Elektfönska glasbena (sub) kultura Elécttonie m^isic (sub) culture Matej Sande Matej Sande, mag. soc. ped., Pedagoška fakulteta v Ljubljani, Kardeljeva pl. 16., 1000 Ljubljana. Povzetek Članek predstavlja elektronsko glasbeno kulturo, kritiko te kulture in del raziskave, ki je med drugim preučevala tudi značilnosti obiskovanja prireditev elektronske glasbe in povezavo med obiskovanjem prireditev in uporabo sti- mulantov amfetaminskega tipa. V članku je okvirno pred- stavljena metodologija raziskave ter rezultati, ki se doti- kajo značilnosti obiskovanja prireditev elektronske glas- be. Ključne besede: elektronska glasba, subkultura, stimulanti amfetaminskega tipa, mladinska kultura Abstract This article presents the culture of electronic music, the cri- tical view on the culture and part of the research project about the characteristics of night live in the rave subcultu- re. The article describes the connection between the party j^Qß Socialna pedagogika, 2 00 í vol. J, št. 2, str. 107 - 139 going and the use of amphetamine type stimulants. Furt- her on some research results and the research methodolo- gy are presented. Key words: electronic music, subculture, amphetamine ty- pe stimulants, youth culture 1. Uvod V zadnjem desetletju se je hitrost sodobnega življenja močno po- spešila. Ljudje lovijo ure in minute, čas in hitrost postajata vedno po- membnejša pojma. V tekmi s časom se ljudje čedalje bolj oprijemamo tehnologije, ki nam pomaga, da stvari opravimo hitreje, morda tudi lepše in bolj zanesljivo. Ista tehnologija nam posredno pridobljeni čas zapolni z novim delom in nalogami, tako da delamo vedno več. Hitrost je pomembna, hitrost je dobra in ima visoko ceno. Kakšno ceno pa pri tem plačuje človek? Na tehnologijo se je navezal do te mere, da je postal od nje odvisen, v novi dobi pa je poleg tega razvil tudi odvisnost od farmakologije. Človek se je naučil, kako lahko hitro menja razpo- loženja in kako je lahko ob uporabi poživil učinkovitejši v boju s ča- som. Razvila se je potreba po hitrosti, ki je človeka nevarno potisnila na tanko mejo med evolucijo in propadom. Zmožnost obvladovanja hitrosti pomeni krhko ravnotežje zahodnega sveta. Vsako obdobje ima svoje otroke. Generacija, ki je zrasla ob hitrem razvoju računalnikov in telekomunikacij v devetdesetih letih, je naj- bližje tehnokulturi, v kateri imata tehnologija in hitrost osrednje mes- to. To je generacija brez spanca. Premika se v glasnih ritmih elektron- ske glasbe in včasih uporablja poživila. Spanec je lahko ovira za us- peh, saj je ta postal povezan s 24-urnim življenjskim stilom. Narediti čim več, da boš lahko porabil čim več. Poživila odpravljajo spanec, omogočajo delo in zabavo ter premagujejo strah in negotovost. Potreba po hitrosti in učinkovitosti je še posebej izražena v novi ekonomiji podjetij, ki se ukvarjajo z informacijsko tehnologijo in trže- njem informacij ali storitev po Internetu. V tako imenovanih dot.com- ih je delavnik 24 ur na dan, ljudje pa delajo v pregradah, ki omogočajo nadzor in prihranek prostora. Boj za uspeh, potreba po zbranem delu na računalniku in potreba po natančnosti so v tovrstno ekonomijo kot stranski učinek pripeljali sintetična poživila in heroin. Nova ekono- Matej Sande: Elektronska glasbena (s ub) kultur a__/_/_/ mija deluje tako, kot bi bila na poživilih, pišejo gospodarske revije The Economist in Business Week. V devetdesetih letih smo doživeh povečano proizvodnjo in širjenje uporabe sintetičnih drog v vzhodnoevropskem prostoru. Povečevanje priljubljenosti uporabe drog lahko pripišemo tržnim elementom po- nudbe in povpraševanja na področju prepovedane zabave in užitkov. To pa je prineslo nove težave na področju obravnavanja in prepozna- vanja odvisnosti od novih sintetičnih drog. Uporaba metamfetamina povzroča eno najhujših odvisnosti od psihoaktivnih snovi in nastanek t.i. "amfetaminskih psihoz" oziroma stanj, podobnih psihotičnim sta- njem (preganjavica, neutemeljen strah, motnje spanja ...). Nove vrste drog in novi načini njihove uporabe kažejo na potrebo po novih vrstah preventive ali po spreminjanju obstoječih modelov. Politika zmanjše- vanja škode ponuja eno izmed možnosti za obravnavanje uporabni- kov na področju primarne in sekundarne preventive. Ker je uporaba novih sintetičnih poživil povezana z življenjskim stilom nekaterih sku- pin ljudi v času po letu 2000, je pomembno prepoznavanje razvoja mladinske kulture in razhčnih stilov, ki izhajajo iz te kulture. Hitrost informacij, življenja, telekomunikacij se povečuje in poživila so pri nekaterih ljudeh kemijska pomagala za preživetje v informacijski druž- bi ali kemijska vzpodbuda na celo noč trajajočih zabavah z glasno elektronsko glasbo. Moto zahodne civilizacije je zadnje čase "Hitrejše je boljše". Naj- bolj se to opazi pri razvoju sodobnih tehnologij. Proizvajalci tekmuje- jo med seboj, komu bo uspelo na trgu prej predstaviti hitrejši proce- sor, hitrejšo grafično kartico ah boljšo, za hitrost optimizirano pro- gramsko kodo. Gonilo razvoja tehnologije je prav hitrost. Hitrost do- besedno poganja informacijsko družbo. Zato se ne smemo čuditi, če sta uporaba sodobnih sintetičnih drog in razvoj novih psihoaktivnih substanc največkrat usmerjena prav v poživila. Potreba po hitrosti je povezana z očaranostjo nad sodobnimi poživili. Danes uporablja poživila velik krog različnih ljudi, ki si zaradi raz- hčnih razlogov prizadevajo za podaljševanje časa in intenzivnosti svojih občutij. Tako smo prišli do naslednjega pojma, ki dopolnjuje hitrost. Intenzivnost časa, intenzivnost občutij in doživetij, vse to v najkraj- šem možnem času in po možnosti poceni. Vse to pa vodi v težave, ki nastopijo pri ljudeh zaradi iskanja intenzivnosti in hitrosti z novimi in starimi sintetičnimi poživih. Ljudje se ob uporabi poživil srečajo s j^Qß Socialna pedagogika, 2 00 í vol. J, št. 2, str. 107 - 139 problemi, ki jih na začetku niso pričakovali, problemi pa so navadno povsem nasprotni željenim učinkom in ustvarjajo nevarne stranske produkte kemijske generacije. Mladi se v zadnjem času srečujejo s hitrostjo na vsakem koraku. Obkrožajo jih vedno hitrejši pretok informacij, hitrejši ritem življenja in hitrejša glasba. 