par leti v Pittsburghu. Prosim da mi pišejo na naslov: Steve Lopitch, R. F. D. 62, Seneca, III. (5-8—9)
R:id bi izvedel, kje se nahajajo
John KO v Ar I r, amton m MARTIN KRArNC, vsi trije i; . tJorele, pošta Radeče. Pred 1. h ti so sc ualiajali \ 1'levelandu in Akreiiu. t»!oo. Prosim cenjene rojake, ako kateri ve za njih naslov, naj u:i blagovoli luzua-niii. pa sami čitaju, naj sc mi oglasijo, ker jim imam -/ ižne stvari sporočiti iz stare domovine. — lrank Ca ml »h, Dox 480, Morgantnwn, W. Va.
15 3- -!))
Rad bi izvedel, kje ^ :«ahaja FRANK M URI. L, doma iz Na-lina pri Št. Petru na Kra>u na Notranjskem. Prišlo jc pismo zanj iz starega kraja. Kdor roja uo v ve za njego/ naslov, naj mi ga naznani, ali liaj se pa smu javi. Slišal sem, da jo nekje v Davis, W. Va. — Mike Morel. 11'il E. BI. St., Cleveland, Ohio.
(6-9—9)
Želi m izvedeti za naslov m>»iih bratrancev FRANKA TOM V-Ž1N in JAK0UA BRLS. Oba sta doma iz vasi Novi svet, post Hotede l-šica pri Ijogr.teu. Oil prvega pem dobil zadnje pisnu» iz Midway, Pa., od drugega pa nisem že 6 let nič cul. Presna cenjene t*ojake, ako kateri ve za njun naslov, da mi naznani, ako pa sama citata ta oglas, naj pišeta na naslov: Frank \ a gode, Camp 44, Cheatbridge, W. Va.
(5-S—9)
llad bi izvedel za mojega prijatelja IONA: 1.1 A K«ONlK, d« ma i/ Vitanja pri Celju, t'rosim cenjene rojake, ee kdo ve za njegov naslov, naj mi ga javi, za kar mu bom hvaležen, če pa on sani bere ta .»»las. naj mi piše, ker sem tudi jaz h I.uhnicc (Pi-teržnik). — Frank Ravnjak, R. F. I>. 1, Box East Brai'y, Pa.	(5 S—V)
IŠČEM DOBRE DOOAKJE.
Imam dober les v Texas, ki leži visoko, dobra studenčna voda, brez močvirja ali povodnji. Plačam najboljše eens in imam dela za tri leta.
Max Fleischer, 258 Lewis St. Memphis, Torn.
Rojakom v Cleveland, in sploh' v državi Ohio naznanjamo, ds jih bo v kratkem obisksl nsi potnik
ki js pooblaščen pobirati naroš nine in ixdsjeti praveveijavna potrdila. Kejake premmo, Al gredo na roka.
UvmOkw Olaa Naroda
Dr. L0RENZ
M¥OU0l ZDKAWH
€44 Peno
Dr. L0RENZ, 644 Pin an., Ptttatarck, Pi