Št. 75.                                    V Gorici, v torek dne 19. septembra 1905.                        Letnik VII.
_i___________________________________________
Izhaja vsa'- torek inMobotoob
11. in i predpoldne za inesto ter oL 3. uri
pop. /.a dt'zclo. Ako pade na ta dneva
praznik izidc dan prej ob 6. zvečer. Stane
po pošli prejenian ali v Gorici na do in
po&iljan cdoletno 8 K, polietiio 4 Kin
čctrllotno 2 K. Prodajast; v Gorici v to
bakarnan Schwarz v hiolskih ulicah,
Jellersitz v Nunskili ulicah in Lc-
ban na Verdijev(Mii tekaliiču po K vin.
GORICA
(Ijntranjt izriaiije.)
Uredništvo in upraynl&tvo se
nahajata v <Narodni tiskarni»,
ulica Vetturini h. at. 9.
Dopise je nasloviti na uredniStvo,
oglase in naročnino pa na upraviiiätyo
»Gorice«. Oglasi se raöunijo po petit-
vrstah in sicer ako se tiikajo 1-krat po
12 vin., 2-krat po 10 vin., 3-krat po
8 vin. Ako »e večkrat tiskajo, raöu-
nijo se po pogodbi.
Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Marušič.
Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. J. Marušič).
Figovo žganje — v nevarnosti.
Prejeli smo od novo astanovljenega
„Goriškfga kmetijskega drušlva" uasled-
nji članek in ga radovoljno objavljamo :
Prve dni lekočoga mesoca bo c. kr.
finančni Blražniki rHzgla-ili po vseh
Brdih, da je po nka/.u c. kr. siaancnega
miniwlerylva z dno 21. avgusta 1905 St.
56.658, izdanem dogovorno a kralj. li
nančnim minieterstvom ogerskirn odsihmal
prepovedano kuhati figovo žganje in da
se ne bodo v»-č sprejemala dotična zgla-
sila. Po omenjenem nkaza so se aanireä
izločilo fii?e iz določila § 32. V. žganja-
rin^kcga zakona z dne 20. jonija 18W8
St. 95 drž. zak. premenjenega po cesar-
pkem ukazu 17. julija 1899 at. 120 drž.
zak. ter preložile v določilo III. točke
istega paragrafa v tern zmisla, da se je
figova drozga avrstila med „tekočine
imajoče več cnkra v sebi". Vsled tega
spada tigovec pod konaamni in ne več
pod pridelovanjski davek, ali z drugimi
besedami : Pridelovalcem je prepovedano
kuhati figovo drozgo v avojih Žganjarskih
kotlih, pač pa je to dovoljeno fabrikan-
tom imajočim kotle a predpisano kon-
trolno pripravo.
Fige je vötevati med poglavitve
sadne pridelke naäih Brd ; morda ni
zraven öreänje nobenega drogega sad-
nega drevja toliko, kolikor je fig, katere
posebno dobro vspevajo v vinogradski
zemlji, ne da bi znatno Skodile trtoreji.
V obče je to drevo jako rodovitno, in
sad, ki dozoreva dvakrat na leto, se iz-
korišča prav izdatno v Bvežem in posu-
šeaem stanja, pa tadi podelan v iganje
in sicer je že po naravi tako odrejeno,
da m o r a posestnik ali kmet, ako hoce
koriatno uporabiti v e 8 pridelek, ki po-
lagoma od dneva do dneva dozoreva na
drevju, nekoliko istega prodatt v svežem
stana, nekoliko ga posuäiti, največji dol
pa podelati v žganje, dragače bi moral
zadnje omenjeni del zavreči.
Če kmetovalec na navedeni način
izkoristi ves svoj figovi pridelek, mn je
to v veliko gospodarsko olajäavo in
korist, ker izkapi vsako leto za eno in
drngo in tretje blago precej denara in
je to dohodek, na koji   more  zanesljivo
računati, kajti iiga rodi praviloma več
ali manj vsako leto.
Ker so v Brdih tej sadni vrsti taine
in podnebne razmore prav posebno
agodne, je tu gojitev figovega drevja
oiorda bolj razäirjena, kakor v kateri
koli drug! pokrajini naše države in do-
sledno je vätevati fige med naae pogla-
vitne sadne pridelke.
Do zdaj bo Brici fige od pamtiveka
vedno tako izkoriščali, kakor zgoraj po-
pisano in zraven denarnega so imeli äe
ta dobiöek, da so tropine žganih fig
uporabljali kot jako tečno in zdravo
presičjo krmo, doöim se ne iztiskana fi-
gova drozga ne more pokrmiti brez ne-
varnosti za zdravje živalij. Ce ostane
torej razg'aäena prepoved v veljavi, bodo
morali posestniki že pospravljeno blago
zavreči in zraven tega So velik del je-
senskega pridelka, kar bi bilo zares pre-
grešno, ne glede na to, da je tadi iz
gospodarskega ataliača skrajno nespa-
metno.
Zato je nenadoma razglašena pre-
poved finančnega oblaatva kakor strela
z jasnega adarila med prebivalstvo naäih
Brd in je poparila in razburila tamkaj-
änje posestnike in kmete, kakor bi jib.
hnje ne mogla Bog ve kakäna elemeu-
tarna nezgoda. To je prehud udarec, ki
v živo zadeva poljedelske obdačence
celih Brd.
Znano je, da bo  vinogradska zem-
Ijiäca   na   podlagi  pretirano   visoke   ce-
nitve obložena s silnim davänim  breme-
nom.    Obdelovanje teh zemijišč je silno
ležavno      in     dragoceno ;     neprestana
borba   z elementarnimi   in parasitičnimi
Škodljivci   stane   tadi   mnogo,   dočim   ni
brez   nje   pričakovati    skoro   nobenega
pridelka.    Kmetovalec je torej   primoran j
zato skrbeti, da svoje vinograde  kolikor
mogoče intenzivno obdelaje in izkorišča, J
ker  dragače   nikakor   ne   more izhajati.
Figoreja je tadi znaten   del   teg& inten- :
zivnega obdelovanja.    Če pa kmetovalec
Bvojega   lastnega   pridelka,   sadu   avojih |
žuljev in denarnih   žrtev,   ne more svo- !
bodno izkoriačati, ampak je po naredbah   i
tiste vlade, katera je dolžna   akrbeti   za  i
varatvo   kmetiJ8tv ,   priailjen,   da   mora ¦
znameniti   del   tega   pridelka  na nebva-
ležen način aporabljati   ali   celo   zame-
tati, je to  8kraj no   žaloaten   položaj,   ki ,
vzame   abogemn   poljedeleu   ves pogam '
in ga potlači v ekonomiöno pogubo.
Figa je sad in spada kot tak med
s a d j e, katero je v V. točki § 32. žga-
njarinskega zakona izrecno navedeno,
dočim bi večja vsebinu sladorja nikakor |
ne mogla biti rnerodajna zato, da se
ena sadna vrsta izloČi iz sadja in njena {
drozga avrsti med tekočine, kakoršne
navaja III. točka istega paragrafa ; kajti,
ce je na eni strani res, da ima figova
drozga več sladorja v aebi, kakor drozge
dragih sadnih vrst, je na dragi strani
pa tudi res, da je vrednost figovega
Žganja veliko manjäa od one vsakega
dragega sadnega žganja ; tako n. pr. ae
prodaja pristen tropinovec, elivovec,
brinjevec po 2 kroni in vise liter, doöim
ne doseza figovec nikdar niti polovice
te oene, tako da maojša vrednost pobo-
tava veöjo koliöino pridelanega blaga
ter stvarja enakotežje med Žganjem one
in drage sadne vrste.
Najbolj pa je avaževati dejstvo, da
so fige kmetovalčev lasten pridelek in
da je iz njih pridelano iganje pristna,
zdrava, okrepöevalna pijaöa, katere pri-
delovalec nima aamo za prodaj, ampak
jo v prvi vrsti nporablja za avojo do-
maČo potrebo, za svojo drnžino, ca svoje
delavce in da ai a tern izdatno olajäa
avoje gospodarstvo.