2. Elektronska glasbena kultura čustvo, ki smo ga izbrali, je ekstaza. Hrana, ki smo jo izbrali, je ljubezen. Odvisnost, ki smo jo izbrali, je tehnologija. Pomen, ki smo ga izbrali, je znanje. Politika, ki smo jo izbrali, je apolitika. Družba, ki smo jo izbrali, je utopija, čeprav vemo, da je nikoli ne bo. Mogoče nas sovražiš. Mogoče nas preziraš. Mogoče nas ne razumeš. Mogoče ne veš za nas. Upamo samo, da nas ne obsojaš, kajti mi tebe ne. Nismo razo- čarani. Nismo kriminalci. Nismo zasvojenci. Nismo naivni otroci. Smo ogromna, globalna, plemenska skupina, ki presega človeške zakone, geografske omejitve in čas. Smo množica. Ena množica. Svetovni rejverski manifest, www.drogart.org Množična prireditev elektronske glasbe Matej Sande: Elektronska glasbena (s ub) kultur a _/_/_/ Mladinska kultura danes ni več preprosto razdeljena na akterje (pri- padnike mladinske kulture) in različne subkulture s svojimi značil- nostmi (stilom, usmerjenostjo, političnostjo). Zakaj? Sodobna mladin- ska kultura je za razliko od pretekle mnogo bolj razvejana, mogoče manj politično angažirana in predvsem v večjem delu dovzetna za no- ve tehnologije in njihovo integracijo v (sub)kulturni prostor. Globali- zacija je subkulturam omogočila povezovanje, rast in hitrost izmenja- ve informacij, ki bi si jo v preteklosti težko predstavljali. Mogoče je to odvzelo delček prvotne avtentičnosti in subkulturnosti, vendar je do- ločene subkulture bolj kot kdaj koli prej približalo glavnemu toku mla- dinske kulture. Na subkulture lahko danes gledamo kot na prepleteno matriko, ki je v določenih delih (proizvodnja dobrin, umetniško ustvar- janje in poustvarjanje, promocija) močno integrirana v potrošniško družbo. V določenih delih je npr. subkultura "rejverjev" močno pove- zana s potrošnjo dobrin (prireditve, glasba, publikacije, obleka, opre- ma, droge). Subkultura rejva ima v prostoru sodobne mladinske kulture pose- ben pomen. Stankovič (1998) jo opredeljuje kot "ključno mladinsko subkulturo, ki je nastala v devetdesetih letih in kot takšna odraža bist- veni spekter vrednot tistega dela populacije, ki je zaradi svoje mla- dosti in neobremenjenosti najbolj odprt in hkrati tudi najbolj kritičen do značilnosti svojega časa ... zaradi senzibilnosti njenih članov raz- kriva spekter morda osrednjih značilnosti našega sveta." Pri razumevanju rejv subkulture si lahko pomagamo s pojmom frag- mentacija. Fragmentacija subkulture pomeni postopno razslojevanje oziroma ločevanje posameznih skupin akterjev glede na glasbeni stil, oblačenje itd. Elektronska glasba se je v svojem razvoju od začetkov petdesetih let pa do danes izrazito delila (fragmentirala) na več pod- skupin. Glavne podzvrsti sodobne elektronske glasbe so: tehno, haus in trens. V Slovenijo je elektronska glasba prišla nekoliko z zamikom, okrog 1991. leta (prvi večeri elektronske glasbe v klubu R4). Prav tako to velja tudi za večje prireditve elektronske glasbe, ki so se pri nas začele 1994. leta (Rozina, 1999). Od takrat lahko v Sloveniji govorimo o hitrem razvoju elektronske plesne kulture, sovpadanju s tujimi trendi in razvijanju lastnih specifičnih elektronskih glasbenih stilov. Priljubljenost določenih podzvrsti je povezana tudi s komercializa- cijo določenih zvrsti glasbe (tehno, haus) in po Calafatu z asimilacijo v t.i. industrijo nočne zabave (nighthfe industry) (Calafat, 1998). Ro- j^Qß Socialna pedagogika, 2 00 í vol. J, št. 2, str. 107 - 139 mercializacija v primeru elektronske glasbe pomeni prilagoditev po- trebam komercialnih tokov in okolij, kjer lahko kupujemo tovrstno glasbo. V zadnjem času lahko opazimo izrazito popularnost določenih producentovin izvajalcev, ki so s svojo sprva "andergraund" elektron- sko glasbo prodrli do najbolj komercialne oblike (re)produkcije - upo- rabo elektronske glasbe v oglasih znanih proizvajalcev. Krog komer- cializacije se tako sklene v simbiozi elektronske glasbe in potrošniške kulture. Lahko bi rekli, da sta s tem elektronska glasba in posledično tehno gibanje izgubila nekaj avtentičnosti, entuziazma in spontanosti, kar ju je označevalo na samem začetku obstoja (prav tam). Omenjene "osnovne" podzvrsti (tehno, haus in trens) izvajajo kot samostojne enote največkrat na množičnih prireditvah elektronske glasbe v Sloveniji. Poznamo še druge oblike elektronske glasbe, kot so: dram&bejs, brejkbit, esid, UR garaž, džangl, hardkor, progresiv, trip hop, hip hop, ambient, trajbal... Zanimiva je nadaljnja fragmen- tacija prej omenjenih treh zvrsti, ki se najpogosteje vrtijo na sloven- skih plesiščih. Haus lahko na primer razdelimo na hard haus, melov