Letnik XXX – št. 8, oktober 2023 Glasilo občine Trzin Poplave v Trzinu Ocenjena škoda po poplavah in ukrepi za poplavno ureditev Pšate Pohajkovanja Gostovanja članov trzinskih društev na festivalih, prireditvah in srečanjih Okrogli jubileji Nepozabna praznovanja ob visokih jubilejih Napovednik Vabilo na prireditve v oktobru in novembru ai169650166827_Gasperlin-Odsev-185x126mm-okt2023.pdf 1 05/10/2023 12:27 C M Y CM MY CY CMY Pestra ponudba čudovitih jesenskih lepotic Delovni čas: pon- pet: 8 - 19 ure sobota: 8 - 17 ure Ekipa regionalnega medija Modre novice se širi, zato te vabimo, da se nam pridružiš! Iščemo tržnika (m/ž) oglasno sporočilo www.vrtnicenter.si Suhadole 100, Komenda in Hacetova ulica 1, Ljubljana - Vič ? Blagovna znamka Modre novice obsega mesečno tiskano revijo, spletni novičarski portal, dva dogodka (Pohod ob reki, ki povezuje, in Dobrodelni pohod na Sv. Primož) in projekt Modra šola teka. Prevzeli smo tudi trženje oglasnega prostora v trzinskem občinskem časopisu Odsev in v lukoviškem lokalnem časopisu Rokovnjač, zato bodo tvoje moči usmerjene tudi v ta področja. Več informacij: Prijavo pošlji do 31. 10. 2023 na samos@ir-image.si oglasno sporočilo K Uvodnik Odsev, glasilo občine Trzin ➔ Na naslovnici Reka Pšata je lepa v svoji strugi, po avgustovskih poplavah pa je deležna več pozornosti zaradi moči, ki jo njen tok lahko razvije ob močnejših nalivih. Fotografija: Metka Pravst Primožič Glavna in odgovorna urednica: Metka Pravst Primožič, trzin.odsev@gmail.com Uredništvo: Tanja Bricelj, Tanja Jankovič, Miha Pavšek, Dunja Špendal, Barbara Kopač, Peter Hudnik, Majda Šilar Redni avtorji prispevkov: Katja Rebolj, Maja Brozovič, Janez Gregorič, Andrej Grum, Boštjan Guček, Andrej Nemec, Ema Nemec, Jožica Trstenjak, Milica Erčulj, Saša Hudnik, Valentin Orešek, Miha Šimnovec, Anže Kosmač, Miha Gradišek, Bogdan Dolenc, Rastko Kotar, Mojca Tavčar, Nataša Pavšek, Matjaž Erčulj in drugi Avtorji fotografij: Zinka Kosmač, Tanja Jankovič, Miha Pavšek, Barbara Kopač, Peter Hudnik, Tjaša Jankovič in drugi Lektoriranje: Mirjam Furlan Lapanja Tehnično urejanje, prelom, priprava za tisk in tisk: IR IMAGE, d. o. o. Oglasno trženje: IR IMAGE, komunikacijska agencija, d. o. o., Medvedova ulica 25, 1241 Kamnik Telefon: 01/ 83 96 400, E-mail: info@ir-image.si Glasilo izhaja enkrat mesečno v nakladi 1.500 izvodov. Brezplačno ga prejmejo vsa gospodinjstva v Trzinu. ISSN 1408-4902 V skladu z uredniško politiko in glede na razpoložljivost prostora v glasilu Odsev si pridržujemo pravico do objave ali neobjave ter krajšanja in preobl kovanja prispevkov. Gradivo za naslednjo številko oddajte najpozneje do nedelje, 5. novembra 2023. Prispevke pošljite v elektronski obliki na naslov uredništva: trzin.odsev@gmail.com. Kako si boste popestrili jesenski čas? Septembra je bilo v naši občini bolj malo dogodkov, so bili pa toliko dejavnejši člani društev, ki so gostovali na različnih prireditvah zunaj občinskih meja. O njihovih pripetljajih, spoznanjih, nastopih in uspehih poročamo v rubriki Dogajanje na dlani, vas pa vabimo, da se pridružite kateremu od trzinskih društev in si z njihovimi dejavnostmi popestrite prihajajoče jesenske popoldneve in proste sobote ali nedelje. Že v napovedniku, ki smo mu tokrat namenili kar dve strani, vas vabimo na prireditve, ki se bodo zvrstile v drugi polovici oktobra in začetku novembra. Zagotovo se nam je kakšen zanimiv dogodek izmuznil ali pa smo podatke prejeli prepozno za objavo, zato le spremljajte našo Facebookovo stran Trzinski Odsev, kjer bomo manjkajoča vabila na prireditve, srečanja in podobno zagotovo objavili. Smo se pa tudi v oktobrskem Odsevu dotaknili poplav, natančneje škode, ki so jo avgustovske poplave povzročile v naši občini, in ukrepov, ki se jih bodo morale lotiti tudi druge občine, katerih dejanja žal vplivajo tudi na življenje v trzinski občini. Zaradi posledic poplav so trzinski gasilci utrpeli dosti škode v Domu zaščite in reševanja, v svojem poročilu pa poročajo tudi o večjem številu tehničnih posredovanj v prometnih nesrečah, ob katerih so nastali zastoji na cestah. Te so občutili številni občani, ki se vsak dan vozijo v glavno mesto in iz njega. Tudi na občinski seji so svetniki govorili o prometnih zastojih, ki so (ne samo v naši občini, ampak tudi po številnih slovenskih cestah) vedno pogostejši in marsikateremu vozniku povzročijo veliko stresa. Ker pa se je s stresom treba spopasti, vabimo na dejavnosti, ki ga pomagajo omiliti in obvladovati. Obiščite dejavnosti, ki jih društva in njihove sekcije pripravljajo za občane. Če imate prost trenutek, izkoristite lepo vreme in se podajte na sprehod po Trzinu. Poskusite pozorno opazovati okolico, ki se že počasi odeva v jesenske barve, bodite pa pozorni tudi na rastlinje – morda odkrijete kakšno tujerodno rastlinsko vrsto, o kateri vas naša naravovarstvenica poučuje v rubriki Okolje. Tokrat smo v okoljski rubriki namenili prostor varovanju naših voda s prispevkom o obisku dneva odprtih vrat Centralne čistilne naprave v Domžalah, ta je bil zelo poučen in vam bo razkril marsikatero zanimivo dejstvo o odpadnih vodah in njihovem potencialu za našo prihodnost. Podpiramo širjenje poučnih tematik v vseh življenjskih obdobjih, saj nikoli nismo prestari, da bi se česa novega naučili. Seveda lahko zavijete še v domačo knjižico po zanimivo knjigo za branje v pestrih jesenskih večerih, saj se noči že močno daljšajo. Ali pa kar sami spišete kakšno zanimivo pripoved o našem kraju za projekt Trzinske zgodbe, o katerem smo poročali že v septembrski izdaji. Naj bo vaša jesen pestra, kot je pisano obarvano listje na drevju. Odsev izdaja Občina Trzin. Uredništvo Odseva: Mengeška cesta 22, 1236 Trzin Občina Trzin Spletna stran: www.trzin.si e-pošta: info@trzin.si Telefonske številke: 01/ 564 45 43 01/ 564 45 44 01/ 564 45 50 Faks: 01/ 564 17 72 Uradne ure: Ponedeljek: 8.00–14.00 Sreda: 8.00–13.00 in 14.00–18.00 Petek: 8.00–13.00 Informacije o prireditvah in dogodkih v občini Trzin so na voljo tudi v občinskem informativnem središču na Ljubljanski cesti 12/f oz. na telefonski številki 01/ 564 47 30. oktober 2023 Foto: Helena Kermelj Kolofon Metka Pravst Primožič, glavna in odgovorna urednica Skupna občinska uprava občin Trzin, Komenda, Lukovica, Mengeš, Moravče, Vodice Medobčinski inšpektorat in redarstvo Mengeška cesta 9, 1236 Trzin e-pošta: inspektorat@trzin.si Telefonska številka: 01/564 47 20 Faks: 01/564 47 21 Uradne ure: Ponedeljek: 9.00–11.00 Sreda: 9.00–11.00 | 3 Občinske novice Aplikacija AJDA Obseg škode v trzinski občini zaradi avgustovskih poplav Ker je bilo zaradi avgustovskih poplav preko aplikacije AJDA (namenjena je ocenjevanju škode na kmetijskih pridelkih in ocenjevanju škode na stvareh po naravnih nesrečah, op. a.) prijavljene za več kot 2,7 milijarde evrov škode na ravni države, podatke pa je poslala tudi občina Trzin, saj je ena od 173 občin, ki so utrpele škodo, smo občini poslali novinarska vprašanja o obsegu škode, ki smo jo utrpeli v naši občini. na 25.091.114,03 EUR. Na kmetijskih zemljiščih je bila škoda ocenjena na 70.729,09 EUR. Koliko je bilo ocenjene škode pri podjetnikih (pravne osebe)? Tega podatka nimamo na voljo. Pravne osebe so lahko škodo prijavile na ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport. Koliko občinskih komisij je delovalo in koliko časa so popisovale škodo? Delovalo je osem komisij, škodo pa so popisovale v obdobju od 28. avgusta do 22. septembra. Koliko škode je bilo prijavljene v okviru naše občine (znesek v evrih)? Po podatkih iz aplikacije AJDA znaša ocenjena škoda v občini Trzin 30.284.084,95 EUR. Koliko obrazcev je oddala občina Trzin? Občina Trzin je v aplikacijo AJDA vnesla 361 obrazcev. Koliko je bilo ocenjene škode na občinskih objektih in javni komunalni infrastrukturi? Na občinskih objektih je škoda ocenjena na 4.302.018,70 EUR, na gospodarski javni infrastrukturi (kanalizacija, vodni objekti, gozdne ceste) pa je ocena škode 820.223,13 EUR. Koliko je bilo ocenjene škode občanov (fizične osebe)? Škoda, ki je zaradi poplav nastala fizičnim in/ali pravnim osebam, ki so lastniki poplavljenih objektov na območju občine Trzin, je bila ocenjena Ali je občina Trzin upravičena do predplačila ocenjene škode in koliko bi v primeru upravičenosti znašalo predplačilo? Občina Trzin lahko glede na Predhodni program odprave posledic neposredne škode na stvareh zaradi poplav 4. avgusta 2023, ki ga je sprejela Vlada RS 21. septembra, pridobi predplačilo v višini 40 % predhodno ocenjene škode, predlagana višina sredstev pa je znašala 1.119.213 EUR. Kakšen je predviden postopek izplačil ocenjene škode? Postopek dodelitve sredstev za odpravo posledic naravnih nesreč in višino sredstev, ki se dodelijo za obnovo stalno naseljenih stanovanj, določata Zakon o odpravi posledic naravnih nesreč (Uradni list RS, št. 114/05 – uradno prečiščeno besedilo, 90/07, 102/07, 40/12 – ZUJF, 17/14, 163/22, 18/23-ZDU-10, 88/23 in 95/23-ZIUOPZP) in Uredba o načinu izračuna višine sredstev za odpravo posledic naravnih nesreč na objektih in stanovanjih ter višine hipotekarnih sredstev za obnovo stanovanj. Besedilo in foto: Metka Pravst Primožič Zakaj v Trzinu nimamo zbiralnika za odpadno jedilno olje? Svetnica Petra Podgoršek je letos februarja na tretji redni seji občinskega sveta dala pobudo, da bi v Trzinu postavili zbiralnik odpadnega jedilnega olja. Preverili smo, zakaj ga v Trzinu nimamo. Župan Peter Ložar nam je pojasnil, da se s Petrolom niso uspeli dogovoriti, da bi zbiralnik postavili v Trzinu. Predstavnik Javnega komunalnega podjetja Prodnik Jaka Plečko pa nam je razložil, da se takšni zbiralniki zaradi različnih nevarnosti ne morejo kar tako postaviti na nenadzorovanih območjih. »Odpadna olja je treba zbirati nadzorovano, da ne povzročajo nevarnosti za okolje in uporabnike,« je poudaril in ob tem dodal, da se v zbiralnike za odpadna jedilna olja ne sme zlivati motornih olj, ki spadajo med nevarne odpadke. Prav tako je opozoril na možnost vandalizma, pri čemer bi lahko odpadno olje končalo v naravi in jo one4 | Odsev — Glasilo občine Trzin snažilo. Tudi zlivanje jedilnega olja v odtoke ni primerno ravnanje, saj se olje nalaga na stene kanalizacijskih cevi in sčasoma lahko oteži prehod odplak. Čeprav v Trzinu zbiralnika odpadnega jedilnega olja za zdaj še nimamo, ga lahko odpeljemo na kar dve lokaciji in ga tam varno zavržemo. Prvi zbiralnik odpadnega jedilnega olja je postavljen v Centru za ravnanje z odpadki Dob. Po novem pa je uporabnikom na voljo tudi drugi zbiralnik olja na Centralni čistilni napravi Domžale - Kamnik na Študljanski cesti 91 v Domžalah. Besedilo in foto: MPP Praktičen zbiralnik odpadnega jedilnega olja za domačo uporabo so v začetku oktobra prejeli obiskovalci dneva odprtih vrat na Centralni čistilni napravi Domžale - Kamnik. Občinske novice NAZNANILO O JAVNI RAZGRNITVI IN JAVNI OBRAVNAVI dopolnjenega osnutka Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o OPPN za območje EUP NT-17 SNUGOVEC – JUG Občina Trzin občane in drugo zainteresirano javnost obvešča, da bo Občinski svet Občine Trzin 25. oktobra 2023 na 7. redni seji obravnaval dopolnjen osnutek Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje enote urejanja prostora NT-17 SNUGOVEC – JUG. Gradivo bo v primeru sprejetja predloženo v javno razgrnitev, ki je predvidena od petka, 27. oktobra 2023, do ponedeljka, 27. novembra 2023: • na spletnem naslovu http://www.trzin.si/, • v prostorih Občine Trzin, Mengeška 22, 1236 Trzin, v času uradnih ur Občine Trzin. V času javne razgrnitve bo organizirana tudi javna obravnava razgrnjenega gradiva, predvidoma v sredo, 15. novembra 2023, ob 17. uri v sejni sobi Občine Trzin, Mengeška cesta 22, 1236 Trzin. Sklep o javni razgrnitvi bo 26. oktobra 2023 objavljen v Uradnem vestniku Občine Trzin na spletni strani http://www.trzin.si/ in na oglasni deski Občine Trzin. V času javne razgrnitve lahko zainteresirani podajo pripombe in predloge kot zapis v knjigi pripomb in predlogov na mestu javne razgrnitve ali jih pošljejo po elektronski pošti na info@trzin.si oziroma po pošti na naslov: Občina Trzin, Mengeška 22, 1236 Trzin. Ustno se pripombe in predlogi podajo le na javni obravnavi. Rok za oddajo pripomb in predlogov na razgrnjeno gradivo poteče zadnji dan javne razgrnitve. Občina Trzin bo pripombe in predloge javnosti preučila in se do njih strokovno opre- delila. Mnenja bodo objavljena na spletni strani Občine Trzin in oglasni deski na sedežu Občine Trzin. Šesta redna seja Župan je šesto redno sejo Občinskega sveta Občine Trzin sklical v sredo, 27. septembra 2023. Na njej je bilo navzočih devet občinskih svetnic in svetnikov, trije svetniki so bili odsotni, ker je sočasno potekala seja Komisije za socialne zadeve, katere člani so. Na dnevnem redu je bilo deset točk. Po potrditvi zapisnikov 5. redne seje Občinskega sveta Občine Trzin z dne 14. junija 2023, 2. izredne seje Občinskega sveta Občine Trzin z dne 9. avgusta 2023 in 3. izredne seje Občinskega sveta Občine Trzin z dne 30. avgusta 2023 bi moralo slediti poročilo o delu Policijske postaje Domžale za leto 2022, a je bilo obravnavano pozneje, ko se je seji pridružil poročevalec Dejan Košir, načelnik te policijske postaje. Sledila so vprašanja in pobude občinskih svetnikov. Boštjan Papež je najprej opozoril na problematiko gostega prometa na Mengeški cesti in vprašal o možnih rešitvah, nadalje je opozoril na nepregledno in nevarno točko na kolesarski stezi na meji med trzinsko in ljubljansko občino, nato pa poudaril, da na območju Pšate pri Malnu dolvodno obstaja več rešitev za zmanjšanje ogroženost. Ponovno je opozoril na nepreglednost zaradi živih mej v Mlakah. Svetnika je zanimalo tudi, kako pogosto so očiščeni obcestni jaški in kakšne so naloge izvajalca košnje trave. Nato je opozoril še na slabo stanje nekaterih občinskih cest po poplavah in povprašal župana glede škode, ki je bila vnesena v aplikacijo Ajda. Ker se je med tretjo točko dnevnega reda seji pridružil načelnik Policijske postaje Domžale, je župan točko prekinil in predlagal obravnavo druge točke, s katero so se svetniki seznanili s poročilom o delu oktober 2023 Policijske postaje Domžale za leto 2022. Med obrazložitvijo so se seji pridružili še svetniki Milica Erčulj, Veronika Weixler in Anton Kralj. Svetniki so nato nadaljevali sejo s tretjo točko vprašanj in pobud. Miha Pančur je vprašal, ali se za letos pripravlja novoletna zabava za občane. Višji svetovalec župana za družbene dejavnosti Matjaž Erčulj je povedal, da bo zabava 29. decembra. Irena Habat je opozorila na prometno problematiko v starem delu Trzina in gostoto tovornega prometa na Mengeški cesti, zaradi česar so se nekateri jaški posedli. Odprla je tudi temo delovanja električnega omrežja. Pod četrto točko dnevnega reda je bila na vrsti seznanitev s polletnim poročilom župana o izvajanju proračuna v prvi polovici leta 2023, nato pa sta sledili še poročili o uresničevanju letnega programa kulture in letnega programa športa v trzinski občini, obe je za leto 2022 predstavil Matjaž Erčulj. Investicijski program projekta prizidava in rekonstrukcija Osnovne šole Roje so svetniki obravnavali pod sedmo točko dnevnega reda, nato pa še dopolnitev načrta ravnanja z nepremičnim premoženjem Občine Trzin za leto 2023 in predlog sklepa o odvzemu statusa javnega dobra v lasti Občine Trzin. Pod zadnjo točko je Občinski svet Občine Trzin v skladu s pozivom ministra za notranje zadeve predlagal ministru, da za predstavnico javnosti v senat za reševanje pritožb zoper delo policistov iz Občine Trzin imenuje Nino Kozarič, stanujočo v Trzinu. Seja se je po slabi uri končala. MPP | 5 Občinske novice Ureditev reke Pšate Svetniška skupina Svoboda je Direkciji Republike Slovenije za vode, ki deluje pod okriljem ministrstva za naravne vire in prostor, poslala vprašanja in prosila za odgovore glede ureditve reke Pšate s pojasnilom, da je treba v najkrajšem možnem času začeti izvajati ukrepe za varstvo pred poplavami. V nadaljevanju objavljamo odgovore na postavljena vprašanja, ki jih je Gibanja Svoboda Trzin pridobilo iz Direkcije Republike Slovenije za vode. Občinski svetnik Boštjan Papež je vprašanja poslal vodji Sektorja za gospodarske javne službe in investicije, mag. Roku Penecu. Ukrepi za poplavno regulacijo Pšate Papeža je najprej zanimalo, kateri ukrepi za poplavno ureditev Pšate in njenih pritokov (Doblič) se načrtujejo in kako hitro lahko pričakujemo izpeljavo teh ukrepov (zadrževalnik Tunjščica, zadrževalnik Topole …). Iz Direkcije Republike Slovenije za vode so takole odgovorili: »Na območju pomembnega vpliva poplav vodotokov Pšata in Tunjščica v občini Komenda Direkcija Republike Slovenije za vode (v nadaljevanju: DRSV) izvaja aktivnosti za izvedbo projekta gradnja suhega vodnega zadrževalnika na Tunjščici. Z gradnjo zadrževalnika na Tunjščici bi v času poplavnih dogodkov lahko zmanjševali skupne visoke vode, ki jih mora prevajati za zdaj premajhna struga Pšate med naseljema Moste in Suhadole. Poplavno ogroženost na območju občine Komenda potrjujejo tako že izdelane hirološko hidravlične študije kakor tudi prejšnje poplave na tem območju. Pri tem izstopa poplavna ogroženost naselij Moste in Suhadole, ki sta bili zelo prizadeti tako ob prejšnjih poplavah kakor tudi ob poplavah letos avgusta. Razlog za poplavno ogroženost je poddimenzionirana hidravlična prevodna sposobnost potokov Pšata in Tunjščica, ki zagotavljata pretočno sposobnost desetletnih voda v osnovni strugi oziroma prevodnost na visoke vode s povratno dobo od 20 do 30 let. V teh primerih prihaja do manjših razlivanj po poplavnih travnikih, kar še ne ogroža stanovanjskih stavb. Visoke vode, višje od tega, pa ogrožajo stanovanjske in poslovne zgradbe ter objekte, ki spadajo v posebno kategorijo varovanja, kot sta na primer gasilski dom in osnovna šola. Ocenjujemo, da bo izvedba suhega vodnega zadrževalnika na Tunjščici vplivala na približno 2300 ljudi (stalnih in začasnih prebivalcev in zaposlenih).