In na kakem zakonitem temelja,
po kakem narodno-gospodarskem načela
in 8 kakdno vestjo more previdna in
praviöna vlada zabraniti, da ai kmečki
poaestnik iz svojega lastnega pridelka
izkaha žganje za svojo potrebo, žganje,
katero ima tadi v zdravstvenem ozira
veliko prednost pred vaemi opojnimi
fabrikati ?
Pričakovati je zanesljivo, da vsi
merodajni Činitelji v deželi z vso odlo<5-
nostjo povzdignejo svoj glas proti raz-
glašeni naredbi finančnega ministerstva
in da s svojim zdraženim prizadevanjem
do8ežejo, da se z ozirom na zgoraj po-
pisane razmere vsaj za tiste pokrajine,
v katerih je figa tako rekoč doma, do-
voli in čimbrže razglasi izjemno določilo,
po katerem bode že letos dovoljeno,  da
bodo ameli posestniki in kmetje po na-
vadnem naöina in po doaedanjih pogojih
kahati, oziroma v žganje podelavati avojo
že pospravljeno in poznejo jesensko fi-
govo drozgo.                                   E. KI.
Kriza na Ogerskem.
Dan 15. septembra tega leta, kate-
rega so a tako napetostjo priöakovali vsi
oni, ki zasledajejo dogodke na Ogerskem
in 8e zanje zanimBJo, minal je mirno,
nad vse pričakovanje mirno. Ministerski
predsednik baron Fejervary je naznanil
zbornici, da je podalo njegovo minister-
stvo ostavko, katero je cesar vsprejel;
dalje izročil je zborničnema predsednika
kraljevi reskript, a katerim je bilo držav-
nozborako zaaedanje odloženo. Ne da bi
torej doaedanje ministerstvo nasprolja
med krono in ogerakimi koaliranimi
strankami ablažilo, ne da bi pripravilo
pot, po kateri bi zamoglo priti do ka-
kega kompromisa med krono in medopo-
zicijskimi atrankami, ne da bi torej iz-
polnilo ono nalogo, katero ma je pove-
rila krona, ko je je poklicala na krmilo,
umaknilo bo je miniateratvo grofa Fe-
jervarija. To je bilo sioer koaliranim
opoxicijakim atrankam po volji, kajti
hvalijo Be lahko, da ao strmoglavile v
prav kratkem öaBa že drugo minister-
stvo, katero je krona proti njihovi volji
poatavila na čelo ogerake vlade. V imena
opozicijskih atrank je sicer Franc Kossuth
protestiral proti odgodjenju državnozbor-
skega zasodanja, a vsi so- prepriöani, da
je bil ta protest le navidezen in da se
ni nikdo bolj veaelil tega odgodjenja
nego ae ga je veselila koalirana opozU
zicija. Ako bi ne bilo državnozborsko
zaaedanje odgodjeno, priäla bi na dnevni
red obtožba ministerstva, aeatavljena
proti njemu zaradi tega, ker je name-
ravalo avesti splošno in enako volilno
pravico. Ako se pa pomisli, da je bilo
zbranih pred državnozborsko palačo nad
50.000 Ijadij, ki so zahtevali aploäno in
enako volilno pravico, potem si ne more
nikdo predatavljati, kaj bi se ta dan do-
godilo poalancem koaliraneopozicije, ako
bi priöel do razprave predlog, da ae po-
atavi v   obtožni   atan   miDisterstvo   prav
LISTEK.
Kazen za greh.
Povest: Spisal Janko B r a t i n a.
(Dalje.)
VIII.
Tri leta so minnla za temi dogodki.
O Tonetu ni biio ne daha ne slaha ;
eni so govorili, da je morda ie amrl,
drugi, da je obogatel v Ameriki in se tarn
oženil. Pepca je to poslaäala vöaai rada,
včasi je bila tadi nevoljna, kajti zdelo ji
se je, da jo hočejo le pikati. Sicer ji pa
sedaj ni bilo dosti do tega. Njena stara
lahkomišljena navada je zopet oživela v
njej, posebno pa äe pod vplivom matere,
ki lega, kar se je zgodilo s höerjo, ni
niti najmanj pokazala, pač pa ji je skoraj
vgajalo, ali vsaj nič neunaestnega se je
ni zdelo.
Otrok je bil vedno tak kot prej.
Hoditi ni mogel, noge so ma bile po-
kvarjene in Šibke. Govoril tadi Se ni in
obraz njegov je bil tako starikav in ble-
dikast, kakor obraz starca. Oči je dečko
vedno bulil iz jamic, a pogled njegov je
bil top, mrtev. Pcpca je čntila, da z otro-
kom ne bo nič, čutila je, da bo za vedno
obeojen tavati v dušni   temoti in ne bo
nikdar dosegel tega,   kar imenajemo ra- J
zum in pamet.
Stara Korenovka je peatovala dečka '
ßkoro vedno. Hči ga ni marala, stodil ae
ji je nekoliko, kajti ni bil lep in cvetoč
kot dragi. Stara pa je sedela ž njim pred
biöo po cele are, zrla je nanj in Be na-
vadno zamialila. Tam t Trstu je bilo j
pred leti že in nikdo zato ni več vedel. |
Razposajeno dekle je bilo in niö se ni
brigala za te ne za one. Živela je tja v
en dan in sad tega življenja je bilo dete;
malo, Ijobko dete. Lepe oči je imelo,
emehljajoO obraz in cvetoča lica. A ona
ga ni marala, ni ga hotela. Po noöi v
pozni nri ga je zadadila in vrgla od aebe
tako, da ga ni videla nikoli veö. Vrgla se
je potem zopet med avet, äe bi bila rada
živela; ta se je začelo nekaj govoriti o
tern in onem, o detomora in nekem de-
kleta z dežele. Bog sam vedi, kedo je to
znesel na dan, a ta je bilo — ona je
bila obaojena. Dve leti je prebila v jet-
nišnici in potem je začela misliti malo
drugaöe. Moža je hotela dobiti na vsak
naöin, pa naj bo ie ta ali oni. Lovila je
tega in onega in slednjiö ae ji je po-
arečilo dobiti Korena.
Nekaj časa ata živela še precej za-
dovoljno, a kmala so nastali razdori in
prepiri. In mož je zvedei tadi za ženino
preteklost, a vendar ji ni nikdar tega
očital, če ni bil ravno do vrhanca raz-
žaljen ali razjezen. Sicer se pa žena ni
dosti brigala za to. Ona je vedela, da ji
mož, naj bo že ta ali oni, ne bo drazega
kot oöe njenih otrok in njen rednik. Da
bi jo morda ljnbil ali kaj, tega ona ni
zahtevala, to ji ni bilo mari. V tem daha
je vzgojila tadi hčer, ki ni bila nič bolj8a
od matere. Naj bo te tako ali tako, da
le moža dobi, ki jo bo redil in če mo-
goče tadi tacega, ki ga bo ona strahovala.
Njena narava je bila po tem, kar pravi
kmet in gospod : hlaöe nositi.
Vse to je priSlo atari na misel, ko
je videla hč< rinega otroka pred seboj in
zdelo se ji je, da to ne bo dragače kakor
ž njo. Toda ta misel je bila prehada in
Korenovka ee je stresla, äe predno jo je
videla v celoti r avoji daäi. Pa ko se je
ozrla na otroka, bledega in topega ae je
zopet domifllila avojega deteta, ki je bilo
lepo, živo, In ta ta naj bo Zivel mesto
onega? — —
Pepca dolgo ni zahajala nikamor
No, sedaj, ko je bilo Že vse pozabljeno
in Be ni nikdo brigal  več za njo in To-
neta, je zopet priäla v gostilno. Tndi atari
je bilo to prav. Pepca je bila äe lepa in
krepka in vaakdo bi moral biti zadovoljen
z njo. Tako je računila tadi atara. Opa-
zila je že parkrat, da hodi zadnji čas
Gričarjev adovec večkrat mimo hiSe in
koj je bila tega mnenja, da radi hčere.