haus, dip haus itd. Prav tako se naprej delita tudi tehno in trens. Fragmentacija pomeni tudi ločevanje glede na oblačenje, starost itd. Na splošno, so recimo poslušalci (plesalci) haus glasbe nekohko starejši, premožnejši in bolj elegantno oblečeni. S tehno glasbo se po- vezujejo večinoma mlajši poslušalci in raznobarvno, pisano oblačenje ter poslikave, uporaba raznih svetlobnih pripomočkov, čevljev z viso- kimi podplati itd. Fragmentacija lahko vključuje tudi uporabo razhč- nih drog na plesiščih. Haus glasbi se po anekdotskih zapisih tako pri- pisuje uporaba kokaina in marihuane, na tehno plesiščih pa se upo- rablja več amfetaminov in MDMA. Povezovanje točno določenih drog s stilom elektronske glasbe je bilo opazno na sceni džangl glasbe v Angliji, ko je ekstazi nadomestila uporaba kokaina in marihuane, kar se "ujema z zelo živimi sintesajzerskimi teksturami te podzvrsti elek- tronske glasbe in hiperprostorskimi pobegi miksov^ ter napetimi rit- mi brez končne osvoboditve" (Reynolds, 1997). Morda je prav to razslojevanje oziroma dezintegracija stilov spod- budila nove možnosti za ustvarjanje na področju elektronske glasbe, za katero se v tem trenutku zdi, da nima meja v prepletanju osnovne elektronske matrike in nastajanju novih stilov oziroma bolj ali manj ' "Miksanje" oziroma mešanje glasbe. Prehodi, kijih didžeji naredijo med dvema različnima "komadoma". Matej Sande: Elektronska glasbena (s ub) kultur a _/_/_/ trdih podzvrsti. Če spremljamo razvoj elektronske glasbe, ne moremo govoriti o krizi, ki bi nastala zaradi pomanjkanja idej, izvajalcev ozi- roma akterjev elektronske glasbene kulture. V nasprotju s tem lahko opazujemo vrsto ponovitev in osvežitev že nekoliko preživetih elek- tronskih glasbenih stilov in stalno vračanje dela izvajalcev nazaj po sveže ideje za prihodnje izdaje. Seveda je adaptacija glavnemu toku kulture ah obratno asimilacija elektronske glasbe v glavni tok prines- la tudi veliko denarja. DJ-ji, promotorji, organizatorji in lastniki dis- kotek so glavni komercialni akterji plesne (sub)kulture, saj so postali del industrije zabave, v kateri se pretakajo ogromne količine denarja. Posledično z rastjo nekega gibanja postajajo potrošniki vedno bolj zahtevni, kar žene lastnike zabavne industrije v vedno nove projekte, da ostanejo na površju rastoče ponudbe klubske zabave. V nadaljevanju se bomo usmerih v prostor elektronskih subkultur, oziroma bolj natančno, v tehnokulturo - "kulturo tehna" (Strehovec, 1998), v ožjem smislu v prostor prireditev elektronske glasbe. "Teh- nokultura je kulturni model, v katerem je tehnologija postala skupaj s tehnoznanostmi in tehnomitologijami integrirana v vse kulturne vse- bine; to je postalo mogoče v trenutku, ko je tehnologija postala spek- takelska in kreativna, zato v določenem smislu tudi soft in ironizira- na, namreč odrešena svojih "trdih" aplikacij v produkciji uporabnih predmetov; podobno velja tudi za tehnoznanosti, ki so v določenem smislu umetniško-estetsko-kreativne in niso več zavezane merilom resničnega in neresničnega" (prav tam). Sodobne oblike elektronske glasbe in subkultura rejva so del tehnokulture in predstavljajo njen glasbeni del. Če je tehnokultura eksplozija tehnologije, digitalnih po- vezav in virtualne realnosti oziroma sinteza tehnologije, umetnosti in znanosti, potem je njen glasbeni del navduševanje nad elektronskimi glasbenimi zvrstmi kot možnostjo, ki jo lahko ponudi le razvoj tehno- logije. Seveda je rejv gibanje oziroma subkultura veliko več kot le na- vduševanje nad glasbo. Gre za potovanje proti enosti, enotnemu glo- balnemu plemenu, ki je praviloma boljše kot trenutna ureditev siste- ma. Gre predvsem za enakost, ljubezen in nenasilje do drugačnih, elektronska glasba pa vse skupaj povezuje, zaokrožuje in omogoča množično ah posamično katarzo. Subkulture, ki vztraja pri nas že več kot desetletje, ne bomo opiso- vali iz čistega navdušenja nad elektronsko glasbo, rejverji in njeno (re)produkcij o, ampak predvsem zaradi povezave z uporabo novih in j^Qß Socialna pedagogika, 2 00 í vol. J, št. 2, str. 107 - 139 Starih sintetičnih drog, ki so v sicer "idilično" in nenasilno subkulturo vpeljale dejavnike tveganja in potencialne nevarnosti za posamezne- ga udeleženca. Povezava sintetičnih drog in elektronske glasbe je pre- prosto edini razlog za vmešavanje v subkulturo, ki se sicer s stališča varnosti ne bi dosti razlikovala od povprečne slovenske vaške veseh- ce, množične prireditve ali rok koncerta. Preden pa si ogledamo nači- ne poseganja v to subkulturo, si poglejmo njene ključne nosilce ter tehnologijo in vrednote, ki jo spremljajo. 