Stev. 41
¥ Trtu. v žtrfk 10. februarja 1916.
Letnik XII.
Izt^aja vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj.
t vdniitvo: Ulica Sv. Frančiška Asiškega iL 20, L nadstr. — Vđ dopisi naj se pošiljajo uredniStvu lista. Nefrankirana pisma se ne sDrejemajo in rokopisi se ne vračajo.
Telefon uredniJtva in uprave 5tev. 11-67.
Naročnina rnaSa: Za celo leto.......K 24.—
Za pol leta . . . -................12.—
za tri mesece....................6'—
za nedeljsko Izdajo za celo leto....... 5.20
za pol leta.......................2.60
Posamezne Številk« .Edinosti" se prodajajo po 6 vinar!«?, zastarele Številke po 10 vinarjev.
Oglasi se računao na milimetre v širokosti ene kolone.
Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vio.
Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov . —......T.... . mm po 20 via
Oglasi v tekstu lista do pet vrst.......K 20.—
vsaka nadaljna vrsta.......; ... . 2.—
Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarje*
Oglase sprejema Inseratnl oddelek .EdlnosK". Narofcnlrtf le reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plaiuje se izključna l* upravi .Edinobu". — Plača in toži s? v Trsta.
Uprava In inseratnl oddelek se nahajata v ulici Sv. FrmčfžVi Asiikega SL 2Ql - PostnohranilniinI račun St 841.65?
Pregled najnovejših dogodkov.
Balkansko bojišče. — Naše prednje čete v Albaniji prekoračile reko Išmi in zasedle kraj Preža. Na poti v Tirano in Drač. Položaj v Crnigori neizpremenjen. Razoroževanje končano.
Rusko bojišče. — Na naših frontah nobenih posebnih dogodkov. Manjši ruski napadi pri Ilukstu in Dvinsku odbiti.
Zapadno bojišče. — Pri Vimy zavzeli Nemci 800 m francoske prve črte, južno Som me osvojili Francozi kos nemškega jarka.
Dogodki na morju. — Srečanje štirih naših rušilcev in enega podvodnika s sovražnimi križarkami v Jadranskem morju. — Spopad ruskih torpedovk s pod-vodnikom v Črnem morju..
Razno. — Kralj Bolgarov v nemškem glavnem stanu. Bolgarsko uradno glasilo o potrebi napada na Solun. — Kritičen gospodarski položaj v Italiji. __
Me uradno porodio.
DUNAJ, 9. (Kot.) Uradno se objavlja: 9. februarja 1916, opoldne.
Rusko in italijansko bojišče. — Nobenih posebnih dogodkov.
Jugovzhodno bojišče. — Prednje čete v Albaniji operirajočih c. In kr. sil so prekoračile reko Išmi in zasedle kraj Preža in višine severozapadno odtod. Sovražnik, sestoječ iz ostankov srbskih skupin, italijanskih oddelkov in plačancev Essad paše, se je izognil boju in se umaknil proti jugu in jugovzhodu. Le pri zasedeni« kraja Valjasa (8 km severozapadno Tirane) je prišlo do kratkega boja, v katerem je bil sovražnik vržen. Naši letaJci so v zadnjem času ponovno uspešno metali bombe na četna taborišča pri Draču in v pristanišču se nahajajoče Italijanske par-ctke. — V Črnigori je položaj nespremenjeno miren. Razoroževanje je končano.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
Hemšbo uradno poročilo.
BERLIN, 9. (Kor.) Veliki glavni stan, 9. februarja 1916.
Zapadno bojišče. — Zapadno Vlmy so naskočile naše čete prvo francosko črto v razsežnosti 800 m in so ujele nad 100 mož in uplenile 5 strojnih pušk. Južno Som me so Francozi zvečer vdrli zopet v en majhen kos nemškega jarka. V svečeniškem gozdu je naša pehota sestrelila eno sovražno letalo. Letalo je zgorelo. Oba letalca sta mrtva.
Vzhodno bojišče. — Manjši ruski napadi v ozemlju Iluksta, severozapadno Dvinska, kakor tudi napadi na dne 6. februarja zavzeto stražno postojanko ob železnici Baronoviči - Ljakovičl, so bili odbiti.
Balkanskobojišče. — Položaj je neizpremenjen.
Vrhovno armadno vodstvo.
Bolgarski kralj v nemškem In avstrijskem glavnem stanu.
SOFIJA, 8. (Kor.) »Agence tel. Bulga-re« poroča: Bolgarski kralj Ferdinand se je podal včeraj zvečer v spremstvu ministrskega predsednika Radoslavova, ge-neralissima 2ekova, dvornega maršala Šavova in manjše vojaške suite v nemški glavni stan. da vrne obisk cesarju Viljemu. Odtam se poda kralj s spremstvom na obisk k armadnemu višjemu poveljniku nadvojvodi Frideriku v avstrijski glavni stan. Radoslavov in Žekov se vrneta odtam na Bolgarsko, dočim odpotuje kralj Ferdinand v Koburg. Tekom odsotnosti kralja bo izvrševal vladarstvo ministrski svet.