« Dodali so, da je občina Komenda kot osnovo za namen zmanjšanja poplavne ogroženosti tega območja pripravila občinski podrobni prostorski načrt območja suhega vodnega zadrževalnika Tunjščica in sprejela odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu območja suhega vodnega zadrževalnika Tunjščica v EUP KŠP11. Pojasnili so še: »Suhi zadrževalnik je namenjen zadrževanju voda vodotoka Tunjščica in njegovih pritokov v konicah visokovodnega vala, ki poplavno ogroža naselji Gora in Moste ter druga naselja dolvodno, zato so posegi predvideni tako, da ugodno vplivajo tudi na visokovodne raz6 | Odsev — Glasilo občine Trzin mere v Suhadolah. Ker je zadrževalnik načrtovan kot suhi zadrževalnik visokih voda, ostaja pretežna namembnost površin na območju zadrževalnika – z izjemo dela, kamor bodo umeščani visokovodni nasipi s tehničnimi objekti na/v njem ter v strugo vodotoka Tunjščice – še naprej kmetijska in deloma gozdna z možnostjo občasnega poplavljanja kmetijskih in gozdnih zemljišč. Ker je na kraju predvidenega nasipa zadrževalnika deponirana večja količina materiala – odloženih gradbenih odpadkov, je DRSV preveril primernost nasutega materiala za vgradnjo v nasip zadrževalnika. Izvedene so bile predhodne geološko-geomehanske raziskave tega nasutja. Obenem so bile izvedene tudi raziskave za ugotavljanje prisotnosti morebitnih onesnaževal v nasutju. Glede na ugodne rezultate obeh raziskav DRSV nadaljuje projekt. Pripravljeni sta projektna naloga za izdelavo celotne projektne dokumentacije in pridobitev gradbenega dovoljenja ter razpisna dokumentacija za izvedbo postopka oddaje javnega naročila v skladu z zakonodajo s področja javnega naročanja za izbiro izvajalca za projektiranje in pridobitev gradbenega dovoljenja. Sredstva za financiranje izdelave projektne dokumentacije so zagotovljena v Skladu za vode. Začetek postopka oddaje javnega naročila za izbiro izvajalca za projektiranje je predviden konec septembra oziroma v začetku oktobra 2023. Financiranje izvedbenega dela projekta je predvideno iz Sklada za podnebne spremembe. Če med projektiranjem oziroma pri izvajanju postopkov oddaje javnih naročil ne bodo posebna odstopanja, bi se gradnja predvidoma lahko začela v letu 2025.« Prihodnje obilne padavine Boštjana Papeža je zanimalo tudi, kakšen bo predviden vpliv na poplavljanje Pšate s pritoki ob prihodnjih obilnih padavinah. V pismu, ki ga je naslovil na direkcijo za vode, je poudaril, da bi bil dobrodošel tudi podatek, kako bi bile videti avgustovske poplave v primeru predvidenih izvedenih projektov. Na vprašanje je prejel naslednji odgovor: »Predvidena zmogljivost zadrževalnika je med 500.000 in 750.000 m³. Zadrževalnik bo z zadrževanjem vode pripomogel k zmanjševanju poplavne ogroženosti na območju pomembnega vpliva poplav vodotokov Pšate in Tunjščice v občini Komenda, prav tako pa bo pozitivno vplival tudi na območje občin dolvodno.« Priporočila občinam V naslednjem vprašanju je Papež opozoril, da del odgovornosti nosijo tudi občine, zato ga je zanimalo, kakšna so priporočila občinam – kaj morajo izboljšati in čemu se morajo izogibati. Z Direkcije RS za vode so v odgovoru poudarili, da ob izrednih poplavnih dogodkih vplivajo na poplavno ogroženost in zatem na odvodnjavanje visokih voda tudi neprimerno odloženi odpadki ob strugah, zato so podali naslednje priporočilo: »Občine lahko v sodelovanju z izvajalcem javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki k zmanjševanju obsega poplav pripomorejo s prevzemom in ustrezno odložitvijo zbranega plavja, odpadkov in drugih opuščenih ali odvrženih predmetov s priobalnih zemljišč ter rednim odstranjevanjem naplavin na premostitvah, ki so v občinski lasti.« Ob tem so še opozorili: »Na vodnih in priobalnih zemljiščih ni dovoljeno odlaganje materialov in snovi. Če pa jih tja kdo odloži, je o tem treba obvestiti ali vodovarstvenega nadzornika ali ustrezno inšpekcijsko službo.« Priporočila prebivalcem Nadalje so Papeža zanimala priporočila za prebivalce ob Pšati in podobnih hudourniških rekah, pri čemer je poudaril, da je bila njegova hiša Občinske novice poplavljena, čeprav je od reke Pšate oddaljena kar 280 metrov. »V skladu z Zakonom o vodah morajo lastniki ali drugi posestniki vodnega ali priobalnega zemljišča zagotavljati košnjo in odstranjevanje prekomerne zarasti na bregovih, odstranjevanja plavja, odpadkov in drugih opuščenih ali odvrženih predmetov in snovi z vodnih in priobalnih zemljišč ob vodah 2. reda,« je bilo zapisano v odgovoru Direkcije RS za vode in nadalje ponovno poudarjeno, da na vodnih in priobalnih zemljiščih ni dovoljeno odlaganje materialov in snovi, če pa jih tja kdo odloži, je o tem treba obvestiti ali vodovarstvenega nadzornika ali ustrezno inšpekcijsko službo. To so dvakrat poudarili, saj so se ob nedavnih poplavah prav neodloženi materiali (kot so lesni material, bale sena in podobno) izkazali za zelo nevarne! Za konec pa so opozorili še: »Prav tako je za vsak poseg v vodna in priobalna zemljišča, tudi za umeščanje škarp in ograj, treba pridobiti vodno soglasje, ki ga izda DRSV.« Besedilo in foto: MPP Poplave bodo še dolgo med nami Avla Osnovne šole Trzin je bila na sestanku skorajda pretesna za vse udeležence. Vzdrževanje kanala Pšata med Topolami in Srednjimi Jaršami je izrednega pomena. Zadnji četrtek v septembru (28. septembra 2023 ob 18. uri) je bil na pobudo poplavljencev, natančneje liste z več kot 50 podpisniki iz Ulice za hribom in Habatove ulice, v avli Osnovne šole Trzin sestanek občanov Občine Trzin, ki so utrpeli škodo ob poplavah 4. avgusta 2023. Sestanku se je pridružil tudi poveljnik občinskega štaba Civilne zaščite Republike Slovenije. Krajani so se na župana že sredi avgusta obrnili z več vprašanji glede vzrokov in posledic poplav ter njihove sanacije in pomoči, pa tudi o kratko- in dolgoročnem urejanju poplavne problematike v porečju Pšate. Pri tem jih je z dopisom konec avgusta podprl tudi poveljnik trzinske civilne zaščite. Sestanek je bil po tem, ko so občinske komisije do 22. septembra popisale vso ob poplavah nastalo škodo na poplavljenih objektih. Glede na pričakovan velik odziv – srečanja se je udeležilo več kot 80 poplavljencev – je bila možna izvedba le v prostorih osnovne šole. Vabilo za srečanje so objavili le dan prej na spletnih straneh občine in Facebookovi strani Trzinski Odsev. V uvodu je župan povzel analizo poplav 4. avgusta 2023 ter intervencijske ukrepe in stanje vodotokov po trenutno znanih podatkih. Pri tem ga je z nekaterimi ugotovitvami in podatki dopolnil poveljnik Civilne zaščite. Vnovič je bilo ugotovljeno, da je šlo glede padavin za več kot stoletni, glede pretoka pa za od 250- do 500-letni dogodek, ki je v veliki meri presenetil tako krajane kot tudi odgovorne za zaščito in reševanje na občinski ravni. Nekatere pomanjkljivosti glede pripravljenosti in ukrepanja v primeru poplav – da bi se ponovile tovrstne, je verjetnost zelo majhna, žal pa je ne moremo povsem izključiti: v prihodnje bomo morali izboljšati obveščanje pristojnih občinskih odločevalcev dolvodno vzdolž Pšate kakor tudi ustrezno zgodnejše obveščanje in učinkovitejše alarmiranje krajanov ter komuniciranje med regijskimi izpostavami URSZR in občinskimi deležniki. Krajane, ki so se avgusta z dopisom obrnili na župana, je zanimalo predvsem, kaj namerava storiti občina, da se v prihodnje izognemo takšnim naravnim katastrofam, saj smo že vstopili v jesen, ko se nevarnost obilnih deževij močno poveča. Prav tako stroka napoveduje, da se s podnebnimi spremembami verjetnost za tako močne ali močnejše padavine in zatem poplave povečuje. Zanimalo jih je tudi, kako name- rava občina finančno priskočiti na pomoč prizadetim občanom poleg začetne že dodeljene občinske socialne pomoči. Na ta in številna druga vprašanja jim je več kot poldrugo uro odgovarjal župan, sestanek pa je večino časa potekal s podvprašanji in pojasnjevanji posameznih primerov. Prav vsak od udeležencev ima namreč svojo zgodbo, skupno vsem pa je, da se kaj takega ne sme več ponoviti; v primeru novih poplavnih nevarnosti pa je treba izboljšati odziv nanje. Ključni za dolgoročne rešitve poplavne ogroženosti Trzina so celoviti protipoplavni ukrepi gorvodno ob Pšati, zlasti več suhih zadrževalnikov, pri čemer je najbližje izvedbi najpomembnejši od njih na Tunjščici severno od Most. Občina Mengeš ga načrtuje tudi pri skakalnicah severno pod hribom Gobavica. Ob tem je treba zagotoviti nadaljnje redno vzdrževanje kanala Pšata oziroma razbremenilnika Pšate v Kamniško Bistrico med Topolami in Srednjimi Jaršami ter posodobiti prelivno vrzel v desnem bregu Pšate v Mengšu, skozi katero preusmerjajo del vode v staro strugo Pšate. Tem ukrepom je treba pridružiti tudi nekatere prostorsko manj zahtevne in obsežne ukrepe na območju Trzina. Še več kot odgovorov je bilo ob koncu sestanka novih vprašanj, neodgovorjena pa so ostala zlasti tista, na katera morajo odgovoriti država in njene pristojne službe, predvsem Direkcija za vode Republike Slovenije, ki deluje v sestavi ministrstva za naravne vire in prostor. oktober 2023 Miha Pavšek, CZ Trzin Foto: arhiv CZ Trzin Obvestilo Občina Trzin obvešča, da je 2. oktobra 2023 na spletni strani http://www.trzin.si in v Uradnem vestniku Občine Trzin objavila Javni razpis za dodelitev štipendij za nadarjene/manj premožne/športne štipendije dijakom/študentom za šolsko/študijsko leto 2023/24. Zadnji rok za oddajo vlog je 30. oktober 2023. | 7 Občinske novice Cepljenja V Zdravstvenem domu Domžale so v torek, 10. oktobra, začeli izvajati cepljenja proti klopnemu meningoencefalitisu, sezonski gripi in covidu 19. Cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu 10. oktobra so v Zdravstvenem domu Domžale odprli cepilno ambulanto proti klopnemu meningoencefalitisu, na cepljenje se lahko naročite v referenčni ambulanti ali pri izbranem osebnem zdravniku. Soustanoviteljice svojim občanom delno sofinancirajo cepivo, tudi občina Trzin (subvencija 50 % prve doze za odrasle in 50 % prve revakcinacije – četrta doza za odrasle), in sicer: • 50-% subvencija prve doze ali prve revakcinacije – četrta doza – (za drugo polovico je občan samoplačnik); na voljo je še 50 doz; • 100-% subvencija katere koli doze cepiva za otroke – na voljo je še 83 doz; • 100-% subvencija cepljenja za prejemnike socialne pomoči (predložiti morajo potrdilo občine, potrdilo mora priti v obračun). ZZZS financira cepljenje po naslednjem načinu: • odraslim, ki so letnik rojstva 1970, 1971 in 1972, 1973, 1974, in sicer katere koli tri doze cepiva v življenju (naročijo se na cepljenje v referenčno ambulanto svojega izbranega zdravnika ali pa se cepijo pri svojem osebnem zdravniku), • otrokom, ki so letnik rojstva 2016, 2017 in 2018, 2019, 2020, in sicer katere koli tri doze cepiva v življenju. Ti letniki otrok se morajo obvezno naročiti in cepiti pri svojem izbranem pediatru. Za samoplačniško cepljenje se je treba naročiti na telefonsko številko 01/72 45 162 od ponedeljka do petka med 8. uro in 15.30 (naročijo se lahko vsi, ki so starejši od šest let, od letnika 2015 in starejši) ali po elektronski pošti cepljenje.kme@zd-domzale.si. Cepljenje bo do nadaljnjega potekalo v zabojniku na južni strani zdravstvenega doma od ponedeljka do četrtka med 8. in 18. ter v petek med 8. in 12. uro. Priporočen je razmik med cepljenji za osnovno cepljenje: prva doza: – kadar koli v letu, druga doza: 1–3 mesece po prvi dozi cepiva, tretja doza: 5–12 mesecev po drugi dozi cepiva FSME. Revakcinacije pa: četrta doza: 3 leta po tretji dozi; peta doza in naprej: na 5 let, po 60. letu naprej na 3 leta. Cepiva, ki so na voljo: FSME za odrasle (nad 16 let) – cena 28 EUR, FSME za otroke (1–15 let) – cena 25 EUR. Plačilo je možno izključno s plačilnimi karticami. Cepljenje proti sezonski gripi in covidu 19 V Zdravstvenem domu Domžale sta odprti tudi cepilni ambulanti za cepljenje proti sezonski gripi in covidu 19, za cepljenje se je treba predhodno naročiti: • na cepljenje proti gripi se lahko naročite po elektronski pošti cepljenje.gripa@zd-domzale.si ali na telefonsko številko 01/72 45 162, otroke do petega leta starosti starši oz. skrbniki naročijo pri izbranem pediatru; • na cepljenje proti covidu 19 se lahko naročite po elektronski pošti na naslov cepljenje.covid@zd-domzale.si ali na telefonsko številko 01/72 45 162, za cepljenje proti covidu 19 lahko naročite otroke od šestega meseca dalje, pri čemer je treba ob naročilu na cepljenje obvezno sporočiti točno starost otroka zaradi pravilne priprave cepiva. Istočasno je možno cepljenje proti covidu 19 in klopnemu meningoencefalitisu, a največ dve cepljenji hkrati. Tisti, ki se želite istočasno cepiti z dvema cepivoma, morate to sporočiti že pri naročanju. Za cepljenje proti pnevmokoknim okužbam se morate obrniti na izbranega osebnega zdravnika. Več informacij o cepljenjih najdete na spletni strani zd-domzale.si. OBVESTILO GOSPODINJSTVOM o mestih jesenskega zbiranja in odvoza ostankov zelenega odreza v občini Trzin Mesta za zbiranje ostankov zelenega odreza so: Stari del Trzina: 1. v Habatovi ulici pri ekološkem otoku poleg mostu in 2. o  b Jemčevi cesti pri ekološkem otoku, pri odcepu na notranjo Jemčevo cesto. Občina Trzin za svoje občane organizira jesensko akcijo zbiranja in odvažanja ostankov, ki nastanejo pri rezanju živih mej in okrasnega ter sadnega drevja, v času od ponedeljka, 2. oktobra 2023, do nedelje, 5. novembra 2023. Vse udeležence akcije pozivamo, da odpadke po jesenskem rezu, ki so namenjeni kompostiranju, odlagajo samo na predvidenih krajih in v predpisanem času. 8 | Odsev — Glasilo občine Trzin Trzin Mlake: 3. p ri spodnjem zaklonišču v Kidričevi ulici poleg hišne številke 41, 4. na koncu zelenice ob Kidričevi ulici pri parkirišču trgovine Mercator, 5. v Ulici Rašiške čete 4, pri stavbi Planinskega društva Onger Trzin, 6. n a zelenici ob križišču Kidričeve ulice in Bergantove ulice, 7. ob makadamskem parkirišču ŠRP, na koncu niza vrstnih hiš v Prešernovi ulici in 8. na Ongru, zelenica nasproti stavbe s hišno številko 7. OIC Trzin: 9. ob križišču ulic Špruha in Motnica. Foto: MPP V našem kraju Kino na prostem zaradi slabega vremena kar v dvorani V okviru projekta mladinc Trzin je bila zadnjo soboto v septembru že drugo leto zapored izvedena mladinska prireditev Kino na prostem. Zaradi slabe vremenske napovedi je bila projekcija filma iz športnega parka prestavljena v dvorano trzinskega kulturnega doma. ganizatorji opozorili, da je primeren za otroke, starejše od devetih let, je bil mladim zelo všeč, zato že z nestrpnostjo pričakujejo njegovo nadaljevanje, ki pa bo šele prihodnje leto. »Ja tako je, še en kino na prostem načrtujemo v juniju 2024. Če bo lepo vreme, bo seveda potekal zunaj,« nam je povedala Veronika Weixler iz Odbora za mlade Občine Trzin, ki je mlade organizatorje dogodka tudi pohvalila. »Z obiskom tokratnega kina sem zelo zadovoljna. Predstavo smo izvedli v dvorani Kulturnega doma Trzin. Mladinci so pripravili dvorano in poskrbeli za lep sprejem obiskovalcev s pokovko in kokakolo.