2.1, Plesna subkultura Dokler ne vzide sonce in ožge naših oči z razkritjem vse resničnosti sveta, ki ste jo ustvarili za nas, se prepuščamo silovitemu plesu s sestra- mi in brati v praznovanju svojega življenja, kulture in vrednot, v kate- re verjamemo: Mir, Ljubezen, Svoboda, Tolerantnost, Enotnost, Har- monija, Ekspresivnost. Odgovornost in Spoštovanje. Svetovni rejverski manifest, www.drogart.org Haus zabava. Mladi v zahodnem svetu in tretjem tisočletju so dediči družbe, ki jo lahko opredelimo z izrazi: potrošnja, izobilje in hitrost informacij. Mladi so tako del družbe, v kateri sta prosti čas in zabava prevladujoči vred- noti v socialni strukturi. Zakaj? V nasprotju z vrednotami družbe, ki so Matej Sande: Elektronska glasbena (s ub) kultur a__/_/_/ usmerjene v proizvodnjo in delo, je prosti čas (prostost, zabava) usmer- jen v regeneracijo moči individualnih kakovosti, ki jih prikrivajo ali zatirajo delovni pogoji (Calafat, 1999). Calafat pojmuje prosti čas kot potencialni uspeh v družbi blaginje in kot prostor, kjer so posamezni- ki osvobojeni obvez, ki jih nalagajo delo, predpisi in rutina. Posamez- niki se lahko v svojem prostem času svobodno odločajo o aktivnostih, ki lahko razvijajo (ali pa tudi ne) potenciale za razvoj posameznika. Kakšno zvezo ima prosti čas s plesno subkulturo? Prosti čas je med drugim tudi čas za porabo sredstev, pridobljenih v delovnem procesu, kar pomeni razmeroma veliko sredstev na trgu prostega časa. Če se usmerimo na mladinsko kulturo, gre predvsem za ponudbo zabavne industrije in asimilacijo te industrije v elemente mladinske kulture, kot so glasba, stil oblačenja in izbor spremljajoče tehnologije (ure, predvajalniki, mp5, DVD, računalniki ...). Zabavna industrija se ne- nehno razvija in igra aktivno vlogo v oblikovanju življenjskih stilov. Del tehnokulture lahko poimenujemo subkultura rej va. Rej v v ož- jem pomenu besede pomeni celo noč trajajočo zabavo z glasno tehno ali kakšno drugo obliko elektronske glasbe, v širšem pomenu pa pre- pričanje, zavest globalnega plemena in pripadnost temu plemenu - subkulturi rejverjev. Na zabavah se lahko zbere od nekaj deset do mi- lijon in več ljudi, ki večino zabave preplešejo na enem ali več odrih (sobe, šotori, nadstropja) z različnimi zvrstmi elektronske glasbe. Kon- cept rejva večinoma temelji na senzornem "overdozu", kar pomeni zelo glasno glasbo (do 140 dE), stroboskope, laserje, platna, na katera projecirajo različne animacije itd. Sinteza glasne glasbe in videona- prav lahko dvigne ljudi v spremenjena stanja fizične in psihične ek- sistence.^ "Rejv je resnično oblika generalke ali aklimatizacijska stop- nja za virtualno realnost; rejv prilagaja naše živčne sisteme, privzgaja naš zaznavni in čutni aparat na hitrost, preoblikuje nas v smeri post- humne subjektivnosti, ki jo zahteva in povzroča digitalna tehnologija" (Strehovec, 1998). Stankovič izhaja iz postavke, "da je rejv subkultura, podobno kot druge subkulture, kritičen odziv mladih na svet okoli njih, kot takšen pa lahko odpre vrata zanimivim uvidom v značilnosti našega časa kot takega" (Stankovič, 1998). Živimo v svetu hitrosti, odlaganja užitkov in akumulacije kapitala, brez časa za trošenje ah praznjenje. Tako je ТЛе official rave FAQ http://www.hyperreal.org/raves/altraveFAÇ.html j^Qß Socialna pedagogika, 2 00 í vol. J, št. 2, str. 107 - 139 "posameznik prisiljen nenehno odlagati trenutek užitka v neko nedo- ločljivo prihodnost" (prav tam). Nasprotovanje imperativu neskončne akumulacije (Bataille po Stankoviču, 1998) se še posebej kaže pravna manifestaciji originalnega in kasneje fragmentirane ga rejv gibanja. Življenje v sedanjosti, izraba trenutka, trošenje denarja in uživa- nje drog ter največji možni užitek zabave je oblika odpora mladih proti svetu staršev. Če to primerjamo s Calafatovim alternativnim pojmo- vanjem uspeha v sistemu blaginje kot zmožnostjo upravljanja in pre- življanja prostega časa, je rejv neskončna hedonistična veselica seda- njega trenutka, polnjenje baterij za naslednji delovni teden in sproš- čanje latentnih želja lastne skrite ekstravagance. Vsekakor je rejv kultura, navkljub svoji hedonistični naravnanosti, nekaj, kar opozarja na dileme sedanjosti in negotove prihodnosti. Pretirani individuali- zem, negotovost, boj za uspeh, pomanjkanje človeških odnosov in bli- žine so nekateri izmed problemov, ki jih je prvotna subkulturna ideja rejva izpostavila kot predmet svojega kvazinasprotovanja. Vsekakor je presenetila sociologe v času, ko se je zdelo, da so vse velike subkul- ture izumrle in živele samo še v neo-podaljških devetdesetih let. Rejv kultura je v svoji evoluciji "posvojila" sintetična in naravna poživila, ki omogočajo celo noč trajajočo zabavo ter krepijo občutke sreče in pripadnosti. Uporaba drog na prireditvah ni pravilo, vendar so takšne prireditve najbolj množično prizorišče uporabe drog v so- dobni kulturi. Sodobna plesna in rekreativna^ uporaba sintetičnih drog je zahtevala tudi spremembo v ritualih uživanja oziroma v plesnih ritualih po zaužitju substance. "Kombinacija droge z glasbo in plesom lahko sproži transu podobno stanje, ki je morda podobno plemenskim ritualom ah cerkvenim obredom. Droga raztopi notranji dialog in znot- raj tega zavedanje samega sebe, kar dopusti glasbi in gibom, da se zlijejo in ustvarijo poživljajoč občutek skupnega obreda. Izkušnja je drugačna, kot če drogo uporabimo na samem s prijatelji, morda zara- di povečanega vnosa kisika med plesom. Sproščanje negativnih ob- čutkov med plesom pod vplivom droge je redko, verjetno zaradi vzdušja na zabavi" (Saunders, 1997). 