BERLIN, 9. (Kor.) \Voiffov urad poroča: Kralj Bolgarov je prispel za več dni v veliki glavni stan. V njegovem spremstvu se nahajata ministrski predsednik Radoslavov in bolgarski generalissimus Žekov. K posvetovanjem sta se podala v glavni stan tudi državni kancelar Beth-mann Hollweg in državni tajnik za vnanje zadeve Jagovv.__
Dogodki no morja.
PARIZ, 8. (Kor.) (Uradno mornariško poročilo.) Dne 6. februarja zvečer ste dve angleški križarkl in ena francoska toroe-dovka, ki so ščitili prevoz srbske armade, zadeli v Jadranskem morju na štiri sovražne rušllce torpedovk. Rušile! torpedovk so bili takoj obstreljevani in so zbežali v Kotor. Naslednje jutro ste bili obe zavezniški ladji pred Dračem napadeni od nekega sovražnega podvodnika, ki je skušal potopiti eno angleško križarko. Toda torpedo je zgrešil svoj cilj in podvodnik, ki je bil zasledovan, ni mogel več ponoviti napada.
Iz Sevastopola se poroča: Ruske tor-pedovke so zalotile ob anatolskem obrežju sovražen podvodnik, ga pričele loviti in otvorile nanj živahen ogenj. Podvodnik je izstrelil en torpedo, ki je zgreši! cilj.
Nato se je podvodnik, preluknjan od granatnih drobcev, spustil pod vodo. Izid boia fe neznan.	^
Prodiranje Albancev in naših čet proti Draču.
RIM, 8. (Kor.) »Idea Nazionale« poroča iz Drača: Sovražno predstražo tvorijo katoliška plemena severne Albanije, ki so stopila na stran Avstrije. V Albaniji ope-rirajoče avstrijske Čete so še v Skadru in se zdi, da so se pričele istočasno gibati. Le albanske čete, spremljane od katoliških Malisorov, so zasedle Krojo in prodrle ob reki Išmi do morja. Prednja črta Srbov in vojaki Essad paše so že v stikih s sovražnikom, ki ne bo mogel tako hitro prispeti v Drač.
Pričetek ofenzive proti Solonu?
Naš c. kr. korespondenčni urad nam je sporočil včeraj, da je v nedeljo prvikrat, odkar so ententne čete prestopile grško mejo, prišlo južno Dojranskega jezera do praske med Francozi in njihovimi sovražniki. Francozi da so se umaknili.
Ali je bila ta mala praska povod, da se je raznesla vest o pričetku ofenzive centralnih vlasti in njenih zaveznikov proti Solunu, ali morda kaj drugega, ne moremo ugotoviti, pač pa je resnica, da grško časopisje smatra vprašanje prodiranja čet centralnih vlasti in Bolgarjev proti Solunu za zelo aktualno in se obširno bavi s tem vprašanjem. Tako piše n. pr. list »Kairi«:
Če smo dovolili Angležem in Francozom, da so smeli kršiti naše suverenske pravice, kakor je storil to Venizelos, je vendar samo logično, da priznamo enake pravice tudi. njihovim sovražnikom, in to tembolj, ker nas centralni oblasti" in Bol-garji osvobode nadležnega vsiijenca in očistijo našo deželo invazije. Ob teh okol-nostih moremo le pozdravljati stvar, če centralni vlasti napravijo konec solunski zadevi.
»Petit Parisien« javlja, da je neposredno pričakovati pričetka ofenzive proti Solunu, kar se da sklepati tudi iz velikih premikanj čet pri Dojranu in Bitolju.
Kakor piše »Novoje Vremje«, se bodo akcije proti Solunu udeleževale tudi znatne turške sile.
Atenski list »Athinai« pa je glede udeležbe Bolgarjev pri protisolunski akciji nekoliko drugačnega mnenja in trdi, da se glede prodiranja Bolgarjev po grškem ozemlju še vrše pogajanja, da pa ste v ostalem centralni vlasti podali dovoljne garancije. Med katerimi državami se vrše ta pogajanja, ni povedano v tem poročilu, mislimo pa, da ni nobenega dvoma, da gre za pogajanja med Bolgarsko in Orško.
Vse torej kaže, da je v kratkem res pričakovati odločilnih akcij proti Solunu, vendar pa bi ne hoteli trditi, da so ti znaki že obenem tudi pričetek akcije same. Centralni vlasti ste znali doslej tako spretno zakrivati svoje vsakočasne ofenzivne namene, da je bilo tudi presenečenje sovražnika soodločilen faktor za gotovost uspeha. Zato smo prepričani, da tudi v tem slučaju ne boste obešali svojih namenov na veliki zvon in jih tako izdajali sovražnikom, temveč da pričnete svojo odločilno akcijo tedaj, kedar boste sami uverjeni, da jima je uspeh gotov. Ali je ta trenutek že sedaj, ali pa morda pride šele pozneje, ko bo rešeno tudi že albansko vprašanje, je stvar generalnih Štabov centralnih vlasti, ki pa ne računata z naslučevanji, temveč le z gotovimi dejstvi.