« Zahvalo pa je dodala tudi njihova mentorica Pina Pečuh: »Želim se zahvaliti vsem članom za njihov prispevek k uspešnosti te prireditve.« MPP Foto: Arhiv projekta mladinc Trzin »V soboto, 23. septembra, smo skupaj s člani projekta mladinc Trzin pripravili Kino na prostem. Žal smo bili zaradi slabe vremenske napovedi primorani predstavo prestaviti v dvorano kulturnega doma. Kljub vsem težavam je bil dogodek uspešen in dobro obiskan. Uspelo nam je namreč napolniti vso dvorano,« nam je zaupala Pina Pečuh, mentorica mladih, ki so se pridružili koristnemu projektu za mladino v trzinski občini. Prepričana je namreč: »Člani mladinca Trzin so ob organizaciji dogodka pridobili številne pomembne kompetence, ki jim bodo zagotovo koristile v prihodnosti.« Obiskovalci dogodka so si ogledali film Pojdi z mano. Slovenski mladinski triler, za ogled katerega so or- Financirala Evropska unija. Vendar so izražena stališča in mnenja zgolj stališča in mnenja avtorja(-ev) in ne odražajo nujno stališč in mnenj Evropske unije ali Nacionalne agencije. Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti organ, ki dodeli sredstva. Septembrske novičke iz vrtca Žabica September ni začetek novega šolskega leta le za učence in dijake, temveč tudi za vrtčevske otroke. Prvega septembra otroci »zrastejo« za eno leto in praviloma odidejo v drugo igralnico, nekateri v višje nadstropje ali celo v Palčico, enoto zraven šole. Ti otroci so »ta veliki«, saj bodo čez leto ali dve že v šoli. Letos je bilo za »velike« otroke nekoliko drugače, saj je bila enota Palčica med avgustovskim neurjem poplavljena in so ti otroci ostali v Žabici. Kljub prostorski stiski so jim prizadevni zaposleni uredili začasne igralnice v telovadnici, na galeriji in v zbornici. Strokovni delavci se trudijo ustvarjati prijetne spomine tudi na to obdobje, k temu pa zagotovo pripomore zares lepo vreme v teh dneh, ki ga vsi izkoristimo za preživljanje časa na prostem. Tako so otroci iz skupine Sovice odšli na izlet z vlakom v park Tivoli in se peš podali na Dobeno. Skoraj vsak dan preživljamo dopoldneve na svežem zraku: na oktober 2023 vrtčevskem ali športnem igrišču, na sprehodu z bibo ali brez, najmlajši pa se odpeljejo kar z vozički, seveda na vzgojiteljičin pogon. Od 8. septembra do 8. oktobra poteka nacionalni mesec skupnega branja pod sloganom »Beremo skupaj«, ki smo ga z veseljem sprejeli za svojega tudi v našem vrtcu, saj beremo in »beremo« vsak dan, največkrat vzgojitelji otrokom, včasih otroci otrokom, kakšen dan pa tudi starši, babice ali dedki. V tem mesecu smo imeli že prve roditeljske sestanke, strokovni delavci tudi razne strokovne aktive, izobraževanja in seje. V vrtcu nam ni dolgčas, ves čas se kaj dogaja tako v dopoldanskem kakor tudi v popoldanskem času. Lepo nam je. Irena Mali Foto: Irena Mali, Gašper Ogorelec | 9 V našem kraju Novice trzinskih gasilcev Škoda v Domu zaščite in reševanja Kot smo že poročali, smo zaradi posledic poplav utrpeli dosti škode v Domu zaščite in reševanja. Iz kletnih prostorov smo bili primorani zaradi poškodb odstraniti vse pohištvo, da se je lahko začela obnova. Vsa poškodovana oprema je bila odpeljana na odpad. Obnova po poplavi pa obsega odstranitev dela izolacije in mavčnih plošč s celotnega oboda kletnih prostorov. Črpanje vode iz tlakov bo po prvotni oceni trajalo dalj časa. Treba bo zamenjati tudi zaključni sloj. Upamo, da bosta lahko ostala vsaj talna izolacija in estrih. zaščite in reševanja v Trzinu smo s prikazom gašenja požara, tekmovalnih prvin pionirjev, mladincev in pripravnikov predstavili krožek Mladi gasilec, na katerem smo se preizkusili tudi v vlečenju vrvi. 18. septembra pa smo imeli uvodno srečanje, na katerem smo predstavili pravila in nevarnosti v času zadrževanja v Domu zaščite in reševanja ter načrt dela za letos. Gnezdo štorkelj Na Jemčevi cesti smo pred začetkom kurilne sezone odstranili gnezdo štorklje in tako sprostili dimnik, ki ga bodo lastniki potrebovali za ogrevanje doma. V februarju bo na isto mesto postavljen nov drog, na katerega bo vrnjeno shranjeno gnezdo in se bodo štorklje spomladi lahko vrnile v svoj dom. Vlečenje vrvi 29. septembra smo z mladino obiskali poklicne gasilce iz Domžal ob dnevu CZR Domžale. Med drugim smo si ogledali intervencijska vozila, reševalno vajo in prikaz gašenja začetnega požara. Odstranjevanje gnezda štorkelj Strokovna ekskurzija Člani gasilskega društva smo se v soboto, 23. septembra, odpravili na celodnevno ekskurzijo na Dolenjsko. Pot nas je od gasilskega doma v Trzinu vodila najprej v Novo mesto, kjer smo si v tovarni Krka ogledali proizvodnjo in delovanje industrijske gasilske enote, nato pa smo si ogledali Pavčkov dom in cerkvico sv. Jurija, v Mirni Peči pa smo obiskali še Slakov muzej. Prijetno druženje smo sklenili s poznim kosilom v restavraciji Dolenjc. Dan CZR Domžale Če bi se nam vaš otrok ali mladinec želel pridružiti, je vpis v društvo mogoč ob ponedeljkih med 17. in 18. uro do konca oktobra v Domu zaščite in reševanja v Trzinu. Vljudno vabljeni! Intervencije – kratek kronološki pregled Ekskurzija na Dolenjsko Mladinska komisija V septembru se je mladina udeležila prireditve Ko bom velik, bom gasilec, na kateri so predstavili orientacijo v naravi. Pred Domom 10 | Odsev — Glasilo občine Trzin September je bil mesec tehničnih posredovanj v prometnih nesrečah, saj so bile v kratkem obdobju kar štiri nesreče: 14. september: križišče za Mengeš. Posuli smo iztekle motorne tekočine in odklopili akumulatorje na poškodovanih vozilih. 15. september: nalet več vozil v križišču IOC, kjer je tovorno vozilo naletelo na kombinirano vozilo in ga potisnilo v pred njim stoječe V našem kraju drugo tovorno vozilo. Voznik kombiniranega vozila je bil poškodovan. Skupaj z gasilci CZR in reševalci ZD Domžale smo poškodovanega voznika na kraju nesreče oskrbeli, reševalci so ga prepeljali v UKC Ljubljana. Odklopili smo akumulatorje, posuli iztekle motorne tekočine in zavarovali kraj nesreče pred naletom drugih vozil. Skupaj s policijo smo urejali promet, da ni nastal večji prometni zastoj. 17. september: v poznih večernih urah je voznik z vozilom zapeljal na železniške tire na železniški postaji Trzin. Vozilo smo skupaj z gasilci CZR z avtodvigalom dvignili s tirov in odklopili akumulator. Poškodovan ni bil nihče. Nalet vozil Na tirih 16. september: v križišču za Mlake je prišlo od nesreče. Skupaj z Gasilci C ZR in reševalci Zdravstvenega doma Domžale smo oskrbeli osebo, ki je utrpela manjše poškodbe in je bila prepeljana v UKC Ljubljana. Protinaletno smo zavarovali kraj nesreče, posuli iztekle motorne tekočine, odklopili akumulatorje in urejali promet do prihoda policije. Z gasilskim pozdravom Na pomoč! Andrej in Ema Nemec Foto: arhiv Prostovoljnega gasilskega društva Trzin Turnir v balinanju V soboto, 7. oktobra, so balinarji Društva upokojencev Žerjavčki Trzin pripravili turnir v balinanju za štiri društva: MDI Domžale, Društvo upokojencev Mengeš, Športno društvo Loka pri Mengšu in domačo ekipo. V turobnem jutru so se že od 8.30 zbirale ekipe. Najprej jih je pričakal zajtrk s čajem in kavo, ob 9. uri pa se je začelo. Megla, ki je spremljala tekmovanje, je vztrajala vse do 11.15, kar pa ni skalilo razpoloženja, saj je tekmovalce svetnik občine Trzin Zoran Rink že ob samem sprejemu nasmejal in jim zaupal, da je turnir sicer športne narave, a z namenom veselega druženja. Tekmovanje je pripeljalo do končne razvrstitve: prvo mesto MDI Domžale, drugo mesto Športno društvo Loka, tretje mesto Društvo upokojencev Mengeš in četrto mesto Društvo upokojencev Trzin. Pokale in medalje je podelil župan občine Trzin Peter Ložar, ki se je balinarjem pridružil še pred koncem tekmovanja. Turnir se je končal ob pečenem mesu, pijači in veselem druženju. Besedilo in foto: Franci Mušič FESTIVAL VIN Zanesljiv partner pri prodaji, oddaji in nakupu vseh vrst nepremičnin – od prvega vprašanja do končne realizacije. oktober 2023 oglasno sporočilo info@artik.si, 040 554 000 SLOVENSKI FESTIVAL VIN 16.—17. november 2023 Cankarjev dom VSTOPNICE ŽE V PREDPRODAJI! | 11 oglasno sporočilo 25. V našem kraju Lepa devetdesetletnica V septembru je skupina Naše vezi Trzin praznovala rojstni dan članice Rozike Štravs. Rozi se je rodila 30. julija 1933 in je dolgo živela v Poljčanah. Po rojstvu vnučkov se je z možem priselila v Trzin na Onger. Že nekaj časa je vdova. Rada hodi na srečanja. V skupini je zelo priljubljena, radodarna in zelo prijazna do vseh. Visoki jubilej smo praznovali v Gostilni pri Narobet, saj 'šefica' Maja in njena ekipa tako lepo poskrbita za nas, da tam najrajši praznujemo. Rozi, še mnoga zdrava leta ti želimo! Besedilo in foto: Jožica Trstenjak, Skupina Naše vezi Trzin Rozi 90 Rozi in skupina Naše vezi Trzin Boltova Francka je praznovala 90. rojstni dan Sredi septembra je bilo na hribu živahno dogajanje. 19. septembra je namreč Francka Končar, po domače Boltova Francka, praznovala častitljiv jubilej – 90 rojstni dan. Njeni domači so ji tega dne pripravili nepozaben glasbeno obarvan dan. Okrasili so zunanjo teraso, obložili mizo in na praznovanje povabili nekaj okoliških sosedov. Posebno presenečenje je bil obisk glasbene skupine Adam in Eva, v kateri poje njena najmlajša vnukinja Maja. Ob okroglem jubileju pa je slavljenki čestital tudi župan Peter Ložar. velik koš in se odpravila na Onger po kurjavo, pa tudi perilo je prala v bližnjem potočku. »Nikoli nisem občutila pomanjkanja, ko sem odraščala,« mi je zaupala njena mlajša hči Marinka. »Mama Francka je zlata oseba z velikim srcem, ki je vsakokrat, ko jo srečaš, dobre volje in od nekdaj med ljudi ter svojo družino deli samo veselje. Osebo, kot je ona, bi si vsak želel imeti za sosedo, prijateljico, mamo in seveda babico. Največje bogastvo in sreča pa je tudi to, da lahko opazuje odraščati svoje pravnuke, ki jo narišejo nasmeh na obraz, in ima zanje vedno Francka kot mlado dekle kakšno dobro misel, objem ali čokoladico – če bi bil svet poln takih, kot je ona, bi bilo življenje preprosto, mirno in veselo!« je prepričana vnukinja Maja. Francka Končar s hčerama Marinko in Dragico ter štirimi vnuki in šestimi pravnuki In kakšen je Franckin recept za dolgo življenje? Trdo delo, je prepričana slavljenka. Kljub tegobam, ki se pojavljajo z leti, se še vedno vsak dan s pohodnimi palicami odpravi na kratek sprehod po Trzinu. Rojeni Trzinki življenje ni prizanašalo. Kruta usoda ji je kmalu po porodu vzela mamo, zato je odraščala pri stari mami na drugi strani Trzina. Njeno otroštvo sta zaznamovali vojno obdobje in negotovi povojni časi. A se Francka raje spominja lepih trenutkov, ko so bile v kamnolomu še veselice, kamor je kot mlado dekle rada zahajala, seveda pod budnim očesom stroge stare mame, saj so mlado dekle obletavali številni snubci. Dokler ni prišel tisti pravi … A tudi njega je kmalu izgubila in pred 55 leti ostala sama z dvema odraščajočima hčerama. Nikoli več se ni vezala na moškega, vso svojo energijo je posvetila hčerama. »Na začetku mi je bilo zelo hudo, obhajale so me črne misli, a sem zaradi njiju vztrajala,« pripoveduje s solzami v očeh. Ena plača je komajda zadostovala za dostojno življenje, zato je družino preživljala tudi z nabiranjem borovnic in drugih gozdnih sadežev. Velikokrat si je na hrbet oprtala 12 | Odsev — Glasilo občine Trzin Slavljenko je z obiskom presenetil tudi župan Peter Ložar. Čestitkam ob častitljivem jubileju se pridružuje tudi uredništvo Odseva. Tanja Jankovič Foto: osebni arhiv Iz župnije Trzin 70 let duhovnega pomočnika, dr. Bogdana Dolenca Vožnja po Trzinu s kočijo pred mašo. Na sredini dr. Bogdan Dolenc, na desni župnik dr. Boštjan Guček, na levi Matic Mušič Med mašo – dr. Bogdan Dolenc Proti koncu avgusta, in sicer 25., je 70 let dopolnil dr. Bogdan Dolenc, nekdanji profesor na Teološki fakulteti v Ljubljani in duhovni pomočnik v Trzinu. Letos je tudi minilo že 23 let, odkar se je leta 2000 preselil v našo župnijo in poleg poučevanja na fakulteti začel novo službo duhovnega pomočnika. Pred tem je bil 13 let hišni duhovnik v samostanu sester sv. Križa na Mali Loki pri Dragomlju. V nedeljo, 27. avgusta, smo skupaj z njim praznovali in se veselili najprej pri maši, nato pa še na skupnem župnijskem pikniku. Za presenečenje je poskrbel Matic Mušič, ki se je pred mašo skupaj z župnikom dr. Boštjanom Gučkom s kočijo odpravil na dom iskat dr. Dolenca in ga popeljal po Trzinu. Pri maši smo se Bogu zahvalili zanj, za vse njegovo dosedanje delo v župniji in mu skupaj zaželeli vse najboljše in božje varstvo na priprošnjo Device Marije. Župnik mu je ob koncu maše v imenu župnije izročil umetniško sliko kapelice svetih bratov Cirila in Metoda na Molički peči (delo slikarja Janeza Medveška), kjer je dr. Dolenc sam tudi že večkrat maševal, trzinski ministranti pa smo mu podarili unikatno panoramsko sliko Trzina z več manjšimi smiselno umeščenimi slikami, ki so tako ali drugače povezane z našo župnijo in dr. Dolencem. Opoldne smo se župnijski sodelavci z družinami skupaj s slavljencem zbrali na župnijskem dvorišču, kjer ni manjkalo dobre hrane in sladkih dobrot izpod rok pridnih gospodinj. Ob torti smo dr. Dolencu zapeli vse najboljše. Trzinci – in verjamem da tudi vsi okoličani vse tja do Moravč in Peč – smo Bogu zares hvaležni zanj in ga imamo radi. S svojim služenjem Bogu na naših oltarjih ohranja Kristusovo nekrvavo daritev, z bogatim teološkim znanjem in modrostjo pa vsaka njegova pridiga ali misel ob nedeljski kavi po maši odpre ušesa in potrka na srca. Dr. Bogdanu kličemo še na mnoga leta, želimo mu trdnega zdravja ter odločnih korakov po Trzinu in župnijah naokrog, kjer redno pomaga in mašuje. Naj ga vedno in povsod spremljata božji blagoslov in varstvo Device Marije. Župnijski piknik Torti za slavljenca dr. Bogdana Dolenca oktober 2023 Zahvala dr. Bogdana Dolenca »Iskreno se zahvaljujem vsem, ki ste mi v nedeljo pripravili nepozabno praznovanje sedemdesetletnice. Od častne vožnje po Trzinu, za kar je poskrbel Matic, preko svete maše in pogostitve – vse je gospod Boštjan s sodelavci brezhibno pripravil. Hvala za dragoceno darilo župnije, umetniško sliko Moličke peči, ministrantom pa za čudovito panoramsko sliko Trzina. Hvala za vaše darove pri ofru. Hvala vsem radodarnim in pridnim rokam, ki so pripravile pogostitev na župnijskem dvorišču. Hvala in Bog povrni vsem vam dobrim ljudem! Ali kot je imel navado reči župnik Pavle Krt – hvala, ker smo prijatelji!