Zveza združenj borcev v občinl Ljubljana Center, ki v svojih dosedanjih devetih kra-jevnih združenjih povezuje 3662 nekdanjih borcev in aktivistov našega osvobodilnega boja in revolucije, tudi letos ob jubilejnih dneh 4. in 22. julija ocenjuje preho jeno pot in opravljeno delo, presoja svoje uspehe in slabosti in se dogovarja na letnih konfe-rencah o nadaljnjih načrtih in smereh de-lovanja v bližnji prihodnosti.
Letošnja srečanja in delovni dogovori ob praznovanju dneva borca in -dneva vstaje slovenskega naroda potekajo v globoki žalo-sti in grenkobi ob izgubi najdražjega tovari-ša - Tita, ob prizadetosti, ki prevzema ne le nekdanje borce, ampak vse ljudi naše slo-venske in jugoslovanske skupnosti.
Bolj ko se odmikajo v zgodovino usodni dnevi neustrašne vstaje na smrt obsojenega slovenskega naroda, bolj ko se oddaljujejo leta našega obproženega osvobodilnega boja in revolucije, tem pogosteje se poslavljamo od preminulih tovarišev in tovarišic, skate-rimi nas vežejo tako tesne vezi človeške bli-žine, skupnega boja in zmagoslavja skupnih idealov. In vendar ob vsej bridkosti teh po-slavljanj od tovarišev, ki so po srcu in delu ostali zvesti do svojega konca, kakor da smo pozabili, kako se redčijo naše vrste. Prema-gali smo malodušje, ubranili smo se občutka osamljenosti. Poživlja in krepi nas samoza-vest, ponos in dragoceno spoznanje, da smo se odločili, živeli in delamo za pravo stvar. Plodovi naše odločitve in našega truda na veličasten način preživljajo naš čas in se prelivajo v zavest, v srca in življenje genera-cij, ki prihajajo za nami. 1 Zveza borcev.si ne lasti posebnih zaslug ali privilegijev, niti kake vodilne vloge v razvoju naše družbe. Zadeve borcev se da-nes samoumevno rešujejo kot splošna druž-bena vprašanja na demokratičen in samou-praven način. Kot aktivni udeleženci v zgo-dovinskem dogajanju, ko so se postavljali temeljni kamni svobodne prihodnosti naše-ga naroda in jugoslovanske skupnosti, ko so se oblikovale trajne vrednote in tradicije na-šega narodnoosvobodilnega boja in revolu-cije, borci in aktivisti čutimo še posebno
dolžnost in odgovornost za ohranitev, razšir-janje in poglobitev teh pridobitev v naši ce-lotni družbi. Prav zaradi zvestobe idealom revolucije se večina naših članov trudi, da kljub svojim letom ne bi zaostajali za časom, da bi razumeli in podprli potrebe, zahteve in tudi spremenjene oblike našega današnjega boja. Zato se tudi po svojih najboljših mo-čeh vključujejo v delo in prizadevanje vseh organiziranih subjektivnih socialističnih sil
pri uresničevanju zgodovinskih ciljev.ki jih nakazuje naša zveza komunistov in kijih je začrtal naš nepozabni in veliki učitelj Tito. Ob začetku novega obdobja našega dela in premagovanja ovir, v prihodnjih bitkah za dokončno gospodarsko ustalitev in nemote-no rast, v prizadevanjih za poglobitev in več-jo učinkovitost samoupravnega sistema, v boju za krepitev naše enotnosij, naše obrambne sposobnosti in pripravljenosti, se nekdanji borci in aktivisti, skupaj z milijoni zavednih ljudi Jugoslavije, lotevamo nujnih nalog, ki nam jih, kot svobodnim ustvarjal-cem lastne prihodnosti nalagajo potrebe ra-zvoja in nemirni čas v katerem živimo.
Clani naših krajevnih organizacij, kakor tudi celotna zveza iiorcev v občini, vidijo težišče svojega delovanja v sedanjem in bliž-njem obdobju zlasti na področju krepitve in • dograditve samoupravljanja in delegatskega sistema v krajevnih skupnostih, v oživitvi in utrditvi raznih oblik samoupravne in druž-benopolitične organiziranosti v terenskih in hišnih skupnostih, v večji pritegnitvi in usposabljanju občanov in delovnih ljudi v vseh družbenih vprašanjih, dejavnostih in dilemah ter v intenzivnejših oblikah povezo-vanja z združenim delom. Prav na tem po-dročju bodo nekdanji borci in aktivisti tudi vnaprej z osebnim zgledom, z lastnim požr-tvovalnim delom in predlogi, pa tudi z mo-ralnim vplivom prispevali pomemben delež.
Nekdanji borci in aktivisti smo v svojih že zrelih letih priče in soudeleženci v tem nek-daj začetem in še nedokončanem boju, tako ob težkih preizkušnjah kakor ob svetlih zmagah in želimo to tudi ostati.
Marko Peršič