4zraz rekreativna uporaba drog se v zadnjem času uporablja za označevanje manj pogoste uporabe predvsem plesnih drog pri skupini ljudi, ki izhajajo iz drugačnega socialno-ekonomsko-kulturno-političnega okolja kot npr osebe, odvisne od prepovedanih drog (Dekleva, i 999). Rekreativna uporaba se povezuje tudi z uporabo drog v določenih časovnih obdobjih (praviloma med vikendi) in na prireditvah elektronske glasbe. Matej Sande: Elektronska glasbena (s ub) kultur a__/_/_/ Nova kultura ima na velikem odru didžeja, ki na ples prinese svo- jo vizijo in je sestavni del elektronske kulture. Didžej je sodobni gu- ru zabave, ki uravnava in nadzoruje energijo celotnega plesnega do- gajanja. Plesalci opišejo energijo z "the vibe", nekakšnim gibanjem, pozitivno frekvenco, ki se širi med vsemi udeleženci zabave. Del ener- gije zabave je povezan z občutkom, kako posamezni plesalec doje- ma počutje skupine ostalih. Drugi del vajba je lastno počutje, ki spet vpliva na dojemanje emocij ostalih plesalcev. Počutje na rejv zabavi lahko dojamemo z ali brez ekstazija in ostalih SAT. Dober vajb pomeni dobro zabavo, slab pa, da je bila zabava prekinjena za- radi prihoda policije, slabih didžejev, slabega ekstazija itd ... Vodilo sodobnih plesalcev je PLUR, kar je kratica za Peace, Love, Unity in Respect, pojme, ki so v rejv kulturi visoko cenjeni. "Današnji glasbeni tehno je instrumentalen, praviloma never- balen, repetitiven, monoton, s poudarkom na prek naravnih meja stopnjevanem sintetičnem ritmu; zanj je značilno tudi opuščanje melodije, teme v njem se ponavljajo v neskončnih zankah brez raz- vidnega začetka in konca, udarci in basi vplivajo na hipnotično učin- kovanje, ki ne vpliva le na sluh, ampak prežema vsa vlakna telesa. In prav to telo je pogosto usmerjeno v skupinski trans in simulacijo (psevdo)vudujskih ritualov, je zato temeljni „objekt" glasbenega in psihosocialnega učinkovanja tehna. To je predvsem plešoče telo, ki skuša uskladiti nihanje telesa s sintetičnimi strojnimi frekven- cami v novodobnem „gesamtkunstwerku" v obliki rejvarskih pa- rad..." (prav tam). Rejv se v svoji produkciji in manifestaciji opira na tehnologijo. Produkcija glasbe temelji na mešanju digitalnega in analognega po računalnikih, samplerjih, gramofonih in ritem strojev prehajanja v neko novo, hitro, glasno in stimulativno obliko. Tehno je ena izmed oblik elektronske glasbe, ki je ritem zvečala do maksimuma, didžeji pa na svojih "setih" ritem stopnjujejo do vrhunca, ki ponavadi po- meni konec zabave ali prehod na novo lokacijo "afterpartija", kjer se lahko vrti bolj umirjena "comedown" glasba. Tehno je torej najmoč- nejša vez rejva s tehnokulturo in fascinacijo nad elektronsko pro- dukcijo glasbe, grafike in grobo arhitekturo tovarniških hal, skladišč ter opuščenih tunelov podzemnih železnic. Za (preventivno) pose- ganje v kulturo ah gibanje s kulturo je tako pomembno poznavanje kulture, akterjev, stila in nevarnosti sintetičnih poživil. j^Qß Socialna pedagogika, 2 00 í vol. J, št. 2, str. 107 - 139 2.2. Hitro potovanje nikamor: kritika rejv kulture Kritika rejv subkulture se nanaša na že omenjene PLUR pojme lju- bezni, miru, enosti in spoštovanja, ki jih sponzorira uporaba SAT. Re- ynolds (1997) v svoji kritiki rejv kulture poudarja utopičnost prvotnih pojmov povezovanja, enotnosti in sreče ter nezmožnost doseganja pr- votne obljube. Označuje jo kot prehod od živih sanj v živo smrt in s tem opisuje temeljno idejo rejv kulture kot protislovje pojmov (prav tam). Ključne pojme postrejverske subkulture opredeljuje z nepre- hodnostjo izkušnje rejva in aseksualnostjo sodobne elektronske glas- be. Ta dva elementa označuje kot sestavni del nihilistične in antihu- manistične postrejverske subkulturne izkušnje. Opredelitev neprehodnosti se nanaša na pomanjkanje objekta in resničnosti znotraj sodobne (že fragmentirane) rejv kulture, na kult pospeševanja brez doseganja končnega cilja ter ustvarjanje občutkov brez konteksta. "Rejv subkultura nima nobenega cilja, razen lastne propagande" (prav tam). Reynolds opisuje bistvo rejva kot tavtologijo: rejvanje je praznova- nje praznovanja. Droge so v največ primerih potrebne, da živčni sis- tem zdrži pritiske svetlobnih in zvočnih dražljajev ter jih povezuje v neko vseobsegajočo in prijazno novo resničnost. Premik od živih sanj do žive smrti opisuje s stanjem, ki sledi uporabi stimulantov amfeta- minskega tipa. Upadh obrazi, shujšana telesa in kish ostanki nekaj ur trajajočih nasmehov, ki se vedno znova soočijo z nenadnim in večino- ma precej grobim padcem ugodja, ki ga je povzročala droga (prav tam). Portnoy (1999) kritizira nekatere vidike rejv kulture, ki vztrajajo na zmotnem (utopičnem) prepričanju, da je možen pobeg iz potroš- niške družbe konca tisočletja, ki bo hkrati prinesel tudi pozitivno za- vest, kako je mogoče spremeniti in izgraditi boljši (manj krivičen, manj sovražen, manj onesnažen) svet. Najbolj učinkovite kritike rejv kultu- re Portnoy ne vidi v omenjeni antimaterialistični spiritualnosti, tem- več v poizkusih kljubovanja estetskim in fizičnim lastnostim glavne kulture. Kljubovanje morda ni najbolj transparentno in artikuhrano sporočilo rejv kulture, vendar ga lahko zaznamo kot hedonistično ide- jo harmonije in ekstaze, ki nadomešča radikalni konflikt dveh kultur (prav tam). Reynolds opisuje nekonfliktnost v povezavi s SAT kot sproščanje dopamina in serotonina v energiziranju (fleširanju) izlivov evforije. Matej Sande: Elektronska glasbena (s ub) kultur a _/_/_/ Nekonfliktnost in brezciljnost subkulture označuje kot "skoraj kemič- no programirano v MDMA" (Reynolds, 1997). MDMA naj bi poleg dru- gih učinkov spodbujal neko prosto lebdečo vnemo, prepričanje, da je vsaka še tako divja frekvenca elektronske glasbe numinozno nabita s pomenom. Naslednja faza uporabe poživil (spuščanje ob pomanjka- nju monoaminov) po preplesani noči povzroči streznjujoč občutek ne- smiselnosti in praznine, ki vzdržuje potovanje na mestu in nekonflikt- nost subkulture. Reynolds