Politlčni o$led. — Državnl zbor je zaključen. Zgodilo se je to vsled prepira med Cehi in Nemci. Cel dnevni red je bil zastavljen z 41 nujnimi predlogi, katerih državni zbor do jeseni ne bi mogel rešiti. Kajti z nujnimi predlogi se ne ustvarjajo postave, ampak v njih se le pozivlje vlada, da stori to ali ono. Do jeseni bi torej nbijali državni poslanci dragi čas na Dunaju ter narediii davkoplačevalcem veliko škodo in nobene koristi. Zdaj, ko je državni zbor zaključen, so vsi nujni predlogi padli poU mizo in vsled tega je pot do dela turdi prosta. Liberalci, ki nikdar ne mislijo na davkoplačevalce, so seveda proti zaključenju. Ne pomislijo, da vjkljub zakijufienju državni zbor zopct lahVo začiio delati, ne pomislijo tudi, da nam je le nemškofieški prepir škodoval, da smo dobili sedaj Slovencem takti neprijazno ministrstvo. Slovenci moramo pred vsem za se skrbeti, gledati, kaj nam Šk^di nli koristi, potem Be le za drage hoditi po kostanje v ogenj. Kakor se sliši, bo državni zbor zopet sklican v prvi polovici marca. Tedpj bosta dobila tudi liberalna poslanca Roblek in Ježovnik priložnost za delo, za kojo so 'dosedaj, dokler ni bila zbornica zaključena, nista zelp navduSevala. — Novo ministrstvo se imenijje predpustno ministrstvo, ker je tako sme§no sestavljeno, da ne more preživeii mnogo več nego en predpust. Vsi Slovani so ogorCeni, ler sla v ministrstvu grof Stiirgkh in grp&- H advokat Hochenburger, oba veUka neprijatelia Slovencev in sploh Siovanov. Hochenburger \e bil izmed prvih krifiafiev zaftasa obstrukojje proti Cehom. Osnovala se je forej v državnem zbom opozicija iz Cehov, Slovencev, Hrvatov in Starorus;nov, ki se na kratko imenuje slovanska opozioiia. Ker bodo v opoziciji stali fudi soeialdemokrali in RnpJnfT bq Bieneit1! ros imel slabe dni in gotovo ne bo doživel drugesa predp:ista. — Slovanska opozicija proti predpustnemu ministrstvu ob^ta imeti uspeh, ker Gehi kažejo vkljub temu, da se tudi/Zafiek greje v novem minjstrstvu, resno voljo (ej vladi resno oponiratj. IzvrSevalai odoor 8eSke katolišk'>-narodne ^tranke je odobril staiisfte svojih poslanrev in pozdravlja skupno slovan"f. oppzicijo proti vladi.Rusirjski klub je izjavil, da m lzkijuCeno, dfc ne b! skupne slov^nske opozicije proti novi vladi podpiral. — Proti libei-alulm učiteliem je na shodu v Smartnem pri Litiji zelo ostro uastopil deželni odboruik kraujski, dr. Lampe. (Jovoril je p starostnem zavarovanju ter rekel: ,,Tisti liberalni huiskači pa, ki te ogromne in siliio težavne zakonske predloge še videli niso in M riimajo pojma o nieui .vsobini, so si izmisliii celo kopo laži in so liujskali ljudstvo. Temu mora biti konec. Koder poizvedujemo po začetuikib. teli iaži, pridemo uavadno liazadnje na ^iberaluega — učiteija. Ti liberalui učitelji b.očejo imeti zvišaiie plače, in ker so jim jih. liberaici na ljuclske stroške obJjubili, hočejo zopet liberalui stranki ;na yrh pomagati. Zato so pograbili to priložnost ia so se lagali kmetom, da jiJa noee Siovenska Ljudska Stranka s starostnim zavarovanjem uničiti in z ujihovili gruntov pregnati. Vi pa povejte vsakemu liberalnema učitelju sledeče: Ce bi se učiteijein plače zboljšale tako, kakor zahtevajo liberalui učitelji, ki proti starostnemu zavarovanju hujskajo, bi znašalo to primeroma toliko, kolikor bi piačevalo naše ljudstvo za se, da bi bili vsi kmetje in hlapci zavarovani za starost, onemoglost ia bolezeu. Ce mislijo liberalni učitelji s liujskanjem in z lažmi doseči zvišanje plač, so se zelo zmotili!" — Sporazum Avstrije s Turfiijo. Avstrijski carigrajski poslanik je poslal riafirt pogodbe med Avr strijo in Turčijo, kakor ga je turški ministrski jsvet izpremeail, na Duiiaj. Izprememba se tiče ene trgovinsko-politične točke. — Iialija. Zadnjič smo porocali, da je italijanska vlada zbbrnico razpustila. Storila je to vsled tega, ker se je bilo bati, da se večina izjavi proti trozvezi. TaJka izjava bi biia na mednarodai položaj siluo neugodno uplivala. Zunanji minister Tittoni bo moral najbrž odstopit:. Italijansko ljudstvo nikakor ne mm*a zveze z Avstrijo in zato bo moral tudi Tittoni, ki je največji zagovornik Avstrije, od ti. Avstrijska vojaška uprava že marljivo oborožuje proti Italiji. 