Eolsurka napoved preflstaiefe ofenzive proti Solunu ?
SOFIJA, 8. (Kor.) Vladni organ »Narodni Prava« piše: Sedaj se nahajamo skupno z našimi velikimi zavezniki ob grških mejah, ne kakor sovražniki, ampak v nadi, da postanemo dobri sosedje Grške. Tudi nismo krivi, ako naši sovražniki kršijo nevtralnost Grške in se nahajajo na grških tleh. Slednji ne smejo tamkaj ostati, kjer so. Mi imamo pravico, da poiščemo tamkaj sovražnika in ga uničimo, da nas ne bo ogroževal. Grški mora biti sicer težko videti tuje čete na lastnih tleh, toda mi se nikakor ne moremo zadržati, da se ne bi branili. Vsekakor je treba povedati, da nikakor ne moremo pustiti naših sovražnikov v bližini naših mej. Te sovražnike je treba izgnati. Mi smo pripravljeni na vse eventualnosti.
Odpoklic grškega in rumunskega konzula iz Bitoija.
SOFIJA, 8. (Kor.) »Agence tel. Bulga-re« poroča: Z ozirom na vojaški položaj, ki je nastal vsled zadnjih dogodkov, ste grška in rumunska vlada sporazumno z bolgarskimi vojaškimi oblastmi sklenili, da odpokličete svoja konzula iz Bitolja.
Anglija in Italija.
LUGANO, 8. (Kot.) »Westminster Ga-zette« in »Times« posvečata, dozdevno na namig angleškega ministrstva za vnanje zadeve, vojaškim dejanjem in pomenu Italije bolj prijateljske besede. Poročila
koliko bolj zaupljivo. Faktično so cene za premog v Italiji, ki je izjemoma prepustila državne železnice zasebni industriji, padle od lOkratne na 8- do 9kratno višino normalnih cen. V italijanskih pristaniščih pripravljajo vse potrebno, da bo mogoče odpraviti došli premog kolikor mogoče hitro dalje. Seveda je iz včerajšnje objave londonske Board of Trade razvidno, da naleta pridobivanje premoga v nekaterih okrajih Anglije vsled naraščajočega povpraševanja industrije in vojnega vodstva na velike težkoče, in da se mora predvsem najprej poskrbeti za to, da dobe dovolj potrebnega premoga angleške municijske tovarne, dočim se zamore dovoliti izvoz premoga šele po zadostitvi angleških potrebščin. Med tem je plinarna v Reggio nelf Emilia vsled pomanjkanja premoga popolnoma ustavila promet. Tudi druge plinarne in industrije prenašajo te razmere le še z največjim trudom. Z ozirom na angleško omejitev uvoza luksurijoznega blaga je interesantno, da so svilarne v provinci Como pripravljene na nadaljno omejitev deloma že na štiri ure skrčenega delovnega časa. Prebivalstvo Carrare, kjer počivajo marmorni kamenolomi in se marmorja ne more več izvažati na Angleško, je energično protestiralo pri vladi.
Vojni minister Polivanov o reorganizaciji in pripravljenosti ruske armade.
PARIZ, 8. (Kor.) Ruski vojni minister Polivanov je izjavil zastopniku »Journa-la«, da je pomanjkanje municije, ki se je pričelo čutiti koncem leta 1914 in doseglo v decembru že vznemirljiv značaj, dospelo ravno pred enim letom na višek in postalo v maju in juniju 1915 usodepolno. Vsled pomanjkanja streljiva je bila ruska armada brezpogojno prisiljena k umaknit-vi, dočim bi radi hrabrosti in načina vojevanja zaslužila zmago. Sedaj, je izjavil minister čisto odločno, je municijska kriza le še v spominu. Ruske baterije, s katerimi sovražnik sploh ni bil več vajen računati, postajajo sovražniku zopet občutne. Za to je bilo potreba velikanskih naporov in strogih odredb. Skoro vse je bilo treba naročiti nanovo, ker je bila Rusija navajena na velike dobave iz tujine, posebno pa iz Nemčije. Razpoloženje med četami je izvrstno in vsled pred meseci odrejenega vpoklica mas in podvojitve rekrutnega depota razpolaga Rusija sedaj trajno s poldrugim milijonom mladih re-krutov, tako da zamore izpolnjevati četne dele, ne da bi ji bilo treba posegati po nezadostno izvežbanih moštvih. S podaljševanjem vojne rastejo sile aliirancev.
Afera »Lusitania« toliko kakor poravnana.
HAAG, 8. (Kor.) Listi poročajo iz Londona: Kakor poroča Reuterjev urad iz Ne\vyorka, se vlada Združenih držav ne bo ozirala na posamezne besede v nemški noti glede »Lusitanie«. Predsednik komisije za vnanje zadeve stoji na stališču, da je vprašanje toliko kakor poravnano.
LONDON, 8. (Kor.) »Times« poročajo iz Newyorka: Ni še mogoče reči, da je optimizem ameriškega časopisja glede predstoječe rešitve vprašanja »Lusitania« upravičen, vendar pa se zamore računati s tem, da bo tudi v slučaju, ako bi Wilson ne smatral nemške koncesije za sprejemljive, odklonitev izvršena v obliki, da bo ostala odprta možnost za nadaljna pogajanja	___
Potopljeni parnikl.