« Besedilo in foto: Miha Bevk | 13 Napovednik Bralnospodbujevalni projekti za odrasle Knjižnica Domžale je tudi letos pripravila kopico bralnospodbujevalnih projektov za odrasle, ki tudi med prebivalstvom, ki je že končalo šolanje in se je zato poslovilo od šoloobveznega branja, spodbuja željo po branju in raziskovanju novih bralnih vsebin. Projekti, ki so namenjeni krepitvi bralne kulture med odraslimi, v Knjižnici Domžale že več let ustvarjajo izredno dobre in neizbrisne sledi. Okusimo besedo: morda najbolj znana je bralna značka za odrasle Okusimo besedo, ki ima za seboj že več kot deset uspešnih sezon. Od 1. oktobra vam je na voljo nov priporočilni seznam, ki so ga letos dopolnili s seznamom gradiva Zlata leta, ta zapolnjuje morebitne vrzeli prvega seznama. Sodelujoči si za branje lahko izbirate gradivo z enega ali drugega seznama, seveda pa lahko oba združite in si tako razširite ne le bralne možnosti, marveč tudi obzorja. Bralni projekt traja do vključno 30. aprila 2024, v maju pa bo na vrsti prijetna sklepna prireditev z izbranim gostom. Športna bralna značka: s 23. septembrom, dnevom slovenskega športa, so v Knjižnici Domžale odprli tudi že četrto sezono Športne bralne značke, ustvarjene za združevanje branja in športnega udejstvovanja. S projektom tako ne krepimo le uma in duha, temveč tudi telo, saj se poleg prebiranja gradiva s športno vsebino spodbuja tudi aktivnejši obisk knjižnice – peš, s kolesom, rolerji oziroma tako, da bo naš dan še aktivnejši. Tudi ta bralno-športni projekt traja do vključno 30. aprila, prav tako pa nas v maju čaka sproščen sklepni dogodek. Podjetniška bralna značka: malce drugače pa je zasnovana Podjetniška bralna značka, ki poteka v sodelovanju z Obrtno zbornico Domžale. 17. oktobra se je s sklepno prireditvijo in zanimivo gostjo, Petro Škarjo, iztekla druga uspešna sezona, hkrati pa se je uradno že začela tretja. Za sodelovanje v izbranem bralnem projektu imate na voljo še več časa, saj značka traja do vključno 30. septembra, kar vsem sodelujočim ponuja več manevrskega prostora, da se podučijo o svetu podjetništva in z njim povezanih tematikah. Zgibanke in priporočilne sezname za vse tri predstavljene bralnospodbujevalne projekte lahko prejmete v Krajevni knjižnici Tineta Orla Trzin, podrobnejše informacije pa so dostopne tudi na spletni strani Knjižnice Domžale. Vabljeni vsi ljubitelji branja, izobraževanja in nasploh širjenja obzorij. Naj vas izbrano gradivo popelje v nove višave in za vas ustvari nove leposlovne, športne in podjetniške svetove. Besedilo in foto: Barbara Kopač Potopisno predavanje o Trinidadu in Tobagu Kulturno-umetniško društvo Franc Kotar Trzin vabi na potopisno predavanje o Trinidadu in Tobagu, ki bo 24. oktobra ob 20. uri v dvorani kulturnega doma. »Trinidad in Tobago je državica na jugu Karibov, ki je turistično slabo razvita, a prav zato za mnoge popotnike toliko bolj zanimiva. Dva otoka, Trinidad in Tobago, ki se med seboj precej razlikujeta, ponujata mnogo zanimivosti in pristnega stika z domačini, otoška državica pa je tudi raj za poroke,« obiskani kraj opisuje predavateljica Mateja Možgan, ki se je na drugi konec sveta podala s svojo družino, ta bo sodelovala tudi na potopisnem predavanju. »Smo štiričlanska družina. Z možem s potovanji, izleti, glasbo, športnimi in drugimi dejavnostmi prenašava radost na najina otroka,« nam je zaupala Mateja, ki je amaterska glasbenica in ekstremna športnica, njen mož pa profesionalni glasbenik. Oba rada potujeta in delata na področju domačega 14 | Odsev — Glasilo občine Trzin turizmu. »V vse najine dejavnosti sta že od nosečnosti naprej močno vpeta tudi otroka, saj sta bila vedno ob nama. Najine dejavnosti se zaradi nosečnosti in pozneje prihoda otrok na svet niso ustavile, le nekatere smo malce prilagodili. Danes, ko sta oba otroka že v osnovni šoli, nama vračata ves trud, ki sva ga vložila vanju. Skupaj igramo na glasbila, potujemo, delamo, hodimo po jamah in hribih, predavamo ter doživljamo mnogo čudovitih skupnih trenutkov.« Vabljeni na potopisno predavanje, na katerem boste lahko poslušali o njihovih dogodivščinah in si ogledali pisane fotografske spomine. MPP Foto: Mateja Možgan Napovednik Gledališče v novembru v znamenju odnosov V oktobru sta se s predstavama Stari ko Zemlja, kakšnih 45 in Mehurčki v Kulturnem domu Trzin spet začela gledališka abonmaja za odrasle in otroke. Vse predstave abonmajev pa so na voljo tudi za druge gledalce, zato vas vse lepo povabimo na prihodnji predstavi. V soboto, 4. novembra, ob 20. uri bo na sporedu predstava KUD Šempeter Osem črk, prva je L. To je zabavna poetična pripoved s srečnim koncem o ljubezni med Njim in Njo ter vzponih in padcih v njuni zvezi. Pred gledalčevimi očmi se v slogu filmskega gledališča nizajo prizori iz njunega življenja – ne po vrsti, temveč tako, kot običajno prihajajo naše misli, asociacije, spomini. Sodobna eksperimentalna predstava izkorišča možnosti, ki jih ponuja kombinacija igre, glasbe, plesa, svetlobnih učinkov in filma. Besedilo je avtorsko in je plod večmesečnega sodelovanja med režiserko Tamaro Babić in igralsko skupino. Predstava traja 100 minut. Vstopnina: 8 evrov. Veliki čarovniški žur Takoj naslednji dan, v nedeljo, 5. novembra, ob 17. uri pa vabimo na predstavo Gledališke skupine KUD Jevnica. Čeprav v tej avtorski predstavi avtorice in režiserke Irene Režek igrata le dva igralca (Nika Nina Wolf in Leon Režek), je Kozle vsebinsko bogata in večplastna predstava. Otrokom razumljivo prikazuje odnos med sestro in bratom. Nina je najstniško muhasta, Kozle pa precej nenavdušen nad vsem, kar Nina predlaga in počne. Predstava traja 35 minut. Vstopnina: 4 evri. Lepo vas bo videti spet v našem skromnem teatru z dušo. Ekipa KUD Franc Kotar Trzin VABLJENI NA v soboto, 28. oktobra 2023, ob 18. uri v Kulturnem domu Trzin. Veseli bomo vaših prostovoljnih prispevkov. NASTOPAJOČI: Mešani pevski zbor Ivan Hribar Ženski pevski zbor Trzinke recitatorji skupine Ivan Hribar GOSTUJEJO: Biološki oktet in Kranjski furmani Vabimo na Veliki čarovniški žur, ki bo v petek, 27. oktobra 2023, od 16. ure dalje na ploščadi T3. Poskrbeli bomo za srhljive poslikave, zabavne delavnice, grozljive domače dobrote, prerokovanje in hišo strahov. Se vidimo! oktober 2023 | 15 Trzinski podjetniki Novost v Trzinu – Premium kozmetika in trgovina Afrodita V Trzinu v Kidričevi ulici 12 je 4. septembra vrata odprla prodajalna s kozmetičnim in masažnim salonom – Premium kozmetika in trgovina. Vsem, ki skrbijo za svojo kožo in dobro počutje, ponujajo profesionalno linijo kozmetičnih izdelkov Afrodita, ki jih uporabljajo tudi v kozmetičnem salonu, preverjene prehranske dodatke in različne masaže za odpravo napetosti, bolečin in dobro počutje, ob tem pa obiskovalcem trgovine ponujajo veliko koristnih nasvetov. Trzinki Urša Golobič in Mateja Vukovič sta se za samostojno podjetniško pot na področju kozmetike in dobrega počutja odločili iz različnih razlogov. Urša je vrsto let v Afroditinem Lepotnem centru v središču Ljubljane kupcem z veseljem svetovala pri nakupu kozmetičnih izdelkov ter izvajala nego obraza in druge kozmetične storitve. V življenju je opravljala že številna dela, vendar jo je največja ljubezen, ljubezen do kozmetike, privedla nazaj v to dejavnost. Je velika ljubiteljica živali. Doma ima psičko in mucka, s katerima preživi veliko svojega prostega časa. Mateja pa je vrsto let delala na različnih področjih v komerciali, ki so zahtevala veliko hitrega odzivanja, usklajevanja, prilagajanja ... Med drugim je delala tudi kot operativna upravnica stavb, kar jo je že pred leti privedlo do skrajne psihofizične izčrpanosti, ki nastane zaradi predolge in preveč intenzivne izpostavljenosti stresu. Vedela je, da mora nekaj spremeniti. »Začela sem iskati druge poti samopomoči, pri čemer sem odkrila veliko tehnik, ki so mi pomagale in jih z veseljem delim z drugimi.« Sicer pa je navdušena športnica in pohodnica. Stala je že na vrhu Triglava, osvojila je tudi veliko drugih vrhov slovenskih gora. Poleg tega je prekolesarila več visokih prelazov v tujini, zelo rada pa tudi potuje in raziskuje tuje dežele. Med drugim je pohajkovala po Egiptu, Tajskem, Mehiki in Dominikanski republiki. Podjetnici se zavzemata za individualni pristop. Novopečeni podjetnici sta se spoznali že pred leti, ko je Urša prihajala k Mateji na masažo. Med njima je zavela prava energija in ta ju je pred kratkim privedla do drzne odločitve, pri tem pa sta ju spodbujali tudi njuni družini. Ko se je pokazala priložnost najeti poslovni prostor v Trzinu, sta jo takoj izkoristili in se podali v podjetniške vode. Poslovati sta začeli 4. septembra, uradno odprtje pa je bilo 21. septembra. Ponudbo si lahko ogledate na spletnih straneh www.premium-kozmetika.com, na katerih je tudi virtualni sprehod po prodajalni, na Facebookovih straneh »Premium kozmetika in trgovina« in Instagramovem profilu. Prodajalna je odprta med delavniki od 9. do 20. ure in v soboto od 9. do 13. ure, obiskovalcem pa vsak mesec ponuja posebne ugodnosti. Oktobra ponuja kupcem 15 % popusta pri nakupu roza izdelkov linije Afrodita Professional, saj je oktober mesec boja proti raku dojk. S prvim mesecem poslovanja sta podjetnici na splošno zadovoljni, kljub nedavnemu odprtju pa načrtujeta še veliko novosti. Med drugim sta že kupili posebno napravo z več funkcijami: presoterapijo, gretje z IR-žarki, elektrostimulacijo in vakuslim tehniko za odpravo celulita in oblikovanje telesa. V svojem prostoru organizirata tudi praznovanja rojstnih dnevov za vse, ki si poleg klasične pogostitve želijo še ureditev in lakiranje nohtov ali mini nego obraza za svoje povabljene prijateljice. 16 | Odsev — Glasilo občine Trzin Urša je neizčrpen vir navdiha na kozmetičnem področju. Prodajna ponudba Večino prodajnega nabora izdelkov obsega Afroditina linija profesionalne kozmetike za vse tipe kože in vseh starosti. Od osnovne se razlikuje po tem, da vsebuje močnejšo in večjo koncentracijo aktivnih sestavin. Afrodita Profesional ni dostopna v klasičnih drogerijah in trgovinah, le v specializiranih pooblaščenih trgovinah, zato je zelo pomemben individualni pristop oziroma svetovanje. Delovanje kozmetičnih učinkovin na kožo mi je dokaj podrobno pojasnila Urša, ki ima na tem področju bogate izkušnje. Seveda meni, kozmetičnem laiku, njena podrobna razlaga ni bila popolnoma razumljiva, zato mi je ustregla in zadeve pojasnila drugače, tako kot strankam, čemur sem lahko prisluhnila tudi sama. Med našim pogovorom je namreč v trgovino vstopila mladenka z vprašanjem in pozorno poslušala Urša nasvete. Med Afroditinimi izdelki je Urška predstavila Afroditin napredni izdelek – peptidni koncentrat X lifting shot, ki posnema delovanje botoksa: zavira krčenje in pospeši sproščanje obraznih mišic ter tako močno zmanjša mimične gube. Na policah prodajalne zasledimo tudi prehranska dopolnila, trži jih Institut O Uršinega strica doc. dr. Iztoka Ostana, ki si je s temi dopolnili okrepil svoje zdravje. Posebnost podjetja je, da ponuja le izdelke, katerih kakovost je strokovno preverjena. V ponudbi je še magnezijev klorid v obliki razpršila/raztopine hrvaškega proizvajalca Be Nature, ki ima številne pozitivne učinke na telo. Tu so še francoski repelenti proti komarjem in klopom z osvežilnim limonskim vonjem Crusoe, ki so prva rastlinska linija proti komarjem in klopom z izjemno učinkovitostjo in ekološkim certifikatom Ecogarantie. Del ponudbe pa je tudi napitek s kolagenom Mikeda. V okviru njune ponudbe lahko svoje najbližje razveselite s prijetnim presenečenjem v obliki darilnega bona. Nekatere izdelke njune ponudbe, ki so rezultat ugotovitev dolgoletnih raziskav, uporabljata tudi obe podjetnici, zato lahko po svojih izkušnjah potrdita njihovo učinkovitost. Kozmetični salon, masaže in svetovanja Svojo ponudbo, pri kateri namenjata velik poudarek individualnemu pristopu, dopolnjujeta z nego obraza in telesa, japonskim cosmo liftingom (vrsta pasivne obrazne gimnastike), depilacijo in različnimi masažami za odpravo napetosti, bolečin in dobro počutje ter ročno in strojno limfno drenažo. Medtem ko je Urša zelo podkovana v kozmetiki in zelo uživa pri izvajanju nege obraza in telesa, ima Mateja veliko znanja na področju sproščanja in dobrega počutja. Je bogata zakladnica nasvetov Trzinski podjetniki Trzinci – naš ponos Novi uspeh Strelskega društva Trzin V pomirjujočem vzdušju kozmetičnega kotička oz. masažnega salona Mateja z različnimi tehnikami in naravnimi oljnimi pripravki odpravlja mišično napetost in bolečino. glede prehrane, avtogenega treninga, metode Wim Hof (preproste dihalne vaje, združene z izpostavljenostjo mrazu, ki izboljšajo odpornost, raven energije in osredotočenost, zmanjšujejo stres in tesnobo) in še kaj bi se našlo. Veliko nasvetov ima tudi za starejše z gibalnimi težavami in ženske na pragu menopavze. Z vsakim se pogovarja v umirjenem tonu in tako vzbuja občutek zaupanja. »Mirnost je vrlina močnih,« je prepričana Mateja. Mene sta obe podjetnici s svojo energijo in znanjem navdušili. Upam, da bosta tudi vas. Besedilo in foto: Tanja Jankovič DOSTAVA 080 22 36 V Strelskem društvu Trzin so se konec septembra razveselili nove medalje Nanija Tirška na svetovnem prvenstvu parastrelcev v Limi. »Tokrat je Nani z zelo dobrim streljanjem v kvalifikacijah in pozneje v finalu zasedel tretje mesto. Ponosno ga na tekmovanju spremlja Andreja Gorjup (trenerka in predsednica trzinskega strelskega društva, op. a.). Čestitke obema!« so 23. septembra zapisali na Facebookovi strani. MPP Foto: arhiv Strelskega društva Trzin Trzinci – naš ponos Posebno priznanje predstavi Salto mortale KURILNEGA OLJA Za toplo zimo in pomlad, kurilno olje dostavlja www.hubat.si oktober 2023 080 22 36 oglasno sporočilo Hubat! Septembra je v Postojni potekalo 61. Linhartovo srečanje ljubiteljskih gledaliških skupin v Sloveniji, na katerem je predstava Salto mortale gledališko-gibalne skupine Hlodi, ki deluje pod okriljem Kulturno-umetniškega društva Franc Kotar Trzin, prejela posebno priznanje za skupinsko dinamiko. Predstava Salto mortale je delo Nebojše Popa Tasića, režiral jo je Sebastjan Starič, v njej pa igrajo Aleksandra Kmetič, Ana Cimperman, Anže Zupanc (njegovo vlogo je na srečanju odlično odigral Matic Stocca), Jan Urbanija, Jure Strmljan in Martin Zalokar. »Igralci in gibalci predstave Salto mortale so se izkazali v uigrani medsebojni odrski povezanosti, pretočni energiji in skupinskem naboju, ki iz njihovih medsebojnih odnosov seže dlje. V gibalnih delih so si intuitivno delili in podajali materijo zgodbe in skupaj pletli rdečo nit, ki so jo v govornih pasusih suvereno povezali v celostno pripoved in nas zavrteli v svoj poetični vrtiljak,« je zapisala komisija v svoji obrazložitvi nagrade. Čestitkam ob uspehu se pridružuje tudi uredništvo Odseva! MPP Foto: Matej Maček | 17 Knjižni kotiček Bralne poslastice v oktobru Ervin Fritz: DROBIŽKI Jurij Hudolin: ČAS LEPIH ŽENSK Jurij Hudolin v tem delu ubira drugačna pota. Odmika se od sloga, kakršnega smo vajeni iz njegovih dosedanjih del. Ponese nas v svet, kjer se prepletata intima in javno ob nezamolčanih življenjskih tegobah. V ospredje tokrat stopi protagonist Oskar, ki je vajen ženske družbe in v njej uživa, ne želi in ne išče pa nič resnega. Ne želi se vezati, ne želi si ustvarjati dolgoročnih načrtov niti se pretirano poglabljati v resnost razmerij. Skozi pripoved spoznavamo tudi različne protagonistke, ki stopijo na njegovo pot, ženske, ki so pustile sledi v njegovi preteklosti, dekleta, ki jih bo Oskar srečeval tudi v prihodnosti. Delo ni napisano kot romanca niti nima pridiha kriminalnega romana, čeprav premore prvine obeh žanrov. Spisano je kot dnevnik samskega moškega, ki mu ženska bližina prija, vendar ne toliko, da se je prej ali slej ne bi naveličal. Ali bo tako tudi v prihodnje, da si bo ženske poželel le začasno, jih pa ob sebi ne bo želel zadržati dalj časa, pa si preberite v najnovejših Hudolinovih spisih. Monja Habjanič: SKOZI OČI KOMPLEKSNOSTI V tem delu avtorica piše o možganih. Tema ni nova, saj je o tem napisanega že veliko gradiva tako s psihološkega in sociološkega vidika kot tudi skozi prizmo medicinskih raziskav in dognanj. Česa so naši možgani v resnici zmožni? Kaj lahko pričakujemo od njih? Kaj se zgodi v trenutku zmagoslavja in kako se možgani odzovejo ob porazu? Kako se odzivajo na neprijetnosti, kako rešujejo zadrege, kako vplivajo na naše delovanje? »Možgani so plastični,« piše avtorica, »kar pomeni, da so se sposobni spreminjati in nam s tem omogočajo, da v celoti lahko spremenimo sebe.