1. marca bo novi 3. deželnostrelski polk na Tirolskem gotov. Poveljnik bo podpolkovnik Georgi, brat domobransjkega ministra. Meseca aprila se izvrši izprememba garnizij, vsled katere bodo avstrijske 6ete na Tirolskem zopet pomnožene. — Trgovinska pogodba z Rumunijo. Iz Bukarešta poročajo, da bo trgovinska pogodba ined Avstro-Ogrsko in Rumunijo prihodnje dni sklenjena, če ne bo v zadnjem trenotku še kakih ovir. — Srbija. V .Srbiji vladajo take razmere, da se Bogu smili. Niliče ne more vedeti naprej, kaj še vse iz tega nastane. Najbolj označuje položaj v Srbiji to, da je Pašičeva stranba poneverila vse kredite za vojsko. Sedanji vojni minister Živkovič se je resno lotil oborožitve armade, da bi bila Srbija v slučaju odločitve na vse pripravliena. Začel je zato v vojni upravi hudo pometati. Kmalu se je uveril, da je PašiCeva stranka — staforadikalci — tiste milijo- ne, ki jih je skvrj>ščlna lani v prvem navdušenju do- volila za armado, poneverila. Pašičeva stranka je bila vsled tega primorana, Zivkoviča vrefii, ker bi bil general, ako bi ga bili pustili iše dolgo gospodariti, odkril nečuven gkandal. Zato so staroradikalci v finančnem odseku odklonili \zajitevo Živkjovičevo, naj se mu dovoli dodatni kredit 33 milijonov, da dogotovi oborožitev armade. Živkovič je vsled tega podal ostavko. — Spomenice na velevlasti, kii smo jo zadnjič omenili, še Srbija ni odposlala, ker del i Rusija z vsemi silami proti tenm koraku. Ruski zunanji~minister Izvolskij je te dni srbski vladi sporofiil, da Rusija Srbije ne bo podpirala, ako bi izzivala Avstrijo. Ruska diplomacija velesrbske ideje sploh ne odobrava, kev jo smatra za nevarno za ravnotežje na Balkanu. Rusija bo Srbijo na konlerenci ali pa pri tozadevnih diplomatiških pogajanjih podpirala, vojski pa je odlofino nasprotna. Ako ^Srbija Avstrijo izziva, velesile ne bodo v stanu preprečiti, da Avstrija Srbijo zavrno z orožjem. Sicer pa se Avstrija za srbska izzivanja sploh ne bo brigala, dokler bodo v Belgradir samo govorili. Kakor hitro pa bo Srbija dejansko izvedla mobilizacijo, pa bo Avstrija nemudoma posegla vmes. Malt potlfKita naznanH«. Dne 12. februarja: Ruska duma je spre-jela predlog za odi>ravo smrtne kazni. Predlog je oddan pravosodnemu ministrstvu. — Ogrski trgovinski minister Košut je odvzel poštni debit peterim hrvagkim in srbskim ameriSkim listom. — BolgarsVo sn-branjo je pritrdilo predlogu, da mora vsak raoški,.kijo dovršil 30. leto in se ni oženil, plafati 10 frankovna leto v državno blagajno. — V Perziji vlada cela nnarhija. Ruski list ,.Novo Vrome" pozivlja rusko vlado, naj pripravi svoje fcete, da napravijo v severni Pprziji red. ; D n e 13. februarja: V dannSnjJ seji ogrskoca državnega zbora predloži vlada rekrntno pre.dlopo. Skrajna levica naznanja formclno obstrukoiio. — NeVa turSka bojna lfldja je na raoriu nničila neko anpIeSko ladjo, ki je utibotapliala orožjo za uporne Beduine v Arabijo. Ve5 aseb je v hoiu izcubijo živIjenie. ~ VarSavsko vojno sodJSJ5e i& obsoflilo pet roparjev, ki so bilj napadli velenosestnika BUkovskega tor ubili njfipa in dve drugi osebi, v smrt na vislicah. — ^Svobodno Solo" na Dunai« so vCera] uradno zaprli. Drugtvo je vložilo rekiirz. D n e 14. I e b r u a r j a: Cesar j© vfieraj zaprisegcl nove minietro. — AngleSkt kralj Edvard jeBerolinu nu-bafe,.?*ifl-..XIBS0iSPr^ejna, fci ao xnu ga dili vsi sloji prebi\ alstva. Istotako je zadovoljen * uspebi svojega obiska. — Parlamenta vlada v slučaju resuili zapletkov s Srbijo sploli ne bo sklicala, kakor je povzeti iz neke izjave barona Bienertha, ki je skoro prepričan, da se spomladi dogode resue stvari. — V Macedonij: vzbruhne najbrž v kratkem sploSna vstaja. Dne 15. februarja: Diaues se poroča, da je stališjče poljskega ministra^roja^a Abrahamoviča postalo popolnoma nemogofee. Njegov naslednik bo predsednik poljskega kluba dr. Gloinbinski. — V Pragi je bilo včeraj popolnoma mirno. Nemžki burši so se nemoteno sprehajali v svojih znakih po Prikopih in Vaclovem trgu. — Turški sultan je zbornici sporočil, da je imenoval za velikega vezirja in ministra notranjih zadev Hussein Hilmi-pašo, bivšega generalnega nadzornika Makedonije.