LONDON, 8. (Kor.) Angleški parnik »Argo« se je potopil.
Torpedirana nizozemska motorna ladja.
PERLIN, 8. (Kor.) Wolffov urad poroča: V noči od 1. na 2. t. m. je bila motorna ladja »Artemis« nizozemske paroplovne družbe ustavljena od neke nemške torpe-dovke in poškodovana s torpednim strelom. Ladja je zamogla v pokvarjenem stanju prispeti v pristanišče. Po dosedaj došlih poročilih je poveljnik nemške tor-pedovke mislil, da mu je »Artemis« ukazala. naj ji sledi v svrho preiskave in da se hoče ista upirati. Da zlomi odpor, je torpedovka napadla ladjo. Preiskava o tem slučaju, pri katerem je bila na obžalovanja vreden način vsled vojne oškodovana nevtralna ladja, še ni končana
Uvoz sladkorja na Angleškem omejen.
LONDON, 8. (Kor.) Sladkorna komisija naznanja, da bo vsled velikega pomanjkanja ladij uvoz sladkorja tekom prihodnjih mesecev omejen.
Angleški parlament
LONDON, 8. (Kor.) Kralj Jurij parlamenta ki se snide dne 15. t. m., ne bo otvoril osebno, da ne poslabša svojega okrevanja. _--
Tflhrik letalstva na Francoskem odstop«.
PARIZ 8. (Kor.) Državni podtajnik za letalstvo Besnard je odstopil.
Ameriški polkovnik House v Parizu.
PARIZ, 8. (Kor.) Polkovnik House, ki
majorja de Planches iz Londona glede je odpotoval v torek iz Pariza, Je imel v gospodarskih koncesij Anglije se glase ne-1 pondeljek razgovor z ministrskim pred-
sednikom Briandom in generalnim tajnikom v ministrstvu za vnanje zadeve Combonom. _
Papeški pronuncij pri italijanskih ujetnikih v Mauthausnu.
RIM, 8. (Kor.) Vatikanski »Osservatore Romano« objavlja obširno poročilo pro-nuncija kardinala Scapinellija o obisku pri italijanskih vojnih ujetnikih v Mauthausnu in poudarja, da je bil izvršen poset na izrecno naročilo papeža. Kardinal omenja v svojem poročilu opravo in zdravstvene naprave v ujetniškem taborišču, naglaša posebno elegantnost in pripravnost oficirskih barak, gledališke in glasbene zabave, skrb za božjo službo, dušno pastirstvo in skrb za bolnike, ki je izborna. Kardinal objavlja tudi posameznosti o dobri preskrbi ujetnikov, radi katere nezadostnosti se je tožilo v Italiji; vendar pa so nastale te pritožbe radi tega, ker so imeli ujetniki vsled ostrega zraka prevelik tek. Zaključujoč pravi kardinal: Postopanje z ujetniki je dobro in vlada stori s svoje strani vse mogoče, da ne da nobenega povoda za pritožbe. Kardinal je izročil poveljniku taborišča sprejete manjše pritožbe in o-pazke. Poveljnik, ki je že napram msgr. Bjeliku izjavil, da bo rad sprejel eventualne priporočitve kardinala, da ugodi papežu, je tudi imenom vojnega ministra zagotovil, da bo pritožbe kolikor mogoče upošteval. _
Novi španski poslanik pri Sv. stolici.
RIM, 8. (Kor.) Novi španski poslanik pri Sv. stolici Calebton y Blanchon je izročil papežu ob običajnem ceremonijelu svoja poverilna pisma._
Srednjeevropska konferenca za vojni red.
DUNAJ, 9. (Kor.) Kakor poroča »Frem-denblatt«, so se pričele včeraj razprave srednjeevropske konference za vojni red. Prvi dan je bil posvečen posvetovanju skupin. Včerajšnjim posvetovanjem bo sledilo danes plenarno posvetovanje konference, ki jo otvori železniški minister baron Forster. _
Švedska zbornica.
STOCKHOLM, 8. (Kor.) Zakonski načrt glede do 4. februarja 1917 trajajoče osvoboditve švedske državne banke obveznosti nakupa zlata ste sprejeli obe zbornici.	_
Uvoz vezanih knjig na rusko prepovedan.
PFTROGRAD, 8. (Kor.) Ministrski svet je prepovedal uvoz vezanih knjig v Rusijo.	_
Marke — krone — franki.
DUNAJ, 9. (Kor.) Preračunjevalni kurz za plačila v Nemčijo: 100 mark = 140'50 K, za plačila v Švico: 100 frankov = 144 K.	_
DoKIada za državne uslažbenes.