Sicer ni bil ravno lep in mlad, a to sedaj
ni prišlo v požtev. Pepca je bila moža
potrebna in ta je jeden, zakaj bi ga ne
vzela ?
—  Dober dan, Miha, dejala je dragi
dan Korenovka   Gričarja,  ko ga je opa-
zila pred hiäo, kaj pa tebe tod nosi ?
—  Tako je. Par   ženjic  bi rad, pa
ne vem, kam bi ae obrnil.
—   Pa k nam atopi malo, morda bi
naša äla za   par   dni,   doma  je   vse že
dozorelo.
Vatopil je v kuhinjo. Vse ae ma je
zdelo lepäe kot pri njem doma, kajti
doma je bilo vse narobe in tadi če je
Se tako spravil, vendar je bilo vse na-
robe. Zenske ma je treba, ženake.--------
(Dalje pride.)
zaradi tega, ker je hotelo ustreči zahtevi
one velikanske mase, ki se je ta dan
zbrala pred državnozborsko palaöo z
namenom, da demonstrira t prid tema,
zaradi česar se postavlja v obtožni stan
miniateratvo. Z odgodjenjem držarnozbor-
skega zasedanja pa se je vb6 to prepre-
čilo. Da je do tega prišlo, ni bil gotovo
noben bolj zadovoljen nego pa Fran
K 0880th s svojimi pristaii.
Dan 16. septembra minol je torej
mirno. Ali vprašanje nastane, kaj pase-
daj! Nekateri listi poroöajo, da se v naj-
krajSem času prično zopet pogajanja med
krono in med vodilelji koaliranih strank ter
da se boče poskuBiti priti do kakega kompro-
misa. Kompromis jemogoč pale tedaj, ako
jedna ali drnga stranka od svojih zahtev
nekaj popnsti. Med krono in med koali-
ranimi strankami pa je le jedna jedina
zahteva, katera jih loči in ta zahteva je
ogerski poveljni jezik v ogerski armadi.
Krona pravi, da poveljni jezik v ogerski
armadi mora ostati tndi za ogerske polke
nemäki. Zahteva ogerskih koalirancev pa
se glasi, da poveljni jezik v armadi na
Ogerskem mora bili madjarski. Ni sicer
izključeno, da bi se krona tpdi v tern
pogledo ne adala Madjarom, ali verjetno
ni, kajti take kapitulacije se od krone
vendar ne »me pričakovati, ako node, da
ne bi skrajno trpel njen ugled. Ako se
pa krona glede tega vprašanja ne ada,
potem bi se morala udati koalirala opo-
zicija, ako bi se hotel doseči kak kom-
promis. Bode pa li koalicija to storila?
Tndi glede koalicije ni izkljuöeno, da bi
se ne udala, ali verjetno pa to ni nika-
kor. —
Ogerske koalirane strank© izgnbile
so na Ogerskem neizreöeno mnogo po-
palarnosti med svobodomiselnimi in niž-
jimi sloji zaradi tega, ker so se izrekle
proti sploäni in enaki volilni pravici.
Naj sedaj odnehajo äe od vpraäanja
glede poveljnega jezika, potem izgnbe
tndi popularnoat in ugled, katerega nži-
vajo pri srednjih stanovih. In öe bi se
to zgodilo, potem so priäle koalirane
stranke na Ogerskem sploh ob veljavo
in bile bi zaradi tega izgubljene. Vsled
tega pa je lorej tudi prav malo nade, da
bi priälo med krono in med voditelji
koaliranih strank do kakega kompromisa,
ki bi omogočil na Ogerskem parlamen-
tarno ministerstvo.
Z ozirom na vse to nimajo najbrže
krivo oni, ki menijc, da se nahaja Oger-
ska nedaj bližje absolatizma nego kedaj
prej, A da je do tega priälo, pripomogel
jo mnogo grof Fejervary s tern, da je
hotel nresti splošno in enako volilno
pravico, a pripomogla sta mnogo tudi
baron Gantsch in grof Golnchovski, ki
sta 8 svojim vplivom pri cesarju to na-
kano grofa Fejervaryja prepreöila.
Cesarjev svetovalec —
veleizdajalec!
Med najlokavejäe, a tndi najbolj
spletkarske OBebe spada brez dvojbe biväi
ogerski ministeraki predsednik baron Ban-
ffy, voditelj nove stranke. Opisnjejo ga
kot moža, ki dela s ciniönimi in brn-
talnimi sredstvi, ki je delal leta 1895 na
Ogorskem krvave volitve in povzroöil pro-
ticerkveno politiko na Ogerskem, a se
tndi vmeäaval v avstrijske razmere in
preprečil svoj čas oelo, da cesar ni po-
trdil dr. Luegerja za danajskega žnpana.
Mož je glavar prekaoijskib ogerakih kal-
vincev in izvršnje framasonsko sklepe.
Tndi v zadnjih bojih na Ogerskem je znal
priti Banffy na povräje, dasi šleje njegova
stranka komaj 24 poslancev.
Rakor bomba je pa presenetila svet
vest, da je Banffy sokriv izdaje
znane brošnre o „Ogerski krizi
in H o h e n z o 1 e r n ci hw. Policija je
izvedla, da je spisal brošnro Ziganyi.
V Ziganyjevem stanovanju so naäli Ba-
fl'yjev listek, ki pravi, da zadostuje, 6e
izide broäurica v nemačini, Lakatos je
pa izpovedal, da je dal Bandy za izdajo
brošure 1532 kron. Ziganyi je izpovedal
nadalje,   da  ga  je   prosil Banffy, naj ga
ne izda, ako pride na dan, kdo je spisal
veleizdajsko broSnrico. Bantfy je sicer
izjavii na öastno besedo, da on ni v ni-
kaki zvezi z izdajo veleizdajske broSurice,
a mu ne verjamejo tega niti njegovi
ožji somišljeniki.
To mora globoko kompromitirati
Ogersko. Taki so ljudje, ki so igrali najbolj
zanpne vloge, ki so bili najožji svetovalci
krone in so Ogersko zistematiöno pri-
pravljali k popolnemu odpada od habs-
buräke dinastije. Kdor je zasledoval par-
lamentarne borbe ogerske, je videl, da
je vseskozi vlada na tihem držala z ve-
leizdajaloi in se je na znnaj samo na
videz delala lojelno, toliko, da je du-
najskim krogom nametala nekaj peska v
oči. Ogerska korupcija je nekaj nečuve-
nega. Poneverjenje in tatvina vlada od
oböinskih pisarn gori do najviäjih meat,
in če je danes bivši ministerski pred-
sednik razkrinkan kot veleizdajalec, jo
to samo dopolnjenje k sliki madjarskih
razmer.
Radovedni smo, ali bodo zdaj tndi
to afero, kakor marsikatero, zakrili in
zamazali ! Ni zasluga državne policije,
ampak privatne inciative dnnajskih kro-
gov, da je priSel Skandal na dan. Ali bo
zdaj pravica imela dovolj zavezane oči,
da ne bo zgreäüa debele Baffyjeve vele-
udaJBke glave?                             „Slov."
Politiöni pregled.
Driavnl zbor.
Dnevni red za prvo sejo državnega
zbora dne 26. t. m. je določen nastopno :
PoroČilo proračunskega odseka o vladni
predlogi glede ustanovitve samostojne
juridične saknltete z italijanskim nčnim
jezikom v Roveretu in poročilo polje-
delskega odseka glede varstva in po-
vspeSevanja domačega pridelovanja hmelja.
fioluohowsky odstopl ?
„Neues Wiener Journal" poroöa,
da je omajano staliSče miniatra za vnanje
stvari, grofa Goluohowskega, tako, da
najbrže odstopi. Viadar se je baje pre-
priöal, da Golucho\V3ki nima spoaobnosti,
potrebnih državniku. Baje je Goluchow^ki
povzroöil zadnji čas več napak, ki so äe
bolj zamotale osobito razmere z Ogersko.
Stalnl obrtnl odsek.