zato rejv kulturo pojmuje kot dokončno post- moderno izkušnjo kulture brez vsebine in veličastno izgubo energije in resursov v praznino (prav tam.) Rejv kultura je tako, sledeč kriti- kam Reynoldsa in Portnoya, neprehodna, ne vodi v odrešitev ali spre- membo, temveč zgolj v trenutne prebhske sobotnih noči, ki sestavlja- jo vedno ponavljajoči se cikel prireditev elektronske glasbe. Na začetku nas je priteg- nila glasba. Oddaljeni, grme- či, pridušeni, odmevajoči rit- mi so bili primerljivi z bitjem materinega srca, ki pomirja otroka v maternici iz betona, jekla in električne napeljave. Pritegnilo nas je nazaj v ma- ternico in tam, v vročini, vla- gi in temi smo sprejeli, da smo vsi enaki. Ne samo s te- mo in s samimi sabo, ampak z glasbo, kije udarjala v nas in prešla skozi našo dušo. In tam nekje pri 35 Hz občuti- mo roko Boga na naših hrb- tih, ki nas poriva naprej. Po- riva nas, da porinemo sebe in okrepimo naše mišljenje, te- lo in dušo. Usmerja nas, da se obrnemo k ljudem poleg, da združimo roke, jih skupaj dvignemo in delimo nekon- trolirano radost, ki jo čutimo ob ustvarjanju čarobnega Plesalka na partiju Socialna pedagogika, 2 0 0 1 vol. 5, št. 2, sir, i 07 - 139 mehurčka, ki nas za en večer ščiti pred grozotami, zločini, sovraštvom in onesnaženostjo sveta, v katerem živimo. In v tem trenutku, s temi prvinskimi spoznanji, se je vsak od nas v resnici rodiV V odlomku iz svetovnega rejverskega manifesta je poleg potrditve pisanja o neprehodnosti (hedonizem, zaščita pred grozotami, čarobni mehurček) opazna še druga tema kritike: aseksualnost rejv kulture. Vračanje v maternico Reynolds razlaga kot zavidanje klitorisa v so- dobni subkulturi. Parafraziranje Lacana (Bowie po Reynoldsu, 1997) opisuje ženske kot "neprestano gibajoče se stroje, ki so programirani, da proizvajajo lastno ekstazo". Reynolds vidi povezavo z elektronsko glasbo v neprekinjenem bombardiranju z dražljaji na plesiščih, ki naj bi odražali bistvo subkulture - ekstazo ob želji za nedosegljivim. Nedosegljivost, hlepenje in potovanje brez premikanja označujejo npr. vokali v house glasbi, ki spominjajo na orgazmično ječanje in vzdihovanje, kar proži stanja neprehodne zaljubljenosti. "Ekstatični ženski vokali ne označujejo poželjive ženske, ampak, podobno kot v gejevskem disku, hiperorgazmično navdušenje, s katerim se identifi- cira moški, nekaj, po čemur hrepeni in proti čemur se dviga" (prav tam). Seveda glasba ne more biti glavni krivec aseksualnosti subkul- ture rejva. Stimulanti amfetaminskega tipa veliko pripomorejo k ne- prehodnosti in aseksualnosti. Drugi Reynoldsov vidik aseksualnosti se nanaša na predojdipsko nedolžnost, ki se kaže v posnemanju infantilnega oblačenja (predvsem tehno populacije), otroškega govorjenja, otroških pričesk, otroškega "nakita" in v posnemanju japonskih "nepornografskih" anim kot sim- bola nedolžnosti in otroške (v primeru anim nekoliko erotične) lepo- te. Reynolds opisuje povezavo SAT s kultom predseksualne nedolžnosti. Amfetamini naj bi bih anoreksična droga, ki zatre apetit skupaj z željo po spolnosti. "Spid in ekstazi ne zanikata telesa, temveč krepita ugod- je fizične ekspresije, hkrati pa popolnoma izpraznita seksualno vsebi- no plesa. To omogoča regresijo do polimorfnega nedolžnega telesa brez organov. Predvsem moškim vmesnik droga/telo defalizira telo ter povzroča očarane in mehkužne gibe" (prav tam). Reynolds vidi v uporabi stimulantov amfetaminskega tipa na plesiščih feminizacijo moškega in nepotrebnost ženskega lika v vrhuncu zabave. Povezavo išče tudi v subkulturah, povezanih z amfetamini. Modi v Angliji so 'Svetovni rejverski manifest, www.drogart.org _M a Le j S a ri d e : li le k l r o n s ka glasbena (s ub) k u 11 u r a_ 121 izstopali po urejenem oblačenju, ki je bilo zelo podobno pri obeh spolih, in drži, s katero so impresionirali in ne osvajali svoje sub- kulturne kolege. Plesalci elektronske glasbe naj bi bili tako bližje samozadovoljnemu, masturbacijskemu plesu s ponavljajočimi se trzljaji kot snubitvenim ritualom, ki jih dramatizira večina plesov (prav tam). Vseeno je pogled na haus plesišče povsem drugačen kot pogled na tehno zabavo, ki bolj spominja na aseksualno družno plemen- sko potovanje (nikamor?). Oprijete obleke in elegantna (a kljub te- mu posebna) oblačila izražajo svojevrstno dvorjenje in zapeljeva- nje, za katerega ni nujno, da se ne konča s spolnim odnosom. Ko- kain, pogosta droga na house partijih, za razliko od SAT omogoča spolne odnose in vnaša več neposredne "seksualne energije". V zad- njih nekaj letih je bila uporaba SAT na množičnih gejevskih parti- jih v ZDA povezana z epidemijami HIV in HEP virusov med homo- seksualnimi moškimi. Uporabo amfetamina in metamfetamina so raziskovalci (Case, 2000) povezovali z nezaščitenimi in bolj agre- sivnimi analnimi spolnimi odnosi na ali po zabavah, kar je imelo za posledico širjenje okužb med homoseksualci. Amfetaminov ta- ko ne moremo vedno povezovati z nezmožnostjo za spolne odnose ter nedokončanim aktom vabljenja in neprehodnosti. Izrazito neprehodnost in ujetost v lastno subkulturo označuje življenje pripadnikov rejv kulture, ki se s pomočjo kemijskih po- magal (MDMA) zaljubljajo vsak vikend in se nato sredi tedna sre- čujejo s krizami in z zlomljenim srcem. "Milijoni otrok po Evropi se še vedno vozijo na tem vrtiljaku čustev. Vedno čakajo na nasled- nji zmenek z ekstazijem, umirajo za čustvi, odvisni