DUNAJ, 9. (Kor.) Jutrišnja »Wiener Zeitung« objavi naredbo finančnega ministrstva v sporazumu z udeleženimi ministrstvi z dne 9. februarja 1916. glede podelitve doklad državnim uslužbencem povodom izvanrednih razmer, nastalih vsled vojne. V tej naredbi je med drugim rečeno v § 1.:
V	aktivni službi se nahajajočim državnim uslužbencem se dovoljuje za leto 1916. povodom izvanrednih razmer, nastalih vsled vojne, doklada v smislu sledečih določb. Ta doklada se uradnim potom po predpisih izplača v dvanajstih, 1. januarja 1916. začenjajočih mesečnih o-brokih, ki zapadejo v naprej 1. vsakega meseca.
V	§ 2. je rečeno med drugim: Za doklade se dele uslužbenci po njihovih družinskih razmerah v naslednje tri razrede: 1. razred: Samski uslužbenci in uslužbenci vdovci, ki niso zakonito obvezani vzdržavati otroke. 2. razred: Oženjeni uslužbenci brez otrok, oženjeni uslužbenci in uslužbenci vdovci, ki so zakonito obvezani vzdržavati enega ali dvoje otrok. 3. razred: Oženjeni uslužbenci in uslužbenci vdovci, ki so zakonito obvezani vzdržavati več nego dvoje otrok.
§ 3. označuje načrt, po katerem se v kak činovni razred uvrščenim državnim uradnikom in državnim učiteljskim oso-bjem dovoljuje doklada, in sicer:
pri plači do 10.000 K do inkl. 14.000 K znaša doklada L razreda 580 K, II. razreda S00 K, III. razreda 900 K:
L raz. H. raz. III. raz. Od 6.400— 10.OOOKeksld.500 K 700 K 800 K „ 4.800 6.400 „ . 440 „ 620 „ 700 n , 3.600— 4.800 „ „ 380 „ 540 „ 600 „ , 2.800 3.600 » „ 320 * 440 „ 550 „ „ 2.200— 2.800 . , 250 „ 350 „ 400 , . 1.600— 2.200 „ „ 180 „ 250 „ 300 „
Kvinkvenalne doklade državnih učiteljskih oseb je pri izmerku gornjih doklad prišteti k plači.
§ 4. Za praktikante v smislu zakona z dne 25. januarja 1914 člen 11, kakor tudi za praktikante v sodni pripravljalni službi in za avskultante, dalje za asistente In su-plente na državnih učnih zavodih znaša doklada v I. razredu 140 K, v II. raz. 200
K in v III. raz. 240 K; toda za one avskultante, ki dobivajo kot adjutuin prispevke X. čin. raz., znaša doklada I. raz. 250 K, II. raz. 350 K in III. raz. 400 K.
§ 5 pravi: V prvem odstavku § 4 določeni znesek doklade velja tudi za pod-uradnike in sluge v smislu zakona z dne 25. jan. 1914 člen 4, dalje za moštvo varnostne straže (uniformirana varnostna straža, civilna policijska straža, policijski agenti) in finančno stražo kakor tudi za jetniške nadpaznike in jetniške paznike kaznilniških zavodov in sodnih zaporov, končno za pisarniške oficiiante in pisarniške pomočnike obeh spolov in za v aktivni službi se nahajajoče pomožne sluge.
§ 7 pravi, da ostane dovolitev doklade za državne uslužbence, ki pripadajo drugim kakor v §§ 3 in 5 te naredbe navedenim kategorijam, pridržana posebnim predpisom.
Položaj.
9. februarja.
Sedanje začasno mirovanje operacij na bojiščih so izvestni časnikarji in politiki porabili v to, da so metali v svet razne izmišljene in — to se razume — tenden-cijozne vesti, ki naj bi kompromitirale namene, ki jih imate centralni vlasti s sedanjo voino.
Pa tudi napram raznim vestem, ki so se širile te dni o »akutnih sporih* v četve-rosporazumu, je treba skrajne previdnosti in čim manje vere. Ali da se razumemo: da so med vlastmi entente huda navskrižja tako glede ciljev, kolikor glede postopanja — na tem ne dvomi nihče. Saj jih je združilo skupaj pod en dežnik le skupno sovraštvo — torej negativen moment — ne pa pozitiven: soglasje v tein, kar hočejo doseči. Ali, da bi se že v tem stadiju svetovnega konflikta zares sprli in šli narazen, to je izključeno. Skočili so v vodo in sedaj morajo plavati, dokler pač pojde to. Angleško-italijanska napetost radi voznin je n. pr. za silo že poravnana. In tako bodo krpali dalje. Dobro pravi »Information«: »Kdor pričakuje kaj drugega, vara samega sebe. Ob sklepu miru, ali potem utegne priti do preloma isto-tako, kakor so se zavezniki leta 1815. na dunajskem kongresu razšli, ne pa med bojem. Ni smeti smatrati nasprotnikov za take bedake.«
Pa tudi mi smo, razpravljajoč o sedanji krizi v Italiji, iz istih pomislekov opetovano izražali te dni svoj nazor, da v tem hipu Salandra ne odstopi.