Stalni obrtni odsek je v sredo
dovräil prvo svojo nalogo. V seji, ki je
trajala od 9. do l/23. nre, je reäil zadnje
paragrafe obrtnega reda. Sklepi obrtnega
odseka bodo tiskani in razposlani de-
želnim vladam, trg. in obrt. zbornicam
in drugim merodajnim faktorjem, da
izrazijo fie svoje pomisleke in nasvete.
Obrtni odsek je sklenil tudi razne do-
ločbe gledo dokaza usposobljenoati za
trgovce in gostilniöarje. Glede teh določb
so vladni zastopniki že v odseku izražali
svoje pomisleke. Osrednja vlada bode
torej že do 26. septembra, ko se zopet
snide državni zbor, prouöila vse izpre-
membe ter označila svoje staliače.
f Oton baron Apfaltern.
Oton baron Apfalter, Clan goaposke
zbornice in biväi dolgoletni zastopnik
nemäkega veleposestva v kranjskem de-
želnem zborn, je v petek v Gradcu umrl.
Kranjskl deielnl zbor.
Z Dunaja poročajo, da se tamkaj
mudi kranjski deželni predsednik Hein.
To je v zvezi z namero centralne vlade,
omogočiti redno zborovanje kranjskega
deželnega zbora.
Novl deželnl ilezljskl predsednik.
Kakor je zvedel c. kr. koresp. biro,
je bil dosedanji voditelj šlezijske deželne
vlade dvorni svetnik dr. Edmund pi. Ma-
renzeller imenovan podpredsednikom ni-
ieavstrijskega deželnega šolskega sveta,
svetovalec upravnega aodiža dr. Karol
baron Heinold pi. UJynski älezijskim
predsednik om.
Italljantko vteuöllliöe.
V prvi seji driavnega zbora se raz-
deli poročilo proračunskega odseka o
roveretski predlogi. Poroöevalec posl. dr.
pi. Starzynski pravi v tern poročiln, da
je potrebno, da se takoj in brez obo-
tavljanja nudi italijanski mladini nado-
me8tilo za pretrgana predavanja v Ino-
mostu. Vsekakorje ustanovitev samostojne
pravne fukultete važen korak za dosego
popolnega akademičnega središoa (vseuöili-
8ča). Vse govori za to, da se pravna fakulteta
ustanovi le na Tirolskem, ker je Tirolska
edina kronovina v Avstriji, ki ima 400/0
Ualijanskega prebivalstva, ki prcbiva
skupno   in ločeno   od   druge narodnosti.
— Predlogu je dodan minoritetni votum
posl. Malfatija, ki zahteva:   „IJatanovi se
samostojna pravna in državnoznanstvena
fakulteta v Trstu, ki se naj prične z zim-
skim   tečajem   po   sankciji   zakona."   —
Nadalje je pridejan  tudi raiaoritetni vo- I
turn   posl,   Hofmann-Wellenhosa,  ki   za- !
hteva, da «e z otvoritvijo italijanske prav-
ne   fakultete   rnorajo    opustiti    posebne j
urcdbe pri polaganju izpitov za itaiijanske '
slušatelje v Gradcu in lnomostu.
Socijalna demokraclja  protl baronu Gautschu.
Na Dunajn se je vršilo posvetovanje
skupne eksekutive avstrijske socijalne
demokracije, katerega so Be udeležili za-
stopiki vseh narodnih strank socijalne
demokracije. Posvetovanje se je vräilo o
tern, kako staliäöe naj zavzame stranka
nasproti posredovanju ministerskega pred-
sednika barona Gautscha nasproti akciji
miniaterstva Fejervary v stvari splošne
volilne pravice. Skupni odbor je sklenil
za prihodnji četrtek sklicati na Dunaju
državno konferenco vseh strank. Na to
konferenco se povabijo tudi Členi parla-
mentarne zveze in oni zastopniki de-
želnih strank. Na dnevnem redu te kon-
ference bo edina toöka: „Atentat mini-
sterskega predsednika barona Gautscha
na voliino reformo."
Petl avstrljskl katollškl shod.
V sobotu je bil priobčen poziv di-
jocezanskega in lokalnega odbora petega
avslrijskega katoliäkega shoda, ki bo rae-
seca novembra sklican na Dunaj. Shod
se bo bavil samo a praktičnimi vpraäanji.
Glavni predmeti bodo : Spopolnenje ka-
toliškega časnikar»tva in katoliäke orga-
nizacije ter povspeževanje katoliike re-
forme.
Meietarjenje nemikega oesarja v Avstriji.
0 vplivu nemškega cesarja Viljema
prioböuje madjarski list „Egyet6rt6s" zna-
čilen dopis nekega dolgoletnega voditelja
avstr. nemške liberalne stranke, ki je bil
že minister jin je o razmerah jako dobro
poučen. V dopiau se očita nemškema
cesarju, da je on odgovoren, ker ne
dovoli naš viadar madjarskega poveljnega
jezika. Oni madjarski politiki sodijo na~
pačno, ki trde, da naöelnik generalnega
Staba Beck in vojni minister Pittreich
zavirata ponarodovanje skupne arnaade.
Viljem meäetari in sicer uspeäno, ker
ima v avstrijskem znnanjem ministerstru
tak vpliv, da avstrijski minister za za-
nanje stvari Goluchowdki predloži Vi-
Ijomu v odobrenje svoja poroöila v do-
legacijah. Viljem se boji, da bi propadla
v Avstriji nemška nadvlada, če bi bil
omejen nemški vpliv na Ogerskem in bi
priäli v naäi državni polovici na vrhunec
Slovani, ki Be jih Viljem bolj boji kakor
vrag križa. Kakor hitro dobe Slovani
nadvlado v državi, bi bilo konec nem-
Skega vpliva na Balkanu in Nemčija bi
poatala popolnoma osamljena. Ta izjava
„nemškegu" politika označuje naše su-
ženj8ke odnoäaje nasproti Nemčiji.
S Poznanjskega.
Poznanjski   nadäkos    Stablevski   je
izdal naredbo, kjer povdarja, dn morajo
duäni pastirji gledati na to, da se noben
olrok ne odloči vsled pritiska stariäev za
kako drugo narodnost;   priprava   na sv.
zakramente   pa je   popolnoma   cerkvena
zadeva in otroci se ne smojo pripravljati
na njih  sprejem v nemškem   jeziku,   Če
se   vestno   ravnajo    po    tern   navodilu.
Nemäka vlada vsled tega besni.
Posurovell nemškl podčastnlkl.
V nobeni armadi na svetu ne izide
toliko ukazov na čaatnike in podčastnike,
ki /aukazujejo lepo ravnanje z moätvom,
kakor ravno v oni Nemčiji, ki nam jo
slavijo kot zgled Vsenemci. Ze ti ukazi
dokazujejo, da pač ni v Nemöiji vse
tako, kakor — bi moralo biti. la večkrat
se izvedo kar grozne stvari o postopanju
z nižjtm moštvom na Nemäkem. Tako je
zopet preaenetila svet vest, da je bil
degradiraa pruski podöastnik Tan in ob-
sojen v poldrugo leto jeöe. Kazen je
zaslužil, ker je 345krat pretepal moätvo
in 106krat zlorabil svojo oblast. Res lep
podčastnik !
Nemškl denar za protlavstrljsko propagando.
Dne 3. t. m. vr^ilo se je v ASu
43-letno zborovanje avstrijakega druätva :
„Gustav Adolf Stiftung". Iz letnega po-
ročila navajamo le-te podatke : Lani se
jo sezidalo 51 protestantskih cerkev in
dve šoli. Dohodki oarednje blagajne so
znaäali 630722 mark, podpore od več
nego 2000 občin ho se pomnožile za
38.167 mark in so znaäale vkup 1,629.679
mark, od katerih pripada na našo dr-
žavo 648.743 mark. Pri zborovanju se
je pela Bismarkova himna.
Šved8ko-norveškl spor.
