LISTEK. Za križ in svobodo zlato! Balkanaka povest. Spisal I. V. Starogorski. (Da\je.) BEako se zo^es?" BGliio!" Os^iabeg ga ostro pogleda ia Bekoliko pomolči. BTi 768 toraj, kako bi zajeli nifi^redflo s^ojat?* BVem, mogočfli beg! Ib če hočea, te popeljem 7 tisto gaezdo tako akri^ao, da ae vzleti nobea jastreb". BAli ti je 7erjeti, gjaar? Vam ai 7eliko 7ero7ati!" BAko hočea, effeadi", od^rae drzao Glisa. BZakaj bi pa hodil sem, če bi lagal?!" BČe je reaaica, kar pra^iš, alužia Alaha ia on ti brez d^ombe podeli, da bos gledal velikega preroka. Pa tudi jaz te obdarim! Na, tu imaa za Glilo spravi 7rženo mosajo ia odide. Os^inbeg da poklicati Holabaaa. Ako je bil 7esel ia S768t, da ae mu apolni, kar želi, je rad go^oril z ajim jb ma razode^al aačrte HoIubaBB po7e, kar je akleail. BNad SJavišo?! — Da nam oamcdi gla^e ali pa nas natakae aa kolce!" BBrezd7ojbao, ako bi ali, kakor slepe misi. Ali oa je 7 aaiih rokah! Dol)il aem člo^eka, ki 7e skri7B0 pot do gaezda!" Holabaaa šiae misel 7 glavo. Eaj, ko bi se sedaj pola8til Eoseake. Razmisljal je že, kako bi se je polaatil. nEffendi, aekaj bi prosil t7oj hlapec", ae prikloai pred ajim. BGoyori, poslasam te!" BDaj mi aekaj ljudi! Združim se potem tako a teboj!" Bčemu jih rabiš?" poiz^edaje rado^edao beg. Holabaaa je jezilo to 7prašaaje. Eer ga je pa 0s7iabeg rado^edao gledal, reče: BImam hurisko, pa mi jo hoče požreti 7olk. Da bi ga raje mati ae rcdila!" Bla ti bi jo rad odaesel?! — Je lepa?" Sili O^viabee; ia oži se ma zas^etijo. nZa t7ojega paa, tftendi, je lepa! Za te pa ni 7elike 7redaosti. Ti si poiičes se lepšib." BNn, bu," zamomlja beg. Dopadlo se ma je HolabaBO7o go^orjeBJe. BPa Tzemi, kolikor jih rabia za 87ojo golobico! ,,Na žeaske ai treba cele tolpe! Le par mož, da lažje pobegaem, če bi me zaaledovali 78taii." BDa se ti ne i>godi(kakor Ozriabega!a je zaklical 0s7iabeg. Holubaa jc odael ae tisto popoldaa, da ugrabi 8 silo ia 8 silo prisili srce de^ojke do ljubezai. V Rad8kib plaainab, 7 oaem aepriatopaem za7etišča bogaBcem ia trdaja^i 78taše7, je mialil Glišo, izdajica, pogaaiti 87oje maiče^alBe atrasti 7 km aesrečaiko7, ki že itak aiao imeli drazega, kakor aebo aad seboj ifl golo ži^ljeaje. Selce jo ^asica, oddaljoaa kake tri ure od meata Tet070 Tu bi moral počakati llolabaa Osviabega. Begu se ai mndilo ia cdrinnl je ae le dragi daa zvečer, odkar je odael Holabaa. Sicer je čez Rečico ia Saleš bližje 7 Radoke planiae, 7eadar je Oavinbeg napravil ta 07iaek, da se bitreje saide 8 H jlabaaom. Pa tndi aedaj je bodil počani ia aapadal drage vasi. Radovedea je bil, kaksao harisko je nasel ajegov služabnik. Ako je lepa, ma je ae da. Hlapceni se ae spodobi imeti lepsh žeak, kakor gospoda. Vrh tega 8e je pulaačal čadea aemir 037iabega. Pred oči ma je ailila podoba Ozrinbega, aad katcrim se je zaosila roka vstašev. Ali je slatil kaj slabega, ali je trepetal pri spominu na grozaega S:a7išo? Nikdo še ai 7gnal tega človeka! Vae je strl, ali pa zgiail sredi čet, da aikdo ni vedel kako ia kaa). Maogi ao praTili, da je Beraaljir, da se labko napravi nevidnega. Celo, da ga sam Alab čuva, dasi niso mo^li umeti, k,»ko se naj potegae Alah za aeveraega gjaara, ki mori njegove častilce. Eaj, ko bi bil ta pohod zadoji za bega? Ta misel ga je Tznemirjala. Po dragi atrani mu je pa samoljubje zapeljivo sepefalo ia mn obljubljevalo zlate čaae ia aedež paše. — bIb 6e ga 7jameš, postaaea aesmrtea!" ma je aepetalo. Bližali 80 ae proti Selcem. Zamudili so ae za pol dae7a. Holubaa bo že čakal aestrpao . .. V tem pribiti aekdo od predaje straže, preplaaeB in zaojea. BAlah, kaj je?" ga sprejme beg z nararseaimi obrvi. BVse je mrtvo, jasaoat," de atražaik. BEdo?" BLjudje, katere si dal Holubanu! Vsi leže stegajeai po tleb in kri se je že scsedla!" nIa Holubaa, kje je on?" nNa kolcu aatak-ajea! Vrani ia jaatrebi kljajejo fljegovo glavo." 6s7iabeg je zbesflel. Oi ao se ma krvavo zasukale. rEdo je storil to?!" je prihralo iz bega 8 celo vrato kletvic. Domialil se je, po koga je šel HolabaB. Gotovo so ga dobili vstaši, mn odvzeli plea, Bjega pa za kazea aatakaili aa kol. Doapel je do mrtvaakega proatora. Voajalo je po Bfrdeai krvi ia po traplih. Grozao so bili razmeaarjeui ajegovi ljadje. Celi kapi ao ležali aa tleb, ta z mb.timi glavami, tam trnpla brez glav. Jastrebi so že aekaterim odprli trebahe, volkovi ia drnga zverjad je imela ta sroje goste. Videli ao ae zobovi zveriae, aapol obgrizeaa trapla, tam samo ostaaek kr.sti. Na vzviaeaem meata aa skali je pa bil kolec z izdajalcem svojih bratov, svoje zemlje. Čra je bil v obraza. Oči in naeča so ma iztrgali jaatrebi. BTo je delo grozaega Slaviae," je sepail maraikateri Turek ia čatil, da mu leze mraz po adib. »Ediai prerok ve, ali ajih tndi ae čaka kaj takega." Osviabega je ta pogled pobesail. Peail ae je od srda. Veadar ma je strab stiskal srce ob pogleda aa delo, katero ao atorili vataai. V prvi jezi je hotel takoj odrianti dalje v gore, da porazi te pse, a pozaeje si je premisbl. Nastaaii ae je v Selcih, katere so oatavili prebivalci. Holabana so zmogli, ker je imel malo ljadi, ajema pa ae bodo kos. Vrb tega ae ma je pridražila ae ta pa tam kaka četa divjakov, ki je ropala po okraja brez ajegove vednosti. (Dalje prih).