Grška! Slej ko prej »šviga švaga čez dva praga«. V znamenju takega kolebanja so bile tudi nedavne izjave kralja Konstantina napram dopisniku »Ruskega Slova«. Ne more prikrivati svojega ozlo-voljenja radi postopanja entente z Grško in jej dela — poklone. Hoče. da Grška ostane nevtralna, ali to da ni znak simpatije za centralni vlasti. Potem je kralj očital ententi, da zlorablja svoje gospodarstvo na morju, hitro pa zagotavlja, da od strani Grške ne grozi vojski entente v Solunu noben sovražen udarec. Glede Bolgarske je kralj Konstantin izjavil, dft tudi v slučaju zmage centralnih vlasti ne
£fra* II.
JEDINOST* Uvi, 41.
dovoli nikdo, da bi se na Balkanu osnovala kaka premočna država
Značilna za kolebanje Grške je rzjava kraljeva, da v Grški ni toliko nemških agentov, kakor mnogi mislijo.
Iz Albanije prihaja znamenita vest, da so se albanska plemena odkrito izjavila za Avstrijo. To vest prinaša — podčrtu-
jemo to — ^talijanska »Idea nazionale«. Rečena plemena da so v sprednjih stražah Avstrijcev, ki se bližajo moriu in so že prišli v stike z močmi Esad paše.
V Parizu so prišli na novo idejo v svrho, da bi se razmere v ententi konsolidirale. Francoski poslanec Cachin je prišel v Rim. kjer baje propagira idejo interparlamentarnoga odbora eatente, ki bi imel svoja posvetovanja v Parizu. V tein odboru naj bi bile zastopane Francija, Anglija in Italija, vsaka s 25 senatorji in poslanci. Francija in Anglija sta baje že pritrdili, dočim se Italija menda še obotavlja. Stavlja gotove pogoje. To je verjetno, ker ima Italija dovolj razlogov, da ne zaupa Angliji.
Kralj Nikola črnogorski ostane za sedaj v Lyonu. To je baje rezultat konference, ki jo je imel z ruskim in italijanskim zaupnikom. Bodoče njegovo vedenje pa da bo odvisno od naJaljnih dogodkov. Iz Ženeve prihaja pa zanimiva vest, da krali ne sme ne princu Mirku, ne nobeni drugi v domovini ostali osebi podeliti polnomoč, za sklepanje miru. Potemtakem je kralj Nikola zopet popolnoma v oblasti entente.
Kriza u KtalllL
Rimski dopisnik lista »Corriere del Ticino« opisuje zelo značilno, popolnoma nepristransko in brez strasti notranji položaj v Italiji in pravi: Izvzemši okolnost, da se v večjih mestih Italije vidi veliko vojakov, da je tupatam videti kaka zbiranja ljudstva za kako krajevno prireditev kakega intervcncijonističnega poslanca. ali da se opaža tupatam javno sodelovanje za državno posojilo, bi se skorai mislilo, da Italija sploh ni zapletena \ krvavo vojno, ki traja sedaj že osem me-scecv. Tako mirno se še vedno razvija življenje povprečnega Italijana. Življenje se je sicer podražilo, toda ljudstvo le godrnja in godrnjaje prenaša večje izdatke.
Drugačen je položaj prebivalstva na deželi, vznemirjajoč pa je položaj industrijskih slojev zaradi pomanjkanja premoga in težav prevoza. Razburjenje vlada samo v nekaterih politiških in časnikarskih krogih vojnih dobaviteljev. To so namreč ravno oni krogi, ki se zanimajo za vojno in imajo svoj dobiček od vojne. Ti krogi ustvarjajo razpoloženje, ki bi znalo napravljati neprijetnosti ministrstvu. Ti krogi so sestavili dolgo vrsto naklepov proti Salandrovemii ministrstvu, ki se pričenjajo z očitanjem, da Salandra še ni napovedal vojne Nemčiji, ter navaja dalje kot pogreške, da se Italija ni udeležila balkanskega podjetja, dardanelske akcije itd., in zaključujejo z očitanjem, da pristop k četverozvezi doslej Še ni prinesel Itafiji onih koristi, ki so jih pričakovali v Italiji. Vsa ta očitanja so šele v najnovejšem času začela dobivati za ministrstvo nevaren značaj in sicer zaradi pomanjkanja premoga in druge prevoznine, kar silno ogroža italijansko industrijo.
\ sled nesposobnosti ministrstva, da bi pridobilo Angleško za hitro pomoč, ali da bi odpravilo odpor Angleške proti pomoči Italiji, če bi Italija ne izpolnila pogojev, ki Jih stavi Angleška, je nastala neka nejevolja proti kabinetu, vsled katere bo morda vendarle potrebno, da se kabinet deloma preosnuje. Preosnova kabineta, če se izvrši, pa ne bo nikakor vplivala na nadaljevanje vojne. Niti največji nasprotniki Salandra bi ne bili sedaj za drugo politiko, kot ono, ki gre za pribo-ritvijo končne zmage. Hujskaški listi pri-občiijejo sedaj danzadnem dolge članke, ki izzvenevajo v klic: Vojna proti Nemčiji! »Popolo d' Italia« izvaja, da se takoj izpremem položaj v korist Italiji, če napove Italija vojno Nemčiji, in da takoj izgine disagio, ki tako pogubno vpliva na vse razmere v Italiji. Poleg tega pa da po napovedbi vojne Nemčiji seveda tudi izgine nezaupanje Angleške napram Italiji in Angleška da potern takoj oskrbi Italijo z vsem potrebnim.