od ljubezni, za- ljubljeni v ... nič" (Reynolds, 1997). Vožnjo po kulturi sodobne elektronske glasbe lahko zaključimo s citiranjem "vojs animatorja" MC Flasherja nad polnim plesiščem največjega izmed slovenskih klubov: "Anyway, OR, now, what I want you to do today is just relax ... relax, close your eyes, OR, your eyes are closed? Good, now ... I want you to just clear your mind, clear your mind, OR. Now lets go somewhere we never went before. Lets go to the complete peace. The time to explore and discover has just began. In the future we will conquer the stars. The future is now and we are the stars." pedagogika, 200 1 vol. 5, šl. 2, sLr. 107 - 139 5. Problem, hipotezi in namena raziskave v nadaljevanju bo predstavljena metodologija in izbrani rezultati raziskave "Uporaba amfetamina in metamfetamina ter drugih drog v Sloveniji". Del raziskave je preučeval lastnosti obiskovanja priredi- tev elektronske glasbe v Sloveniji v letu 2000. Uporaba sintetičnih drog v Sloveniji je razmeroma nov in nerazis- kan pojav. Dosedanje domače raziskave po metodologiji ESPAD-a od leta 1995 do leta 1999 (Dekleva, 1998; Urad RS za droge, 2000) na področju drog kažejo na povečano uporabo ekstazija, v zadnjem času pa tudi na povečanje uporabe amfetaminov. V tujini (EMCDDA, 1998) se je rast uporabe ekstazija ustalila v državah, kjer je bila prej v naj- večjem porastu. V državah, kjer rast uporabe v preteklosti ni bila tako visoka, pa se postopno povečuje. Povsod pa so zaznali rast uporabe amfetaminov, kar v prihodnosti nakazuje možnost največje nevarnos- ti na področju uporabe poživil (amfetamina, metamfetamina) in ne več na področju uporabe ekstazija. Uporaba sintetičnih drog je najbolj množična in izstopajoča na več- jih in manjših prireditvah elektronske glasbe, kjer se najpogostejše srečujemo s tveganji in nevarnostmi, ki jih povzroča uporaba stimu- lantov amfetaminskega tipa. Za poznavanje (sub)kulture, v kateri lahko načrtujemo intervencije, je pomembno poznavanje lastnosti obisko- vanja in povezava obiskovanja prireditev z uporabo sintetičnih (in dru- gih) drog. Prva raziskovalna hipoteza je označevala povezavo med po- gostejšim obiskovanjem prireditev elektronske glasbe in večjo (bolj pogosto) ter bolj tvegano uporabo sintetičnih drog. Druga raziskoval- na hipoteza, ki se je dotikala obiskovanja prireditev elektronske glas- be, je preverjala povezavo med razhčnimi dajanji prednosti znotraj elektronske glasbe in glede najljubše droge. Osrednji namen naloge^ je bilo raziskovanje uporabe plesnih (sin- tetičnih) drog med obiskovalci prireditev elektronske glasbe. Zani- mala nas je pogostost uporabe drog, način uporabe drog in značilnosti obiskovanja prireditev elektronske glasbe. Preventivno delovanje, povezano s problematiko sintetičnih drog, se usmerja na nove populacije in nove socialne okoliščine uporabe. Uspešni preventivni programi na področju drog morajo izhajati iz ugo- tavljanja značilnosti uporabe sintetičnih drog. izpostavljeni so samo nameni, relevantni za preučevanje lastnosti obsikovanja elektornske glasbe M a I e j S a a d e : /i le k I r o n s k a glu s bena (s ub ) k u 11 u r a 123 Drugi namen je primerjava stanja v Sloveniji s stanjem v osmih evropskih državah. Stanje v Evropi sta ugotavljali dve Calafatovi raz- iskavi: Night life and recreational drug use SONAR 98 (Calafat, 1999) in Characteristics and social representation of ecstasy in Europe (Cala- fat, 1998). Primerjali smo rezultate raziskave, ki se dotikajo uporabe drog in obiskovanja prireditev elektronske glasbe. 4. Metodologija v raziskavo smo zajeli nereprezentativni vzorec 942 (oziroma po izločitvi neustrezno izpolnjenih anket 928) mladih. Vzorec je poleg preučevane skupine (845) obiskovalcev prireditev elektronske glasbe oziroma uporabnikov sintetičnih drog v Sloveniji sestavljala primer- jalna skupina (97) študentov družboslovnih fakultet. Vzorčenje v pre- učevani skupini je potekalo z uporabo baze podatkov® o obiskovalcih prireditev elektronske glasbe, na podlagi razdeljenih anket na eni večji in treh manjših prireditvah elektronske glasbe v Sloveniji in z razdeljevanjem vprašalnikov, ki so jih prostovoljci (v programu vrst- niškega izobraževanja) Združenja DrogArt posredovali svojim znan- cem in prijateljem. Preučevana skupina je bila tako sestavljena iz treh podskupin, ki so se med seboj statistično pomembno razlikovale. Tabela 1: Spolna struktura anketirancev glede na način zbiranja podatkov. Pred analiziranjem smo preverili zanesljivost in veljavnost podat- kov. Zanesljivost smo preverjali s stopnjo nekonsistentnosti pri odgo- '•Bazo podatkov, na podlagi katere obveščajo obiskovalce o prihajajočih prireditvah, nam je v uporabo odstopilo Društvo za tehno kulturo (DTK) iz Ljubljane. ^ f) ci (lin a pedagogika, 200 1 vol. 5, š 1. 