Kakor poročajo lista „Aftenposten"
iz Karistada, sta v petek iz Avale odpo-
tovala dva Svedska polka, skupno 4000
mož. En Švedski brzojavni oddelek je bil
baje odposlan iz Stokholma v Charlot-
tenberg.
Gla8ovl o U8tajl protl Nemoem v Šantungu.
„Berliner Tageblat" piše, da se
glasom vesti iz kitajskega vira, bliža
splošna ustaja na vsem polutoku Šantung
proti Nemcem. Vsaka rodbina pokrajine
hoße dati enega bojevnika ; uporniki ima-
jo dovolj denarja.
Ruskl sv. slnod za rusks  mornarlco In armado.
,Magdeburger Zeitung" poroča iz
Moskve, da je sv. sinod dovolil 110 mi-
lijonov rubljev iz cerkvenih in samo-
stanskih zakladov, da |pomaga vladi pre-
osnovati tloto in armado.
Naredbe protl Židom   poostrene na Ruskem.
Iz Petrograda so sporoöili „Voss.
Zeitung": Da se vlada izogne reäitvi ži-
dovskega vpraäanja, namerava zapadne
pokrajioe izločiti od splošno zakonodaje
in dovoliti Židom, da bivajo tamkaj,
nikakor pa ne v pravi Haaiji. Prpdlaga
se tudi, naj se Židom bivanje v Moskvi
äe bolj oteži.
Nemlrl na Japonskem.
Razburjenje na Japonskem raste od
dne do dne. V Jokohami straži vojaštvo po-
slopja ptnjih konzulov. Razburjena mno-
žica zbira se na javnih krajih. Nabijajo
se na vogalih mestnih ulic pozivi, naj
prične množica s požiganjem. Kedarstvo
ima mnogo posla s tem, da odstranjuje
take pozive.
Korejcl protl Japonskemu gospodstvu,
„Berliner Tageblatt" paroöa iz New-
Yorka : Korejski listi poročajo, da na-
raäca od dne do dne nezadovoljnost Ko-
rejcev proti japonskemu goapodatvu. Na
tisoče Korejcev iz raznih pokrajin so se
podali v Seul da prote?tujejo proti ja-
ponskemu tiranstvu ; toda japonski orož-
niki so jih razgnali z orožjem. Na nekem
spopadu je bil en orožnik ubit, vö<5 Ko-
rejcev pa ranjenih.                /
Po vojskl.
Po poročilu lista „Naša Žizn" äiri
se y Peterburgu govoric*, da armada na
Daljnem Vzhodu sedaj po zaključenju
miru tako hitro se äe ne vrne v domo-
vino. Armada se bode bojda korenito
reorganizirala v vsakem pogledu ter
poleg popolnoma novega se bode voja-
ätvo razdelilo v obrambo ruakih vzhodnih
mej. Obmejno vojaätvo so bode tako
nredilo, da se ne bode ve<5 moglo go-
voriti o „ruaki nepripravljenosti".
Reut. urad poroöa, da sta 7 öetrtek
zvečer ob 7. podpisala bliza Sahoku
listino o sklenjenem premirja ruski po-
oblafiöenec general Uranovski in japonski
zHBtopnik general Fukuäima. Pogovori so
irajali devet ur.
Pogodba o premirju se glaBi : Vsak
boj mora prenehati. Med obema arma-
dama se določi nevtralno ozemlje, äiroko
4 km. Na to ozemlje smejo stopiti zgolj
civili9ti. Tudi na morju naj se doloöi
nevtralni del ; zato naj se snidejo od-
poslanci mornarice na visokem morju
l)lizo Vladi.ostoka.
Domače in razne novice.
Imeuovauje. — Voditeljem c. kr.
pripravnice za uöiteljiäce v Tolminu je
impnovan g. Anton K u t i n, doslej usiitelj
v Št. Mavru pri Gorici.
Imeuoyanje. — Gosp. Julij N a r-
d i n, ki je bil določen za suplenta na
tukajänji gimnaziji, imenovan je za pro-
t »Borja na mestni idrijski realki.
Claiiom deželaegašolskcga sveta
kot zastopnik deželnega odbora doloöen
jo bil v deželnoodborski seji dne 16. t.
m. namesto g. prof. Ivana Berbuöa
g   dr. Ant. Gregorčič.
25-letnlco mašnldkega posvečenja
je obhajal včeraj v Mirnu tamoänji žup-
nik preč. g. Gotard Pavletič. Njemu
na cast je bila lepa razsvetljava v ne
deljo zvečer na Gradu pri Mirnu, kjer
je bral vöeraj slovesno sv. mašo, pri kateri
je prisostvovalo več gg. duhovnov.
Redek seetanek. — V sredo dne
6 soptembra so ae zbrali v Mariboru
ti.sti gospodje, ki ae 1. 1865, tedaj pred
40 leli, po dovröeni maturi zapustili ma-
riborsko gimnazijo. Izmed 24 biväih abi-
turijentov jih še živi 14; od teh je bilo
v Mariboru omenjeno sredo deset. Med
niimi bila ata tudi gospoda profesorja
Anton Šantel in Anton Fräs iz Go-
rice. Iatega leta napravil je na maribor-
aki gimnaziji zrelostni izpit tudi äohki
avetnik g. France P 1 o h I, ki živi sedaj
v Gorici v pokoju, ki pa se ni udeležil
sestanka.
Volitev župana v Miruu. — V
Mirnu so 12. t. m. izvolili župana. Izbrali
so si za župana jedinega laha v Mirnu
g. Scalettarja. Da je do tega priälo, tako
n&m poročajo iz Mirna, imajo najveö za-
sluge ^napredni" kolovodje in prista^i
gorižke „Sjöo". Jo pač „naprednou, in
kar je „napredno"  ni narodno.
O iistnnovncm občncm zboru
„Gorlskcga kmctijskega društva" do-
bili smo še to-le poroöilo: „Goriško
kmetijsko draštvo" je imelo svoj asta-
novni ter prvi občni zbor v salona
„Pri zlatem jelenuu dne 14. septem-
bra. Zbralo se je okoli ISO ndov, ki
so zastopali s pooblastili nad 160 čla-
nov. Ob 11. nri je predsednik ustanov-
nega odbora g. deželni poslanec Anton
Jakončič proglasil postavno sklepčnoat
občnega zbora, odprl zborovanje, pred-
stavil vladnega zastopnika dvornega svet-
nika grofa Attemsa in pozdravil zboro-
valce. Nato je dal besedo tajnika, ki je
prebral poročilo o delovanja ustanov-
nega odbora, povedal, da je k novema
goriäkema kmetijskemu društva pristo-
piio nad 450 članov in 20 ustanovnikov.
Poročilo je bilo sprejeto brez agovora.
Sledilo je blagajnikovo poročilo, oziroma
branje prevdarka za 1. 1906, ki iakazuje
1950 K dohodkov in ravno toliko stro-
Skov. G. E. Klavžar je opozortl, da pre
vdarek račana aamo z 10 ustanovniki in
350 člani, da torej nimumo jaanega vpo-
gleda v gmotno sttinje društva in je
predlagal, naj ae sklrne, da se prevda-
rek odstopi centralneuiu odboru, ki se
ima danes izvoliti. Fredlog je bil sprejet
brez ngovora.
Predsednik je naznanil dva nujna
predloga, ki so bosta obravnavala po do-
končanih toöknh dnevnega reda, ter pre-
stopil k voliui odbora. Omenil je, da je
ustanovni odbor sestavil imenik, a je
sliäal, da ne ogaja vsem, zato pretrga
tsejo za 10 minut, da se člani zmenijo
in dogovorijo. Povdarjalo se je, da ima
ustanovni odbor najjasnejäi upogled v
dosedanjo sestavo draštva in da je mo-
gel najprikladnejše sestaviti imenik, naj
se tedaj sprejme brez premembe. Toda
pri vsaki mizi se je astanovil poseben
klab, ki je črtal in popravljal predlagani
imenik. Po izvräeni volitvi (bilo je že
poludne) se je videlo, da bo skratinij
trajal dolgo, in zato je predsednik pre-
trgal zborovanje in nadaljevanje napo-
vedal ob 2. uri popoludne.