« Kaj smo pripravljeni storiti, da uresničimo svoje sanje? Ali smo pripravljeni preiti prepreke, ki nas čakajo na poti? Čemu smo se pripravljeni odpovedati, da bi dosegli zastavljene cilje? Večina ljudi ne verjame, da je zapisano sploh mogoče, kar večinoma izvira iz izkušenj, travm in drugih nesrečnih dogodkov, ki smo jih izkusili v preteklosti. Ker nam je nekaj spodletelo, naj bi nam spodletelo tudi v prihodnje. Zakaj torej tratiti čas z nesmiselnimi poskusi? Avtorica skuša v delu prikazati, kako nas močna volja, vztrajnost in predvsem jasno zastavljeni cilji, ki 18 | Odsev — Glasilo občine Trzin jih naši možgani tudi prepoznajo kot takšne, lahko pripeljejo do želenih rezultatov. Gwen Strauss: DEVETERICA Deveterica ni ne zgodba o sreči ne zgodba o utopiji, ne pripoveduje domiselnih prigod niti se ne spominja po(ne)srečenih pripetljajev, ne popisuje zgodovinskih romanc ali spodletelih zakonov. Deveterica je resnična pripoved devetih žensk, ki so se v težkih razmerah tik pred padcem tretjega rajha borile za preživetje in svobodo. Delo popisuje neomajnost teh devetih posameznic in podaja njihove zgodbe, ki niso ne olepšane ne spremenjene, predvsem pa nas navdihujejo, ko se z grozo poglabljamo v njihove surove spomine. Avtorica lahko ponudi tako poglobljen vpogled v zgodbo in ji vdihne pristnost, ker je bila ženska, ki je vodila borke, njena prateta. Tako lahko natančno popiše beg deveterice iz delovnega taborišča v Nemčiji ter zariše obrise njihove grozljive in mučne desetdnevne poti do Pariza, na kateri so prestale izkušnje, ki si jih dandanes težko predstavljamo. Besedilo in foto: Barbara Kopač PRODAJA IZDELKOV GIVOS d. o. o. Srednja vas 73, 4208 Šenčur • Vrtne in balkonske ograje • Dvoriščna vrata • Različne barve in različni ograjni in vratni modeli ALU ograje PVC ograje Kontaktirajte nas 040/568-000 www.givos.si info@givos.si oglasno sporočilo Ervin Fritz je znano ime v slovenski poeziji, saj so njegove pesmi med vidnimi dosežki sodobne slovenske lirike, ob tem pa je avtor tudi dramaturg in prevajalec. Njegova poezija pozitivno preseneti, kajti motivi so kljub občasnemu ponavljanju prikazani sveže. Fritzeve pesmi s pridihom satire in občasno ironije realistično opisujejo stvarnost, v kateri bivamo, hkrati pa premorejo razigranost in barvitost, kar današnjim pesmim za odrasle prepogosto primanjkuje. Drobižke lahko imamo za odslikavo sodobne politike, gospodarstva in nasploh družbe, del katere smo. V najnovejših delih se pesnik dotika tako ljubezni kot erotike, pa tudi družinskih vrednot. Med drugim se poimensko poigrava s slavnimi Slovenci, ki jih uporablja kot metafore za prikaz naše resničnosti, ne obide pa niti prizorov, v katerih se je znašel že marsikdo od nas. Poleg izpostavljenih posameznikov v pesmih ponazarja tudi izzive in drame slehernika, ki v življenju doživlja tako vzpone kakor padce. Dogajanje na dlani Vozi me vlak v daljave … Prvi torek v mesecu pohodniki Društva upokojencev Žerjavčki Trzin potujemo v zgodovinska mesta. Tako smo se v septembru odpravili v Črnomelj, oktobra pa v Maribor. Vlak je v zgodnjih jutranjih urah od Ljubljane do Črnomlja potoval debele tri ure. Naš cilj je bil obisk muzeja, ki je v rojstni hiši Mirana Jarca. Večina nas je bila v mestu prvič, in ker smo se orientirali po cerkvenem zvoniku, smo v petnajstih minutah bili v muzeju. Ura vodenja po njem nam je hitro minila, saj je bil kustos dr. Janez Weiss res zanimiv sogovornik. V oktobru smo obiskali Maribor. Po obisku Lenta smo si ogledali stolnico in frančiškansko cerkev. Sprehodili smo se mimo raznih kulturnih spomenikov in si v kavarni Luft privoščili ogled mesta z vrha stolpnice. Dalj časa smo se zadržali v Pokrajinskem muzeju Maribor, kjer so name najlepši vtis naredile majhne figurice vojščakov iz kositra. Sicer pa »imajo vsake oči svojega malarja«, tako da kar pot pod noge in v muzej na obisk! Zagotavljam, da ne boste razočarani. Vesela sem, da se je med člani našega društva letos vzbudilo zanimanje tudi za muzejsko dejavnost, in tako še domov ne pridemo, pa že sprašujejo, kam gremo naslednji mesec. Besedilo in foto: Milica Erčulj Črnomelj Začetek šahovske sezone zin Pekos pub. Po ustaljenih pravilih se v prvem krogu vedno spopadejo moštva iz istega kluba in tako smo domači dvoboj odigrali takole: ŠK Trzin Pekos pub Miha Lanjšček Kostja Konvalinka Igor Azinovič Franci Banko : ŠK Trzin Buscotrade : Peter Krupenko ½:½ : Hinko Krumpak 0:1 : Anže Borišek 0:1 : Aleš Borštnik 0:1 V drugem krogu smo dobili nove nasprotnike in obe moštvi sta bili »za las« poraženi: ŠK Trzin Buscotrade : ŠK Komenda Popotnik 1½ : 2½ ŠK Ljubljana : ŠK Trzin Pekos pub 2½ : 1½ oktober 2023 Besedilo in foto: Andrej Grum 080 11 37 Naročite kurilno olje na dom! www.halo-olje.si info@halo-olje.si oglasno sporočilo Ljubitelji šaha in pazljivi bralci ste gotovo opazili, da občinska revija Odsev v zadnji izdaji ni objavila nobenega prispevka, ki bi bil povezan s šahom. Razlog je dokaj očiten: naš klub oziroma domači šahisti nismo imeli nobenega uradnega tekmovanja, le za zabavo in preganjanje počitniškega dolgčasa smo kdaj pa kdaj sedli za šahovnico. Jesenski čas pa je oživil tudi tovrstna tekmovanja in že za uvod smo se konec avgusta ogrevali na domačem turnirju. Trzinski klub je tekmovanje, ki je prej potekalo pod šotorom, pripravil v prostorih stavbe Doma zaščite in reševanja. Kljub počitniškemu času nam je uspelo privabiti 24 šahistov in med njimi je bilo tudi sedem domačinov. V pospešenem tempu je bilo odigranih devet krogov in ob koncu turnirja smo najuspešnejšim podelili simbolične nagrade: zmagovalec turnirja je postal MK Dušan Čepon (ŠK Postojna), ki je nabral 8 točk. Na zmagovalni oder sta stopila še Aljaž Žlindra (7) in Metod Logar (Društvo Tomo Zupan Kranj) s 6 točkami. Enako točk je dosegel tudi Nesib Jukan kot najboljši domačin. Prvo jesensko klubsko tekmovanje v obliki regionalne lige je osrednja slovenska liga. Na letošnji razpis se je prijavilo 13 moštev. Trzin zastopata ekipi Šahovskega kluba Trzin Buscotrade in Šahovskega kluba Tr- Dosedanji izkupiček sicer ni najboljši, vendar sem prepričan, da bomo lahko v naslednjih dvobojih dosegli boljše izide in se ob koncu lige na razpredelnici uvrstili tako, da ne bomo razočarani. | 19 Dogajanje na dlani Podvodni Triglav Se tudi vi sprašujete, kaj je podvodni Triglav? Niste edini! To je najgloblja točka slovenskega morja na globini 39,6 metra, ki jo lahko dosežemo s plavanjem z obale ali s plovilom. Kulturno društvo Ivan Hribar Trzin je s svojim Mešanim pevskim zborom Ivan Hribar in Ženskim pevskim zborom Trzinke prepeval prav nad podvodnim Triglavom v Piranu. Letos maja smo na 6. prireditvi Trzinka poje gostili Piranski mešani pevski zbor Georgios. Ker so bili nad našo prireditvijo in gostoljubjem navdušeni, so nas povabili v Piran na sedmo mednarodno srečanje pevskih zborov, ki je septembra potekalo pod naslovom Pesem nad podvodnim Triglavom, na njem pa so sodelovali pevci, glasbeniki in plesalci iz Avstrije, Italije in Slovenije. Takoj ob prihodu v Piran smo si ogledali Pomorski muzej Sergeja Mašere, ki domuje v palači Gabrielli, zgrajeni sredi 19. stoletja ob piranskem pristanišču. Nato smo se odpravili na Tartinijev trg na predstavitev Trzina in naših zborov. Tam je bilo že zelo veselo, saj so se z glasbo, petjem in plesom predstavljali Avstrijci iz Judenburga (avstrijska Štajerska). Izmenjaje se sta oba naša zbora odpela sedem pesmi, kar pri 29 stopinjah Celzija ni bilo najlažje. Ko so mimoidoči zaslišali Blaževo harmoniko in naše lepe glasove, se je zbralo veliko turistov gledalcev, snemalcev in fotografov, da ne bi česa zamudili. Pozornost nam je prijala. Po premoru smo se odpravili na ladjo, ki nas je popeljala na točko nad podvodnim Triglavom. Ena ladja je imela na krovu približno petdeset pevcev slovenskih zborov, druga pa je popeljala avstrijske in italijanske zbore, glasbene in plesne skupine. Petinštirideset minut plovbe ob prekrasni slovenski obali z ogledom slovenskih obmorskih krajev z morja je hitro minilo. Vso pot smo prepevali različne pesmi, ki so bile primerne za ta dogodek. Ladji sta se ustavili na gladini nad podmorskim Triglavom 39,6 metra globoko in začeli smo izmenjaje se peti. Nepopisno veselje se je razlegalo z obeh ladij. Po pristanku ob pomolu smo se zbori odpravili na Tartinijev trg, kjer smo združeni po glasovih zapeli skupno pesem Pevec. Lepo je zvenelo in spet smo pritegnili veliko poslušalcev. Nadalje nas je pot vodila v Appolonijevo palačo, kjer so nam gostje iz Judenburga pripravili slikarsko razstavo in pokušino domačih tradicionalnih jedi. Na urniku smo imeli še čas za obisk bližnje kavarne in ob kozarcu hladnega piva sta oba naša zbora nadaljevala petje. Zatem smo se odpravili na Trg 1. maja, saj je vsak zbor pripravil svoj program. Obiskovalci so vsak nastop pospremili z bučnim aplavzom. Utrujeni od celodnevnega petja smo se odpravili še pred cerkev Matere božje od zdravja, kjer so nam gostitelji pripravili pogostitev domačih gostincev z različnimi jedmi, večinoma morskimi, in ponudili primorsko kapljico. Za slovo smo vstopili še v cerkev, ki jo obnavljajo, in v njej je vsak zbor na pobudo organizatorja zapel po dve pesmi. Ko je sonce začelo zahajati, je sledilo slovo od prekrasnega piranskega dne. Na poti do avtobusa smo imeli še eno prijetno nalogo – zapeti gostom na terasah gostiln, ki so nam v okviru dogodka pripravile pogostitev. Domov smo se vozili ravno v času, ko so naši odbojkarji na evropskem odbojkarskem prvenstvu igrali za tretje mesto. Nekatere pevke so se takoj prelevile v komentatorke, ob zmagi pa smo zapeli še Zdravljico. Vso pot do Trzina smo prepevali, saj nas petje sprošča in zdravi. Besedilo in foto: Štefka Prelc Poskočna dekleta Nastop na 22. Festivalu za tretje življenjsko obdobje v Cankarjevem domu 20 | Odsev — Glasilo občine Trzin Plesalke plesne skupine Lepi čeveljci iz Trzina, ki jih vodi Meta Selan iz Kulturnega društva Ivan Hribar Trzin, so se septembra udeležile 22. Festivala za tretje življenjsko obdobje v Cankarjevem domu. Na svoj nastop so prišle odločne, samozavestne in polne energije. Plesalke so vztrajno vadile, četudi je bila dvorana zaČeprav so plesalke doživesedena. Znašle so se po svoje in vadile v garaži po- le šok, ko so v Cankarjevem slovnih prostorov na parkirnih mestih T-3. domu uzrle oder, na katerem bi morale nastopati, so se odločno začele pogajati z organizatorji. Uspešno so se dogovorile, da bodo nastopile na odprtem odru festivala. Tam si je njihov nastop ogledalo veliko gledalcev ter snemalcev in fotografov. Plesalke so bile prave zveznice na prireditvi, kar potrjuje tudi dejstvo, da je po plesnem nastopu organizatorka festivala vodji plesne skupine predlagala, da se prihodnje leto prijavijo na odprti oder, saj so že letos dokazale, da so pripravljene nanj. Čestitamo za uspešen nastop! Besedilo in foto: Štefka Prelc Dogajanje na dlani Od Hribarja do Hribarja Ivan Hribar se je rodil 19. septembra 1851 v Trzinu. Njegovemu rojstnemu dnevu namenja kolesarska sekcija Društva upokojencev Žerjavčki Trzin kolesarjenje Od Hribarja do Hribarja. Iz Trzina (rojstni kraj) se vsako leto odpeljemo v Cerklje na Gorenjskem, kjer je Hribar preživljal »dopust«. Pot je večji del ravninska, njena dolžina tja in nazaj je 35 km. Ker je na Hribarjev rojstni dan ves dan deževalo, smo kolesarili čez dober teden dni. Devet kolesarjev se nas je zbralo pred Centrom Ivana Hribarja v našem kraju, polovica nas je imela navadna kolesa, druga polovica pa električna. Za prvi postanek smo se dogovorili v Mengšu pred cerkvijo. Vsak je vozil v svojem tempu in skoraj istočasno smo prispeli do Sv. Mihaela. V cerkvi si je vredno ogledati krstilnico in spovednico, ki sta izdelani po načrtih Jožeta Plečnika. Pred cerkvijo sta tudi spomenik slikarja Franceta Jelovška in njegova rojstna hiša. Celoten Mengeš ima lepo speljane nove kolesarske steze, tako da smo hitro napredovali vse do Topol in Suhadol, kjer smo imeli krajši postanek. Pri vožnji skozi Moste in Komendo smo opazovali še vedno velike kupe naplavin. V Zalogu pri Cerkljah nam je Janez plačal kavo, ker je bil prvič z nami na kolesarjenju. Sonce je že prijetno grelo, ko smo se odpeljali proti cilju. V središču Cerkelj smo se ustavili pri spomeniku Davorinu Jenku, ki je uglasbil Vilharjevo Lipa zelenela je. Od tod je tudi lep pogled na Hribarjevo letno rezidenco, ki je zdaj v lasti občine Cerklje. V parku slavnih Cerkljanov smo povedali še nekaj besed o našem prvem poklicnem igralcu, Ignaciju Borštniku, ki ga je štipendiral naš Ivan Hribar. Njemu v spomin tudi podeljujejo igralcem Borštnikov prstan. Popili smo nekaj sokov, si raztegnili noge in spet sedli na kolo. Ker večina kolesarjev še ni bila na izviru Pšate, smo se odpeljali še v vas Pšata, da smo si izvir ogledali. Tu je stekel pogovor o poplavah, naši reki Pšati, in tako je vodja kolesarske sekcije dobil nalogo, da nas odpelje še na izliv reke Pšate v kraju Pšata. Ker pot pod Krvavcem poteka večji del v senci, smo hitro prikolesarili do Zaloga pri Cerkljah, od tam pa po isti trasi domov v Trzin, kjer smo se pred Centrom Ivana Hribarja zadovoljni razšli. Hvala vztrajnim kolesarjem Bojanu, Franciju, Janezu, Jožetu, Majdi, Milici, Stanetu, Štefanu in Vinku za izpeljano deseto »akcijo« Od Hribarja do Hribarja. Besedilo in foto: Milica Erčulj Vabilo – Planinski krožek PD Onger Trzin v trzinski šoli Planinsko društvo Onger bo v šolskem letu 2023/24 organiziralo planinski krožek za vse osnovnošolske otroke, ki jih zanimata spoznavanje gorskega okolja in hoja v hribe. Krožek bo potekal vsak četrtek od 14.30 do 15.15 v učilnici 5.b ali na prostem. Vodila ga bosta Katja Kordiš ter gorski reševalec in alpinistični inštruktor Miro Štebe, pomagali jima bodo še drugi preizkušeni in usposobljeni planinci. Na krožku se bodo učenci seznanjali z osnovami planinstva in odgovornega obnašanja v naravi, pravili varne hoje v gorskem svetu, spoznavali gorsko opremo in osnovne vozle in še marsikaj zanimivega. Tako bodo usposobljeni za samostojno in varno planinarjenje v poznejših starostnih obdobjih. Poleg tega bomo enkrat mesečno ob sobotah pripravili zanje primerne planinske izlete, na katere vabimo tudi njihove starše, stare starše in druge sorodnike. O izletih boste obveščeni vsaj en teden pred izvedbo. V planinski krožek lahko otroka vpišete s prijavnico, ki jo dobite na spletni strani društva in jo izpolnjeno in podpisano pošljete na elektronski naslov: miro.stebe@siol.net. Tanja Jankovič Foto: Maja Brozovič V širši okolici Frnihtovega bajerja je 19. septembra