Tako torej ta, kakor pravijo, nepristranski in nestrastveni glas. Z druge
strani pa poročajo, da se notranja kriza v Italiji poostruje vedno bolj in bolj, toda poudarja se obenem, da se vse to vrši v istih oblikah, kot v mirnem času, kar da je dokaz, da so se izjalovili upi vojnih strank, da bi bile z majsko revolucijo ustvarile novo Italijo. Salandra je izjavil poslancu Bevionu, da gre pravica izražanja nezaupanja in povzročitve odstopa kabineta edinole parlamentu, ne pa posameznim strankam in skupinam ali časopisju z njihovim pristaštvom. Pravtako da se tudi z izvenparlamentarnim rovanjem ne da izsiliti delna kriza.
Vojne stranke so tembolj ogorčene, da se Salandra tako strogo drži parlamentarnega stališča in se izgovarja na pri-četek zborničnega zasedanja 1. marca, ker vedo, da imajo v parlamentu manjšino. Zato predlaga reformni socijalist Raimon-; do v »Messaggeru« takojšnji sestanek vojnih strank v svrho posvetovanja o položaju. »Idea Nazionaleodklanja ta predlog, druge skupine pa tudi niso edine glede tega vprašanja. Časopisje vojnih strank pa v tem venomer napada vlado.
?>Secolo€ pravi, da je Salandra vodil vlado, kot da bi se vojna po par mesecih končala z zavzetjem Dunaja, ne da bi se bi! zavedal resničnih težav, zlasti pa gospodarskih. Salandra naj napove vojno Nemčiji in končno v resnici pokaže, da je Italija aktiven član četverozaveze. V tem slučaju da bo imel vojne stranke na svoji strani, drugače pa da si bodo morale pomagati same.
Iz vsega tega je jasno razvidno, da je ; ententa napela vse moči, da končno prisili Italijo za resno sodelovanje v skupnih ententnih stvareh, in da se pri tem ne straši niti najnevarnejšega sredstva, poloma sedanjega kabineta. Kako se razvije stvar, je pač vprašanje časa, toda gotovo je že sedaj, da čakajo Italijo res najresnejši časi.
PJBJl
P O D L
T £ K
kbnian. —
GREŠNICE.
IrsKcotki ipisH Kavier de Mo«t4pfn
Z Mauricom, kot priznanim umetni-koiii-slikarjem, sta bila dobra znanca in ravno dc Coesnon ni bil zadnii, ki je s svojim A uciferjem« razširil najboljši glas o mladem umetniku. Morda ni storil tega iz kake posebne naklonjenosti, ali celo prijateljstva napram Mauricu.... prijateljstva. pravega prijateljstva njegova bretonska sebična narav ni poznala.... temveč morda le zato, ker je tupatam hotel igrati pokrovitelja mladih talentov in tako ostati na dobrem glasu v umetniškem svjtu. Zato je tudi sprejel Maurica in njegovega prijatelja tako prijazno in tudi tako dobrohotno poslušal Karlovo povest o njegovih načrtih od začetka do konca.
— Žal mi je, dragi moj gospod, — je dejal de Coeson, ko je končal Karel svojo povest, — da se niste takoj izpo-četka obrnil name. Potem ne bi bil imel
Pctoj nemšRfgj zraKoi\m ,,L 19".
Angleško časopisje priobčuje obširno pripovest kapitana ribiškega parnika »King Stephena«, Williama Martina, ki bi bil lahko rešil moštvo nemškega zrakoplova »L 19«, ki se je ponesrečil na morju, a ga ni hotel vzeti na krov svojega parnika. Kapitan je pripovedoval:
Bilo je krasno jutro. Videti smo mogli 15 milj daleč. Vetra ni bilo in morje je bilo mirno kot voda v kakem ribniku. V precejšnji razdalji sem zagledal nekaj na vodi, kar je bilo podobno belemu oblaku. 5 polnim parom sem za vozil proti oni stvari in sem si mislil najprej, da je moT-da kaka ponesrečena ladja in da bi se jo zplačalo zavleči v bližnje pristanišče. Ko smo prišli bliže, sem videl, da je bil nemški zeppelinovec. Nisem se mogel motiti, kajti videl sem že več zeppelinovcev. Bil je vzhodno od nas, ko sem zaplul proti njemu. Samo kakih dvajset črevljev zeppelinovca je gledalo iz vode in sicer ostra lesena ost in del balona. Ležal je tako na vodi, da je bil videti kot sedeč slon, ki se upira na sprednji nogi. Videti sem mogel samo kakih petnajst mož na zrakoplovu, katerih nekateri so se po kolenih plazili semtertja. Drugi so gledali skozi odprtine kajut in so se z rokami držali zanje. Videti jih je bilo, kot da so prišli s severnega tečaja, kajti oblečeni so bili v kožuhe in so imeli na glavah čepice iz kožuhovme, in vse je bilo tako debelo, kakor je potrebno za mrzlo vreme. Zaklicai sem tja proti njim:
—	Kaj se godi tam?