Ko je predaednik zopet odprl zbo-
rovanje je naznanil izid volitve ter iz-
javil, da je izvoljenih 15 odbornikov in
predsednik, prvi podpredsednik in tajnik,
za drngega podpredsednika pa da mora
biti ožja volitev med g. B. Grčo in med
g. E. Rlavžarjem. Grča je izjavil, da ne
mara biti izvoljen od kake stranke; le ako
je edinost med člani in ga soglasno to-
lijo, sprejme volitev, drugače ne. Klavžar
je opomnil, da je že izvoljen v odbor,
naj ga torej nihče ne voli v predsed-
stvo; zborovalce kliče k slogi, k vza-
jemno8ti. Sledila je volitev. Gröa je do-
bil 38 glasov, Ernest Rlavžar pa 16.
Tako raznmejo znani prijatelji kmetijstva
vzajemnost in slogo pri kmetijskem dru-
štvu. Ker je Grča ostal pri svoji izjavi,
je predsednik napovedal novo volitev,
nakar je bil na predlog g. Rlavžarja iz-
voljen g. Dominko, ravnatelj slovenske
kmetijske sole zadragega podpredsednika.
Za druätveno glasilo je odbor pred-
lagal in zbor sprejel „Priraorskega gospo-
darja". Nato se je obravnaval in sprejel
nujni predlog g. Medveäceka, da naj od-
bor naprosi c. kr. vlado, da izvoli slo-
vensko kmetijstvo na Goriäkem podpirati
potom novega kmetijskega društva. G.
E. Klavžar pa je pojasnil odborov pred-
log, da naj se c. kr. vlada nujno naprosi,
da ustavi finačno naredbo, ki prepove-
daje po dosedanjem načinu kahanje fig
v žganje. Sprejet(T.
RoneČno se je g. predsednik za-
hvalil za izvolitev, zahvalil se tudi čla-
nom astanovnega odbora za vspešno de-
lovanje, obžaloval je needinost danaS-
njega zbora in zakljuöil zborovanje.
lz Rubij nam poročajo, da se je
danes ob 10Y2 ori poročila v cerkvi v
Gabrijah hčerka g. barona Bianchi-ja
g.čna Leonarda B i a n c h i z g. Jnrijem
Grabmayr-om pi. A n ge r be im-om,
minister8kim tajnikom v ministerstva za
notranje reči. Poročil ju je g. mons.
Tom sic. Med sv. maäo je igral v cer-
kvi vojaäki orke9ter peäp. St. 47. Pri-
sostvovala je poroki visoka aristokracija.
Včeraj proti vesieru je koncertovala po-
polna vojaäka godba v grada g. barona
Bianchi-ja, v noči pa je priredil novo-
poročencema na cast sovodenjsko-rubin-
ski pevski moäki in meäani zbor lepo
serenado in čalo se je iz oat visoke
aristokracije: Živio Slovenci ! nakar je
g baron pogostil pevski zbor. V Rubijah
je bila razHvetljava in tudi urn« teini og-
nji so ävigali v zrak. G. baron je za spo-
min na poroko svoje hčere kapil vsem
otrokom rabinskim (okoli 30) nove obleke
in tndi drnge donmčine obdaril.
Ogeuj. — V nedeljo nastal je v
skednju posestnika Rarola Cibeja v pod-
gorski občini ogenj, ki se je raz-
tegnil tndi na blizn stoječo hišo, ki je
do tal zgorela. Ogenj je aničil nad 40 q
sena, nad 40 q detelje,   mnogo slame in
vse kmetijsko orodje. Poginili sta tndi
dve kravi. Čibej ima kakih 2000 K škode,
ker ni bil eavarovan. Njegov podnajemnik
Viktor Planinšček oškodovan je bil za
kakih 1500 K, a je zarovan pri zava-
rovalnici „Feniks".
Nesreča pri požaru. — V nedeljo
nastal je v Rozani ogenj. Gorela je neka
hiša. Ljndje prihiteli so gasit, med njimi
tadi neki Brešan Ladovik. Tema na gla-
vo padla je goreča greda ter ga tako
močno poäkodovala, da so ga morali
prepeljati v tuk. bolniänico, kjer je ne-
srečnež včeraj zjatraj nairl, zapustiväi
vdovo in otroke.
Deček  izginll.   —   6-letni   deček
Droč iz Gorice izginilje v nedeljo iz do-
made   hiäe  in   se   ni  do vöeraj še vrnil
nazaj. Stariäi naznanili so to policiji.
Tatinska družba se klati že dalje
časa po vipavski dolini. V k rat Item Časa je
bilo čuti o vlomu v Orehovici, Podragi in
Mančah. Posebno jim diše gnjati in
druga svinjina. Žondarmeriji se äe ni
posrečilo priti zlobni  družbi na sled.
SHna Hvlnjska bolezeu se je po-
javila na Goöah. V^iiko svinj je obolelo,
nekaj že poginilo. Ljudbtvo je v skrbeh.
Prosi se veščaka, da bolezen preface in
zabrani nadaljnje razširjenje bolezni,
ker bolezen je hipoma nastopila in Be
silno hitro äiri. Pomanjkanje dobre,
snažne vode je menda vzrok bolezni.
Rolikor se je moglo doslej razsoditi, ima
bolezen vse znake kuge.
Izpred HodiKČa. — Tak. okrožno
kot kazensko sodišče je obsodilo Franceta
Peršoljo iz Rojskega na šestedensko ječo,
ker je na prvi velikonočai prazaik v pi-
janosti v corkvi preklinjnl ter se zoper-
stavljal orožnlkom, ko so ga hoteli prijeti.
Skups^ina družbe sv. Cirili in
Mctodija. — Na glavni skupščini, ki bo
je v četrlek vršila v St. Jariju ob jažni
železnici, je dražba sv. Cirila in Metodija
praznovala dvajsetletnico ivojega plodo-
nosnega delovanja v samoobrambt proti
navalom nemštva in italijanstva. Družba
je tekom 20 let zborovala že na raznih
slovenskih krajih, a na tak slovesen na-
čin ni bila še nikjer vsprejeta, kakor v
Št. Jarju, kjer je prebivalstvo ta dao
praznovalo kakor praznik.
Trg je alt v zastavah, skoro vse
hide so bile okraäene 2 venci, tantje so
postavili na stotine mlajev. Vsprejem
gOBtov je bil prisrčen. Ob 10. ari je bila
v žapni cerkvi slovesna maäa, na kateri
je pel Šantjarski mešan zbor.
Na zborovanjö je bila posebno öastno
zastopana štajerska slovenska svetna
inteligenca, posebno mnogo je bilo di-
jakov. Mnogo je bilo tadi duhovnikov iz
vseh slovenskih pokrajin.
Prvomestnik mons. Tomo Zu pan je
ob navzočnosti tisoč zborovalcev otvoril
glavno skapščino. Najprej je prvomestnik
dal beaedo drž. poslancu vitezn Berksu,
ki je zborovalce pozdravil v nav dušenih
besedah.
Prvomestnik mons. Tomo Zapan se
je v Bvojem nagovoru spominjal 20-letnice,
odkar hodi drnžba med slovenski narod.
Omenil je, da je tekom 20 let drnžba
zborovala trikrat v Ljubljana, petkrat na
Gorenj8kem, trikrat na Notranjskem, en-
krat na Dolenjskem, trikrat na primorski
zemlji in ätirikrat na Štajerskem.
Poročilo tajnika č. g. dekana Antona
Žlogarja omenja v avodu društvene dvaj-
setletnice. Leta 1885 je bila astanovljena
drnžba, družbeno vodstvo je bilo iivo-
Ijeno dne 5. julija 1886 v spomin tisoö-
letnice slovanskega apoHtola sv. Metoda.