pet članov Planinskega društva Onger pod vodstvom naravovarstvenice Maje Brozovič odstranilo za 20 vreč invazivnih rastlin, med njimi so bili japonski dresnik, žlezava nedotika in zlata rozga. Uspeh trzinskih balinarjev 30. septembra 2023 so se balinarji Društva upokojencev Žerjavčki Trzin udeležili turnirja Medobčinskega društva invalidov Domžale, na katerem se je igralo po pravilniku Balinarske zveze Slovenije. Na turnirju, ki je trajal od 8.30 do 16. ure, je sodelovalo enajst ekip, in sicer iz društev: MDI Radovljica, MDI Jesenice, MDI Škofja Loka, DI Vrhnika, BSK Budničar, DI Koper, DU Mengeš, DU Žerjavčki Trzin, DI Žiri, MDI Domžale in DI Izola. Doseženi so bili naslednji rezultati: prvo mesto – oktober 2023 DU Žerjavčki Trzin, drugo mesto – BSK Budničar, tretje mesto – MDI Domžale, četrto mesto – DI Vrhnika. Kaj lahko rečemo? Naši balinarji so vse bolj uspešni in spoštovani. S tem športom se ukvarja tudi vse več predstavnic nežnejšega spola, ki so enakovredne tekmice moškim. Franci Mušič | 21 Dogajanje na dlani Franceljnov večer na vasi v Retečah Tamburaška skupina Bisernica iz Reteč pri Škofji Loki je trzinske folkloriste konec septembra povabila na svoj tradicionalni Franceljnov večer na vasi. Povabilu smo se radi odzvali, saj s člani skupine sodeluje- mo že vrsto let. Skupaj smo nastopali doma kakor tudi v tujini, se družili in preživljali prijetne trenutke. Na tej prireditvi smo jim zaplesali gorenjske plese, ki jih je pripravil naš strokovni vodja in mentor Janez Florjanc, na harmoniki pa nas je spremljal Blaž Klopčič. Zaplesali in zapeli smo Fantje po polj gredo, nato nadaljevali s Ta potrkano in Mazulini, Lisičko, Kovtri ter Žakli vse skupaj pa sklenili z Grapčevim plesom tokrat malo drugače, saj plesalka zaradi počasnosti ostane brez plesalca in mora plesati z metlo. Vse, ki radi plešete in si želite takega plesnega druženja, vas vabimo, da se nam pridružite ob četrtkih ob 18. uri v Domu zaščite in reševanja v Trzinu. Majda Mušič Foto: Saša Stepan Srečanje upokojencev v Snoviku V sredo, 20. septembra, smo se člani Društva upokojencev Žerjavčki iz Trzina udeležili tradicionalnega srečanja članov Pokrajinske zveze društev upokojencev Gorenjske, ki je bilo letos v Snoviku. Jubilejno 30. srečanje je potekalo v šotoru na prireditvenem prostoru Term Snovik. Srečanja se je udeležilo okoli tisoč upokojencev iz gorenjske regije. Navzoče je najprej pozdravil predsednik PZDU Gorenjske Robert Plavčak. V svojem nagovoru je največ pozornosti namenil aktualnim temam: solidarnosti ob nedavnih katastrofalnih poplavah, vse večji draginji in zato slabšemu položaju upokojencev. Predsednico ZDUS Zdenko Jan, tudi gostjo srečanja, je pozval, da se čim prej izvede redno in izredno usklajevanje pokojnin ob upoštevanju veljavne zakonodaje. Gospa Jan je po pozdravu pohvalila delo v društvih, posebno humanitarno delo in prostovoljstvo. Navzoče je obvestila, da se bo pospešeno nadaljevalo izvajanje projekta E-oskrbe na domu. Sledil je kulturni program, ki so ga popestrili člani mešanega pevskega zbora, delujočega pod okriljem kamniškega upokojenskega društva. Nato so nastopili člani Folklorne skupine Kamnik, na koncu pa so nas zabavale upokojenke iz Selške doline, članice plesne skupine Selške dame. V nadaljevanju srečanja se je z odra razlegala plesna glasba ansambla Dolomiti. Po uradnem delu srečanja smo udeleženci skupaj obedovali, si nato ogledali stojnice ob šotoru in šli na krajši sprehod ob gozdu. Glavni razlog srečanja je druženje, saj zagotovo srečaš koga, ki ga že dolgo nisi videl, ali pa spoznaš nove ljudi. Trzinski udeleženci smo se zabavali in uživali ob okusno pripravljeni hrani. Sprostili smo se ob dobri glasbi, ki nas je zvabila na plesišče, in si dali duška pri plesu. Zadovoljni s prijetno preživetim srečanjem smo se poslovili in se napotili proti domu. Besedilo in foto: Majda Šilar Do dobrega počutja in zdravja z vadbami v Društvu Pot srca Po malce drugačnem poletju se s prihodom jeseni vračamo v običajen vsakdan, ki nam nemalokrat prinaša obilico opravil in veliko stresa. Zato vsi potrebujemo trenutek zase, da zadihamo ter spet začutimo sebe in svoje telo. Na vadbah za dobro počutje boste znova stopili v stik s sabo, svojim telesom, dušo in umom, prijetno se boste sprostili in umirili. Še več, te občutke boste odnesli s seboj v vsakdan, usvojili boste preproste tehnike, ki vam bodo vračale občutek miru in notranjo stabilnost. Tako boste lažje prenašali kaotično okolje in stres vsakdana. S septembrom smo začeli redne vadbe za dobro počutje in zdravje – vabimo vas, da se nam pridružite. Dobrodošli na vadbi Joge za dobro počutje in drugih rednih vadbah ter delavnicah za zdravje in dobro počutje! Prihajajoče delavnice  vočna kopel s tibetanskimi skledami – globoka sprostitev, obnova in • Z samozdravljenje: petek, 27. oktober in 10. november, od 20. do 21. ure; • Krepitev zdravja in dvig vitalnosti v času zime – napotki tradicionalne kitajske medicine za trdno zdravje, več energije in vitalno počutje: sobota, 11. november, ob 18. uri (v živo in na spletu); • Z Biodanzo v prebujen stik s seboj in drugimi – gibalno-plesna delavnica: petek, 17. november, od 18. do 21. ure. 22 | Odsev — Glasilo občine Trzin Prijave in informacije: tel. št.: 041 821 401, e-naslov: drustvopotsrca@gmail.com Za sprotna obvestila o vadbah in delavnicah spremljajte spletno stran www. potsrca.si ali Facebookovo stran Društvo Pot srca ali se prijavite na naše e-novice. Novo posebno razvajanje v Društvu Pot srca Individualna masaža s pojočimi tibetanskimi posodami – za vse, ki si želite nežno razvajanje in globinsko sprostitev. Vibracije in zvoki pojočih posod, ki jih polagamo na telo, sprožijo globoko sprostitev in procese samozdravljenja. Za termin pokličite na tel. št. 041 821 401. Dobrodošli! Besedilo in foto: mag. Mojca Tavčar, Društvo Pot srca Dogajanje na dlani Skavti in taborniki iz 158 držav so letos taborili v Južni Koreji Vsake štiri leta se skavti in taborniki z vsega sveta družijo na svetovnem taboru Jamboree, ki vsakič poteka v drugi državi. Prvega je začetnik skavtskega gibanja Robert Baden-Powell organiziral leta 1920 v Londonu. Poimenoval ga je Jamboree, kar v enem od afriških jezikov pomeni srečanje plemen oziroma noro praznovanje. Letošnji je bil že 25. po vrsti, pripravili pa so ga skavti iz Južne Koreje. Med 1. in 12. avgustom je tako več kot 40.000 skavtov naselilo skoraj 9 km2 velik taborni prostor v Saemangeumu na zahodni korejski obali. Taborili so na preurejenih riževih poljih, ki se razprostirajo tik ob največji zgrajeni vodni pregradi oziroma jezu na svetu Saemanguem. Jamboreeja se je udeležilo 216 mladoletnih tabornikov, 24 vodnikov, 70 članov mednarodnega osebja in deset članov vodstva Zveze tabornikov Slovenije. Odprava je na jamboreeju prehodila toliko kilometrov, da bi skoraj osemkrat prišli peš do Koreje, so zapisali. Tabora se je udeležila tudi 320-članska odprava iz Slovenije (280 tabornikov in 40 skavtov), ki je bila najštevilnejša doslej. Med njimi je bil tudi trzinski tabornik Gregor Jankovič. »Bilo je nepozabno. Spoznal sem veliko tabornikov z vsega sveta, najbolj pa sta me navdušili korejska kultura in hrana,» je navdušeno razložil sedemnajstletnik, ki bi se v azijsko državo rad še kdaj vrnil. Slovenska odprava je v Južno Korejo po delih odpotovala že 24. oziroma 25. julija in prvih nekaj dni spoznavala korejske znamenitosti, naravo in kulturo. »Ogledali smo si Seul, se sprehajali po rečnem otoku Nami, nacionalnem parku Bukhansan in demilitarizirani coni na meji med Severno in Južno Korejo. Nekaj časa smo preživeli tudi v tipični korejski vasi,« je na hitro opisal mladi tabornik in dodal: »Že prvi dan sem jedel tipično korejsko pekočo juho z rezanci in tekočine sploh nisem mogel spiti, ker me je preveč peklo. Potem sem se pekoče hrane navadil. Na splošno je njihova hrana zelo okusna.« Mladi so hitro spletli prijateljske vezi, saj pravzaprav niso bili popolni neznanci. Nekaj mesecev pred odhodom so namreč skupaj preživeli tri konce tedna na različnih koncih Slovenije. Na zadnjem srečanju mesec dni pred odhodom jih je obiskala tudi predsednica Slovenije Nataša Pirc Musar in jim zaželela srečno pot. Kot se je pozneje izkazalo, so srečo res potrebovali. Že ob prihodu na taborni prostor se je pojavilo nekaj težav, ki so bile s pomočjo Svetovne organizacije skavtskega gibanja (WOSM) in korejske vlade kmalu odpravljene. »Z vrstniki sploh nismo opazili, da bi bilo kaj narobe. Res pa je, da prve dni skorajda nikjer ni bilo sence, sonce je pripekalo, pa še vlažno je bilo. Zanimivo nam je bilo, da se Azijci kljub temu sploh niso potili. Poleg tega so vsi nosili kape in podaljšane rokave, ker nočejo porjaveti. V njihovi kulturi namreč velja, da bolj ko si bel, lepši si,« nam je razložil Gregor. Taborniki so imeli vse dneve zapolnjene z raznovrstnimi dejavnostmi: družili so se s taborniki drugih držav in si ogledovali njihove predstavitvene šotore, se vozili s štirikolesniki, streljali z loki ... Pestro taborno dogajanje je po dobrem tednu druženja prekinil bližajoči se tajfun Khanun, ki je pustošil že po japonskih jugozahodnih otokih. Zaradi varnosti so dva dneva pred ujmo preventivno vse udeležence evakuirali v zidane namestitvene objekte v okolici Seula, kjer so se nadaljevale zabavne dejavnosti. Slovenski taborniki so bili premeščeni v izobraževalni center KIA v provinci Gjeongi in v prostore Katoliške univerze blizu mesta Inčeon. Zadnji zaplet je del slovenske odprave doživel na letališču, ko se je zaradi zamude letala domov vrnil dan pozneje. O vsem dogajanju je vodstvo odprave sproti obveščalo starše, ki so dogodivščine svojih tabornikov lahko spremljali tudi na Facebookovih straneh. »Slovenski taborniki in skavti se lahko pohvalimo tudi s pionirskimi spretnostmi – pa naj bo to najvišja zastava v podtaboru, vhod v obliki Triglava, razširitev sence, v zraku viseči jambor ali bazen. Tudi bambus namesto smrekovih sušic nas ni vrgel iz tira ...« so zapisali na Facebookovih straneh. Taborjenje je dragocena izkušnja za udeležence. Za vsemi je zagotovo nora, nepozabna in dragocena izkušnja, ki jih bo spremljala vse življenje. Temu pritrjuje tudi trzinska tabornica in fotografinja Tjaša Jankovič, ki se je pred osmimi leti udeležila svetovnega tabora na Japonskem. Na vprašanje, ali bi še kdaj odšla na jamboree, sta oba sogovornika brez pomisleka takoj odgovorila pritrdilno. Tabornik Gregor kot korejski princ oktober 2023 Tanja Jankovič Foto: arhiv ZTS, osebni arhiv Gregorja Jankoviča | 23 Divje rastline Kateri je pravi? V Sloveniji raste več kot 15 vrst pelinov. Katerega imamo torej v mislih, kadar rečemo pelin? Na zeliščnem vrtu Muzeja na prostem v Trzinu boste našli kar sedem vrst pelinov, njihovo latinsko rodovno ime je Artemisia sp. Ime so morebiti dobili po grški boginji živali in narave ali po Artemiziji, ženi perzijskega kralja Mavzola. Njun grob, zgrajen v Halikarnasu v 4. stoletju pr. n. št., je postal tako slaven, da ga danes uvrščamo med sedem antičnih čudes, hkrati pa so veličastne grobnice po Mavzolu poimenovane mavzolej. Še mnogo dlje v zgodovino pa seže uporaba pelinov v zdravilstvu in kulinariki. Prvi zapisi so znani iz starega Egipta, nato pa nas v zeliščarskih knjigah vse do danes spremljajo v različnih zgodovinskih obdobjih. Pri poučevanju o zdravilnih in divjih zeleh opažam, da večina ljudi ob besedi pelin najprej pomisli na pravi pelin, A. absinthium. Znan je kot zdravilo za želodčne, žolčne in jetrne težave. Pravi pelin vsebuje visoko koncentracijo snovi, imenovane tujon, ki je sestavina eteričnega olja in nas po vonju nekoliko spominja na mentol. A tujon je za nas strupen in deluje kot živčni strup. Tujon je dobro topen v alkoholu, v vodi pa se zelo slabo topi. Iz tega dejstva izhaja vsa njegova uporaba. Včasih so pelinkovec pripravljali tako, da so pravi pelin namakali v žganje, danes iz njega najprej skuhamo koncentriran čaj, ga precedimo in šele nato zmešamo z alkoholom. V takem pripravku je koncentracija tujona zanemarljiva v primerjavi z neposrednim namakanjem pravega pelina v alkoholu. Tudi žajbelj in vratič vsebujeta veliko tujona in se torej nikoli ne pripravljata v alkoholnih tinkturah. Pravi pelin boste redko srečali divje rasti v naravi, zato pa tam raste najpogostejši pelin v Sloveniji. To je navadni pelin, A. vulgaris. Glede na to, da ga v naši naravi srečamo na vsakem koraku, ni čudno, da je prav to tisti pelin, na katerega najprej pomislimo nabiralci. V Ukrajini mu pravijo »čornobil«, mestu Čornobil pa po naše Černobil, kjer se je 26. aprila 1986 zgodila jedrska nesreča. Ni pa navadni pelin prav nič nevaren, saj v primerjavi s pravim pelinom vsebuje le malo tujona in ga zato velikokrat uporabljamo tudi v kulinariki. Nabiramo mlade liste, zatem vrhnje poganjke in socvetja in z njimi začinjamo kaše, zeliščno skuto in druge jedi. Tako ne izboljšujemo le okusa jedi, temveč tudi presnovo maščob. Navadnemu pelinu je nekoliko podobna alergena rastli- na ambrozija, ki jo je treba po zakonu odstranjevati s svojih zemljišč. Marsikomu se zgodi, da namesto ambrozije odstranjuje navadni pelin. Navadnemu pelinu je po obliki listov zelo podoben Verlotov pelin, A. verlotiorum, ki je k nam prišel iz Vzhodne Azije in postal invazivna rastlina. Zelo pa se od navadnega pelina razlikuje pod zemljo, kjer se razrašča z dolgimi živicami, zato ga večkrat najdemo rasti v zaplatah in je njegovo odstranjevanje toliko težje. Verlotov pelin je nadvse uporabno in aromatično divje zelišče. Naslednji cenjen in poznan pelin je sladki pelin, A. annua, ki raste na vrtovi, v naravi pa ga najdemo le tu in tam pobeglega iz vrtov. Sladki pelin je vir artemizinina, ki deluje proti plazmodiju, povzročitelju malarije, zdaj pa potekajo klinične raziskave glede zdravljenja raka. Artemizinin pri višji temperaturi ni obstojen. Največ zdravilne učinkovine vsebuje rastlina tik pred cvetenjem. Liste in cvetove uporabljamo za hladen čaj, jih kot omamno dišeče zelišče v prahu dodajamo smutijem ali jih primešamo jogurtu. Kaj pa je to kola pelin? Paleta okusov pelinov seže vse do okusa znane pijače, kokakole. Če v naši naravi raste abraščica, A. abrotanum, pa je v vrtnariji mogoče kupiti njeno podvrsto, imenovano kola pelin, A. abrotanum var. maritima ‘Coca Cola’. Čeprav abraščica in kola pelin pripadata isti vrsti, je prav, da ju zaradi njunih razlik ne enačimo, ampak navajamo pod ločenimi imeni. Za uporabo v kulinariki kola pelin ni najlažji. Kljub svoji aromi vsebuje kar nekaj grenčin. Najlažje aromo kokakole ujamemo v hladnih ali zmerno toplih namokih pelina, saj se pri tem izloča manj grenčin, aroma kokakole pa se ohrani. Tako sem naredila tudi v današnjem receptu. Naj omenim še zadnja dva pelina, ki rasteta na zeliščnem vrtu. Okrasni pelin je med gojitvenimi posebnostmi, saj ima raznobarvne liste in se lepo poda vsakemu vrtu. V kulinariki ali zeliščarstvu tega pelina ne uporabljamo. Med peline pa uvrščamo tudi vsem poznano zelišče pehtran, A. dracunculus. Besedilo in foto: dr. Katja Rebolj, www.katjarebolj.com Recept: kokakolin sirup Sestavine • • • • • • 2 l vode 2 kg sladkorja 20 vršičkov kola pelina žlička semen komarčka sok in naribana lupinica 5 limon 10 g citronke Priprava Vodo zavremo, jo odstavimo in vanjo vmešamo sladkor, da se popolnoma raztopi. Nato dodamo vse druge sestavine in pustimo stati do naslednjega dne. Precedimo, zavremo in prelijemo v sterilne steklenice. Zatesnimo in uporabljamo za pripravo sladkega napitka v zimskem času. 24 | Odsev — Glasilo občine Trzin Okolje Peterolistna vinika je invazivna tujerodna vrsta List peterolistne vinike Peterolistna vinika je okrasna olesenela vzpenjavka, ki je k nam leta 1900 prišla