2, sir. 101 - 139 vorih na dve logično povezani vprašanji o uporabi drog. Veljavnost smo preverjali z vprašanjem o izmišljeni drogi. Zanesljivost in veljav- nost dobljenih podatkov sta bili zadostni in primerljivi z dosedanjimi slovenskimi in evropskimi raziskavami o drogah. Iz vzorca smo iz- ključili skupaj 14 vprašalnikov. Za nadaljnjo obdelavo smo upoštevali numerus 928. Vzorec je bil spolno zelo uravnovešen, zajemal je 49,7% žensk in 50,3% moških, razmerje v primerjalni skupini je bilo v primerjavi s celotnim vzorcem manj ugodno (spolno pristransko). Večina anketi- rancev (modus) v proučevani skupini je bila v času anketiranja stara 18 let, v primerjalni skupini pa 20 let. Povprečna starost v celotnem vzorcu je bila 20 let in 4 mesece. V nadaljevanju bomo povsod tam, kjer bomo primerjali različne skupine v proučevani skupini, uporabljali izraze haza (vprašalniki so bili razdeljeni na podlagi baze podatkov), prireditve (vprašalniki so bili razdeljeni na prireditvah) in vrstniki (vprašalnike so mladi razde- ljevali svojim prijateljem in vrstnikom). Ugotovitve bomo povzeli v posameznih točkah, ki se nanašajo na ločena področja obiskovanja prireditev elektronske glasbe. 5. Rezultati: značilnosti obiskovanja prireditev elektronske glasbe Značilnosti obiskovanja prireditev elektronske glasbe smo merih s skupino vprašanj, ki so spraševala po pogostosti obiskovanja priredi- tev, starosti ob prvem obisku, stažu obiskovanja prireditev, najbolj pri- ljubljeni glasbeni zvrsti in razlogih za obiskovanje prireditev. V nada- Tabela 2: Struktura obiskovalcev prireditev elektronske glasbe glede na spol in skupino. M a l e i S a ri de : E le k l r o ri s ka glasbena (sub) kultura 125 Ijevanju nas bo pri temi obiskovanje prireditev zanimal samo del pre- učevane skupine, ki obiskuje prireditve elektronske glasbe. Z upora- bo kontingenčnih tabel smo iz vrste vprašanj, ki sprašujejo po značil- Tabela 3: Starost ob prvem obisku prireditve elektronske glasbe glede na spol in skupino (načine zbiranja podatkov). S'^'^i-O'lna pedagogika, 2 0 0 1 vol. 5, šl. 2, sir. 107 - 139 nostih obiskovanja prireditev, izbrali selektivno vprašanje, ki je izlo- čilo tiste, za katere ni povsem jasno, ali prireditve obiskujejo ali ne. Tako smo domnevno povečali veljavnost podatkov in v preučevani sku- pini dobili numerus 779 oseb, ki jih bomo v nadaljnji obdelavi poime- novali obiskovalci prireditev elektronske glasbe. S.i. Starost ob prvem obisku Tabela 3 prikazuje starost ob prvem obisku prireditve elektronske glasbe glede na razhčne skupine. Najmlajši obiskovalec je ob prvem obisku štel 9 let in najstarejši 36 let. Pri začetni starosti obiskovanja prireditev elektronske glasbe ni statistično pomembnih razlik med spo- loma (t-test). Slika 1 prikazuje začetno starost obiskovanja prireditev glede na spol v celotni skupini obiskovalcev. Iz grafa na sliki je razvid- no, da mladi najpogosteje prvič obiščejo prireditev elektronske glas- be pri šestnajstih letih. V našem vzorcu je pri tej starosti prvič obiskalo tako prireditev 21,6% moških in 19,0% žensk. Med vsemi obiskovalci prireditev elektronske glasbe je prvo opazno povečanje prvega obiska pri starosti štirinajst let. Ko pri starosti šestnajst let prvi obisk doseže najvišjo točko, se proti dvajsetemu letu znižuje in po dvajsetemu letu občutno upada. Slika 1: Starost ob prvem obisku prireditve elektronske glasbe glede na spol (n=769). M a le j Sande: Ii l e k l r o n s k a glasbena (s ub) k u 11 ur a 127 S.2. Pogostost in trajanje obiskovanja prireditev S preučevanjem pogostosti in trajanja obisliov prireditev elektron- ske glasbe lahko dobimo pomembne podatke o integriranosti mladih v subkulturo elektronske glasbe. V Sloveniji potekajo manjše priredit- ve (do 500 ljudi) skozi celo leto vsak konec tedna ah med tednom na različnih lokacijah, vsake dva meseca pa sledi večja prireditev (do 7000 ljudi). V tabeh 4 lahko vidimo pogostost obiskovanja glede na razhčne skupine. Iz podatkov je razvidno, da mladi prireditve največkrat obis- kujejo enkrat na štirinajst dni ah enkrat na mesec. Slika 2 prikazuje pogostost obiskovanja prireditev pri obiskovalcih prireditev elektron- ske glasbe. Mladi prireditve največkrat obiskujejo enkrat na mesec (31,2%), nato enkrat na štirinajst dni (29,0%) in enkrat na tri mesece (20,0%). Mladih, ki največ časa preživijo na "sceni" in najpogosteje (vsak vikend) obiskujejo prireditve, je 11,5%. Tabela 4: Pogostost obiskovanja prireditev pri obiskovalcih prireditev elektronske glasbe v preučevani skupini. Tabela 5 prikazuje trajanje obiskovanja prireditev glede na različ- ne skupine. Najdaljši staž obiskovanja prireditev ima skupina anketi- rancev prek baze podatkov, saj jih največji del (43,6%) obiskuje prire- ditve tri leta ali več. Anketiranci ostahh treh skupin v največji meri obiskujejo prireditve elektronske glasbe eno leto. Predvidevamo lah- ko, da so anketiranci prek baze podatkov nekoliko bolj izkušena po- Socialna pedagogika, 2 0 01 vol. 5, št. 2, str. 107 - 139 Slika 2: Pogostost obiskovanja prireditev elektronske glasbe (n=746). pulacija, ki je na sceni dalj časa ali morda od samih začetkov okrog leta 1994. Daljša navzočnost na "sceni" se povezuje z nekoliko večjim številom starejših anketirancev (nad 20 let) v tej skupini (glej tabelo 15 in 14). Tabela 5: Trajanje obiskovanja prireditev elektronske glasbe glede na različne skupine (načine zbiranja podatkov). Matej Sande: Elektronska glasbena (sub) k altura 129 če združimo vse tri skupine obiskovalcev prireditev elektronske glasbe, lahko vidimo, da največji odstotek anketirancev (35,4%) obis- kuje prireditve več kot tri leta. Tudi ostali del vseh anketiranih obis- kuje prireditve dalj časa, dve leti (27,6%) in eno leto (25,2%). Med obiskovalci prireditev elektronske glasbe je več kot polovica (63,0%) takih, ki prireditve obiskuje več kot eno leto. Slika 3: Trajanje obiskovanja prireditev elektronske glasbe (n-158). Тг0Јоп[е obiskovanja prireditev p* fíSdíte»* «i»ktfuns.