Poroöilo povdarja, da je družbino vod-
stvo od prve skapščine do danes ostalo
neapremenjenih nazorov glede povspe-
ševanja slovenskega äolstva. Vodstvo je
v svoji večini po osebah Se danes isto,
kakor je bilo na prvi sknpäöini. V tej
dobi je vodstvo imelo 163 sej, ne vstevši
aestankov ožjega odbora, ki jih je bilo
do 50; v minolem leta je bilo 12 sej in
5 sestankov ožjega odbora. Pred vsem je
vodstvo uredilo notranjo in znnanjo or-
ganizacijo drnžbe. Drnžba se zaveda
svoje poavetne naloge: omogoöevati s
svojimi šolami, zavodi in podporami na-
rodno vzgojo slovenske mladine toliko
Časa, dokler se bo naäemn naroda boriti
za kar se smatra drngod za samo ob
sebi umevno.
V dveh de8etletjih se je osnovalo
petindvaJ8et dražbinih zavodov in sioer
na Slovenskem Štajerskem : v Celja, Ma-
nboru in na Muti ; na Roroškem : v St.
Ruperta; na G-riäkem: v Gorici, Podgori,
Pevmi, Devinn; na Tržaškem : v Tratu,
na Qreti. Rojann, sv. lvana, Škednju,
Rocolu ; na Rranjskem: na Jesenicah,
Tržiča, na Savi. — Vredno*t teh po-
sestev doseza približoo 200.000 krön. Y
te zavode je letos pohajalo 2600 otrok.
Ce ne bi bilo naSe drnžbe, bi ti otroci
večinoma izginili v nemäkih in italijanskih
valovih.
V zadnjem npravnem leta so pri-
ra8tle tri podrainice in sioer v Rozjem,
ženska podrnžnica v Vrtojbi pri Gorici
in na Jesenicah. Dražba äteje sedaj 151
podražnic z okolo 9000 členi. Ženskih
podružnic je po zadnjem izkazu 38.
Drnžba je vsikdar gojila dnha solidar-
nosti in ga čnva še do danes. Povsod
oznanaje, da le edinost. celosknpnega
slovenskega naroda, le VBtrajno delo in
požrtvovalnost, le veča izobrszba šolske
mladine in drogih slojev pripelje naä
narod k bolji bodočnosti.
ŽIvo so pokopali blizn Broce na
Roroäkem krčmarico Marijo Spendier.
Akoravno je bila imenovana božjaatna,
so jo vseeno zaktfßali 25 nr po njeni
smrti, ker je mrliški ogleda, bližnji cer-
kovnik, izjavil, da je pravilno mrtva.
Rer so pa hoteli nekateri vedeti, da ni
imala čisto mrtvaSkega izraza, ko so jo
devali v rakev, so odkopali jamo in
sodna obdukcija je dokazala, da je ienska
umrla valed žadnšenja.
Potres. — V soboto zjatraj ob 4.
ari 3 minate zjatraj in ob 4. ari 37 min.
sta bila na Predarelskem dva potresna
sanka; prvi je trajal 5, dragi pa 4 se-
kande, sliäati je bilo moöno bobnenje.
Izlet Francozov v Prlmorje.   —
BRevae generate de sciences priredi
svoje 28. potovanje v Primorje. Obiskalt
bodo Italijo, Iatro, Dalmacijo, Bosno,
Hercegovino in Črno goro na posebnem
parniku „Hede-France". Na parnika se
bodo vräile konference, bo knjižnica,
zdravnik in duhovnik, ki bo bral vsaki
dan av. maäo. V Zader pridejo 25. sep-
tembra.
S koBO glavo odrezal. — V sredo
sta kosila na travniku biiza Gomiiioe na
Štajerakem posestnik Josip Škof iz Rranj
in njegov hlapec Adam. Nastal je med
njima prepir, v katerem se je hlapec
tako razjezil, da je lamahnil s koso po
avojem gospodarja in ma glavo popol-
noraa odrezal. Nato se je Sei sam javit
oblastvu.
Kdo plača največ davkov? —
Po aradni statistiki pripada v Avstriji na
enega prebivalca davkor na leto : Na
enega Ceha 28.60 gld., na enega Nemca
26 82 gld., na enega Laha 25*32 gld., na
enega Slovenca 17 22 gld., na entga
Poljaka 1277, na enega Srba 1272 gld.,
na enega Ramunca 1023 gld., na enega
Rasina 1013 gld.
Potres v Kalabrijl. — V Rala-
briji se äe vedno ponavljajo potresni
sanki, ki napravljajo veliko äkodo na de-
loma žepoškodovanih poslopjih. Ljudstvo
äe vedno prenočaje na prostem.
Rodbina Komure. — Japonsko
odposlanstvo je sporoöilo MAgenzia Ste-
fani", da je vest 0 umorsWu rodbine
barona Romare popolnoma izmiäljena.
600 krön za striženje las.  — V
Laksembarga je poklical neki bogatin
brivca z Danaja, da ma pride striö läse.
Ta „äpas" ga bo stal 600 krön.
Narodno gospodarstvo.
Zakaj vlno diši po žveplu, kaj je temu
vzrok  in  kako  se  ta duh  iz  vina
Odpravl.             (^Konec^
Pri kipenju namreč kvasne ali ki-
pelne glivice, ki spreminjajo sladkor v
alkohol in v ogljikovo kielino, vodi ki se
nahaja v moätu ali vina, odtegajejo kisik.
Rer pa je voda spojina kisika z vodikom,
se vodik vsled tega oprosti, in če v moštu
ali vina najde žveplo, Be z njim spoji v
žvepleni vodik, to plin, ki po svojem ne-
prijetnem daha spominja na dah gnilih
jajec, kjer se tadi v resnici nahaja.
Zveplo pride lehko na razne načine
v most ali vino. Najoešče se to dogaja,
öe smo bili grozdje proti plesnobi (oidiam)
ne dolgo pred trgatvijo žveplali.
Ce je bilo vreme saho in če ni dei
do trgatve iveplene moke opral, pride
ta 8 tropinami v moit, in pri kipenja se
potem lahko na ravnokar popisani naöin
razvije žvepleni vodik.__________________
(Dalje na 4. strani.)
•>'3V
<ti
&
Q<


tw-


uU

frtuav.   tz^wtwwu/emv te  rab  wai lean SiUi-
/ /       /         /./   ^A     .
Owi,  tla nab a&i&w fi^xya^He x   >/W^W  v&ru.
/           /                                /
wifrn&ni in  oi  vaivt/atv   vfre   TWiMfrti,  wU feu
<y                                                                                                f
//                      /¦/                             v/.                   /    /                      //    //
/    /
S
TLawai  in   iw&eu.
/     - -
</ </              /          /       /            </
note /btewrwe   'foywih?vo>

(7
or
uttaij Av.
Islo se zgodi, če moat kipi v posodi,
ki je bila prej prazna neprevidno žve-
plana, namreč tako, da pri žvepljanja
kapljalo goreče Žveplo vanjo in tarn
ugasnilo ter ostalo na dnn.
Tndi iz zemlje žveplo lehko pride
v most ali vino, posebno öe trte rastejo
T zelo gnojni ali na žveplu bogati
zemljl. —
Ker je žvepleni vodik jako nesta-
novitev plin, se da prav lehko in po-
polnoma odpravti iz vina.
Kdor je opazil, da molt med ki-
penjem dobiva duh po žveplenem
vodikn, fa naj takoj po preetalem barnem
kipenju, kadar so se drože že nekoliko
polegle, vino pretoči. če bo vino dlje
časa na drožah ležalo, bolj bo smrdelo.
Pretakanje naj se vrši zopet na spredaj
popisani način, tako da mlado vino
mofno pride z zrakom v doliko. Na
zraku se namreč žvepleni vodik a po-
močjo kisika, ki ga iz zraka nase nateza
izpreminja zopet v vodo, in žveplo se
pri tem oprosti ter polože na dno aoda.
Ko se vino uöisti, torej čez kake
tri tedne po prvem pretakanju, moramo
zopet na zgoraj podpisani način vino
pretočiti, in sicer v dobro zažveplan «od.
i Žveplena sokislina 80 v teni sločaio
spoji z žveplenim vodikom in da odo
t9r pronto žveplo, ki se v obliki finegs
belega praha poleže na doge.