iz Severne Amerike. Prepoznamo jo po dolgopecljatih listih, sestavljenih iz petih do sedmih široko suličastih lističev, ki spominjajo na našo dlan. Jeseni se obarvajo izrazito živordeče. Plodovi so okoli pol centimetra velike temnomodre okrogle jagode. Pri nas uspevata dve sorodni vrsti. Ovijalka se razmnožuje vegetativno z razraščanjem po podlagi (podobno kot navadni jagodnjak), z ukoreninjanjem poganjkov in spolno s semeni. Zrele jagode od jeseni do naslednje pomladi raznašajo ptice, zato se rastišča peterolistne vinike hitro širijo tudi v okolje, na primer v opuščene kamnolome, na deponije različnih zemljin, gozdne robove in v gozdove. S preraščanjem zasenči druge rastline in jih postopno ugonobi. Na območju Trzina se peterolistna vinika pojavlja kot okras v naselju, kot pobegla vrtna rastlina pa na gozdnih robovih in v gozdu, predvsem zaradi neprimernega odlaganja ostankov obrezovanja rastlin. Ovija se po drevju in ga izčrpava, posledici sta sušenje in odmiranje dreves. Odstranjevanje: če je le mogoče, se lotimo odstranjevanja celotnih rastlin takoj, ko se pojavijo, saj je takrat mogoče rastline trajno odstraniti. Pri starejših rastlinah poiščemo glavno olesenelo steblo in ga pri dnu prežagamo ter potrgamo plazeče poganjke, ki bi se lahko ukoreninili, na mestu žaganja pa v nadaljnjih mesecih preverjamo, ali so se pojavili novi poganjki. Kam z odstranjenimi rastlinami: vse poganjke je treba posušiti in oddati v sežig (ali po možnosti sežgati), saj se dobro ukoreninjajo. Pazljivo je treba ravnati z rastlinami s plodovi, saj so semena v zrelih jagodah kaliva še nekaj let, zato ob poznojesenskem odstranjevanju poskrbimo, da ne raztresemo plodov. Opozorilo: jagode so sicer sladke, a strupene za človeka in druge sesalce! Občutljivim ljudem lahko povzročijo kožna vnetja ali vnetje sluznic. Namesto peterolistne vinike lahko v okolici naših domov zasadimo druge ovijalke, kot so navadni bršljan, različne domače sorte vinskih trt (npr. izabela), okrasnih srobotov ali klematisov in slakov. Besedilo in foto: Maja Brozovič VIR: Terenski priročnik za prepoznavanje tujerodnih vrst v gozdovih / [avtorji besedila Lado Kutnar ... et al.] ; uredili Jana Kus Veenvliet ... [et al.] ; [avtorji ilustracij Paul Veenvliet]. – Ljubljana : Založba Silva Slovenica, Gozdarski inštitut Slovenije, 2017 Turistično društvo Kanja je odstranjevalo navadno barvilnico Po obvestilu predsednice Turističnega društva Kanja Dunje Špendal smo se članice društva 11. septembra 2023 udeležile odstranjevanja tujerodnih rastlin v trzinskem gozdu na parceli, za katero skrbi društvo. Opremljene z rokavicami, motikami, lopatami in plastičnimi vrečami smo izvedle prvo akcijo odstranjevanja navadne barvilnice v trzinskem gozdu. Zbrale smo se ob zaklonišču ob Kidričevi ulici, kjer nas je pričakala Maja Brozovič, zunanja sodelavka občine, ki uspešno sodeluje z društvi pri prizadevanju za ohranjanje trzinskih mokrišč in odstranjevanju invazivnih tujerodnih rastlin. Napotile smo se proti »beli cesti« in se ustavile na jasi, ki je bila porasla z navadno barvilnico. Maja Brozovič nam je najprej pokazala rastlino, opisala njen negativni vpliv na okolje, njeno trdoživost in razmnoževanje ter povedala, kako se odstranjuje. Povedala je, da je na območju občine precej tujerodnih invazivnih rastlin, kot so japonski dresnik, zlata rozga, žlezava oktober 2023 nedotika, ambrozija, navadna barvilnica in druge. V zadnjem času se navadna barvilnica obravnava prednostno, saj se izjemno hitro razrašča. Med srečanjem smo izvedele, da ta rastlina izhaja iz Severne Amerike in je bila prinesena v Evropo kot okrasna rastlina. Ljudje so jo po določenem času zavrgli, odlagali na kupe in se niso zavedali njenih slabih lastnosti. Podnebne spremembe, naravne ujme so vplivale na spremembe v gozdovih in tako se je začelo invazivno širjenje navadne barvilnice. Nekoč so iz dozorelih črnovijoličnih plodov izdelovali barvilo za barvanje vina in rdeče barvilo. V zelo majhnih količinah je tudi zdravilna, sicer pa je celotna rastlina, zlasti korenine, strupena za ljudi in živali. S strupenimi izločki, ki jih oddaja v zemljo, preprečuje kaljenje semen drevesnih vrst in tako preprečuje obnovo gozdov. Črnovijolične jagode so hrana nekaterim vrstam ptic, te pa s svojimi iztrebki raznašajo seme na širše območje in tako ustvarjajo nova žarišča. Zato je najbolje, da odstranimo celotno rastlino. Po izčrpni predstavitvi smo se zavzeto lotile odstranjevanja. Z rokavicami smo prijele rastlino, zasadile lopato ali motiko zraven, izruvale celo rastlino in jo odložile na štor. Naredile smo precej kupov. Cvetove in veje s plodovi smo skrbno nabrale v polivinilne vreče in odnesle v zabojnik za organske odpadke. Očistile smo najbolj zaraščen del »naše turistične parcele« in bile zadovoljne, da smo naredile nekaj koristnega za našo lepo okolico. Obljubile smo, da se ponovno srečamo ob odstranjevanju tujerodnih invazivnih rastlin. Največ zaslug in pohvala gre Maji Brozovič, ki nas ozavešča o pomenu ohranjanja narave in navdušuje za odmevne in uspešne akcije odstranjevanja invazivnih tujerodnih rastlin. Sodeluje tudi z drugimi društvi, šolo, občino in drugimi ustanovami ter tako vpliva na krepitev naravovarstvene zavesti v Trzinu. Majda Šilar Foto: Maja Brozovič | 25 Okolje Dan odprtih vrat Centralne čistilne naprave Domžale - Kamnik V soboto, 7. oktobra 2023, je v dopoldanskih urah Centralna čistilna naprava Domžale - Kamnik odprla svoja vrata za obiskovalce, da bi podrobno predstavila procese čiščenja odpadne vode. Ob prihodu so udeleženci prejeli zloženko, v kateri je opisana pomembna vloga čistilne naprave, in si ogledali izobraževalne panoje, kako se v procesu čiščenja z zahtevnimi tehnološkimi postopki prečistijo odpadna voda in tekoči odpadki. Ker je trzinska občina ena od šestih občin, iz katerih se odpadne vode stekajo v čistilno napravo, je bil na dan odprtih vrat povabljen tudi župan Peter Ložar, ki se je dogodka udeležil skupaj z drugimi župani občin lastnic. Program, ki so ga na ta dan pripravili za obiskovalce, je s pesmijo Dekle je po vodo šlo odprl ženski oktet Študljanske dečve, nato pa je pred mikrofon stopila direktorica dr. Marjetka Levstek. S pesmijo Dekle je po vodo šlo so dogodek začele Študljanske dečve. »Skupaj z ekipo vam bomo z žarom pokazali, kako odpadni vodi, ki nima nobene vrednosti in ki neprečiščena pomeni nevarnost za okolje, vračamo njeno vrednost,« je v uvodu povedala in pozdravila prisotne goste – predstavnike občin, razvojno raziskovalnih organizacij, državnih institucij in komunalnih podjetij. »To je za nas že tretji dan odprtih vrat po naši nadgradnji. Delujemo že 43 let, od leta 1980, ko smo prvič začeli čistiti odpadne vode. Sem tretja direktorica, pred mano sta bili dr. Olga Burica in dr. Marjetka Stražar. V letu 2016 smo imeli večjo nadgradnjo, ko smo modernizirali proces čiščenja odpadne vode, da »Vsak prebivalec pridela letno 50 kilogramov blata,« je v svojem govoru poudarila direktorica Centralne čistilne naprave Domžale - Kamnik dr. Marjetka Levstek. 26 | Odsev — Glasilo občine Trzin jo zdaj še bolj čisto vračamo vodotoku Kamniška Bistrica. Po velikosti smo četrta največja čistilna naprava v Sloveniji, nazivna zmogljivost je 149.000 populacijskih ekvivalentov. Za zdaj je priključenih okoli 80.000 prebivalcev, ostalo do 110.000 prispevajo mali gospodarski objekti in industrijski obrati,« je poudarila v svojem govoru in dodala, da centralna čistilna naprava lahko letno prečisti do 9,2 milijona kubičnih metrov odpadne vode in pridela stranski produkt do 5000 ton odpadnega blata. »Ta trenutek priteka na čistilno napravo tristo litrov odpadne vode na sekundo – tristo litrov vode, ki je nastala v gospodinjstvih, manjših gospodarskih objektih in industriji,« je povedala in dodala, da prevzeto vodo v kompleksnih zaporednih procesih počasi čistijo in ji vračajo vrednost. »Odpadna voda na vtoku nima vrednosti, je neugledna, ima neprijeten vonj. Mi ji rečemo 'superkoktajl', pa ne za nas, ampak za bakterije, ki so pod vami. Zdaj stojite na pokritem prezračevalnem bazenu, kjer na milijarde naših delavk čisti odpadne snovi do stopnje, ki je primerna za izpust v vodotok Kamniška Bistrica. Stranska produkta pa sta blato in ogljikov dioksid, ki se spušča v okolje,« je povedala in poudarila, da se skupaj z ekipo, ki je strokovno podkovana na različnih področjih, trudijo spremljati razvoj in delati še bolje z razlogom, da uporabniki plačajo najnižjo možno ceno za čim večji učinek čiščenja. Opozorila je, da so pred njimi vedno novi izzivi zaradi suš, prisotnosti mikroonesnaževal, ostankov zdravilnih učinkovin, hormonskih motilcev, kemijskih in mikrobioloških onesnaževal, ki se pojavljajo v virih pitne vode. »Prihaja nova direktiva. Čez dobrih deset let bo potrebna ponovna nadgradnja, potrebna bo četrta stopnja čiščenja. Iz odpadne vode, ki je prečiščena 96-odstotno, bo treba odstraniti mikroonesnaževala, da bomo dosegli 99-odstotno čistost. Iz tega razloga smo s posluhom naših lastnikov že dokupili zemljišče južno od nas, kjer se bo začela izvajati ta nadgradnja. Ta voda bo potem bolj primerna za ponovno rabo v kmetijstvu, če bo potreba, oziroma se bo v vodotok vračala čistejša in bo ohranjala biotsko raznovrstnost.« Marjeta Levstek je obiskovalcem povedala, da so imele čistilne naprave v preteklosti negativen prizvok, zdaj pa postajajo pomembna strateška tovarna virov – poleg vode je za ponovno uporabo primerno tudi blato. »Blato je odpadek, ker so v njem poleg dušika in fosforja, ki je hranilo za kmetijstvo, tudi druga mikroonesnaževala. Zato blato trenutno oddajamo v tujino v sežig. Slovenija na žalost še nima rešitve in ne vemo, kdaj ta rešitev bo. Zato smo z dovoljenjem lastnikov spet začeli nov projekt sušenja blata,« je povedala udeležencem dneva odprtih vrat in poudarila, da bodo blatu tako povečali energijsko vrednost, saj bo postalo neke vrste surovina kot gorivo, iz pepela pa se bo pridobival fosfor. »Naša čistilna naprava je kot edina v Sloveniji že danes skoraj stoodstotno samooskrbna z električno energijo. Izvajamo tehnološko dovršene procese in sprejemamo biološko razgradljive odpadke, iz katerih Okolje proizvajamo bioplin in iz njega električno energijo in toploto,« je dodala in povedala, da na vse omenjene načine čistilno napravo pretvarjajo v tovarno virov. Poudarila je še, da lahko vsak uporabnik prispeva k temu procesu, zato so za udeležence pripravili darilo – plastenko za zbiranje odpadnega jedilnega olja v gospodinjstvih, ki ga lahko prinesejo na zbirno mesto na centralni čistilni napravi. Učna tabla o čistilni napravi s kodo QR, ki vodi do izobraževalnih vsebin na spletni strani Centralne čistilne naprave Domžale - Kamnik. Direktorica dr. Marjetka Levstek z županjo in župani štirih občin od šestih, ki odpadno vodo odvajajo na Centralno čistilno napravo Domžale - Kamnik. Direktoričin govor so na koncu s pevskim nastopom sklenili učenci Osnovne šole Domžale, ki so zapeli pesmi Moj prijatelj Piki Jakob in Če bi se svet nazaj vrtel. Ekipa čistilne naprave je nato udeležence popeljala na ogled čistilne naprave in jim podrobno predstavila procese čiščenja odpadne vode. Nato je na oder povabila županjo Domžal Renato Kosec, trzinskega župana Petra Ložarja, župana Komende Jurija Kerna in župana Mengša Boga Ropotarja (dva župana sta svojo prisotnost na dogodku opravičila). Vsi so pohvalili sodelovanje s čistilno napravo. Trzinski župan je v svojem govoru poudaril, da se v našem kraju zavedamo vpliva, ki ga imamo kot zelo razvita občina na okolje in vode. Poudaril je, da je trzinska industrijska cona zgleden primer, kako ločiti meteorne in fekalne vode, da se ob obilnejših padavinah čiste vode stekajo v vodotoke, fekalne vode pa na čistilno napravo. Nato se je še pohvalil, da bomo v naši občini do konca leta stoodstotno uredili priklope na kanalizacijo – tako za industrijske, gospodarske kakor tudi za stanovanjske stavbe. Vodeni ogledi so potekali v majhnih skupinah, da so vsi obiskovalci od ogleda odnesli kar največ novega znanja. Informacije o delovanju čistilne naprave so pregledno zajeli še v predstavitvenem videu z naslovom Kapljica za življenje, ki so ga po kratkem predavanju predvajali obiskovalcem na dnevu odprtih vrat. Na voljo za ogled je tudi na spletni strani www.ccn-domzale.si pod zavihkom Čiščenje odpadne vode. Priporočamo vam ogled tega šestnajst minut dolgega filmčka, saj vam bo odprl nov pogled na komunalno, industrijsko in padavinsko odpadno vodo šestih občin (Domžale, Kamnik, MenPovabljeni govorniki na dnevu odprtih vrat čistilne naprave Zatem je direktorica prebrala poslanico evropskega poslanca Klemna Grošlja, ki je čistilno napravo obiskal dan pred dogodkom, in nato na oder povabila še tri goste. Sodelovanje s čistilno napravo so obiskovalcem na kratko predstavili Nataša Sovič iz Agencije RS za okolje, Nina Prezelj iz Nacionalnega inštituta za biologijo in Jaka Plečko iz Javnega komunalnega podjetja Prodnik. Na dan odprtih vrat so bili vabljeni tudi predstavniki ministrstva za naravne vire in prostor, Direkcije RS za vode, a se ga niso mogli udeležiti, prav tako se dogodka ni mogla udeležiti Ester Heath, raziskovalka z Instituta Jožef Stefan, ki vsako leto pripravi poročilo o drogah in poživilih na prispevnem območju čistilne naprave. Ob koncu uradnega dela je direktorica predstavila še učno tablo, ki bo nameščena na vhodu in ob sprehajalni poti ob čistilni napravi. Tabla bo učna točka za obiskovalce, saj na kratko predstavlja, kaj se na čistilni napravi dogaja, s kodo QR pa zainteresirane vodi na spletno stran, kjer lahko poglobijo znanje in vedenje o čistilni napravi. oktober 2023 Na predavanju so udeleženci izvedeli pomembne informacije o delovanju čistilne naprave, izzivih, s katerimi se zaposleni vsakodnevno ukvarjajo v procesih čiščenja odpadnih voda, in o načrtih za prihodnost čistilne naprave. | 27 Okolje geš, Trzin, Komenda in Cerklje na Gorenjskem), ki po kanalizacijskem sistemu priteče na Centralno čistilno napravo Domžale - Kamnik, kjer se očisti in steče v Kamniško Bistrico. »Čistilna naprava sprejema odpadno vodo vseh priključenih prebivalcev in odpadno vodo vseh večjih industrijskih virov, njena zmogljivost je 149.000 populacijskih ekvivalentov,« navajajo na spletni strani, kjer si lahko preberete tudi podrobnosti o postopkih čiščenja odpadne vode, kajti odpadno vodo na čistilni napravi čistijo v treh stopnjah. »Prva je mehanska stopnja, ko se iz odpadne vode izločijo vsi večji in manjši delci. Sledi druga aerobna biološka stopnja, ko se voda očisti ogljikovih, dušikovih in fosforjevih snovi. Tretja stopnja je anaerobna biološka stopnja, ko se blato razgradi do bioplina in pregnitega blata.