Preden ae vino prične prašili, ga
je seveda treba zopet pretoöiti, ker bi se
drugače lehko zgodilo, da bi se 2e izlo-
čeno žveplo zopet izpremenilo v žvepleni
vodik.
Edorima bakrrn lij, temu priporočamo,
naj vino v sod pretaka čez ta lij. Baker
vleče žvepleni vodik na se, daje ž njim
in z vodo v vinn žveplenokisli baker, to
je nicdro galico. Bakren lij se bo torej
knialu prevlf-kel s plastjo modre galice.
ZhIo ga je treba večkrat dobro odrgniti
in v  vodi oprati.
Z večkratnim pretakanjem na po-
pisani način kakor tadi zažveplanje po-
8ode, k«mor ae dišeče vino pretaka, se
duh po žveplemm vodika kmala in po-
polnoma odpravi.
Vino, ki je imelo to napako, se na-
vadno šn rajše čisti in je bolj stanovitno
kakor kako drngo.                             „K."
Loterijske številke.
16. September.
T-Bt.......75    84    69    64      1
L'nc.......20      1      4    66    62
Hojflfei!
kupujte narodni holeh
Jolskega Doma(1.
Tržne cene.
Zn  100 kg»
Kava: Ceylon .   .   .    K294—   do  300 —
,,     Portorico .   .    „ 260-    „   280 —
Santos .   .   .    „ 200—    „   230 —
Slakdor.....„    80—    „     86 —
Otrobi  dtbel«»     .   .    „    12 60     „      14 60
drobn<>    .   .    „    12—     „      13 60
Petrolij v sodu   .   .   „    42—    „     43 —
„             zaboju  .    „    13*—    „     13 60
Moka ogerska:
St. 0 K 30— št. 1 K 29-— št.  2 K 28 —
„  3   „   27¦-,  „ 4 „ 26-20,   „  6 „   2640
fit   6 K 23 20.
^p» ^^ ^^ ^^ ^^ ^^ "^p^ ^^ ^w ^r ^w
Fani Drašcek,
zaloga šivalnih strojev
Gorica, Stolna ulica hiš. št  2.
Prodaja
stroje tudi
t    na teden-
*       ske ali
mesečne
oboroke.
Stroji so
iz prvih   j
tovarn ter |
najboljše   .
kakovosti. !
Priporoča
se slav.   -
"     občinstvu.
I
^F         ^         ^         ^        ^r         "»          ^         ^         ^         ^         ~
Ivan Bednarik
priporofa svojo
knjigoveznico
v Gorici
ulica Vetturini St. 3.
Don A. Nicolich,
župnik pri Sv. Lu-
ciji pri Albani, je
odstranil devetlet
gfduadle^ujočebo-
lečine v želodcu z
uporabo
želodčne
tinkture
11. PirCOLI-ja,
dvoriH'^a založnl-
ka Nje^a Svotosti
In lckarja v Ljub-
Ijnni.
1 steklenica velja 20
vin. in se vnanja na-
ročila izvrše točno.
^            mizar In            V
lesnl  trgovec
v Poflpri, na voeIb novep
železnlesa mosta
(na cesti, ki peljeproti GradiSki)
ter podružnlca
za SoštiDi lostoi pri Pevni
1   Kuje tudi z opeko, ima ve-
liko /alu^u VHakovTHtuega trdt»-
ga in mckhega   lena   domačega
in tujega, veliko zalugu pohišt-
I  va, viiiHklh posod, Nti»kaluic ltd.
5bnnn lu **e Ye^ 8e
nlUII   labko /asl.i/i.
Tvrdka za domače   delo
s plelalnimi stroji išče osebe
obojega   spola   s   pletanjem
>   na naših strojih. Priprosto in
|   hitro   domače   delo   za   celo
j  leto.  —   Posebne   izobrazbe
ni    treba.    Oddaljenost    ne
Skodi; delo da tvrdka.
Tupdha za edomač delo s plcfalnimi stroji
Thos. H. Rhittich 8 Com.
PRAGA
Peter8ko pretlmestje 7—433
Trst Via Campanile 13-433.
Z3 ^e S
CO ZZ
¦ ""! "i
JO I M       ____
Priporoča svojo zalogo raz-
novpstnih žepnih in stenskih ni-
halnihurna zvon z donečim gla-
som za gostilne, kavarne, dvo-
rane itd. po Jako nizkih  cenah.
Vsako popravo izvršl hitro,
dobro in po eenl. Za vsako uro
1-letna garancija. Cenike razpo-
äilja brezplačno.
Nadalje priporo6a šivalne
stroje najbolje vrste po tvomiških
cenah, a ne kakor posredovalci.
Samo enkrat ,.*.*
naj vaakdo kapiti svoje potrebščine pri tvrdki
J. Zornik. Gorica. Gosooska ulica 7.
kfn nikdar več ne bode iskal drugod boljšegaj
llepšega in kakovosti primerno cenega blagaJ
F kakor se tu dobi.                                                   '
Došle so uže zadnje  novosti   modnega
blaga za
pomladan&ko in poletno  »e-
Kono v nedosegijivi izberi
kakor: krasni okraski za obleke najnovejše
mode, čipke, ovratniki iz čipk, bordure, svile,
pasovi itd. Raznovrstno belo in Jaeger-perilo,
rokavice usnjate in cvirnate, nogavice, krasne
ovratnice, hlačniki, žepne rute, solnčniki, dež-
niki, moderci, predpasniki, domači čevlji itd.
Zaloga je preskrbljena z vsemi potrebščinami
za g. šivilje in krojače, kakor, igle, cvirn,
svile, fodre, gumbe, trakoveitd. Raznovrstno
blago za vezenje itd.
Z flli tri race
se sprejme na  stanovanje in hrano.
Več pove upravništvo „Gorice".
Hehdo išče
primeren prostor za malo trgovino
s primernim stanovanjem vred, naj-
raje na deželi; pripravljen je tudi
vzeti v najem malo trgovino z me-
šanim blagom in pozneje bi je tudi
morda vkupil od lastnika.
Naslov pove  upravništvo „Go-
rice".
\    Dnton Ivanov Pečenho \
I                 Gorica                  \
I   priporoSa   svojo   veliko   zalogo   prislnih   i
,   belih   in   Črnih   vin   iz   lastnih   in   drugih   j
[   priznanih vinogradov; plzenjJJkega piva  '
t   >pra;i<.lroj<  \i. slov«čo češke »Meščanske pi-   i
x   vovame«, in domačega žganja 1. vrste v j
|   sleklenicah, kojega pristnoat se jamči.           :
t          Zaloga ledu katerega se oddaja le na   i
>   dcbelo po'50 kg naprej                                 \
|          Vino   dostavlja   na  dorn  in   razpožilja   j
>   po železnici na vse kraje avatrijsko-ograke   ,
\   države v sodih od 56 1 naprej.                       j
|  Cene zmerne.   Postrežba poš  !
\  teia in točna. m m m m m m '
_ FRANC PÖH1
avtorizovan kainnoseski mojster,
Gorica, Tržaška cesta 17,
priporo^a slavnomu občinslvn za blifcajoči ho praznik
vseh vcrnih dul dan svojo bogato zaln^)
nagrobnih spomenikov
bodisi priprostih ali finih iz kraškega kamna naj-
boljše vrste za 15 K in vise. V zalogi ima tudi
razne kamenite plošče, z'ebe, umivalnike za ku-
hinie, itd. itd.
Sprejema in izdeluje vsakovr^tna v kamnoseško  stroko spa_
dajoča dela po prav zmernih cenah.                     ^
Centralna posojilnica
registroffana zadruga 0 Boric!, ulica Vetturini his. itev. 9.
PoBOJuje svojim članom od 1. aprila 1906 dalje :
na menico po 5'|20|0, na vknjižbo pa po 5°|0
z \°0 upravnega prispevka za vsacega pol  leta. Obrestna mera
za   hranilne   vloge   ostane   nespremenjena.