« Z rednimi meritvami in nadzorom odpadne vode ekipa čistilne naprave skrbi, da je očiščena voda na iztoku ustrezna za izpust v reko, parametri so pa pod mejnimi dovoljenimi vrednostmi: pod 70 miligrami kemijske potrebe po kisiku (KPK) na liter, pod 15 miligrami biokemijske potrebe (BPK5) po kisiku na liter, pod 10 miligrami skupnega dušika (TN) na liter, pod 1 miligramom skupnega fosforja (TP) na liter in pod 25 miligrami neraztopljenih snovi na liter. Za konec naj ponovimo še ključne podatke o Centralni čistilni napravi Domžale - Kamnik, saj lahko letno sprejme do 9,2 milijona m³ odpadne vode, z veljavnim okoljevarstvenim dovoljenjem sprejema še greznične gošče, mulje malih komunalnih čistilnih naprav in tekoče odpadke. V procesu čiščenja odpadnih voda letno nastane približno 54.000 ton odpadnega blata, proizvedejo pa približno 3 milijone kilovatnih ur električne energije. Informacije o čiščenju odpadne vode, ki smo ga pridobili na dnevu odprtih vrat, so koristne za naše zavedanje o tem, kako vplivamo na vodo v našem okolju, in predvsem o tem, da s svojimi vsakodnevnim ravnanjem lahko vplivamo na zmanjšanje onesnaževanja naših voda. Besedilo in foto: Metka Pravst Primožič Vsi tehnološki postopki čiščenja so avtomatizirani in nenehno pod nazorom. NOVI RENAULT CLIO 8 let jamstva* brezplačni kasko* 4 zimske pnevmatike** Renault priporoča 28 | Odsev — Glasilo občine Trzin renault.si oglasno sporočilo *Ob nakupu avtomobila z Mobilize Financial Services kupec prejme zavarovanje Splošni kasko, ki je v prvem letu subvencionirano in je za kupca brezplačno in 8 let jamstva. V obdobju 2 let od nakupa vozila velja tovarniška garancija, po preteku tovarniške garancije sledi 3 leta podaljšanega jamstva Renault oz. 100.000 km, kar koli se zgodi prej, ter nato dodatna 3 leta podaljšanega jamstva Real Garant oziroma 150.000 km, kar koli se zgodi prej. Kupec prejme dodatna 3 leta podaljšanega jamstva Real Garant samo ob nakupu vozila z Mobilize Financial Services. Pogoj akcije je sklenitev finančne pogodbe z minimalno financirano vrednostjo 6.000 € ter minimalnim trajanjem 36 mesecev in sklenitev zavarovanja vozila v prvem letu financiranja pri Mobilize Financial Services. **4 zimske pnevmatike, do katerih je kupec upravičen so znamke Sava. V primeru da takih pnevmatik ne moremo zagotoviti, je kupec upravičen do paketa pnevmatik druge znamke, v enaki vrednosti. V primeru, da se kupec odloči za nakup drugih pnevmatik katerih vrednost je višja od določene pnevmatike, razliko krije sam. Akcija velja od 1. 10.2023 do 31. 12.2023. Poraba pri mešanem ciklu: 4,1–7,8 l/100 km. Emisije CO 2: 96–137 g/km. Emisijska stopnja: EURO6DFULL. Emisija NOx: 0,0020 – 0,0305 g/km. Vrednosti meritev porabe in emisij ustrezajo standardu meritev WLTP. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. Pridržujemo si pravico do napak. Slika je simbolična. Več informacij o ponudbi in pogojih nakupa je na voljo na www.renault.si. GA Adriatic d.o.o., Dunajska 22, 1000 Ljubljana. Pokukajmo Vremenska ks(e)kir(i)ca sosedom Vremensko prijazni znanilec jeseni September, prvi mesec jesenskega meteorološkega trojčka, je praviloma tudi znanilec jeseni. Letošnji je bil pri nas temperaturno močno nadpovprečen, podpovprečno namočen in nadpovprečno osončen. Marsikdo bi se strinjal, da večina jeseni ostane taka, a zdaj že vemo – na žalost tudi Trzinci – kaj pomeni (pre)več toplote: večjo možnost za obilnejše padavine, ki lahko padejo tudi v kratkem času. Še naprej smo priča pretoplim mesecem, zadnja dva – prvi nekoliko hladnejši in drugi povprečno topel – sta bila april in maj. Minuli kimavec ali sadnik je bil kar za tri (v gorah celo za štiri) stopinje Celzija pretopel! To letošnji september uvršča na drugo mesto najtoplejših po letu 1950, tudi podatki v preglednici (tokrat smo si jih izposodili pri sosedih) potrjujejo dejstvo, da smo imeli kar 26 toplih dni, od tega celo dva vroča! V zadnjem letu so bili vsi meseci razen prej omenjenih dveh nadpovprečno topli. September je bil precej suh, količina padavin je bila na državni ravni močno pod dolgoletnim povprečjem, kazalnik količine padavin je znašal manj od polovice – le 46 %, kar letošnji september uvršča med okoli 12 najbolj suhih septembrov od leta 1950. Če seštejete ena in ena, je na dlani ugotovitev, da je bil ta mesec ob visoki temperaturi zraka in malo padavinah tudi precej osončen! Kazalnik trajanja sončnega obsevanja na državni ravni je znašal 127 odstotkov, kar pomeni, da smo imeli sonca za nekaj več kot četrtino nad pričakovanim trajanjem sončnega obsevanja, to pa uvršča letošnji september na približno šesto mesto najbolj osončenih od leta 1961. Niz meritev sončnega obsevanja je nekoliko krajši, saj so začeli tovrstne meritve izvajati nekoliko pozneje. September 2023 je po skupni mesečni statistiki temperature zraka in količine padavin zelo podoben do zdaj najtoplejšemu septembru leta 2011, ki je bil v Sloveniji najtoplejši in nekoliko bolj namočen. Naraščanje septembrske temperature je bilo do začetka tega tisočletja statistično nepomembno, od takrat dalje pa se temperatura viša in se je ta mesec ogrel za okrog poldrugo stopinjo Celzija. V tem tisočletju (in tudi stoletju) smo imeli 13 nadpovprečno in deset podpovprečno toplih septembrov. Največji temperaturni odklon glede na primerjalno obdobje je bil letos v Alpah, na višjih legah Trnovskega gozda in Snežnika ter v severovzhodni Sloveniji, kjer je znašal od 3 do 4, drugod pa je bil med 2 in 3 stopinjami Celzija. Glede na temperaturni razpon v obdobju 1991–2020 je bil september v Alpah in severovzhodni Sloveniji izjemno topel, drugod pa zelo topel. Posvetimo se še malo podatkom v Tudi letošnje šolsko leto se je začelo tako kakor vsako drugo – z rednimi in vsakodnevnimi jutranjimi zastoji na trzinski obvoznici in zamudami vlakov. Morda si lahko izposodimo refren ene od uspešnic Tomaža Domicelja, ki je po svoje tudi Trzinec – »saj po novem letu boljše bo« … spodnji preglednici; ker imamo na voljo z vremenske postaje Osnovne šole Trzin le podatke za prvi dve dekadi – potem je bila sprejemna postaja v eni od učilnic šole za nekaj več kot 10 dni brez električnega napajanja in povezave s spletom – smo tokrat vzeli vzeli za Loko pri Mengšu. Zanimivo pri tem je, da trzinska vremenska postaj do 21. septembra, ko je v popoldanskih urah prenehala delovati, ni zabeležila vročega dne, saj je bila ob najtoplejših dneh (11. in 12. september), temperatura nižja od 30 stopinj Celzija. V najhladnejše jutro smo se zbudili na mihaelovo (29. september), vendar pa smo tudi predzadnji dan septembra zabeležili topel dan. Za ta dan imamo kar nekaj vremenskih pregovorov, znan je predvsem tisti, ki pravi, da na ta dan »Mihael leto za pašo zapre«. Če je soditi po drugem od vremenskih rekov, se nam ni bati hude zime, saj bi moralo v tem primeru ta dan grmeti in pihati. Si upate staviti, da bo letošnjo zimo v Trzinu sneg? Tega v tem času ni niti tam, kjer bi morali biti vsaj še ostanki zadnje zime in zim zadnjih stoletij – v senčnih legah pod našimi najvišjimi gorskimi vršaci. Zadnje zaplate ledu pod Triglavom in Skuto – pod prvim so le še simbolične, pod drugim še lahko govorimo o ledeni površini ledenika – izginjajo in očitno je, VREMENSKA POSTAJA LOKA PRI MENGŠU (september 2023) Kazalnik Podatek Datum/niz Ura/obdobje Povprečna temperatura zraka (°C) 17,5 1.–30. 9. mesec Najvišja temperatura zraka (°C) 31,4 12. 9. 15.43 Najnižja temperatura zraka (°C) 6,9 29. 9. 6.52 Največja dnevna T amplituda (razlika min./maks., v °C) 21,6 (9,7 /31,3) 11. 9. 0.00–24.00 Število dni s padavinami (≥ 0,3 / ≥ 3 / ≥ 30 mm) 8/6/0 1.–30. 9. mesec Št. toplih / vročih dni (maks. T ≥ 25 / 30 °C) 26 / 2 1.–30. 9. mesec Največja dnevna količina padavin (mm)* 18 19. 9. 0.00–24.00 Mesečna količina padavin (mm/h)* 65 1.–30. 9. mesec Količina padavin v letu 2023 (mm)* 1333 1.–30. 9. devetmesečje Najvišja hitrost vetra (km/h) / smer 25,6 / JV 22. 9. 16.51 Izbrani meteorološki podatki za vremensko postajo Loka pri Mengšu, privzeli tudi T za obdobje 1.–3. maj 2023); celoten arhiv za ta mesec je dostopen na spletnem naslovu http://vreme.lokaprimengsu.info/text.php?report=NOAA/NOAA-2023-09.txt oktober 2023 | 29 Vremenska s(e)kir(i)ca da so letošnje poplave odplaknile tudi najbolj skrite vodne zaloge visoko v gorah. Spomnimo, da so bile avgustovske »poplavne« padavine tako obilne tudi zaradi svojega izvora, saj je zrak nad naše kraje pritekal iznad zahodnega Sredozemlja, kjer je bila takrat temperatura morske vode (pozor, vode!) več kot 3 stopinje Celzija nad dolgole- tnim povprečjem. Sicer pa se azorskemu anticiklonu po novem reče kar afriški, saj nad naše kraje čedalje pogosteje prihajajo tamkajšnje zračne gmote, z njimi tudi pa tudi saharski pesek … Besedilo in foto: Miha Pavšek Popravek Odziv Kmetijskega inštituta Slovenije na članek z naslovom »Voda je dober sluga, a slab gospodar«, objavljen v glasilu Odsev septembra 2023 Kmetijski inštitut Slovenije, javni raziskovalni zavod z več kot 120-letno tradicijo znanstvenega in strokovnega dela na področju kmetijstva in okolja, se odziva na vsebino članka z naslovom »Voda je dober sluga, a slab gospodar«, objavljenega v prejšnji številki glasila Odsev. Avtor članka je pod fotografijo poplavljene okolice gradu Jable navedel: »Jabeljski graščaki so dobro vedeli, kam morajo – glede na vodne razmere – postaviti svoje prebivališče, precej manj pa odgovorni s Kmetijskega inštituta Slovenije za svoje hleve in gospodarska poslopja. Še slabše so jo odnesle novejše gradnje v severnem delu Starega Trzina.« Z omenjenim komentarjem je avtor Kmetijskemu inštitutu Slovenije napačno pripisal vlogo pri gradnji oziroma umeščanju objektov v območje okolice gradu Jable. Navedena trditev, da je Kmetijski inštitut Slovenije na tem območju »postavil svoje hleve in gospodarska poslopja«, ni resnična. Iz zgodovinskih virov je namreč razvidno, da je območje, ki danes pripada Kmetijskemu inštitutu Slovenije, spodnji del nekdanje grajske posesti, kjer so bili grajski hlevi, park z oranžerijo, kozolec toplar in grajski drevored. Oba grajska hleva iz 19. stoletja sta se ohranila do danes. Drugi objekti pa so bili zgrajeni po drugi svetovni vojni in jih je takrat uporabljal Kmetijsko poskusni center Jable. Leta 1999 sta bila Grad Jable (EŠD 9200) in širše območje gradu Jable (EŠD 10869) razglašena za kulturni spomenik državnega pomena. S tem je bila prepovedana gradnja novih objektov, prepovedani pa so tudi vsi posegi v zaščitene tlorise, gabarite stavb, poslikave in opremo, razen vzdrževalnih del, ki so odobrena s predhodnim pisnim soglasjem pristojnega zavoda. Istega leta, 1999, se je Kmetijsko poskusni center Jable preoblikoval v Center za razvoj kmetijstva in podeželja Jable. Ta pa je bil šele konec leta 2011 priključen Kmetijskemu inštitutu Slovenije. Danes se posestvo imenuje Infrastrukturni center Jablje in deluje v okviru Oddelka za raziskave, infrastrukturo in prenos znanja na Kmetijskem inštitutu Slovenije. Infrastrukturni center Jablje skrbi za pridelovanje semena številnih slovenskih sort žit, trav, detelj in zelenjadnic, predvsem pa za razvoj in prenos novih znanstvenih spoznanj v kmetijsko prakso. Kmetijski inštitut Slovenije Vklopite DRAJV na vsaki poti. DRAJV Prihranite do 25 % pri zavarovanju svojega vozila. oglasno sporočilo Vse bo v redu. drajv.triglav.si tiskan_oglas_DRAJV_185x126_all.indd 1 30 | Odsev — Glasilo občine Trzin 11.10.2023 10:28:27 Oglas PRODAJA RABLJENIH VOZIL ODKUP VOZIL ZA GOTOVINO! Avtohiša Malgaj, d.o.o., Tržaška cesta 108, 1000 Ljubljana Prodaja rabljenih vozil: 01/ 20 00 560, e-mail: info@malgaj.com www.avtohisamalgaj.si Akcija Akcija Opel Astra karavan 1.6 CDTI 110 innovation – navi., fulled, pdc, – 1598 ccm, 81 kW (110 KM) – L. 2016/05 – samo 168.523 km – 1. lastnik, ohranjeno, redno servisirano vozilo z znano zgodovino. full led žarometi, , dvopodročna avtomatska klima, original alu platišča, tempomat, el. odpiranje prtljažnika, navigacija, bralnik prometnih znakov, meglenke, bluetooth, usb, potovalni računalnik, sredinski naslon za roko, usnjen multifunkcijski volan, … Možnost financiranja brez pologa kredit/leasing. Mini Clubman Cooper 1.5, 1. lastnik gretje sed – 1499 ccm, 100 kW (136 KM) l. 2017/10 – samo 30.620 km. Odlično ohranjeno vozilo z znano zgodovino. Parkirni senzorji spredaj + zadaj, navigacija, avtomatska klima, navigacija, usnje, ultifunkcijski volan, usb, bluetooth, alu platišča, potovalni računalnik, ... Možnost financiranja brez pologa kredit/leasing. Akcijska cena: 9.998,00 € Akcijska cena: 16.780,00 € Akcija Akcija klimatska naprava, radio, daljinsko centralno odklepanje, el. pomik sprednjih stekel, … Možnost financiranja brez pologa – kredit/leasing. Električno nastavljivi usnjeni sedeži, full led žarometi, navigacija, tempomat, vzratna kamera, električna prtljažna vrata, parkirni senzorji spredaj in zadaj, dvopodročna avtomatska klima, meglenke spredaj in zadaj, usb, bluetooth),… Možnost financiranja brez pologa – kredit/leasing. Akcijska cena: 6.770,00 € Akcijska cena: 22.990,00 € Akcija Akcija Škoda Superb 2.0 TDI Style combi, bixenon, radar, navi, memory, PDC, … 1968 ccm, 110 kW (150 km) – l. 2016/06, 142.839 km. Zelo lepo ohranjen, z znano zgodovino in od 1. lastnika. Front asist, bralnik prometnih znakov, spomin sedeža, lita platišča, bi-xenon/led, navigacija, bluetooth, aktivni tempomat, parkirni senzori zadaj ... Možnost financiranja brez pologa kredit/leasing. Akcijska cena: 17.780,00 € oktober 2023 Škoda Superb 2.0 TFI DSG Active Combi 110 kW, Xenon, Memory 1968 ccm, 110 kW (150 KM), L. 2017/03, samo 97.760 km, 1. lastnik, ohranjeno, redno ser- oglasno sporočilo seat Mii 1.0 60 reference 5 vrat klima – 999 ccm, 44 kW (60 km), 09/2014 – 93.113 km, 1. lastnik, ohranjeno in redno servisirano vozilo. Samo 93.270 km. Ročna Volvo V90 D4 wagon avt., Business plus full LED, usnje, navi, el. prtljažnik, 1969 ccm, 140 kw (190 km), (automatik). L. 2017/04 – prevoženih 149.956 km. Odlično ohranjeno atraktivno vozilo z znano zgodovino in od 1. lastnika. visirano vozilo z znano zgodovino, xenon, memori sedeži, tempomat, bluetooth, navigacija, start/stop, led dnevne luči, pdc zadaj,… Možnost financiranja brez pologa – kredit/leasing. Akcijska cena: 20.880,00 € | 31 www.lekarnaljubljana.si Veljavnost od 12. 10. do 27. 11. 2023 O prehrani v starosti, diabetesu in sočutju. izbrano iz kataloga ugodnosti RESVERATROL Naravno visoka vsebnost prehranskih vlaknin, vsebuje semenske lupine jajčastega trpotca (Plantago ovata Forssk) v prahu, 250 g Prehransko dopolnilo ni nadomestilo za uravnoteženo in raznovrstno prehrano. S pantenolom, za nego in vlaženje, 10 g. Prehransko dopolnilo ni nadomestilo za uravnoteženo in raznovrstno prehrano. redna cena: 18,22 € cena s Kartico zvestobe 4 POPUST: 14,58 € 20 % ŠAMPON PROTI UŠEM MALČEK Uporablja se ga proti naglavnim ušem (Pediculus humanus capitis), kadar so že prisotne, 200 ml. redna cena: 5,91€ cena s Kartico zvestobe POPUST: 3 4,73 € 20 % BALZAMIČNE KAPLJICE KRALJEVO OLJE 11,90 € POPUST: 9,56 € 20 % 20 % Vsebuje hialuronsko kislino iz aloje vere, eterična olja čajevca in sivke, izvleček kamilice ter mandljevo in jojobino olje, 50 ml. Vsebujejo eterična olja njivske mete, mire, čajevca, bosvelije in rdečega bora, 10 ml. redna cena: 11,95 € cena s Kartico zvestobe 3 POPUST: ALOE OLJE Medicinski pripomoček redna cena: 14,88 € cena s Kartico zvestobe 1 redna cena: 12,90 € cena s Kartico zvestobe 2 POPUST: 10,32 € 20 % Za več informacij prelistajte nov katalog ugodnosti ali nas pokličite 3 POPUST: 20 % na brezplačno telefonsko številko oglasno sporočilo redna cena: 20,61 cena s Kartico zvestobe € 16,49 € MAZILO ZA NOS SYLLIFLOR Prehransko dopolnilo s suhim izvlečkom japonskega dresnika v obliki kapsul, 60 kapsul. 080 71 17! 10 Piram id aravni VN 00 % N ARA la ks te a šin ležalna pov r na n 0% LETVENE PODLOGE POSTELJE VZGLAVNIKI 1 S LO V E N S K A P R O I Z V O D N JA K A KO VO S T N I H V Z M E T N I C I N L E Ž I Š Č O D L E TA 2 0 0 1 . O Cene s popustom iz ZDRAVO - kataloga ugodnosti veljajo v enotah Lekarne Ljubljana, specializiranih prodajalnah LL VIVA (v okviru razpoložljivega asortimana) in v Spletni Lekarni Ljubljana na www.lekarnaljubljana.si izključno ob predložitvi Kartice zvestobe Lekarne Ljubljana ter zahtevanega števila jabolk zvestobe, sicer veljajo redne cene. Slike so simbolične, popusti se ne seštevajo. Ponudba velja od 12. 10. do 27. 11. 2023 oz. do prodaje zalog. 25% POPUST Marko Peterka s.p. Salon: Ihan, Breznikova 78, 1230 Domžale T: 01 721 12 18, G: 041 925 625, E: info@marsen.si www.marsen.si VSE ZA ZDRAVO SPANJE NA ENEM MESTU. oglasno sporočilo NA VZMETNICE IN LEŽIŠČA