Odgovoril je nekdo:
—	Pošljite nam semkaj čoln in damo vam pet šterlingov.
Človek, ki )e to rekel, je slekel jopič in videl sem kovinaste gumbe mornariškega častnika in ladijskega kapitana. Videti je bil kot so naši pomorski častniki, mlad človek, morda tridesetih let, precej vitek, rdečega, ožganega obraza in ukazovalnega vedenja. Ko je nekaj mož posadke zeppelinovca pričelo govoriti angleški in hotelo nekaj zaklicati. jim je hitro zaprl usta. Bil je gentleman ifi" se je tudi vedel tako, ljubeznivo in vljudno, in poleg tega je govoril dobro angleščino. Čul sem, da so v notranjosti zeppelinovca nekaj tolkli s kladivi, in polagoma se je prikazalo še več glav, tako da je bilo videti kakih trideset glav. PomiŠljal sem nekaj časa, potem sem pa dejal:
—	No, da, ko bi vas ne bilo toliko, bi vas mogel vzeti s seboj; toda preveč vas je.
Častnik se je zravnal pokoncu in je rekel, da to ni nikakršen vzrok. Pomislil
sem zopet in odgovoril:
take smole z gospodi v Theatre francais. No, stvar pa ni taka, da bi se ne dala popraviti. Ali imate pri sebi rokopis
igre?
Karel je imel pri sebi ono znamenito mapo in je vzel iz nje igro.
—	Dovolite mi par dni časa, da proučim s4var, In potem že ukrenemo vse potrebno, da bo igra najdalje v enem mesecu sprejeta na tem ali onem najboljših pariških odrov. Tu vam moja roka, da bo tako, kakor sem rekel. Vsekakor pa vas v par dneh poprosim, da pridete zopet k meni in se dogovoriva o nadaljnem skupnem postopanju.
Karel je z veseljem stisnil ponujeno roko, in ko sta stopala z Mauricom po stopnjicah navzdol, je dejal:
—	Imel sem razne predsodke proti temu človeku, ali kakor sem videl danes, vendar ni tako napačen, kakor ga slikajo drugi, katerim morda ni bil tako rad na uslugo, kot pa meni.
Maurice mu je pritrdil, in prijatelja sta se vrnila domov, prepričana, da se končno vendarle uresničijo tudi Karlovi načrti za bodočnost.
—	Toda Če vas vzamemo na krov in vi potem nas pomečete s krova ter nas odvedete v Nemčijo! To bi bli zopet nov junaški čin za vas, ne pa za nas.
Častnik je odgovoril:
—	Dajem vam svojo sveto častno besedo, ne nameravam nič takega.
Prisegal je na svoje življenje In dejal, da dobimo veliko denarja, Če jih rešimo. Jaz sem si pa mislil drugače: onih je bilo trideset, nas pa devet, oni so bili oboroženi, mi pa srno imeli na krovu komaj eno pištolo, in nisem se hotel spuščati v nevarnost. Ko bi bila v bližini kaka druga ladja, ki bi mi mogla pomagati, bi se bil upal, toda videti ni bilo nobene druge ladje.
Videl sem, da so bili na zeppehnovcu naslikani trije železni križci, dva na strani, eden pa pod leseno ostjo. Menil sem, da so bili ti križci naslikani kot nagrada za drzne čine, in se nisem hotel izpostaviti za predmet četrtega takega drznega čina. Od-plul sm torej od zeppelinovca nekako ob 9. uri 10 minut.
Kapitan zeppelinovca je še dejal, da se potapljajo. Dejal sem nato še':
—	No, vidite, in vi bi prišli semkaj, da bi se spoprijeli z nami.
Nato smo odpluli. Nekaj ljudi zeppeli-novskega moštva je nato še zakričalo:
—	Prosimo, prosimo, režite nas!
Potem so nam pa grozili s pestmi, ko
so. videli, da je bilo vse zaman.
Ko smo zapustili zrakoplov, sem videl, da se je zeppelinovec nihal nekoliko. Proti času obeda je zapihal močan veter od jugozapada in začelo je polagoma deževati. Ob polienajstih ponoči je bil veter zelo močan in deževalo je tako zeio, da nisem mogel spuščati signalnih raket. Ko sem ob zori dospel v pristanišče, sem sporočil stvar, in takoj sta dva torpedna lovca odplula iskat zrakoplov. Kaj se je zgodilo pozneje, ne vem. Po mojem mnenju moštvo zeppelinovca, če ga niso prej rešili iz vode, v onem vremenu ni moglo vzdržati, kajti celo naš pamik, ki dobro plove, je imel velike težave v močnem vaJovju ponoči.
Druge osebe z Martinovega parnika so potrdile kapitanovo pripovedovanje. Tudi Martinovi mornarji niso hoteli sprejeti Nemcev na krov, ker so se bali, da bi bila njihova smrt, če bi Nemci prišli na krov. Krmilar je še pripovedoval, da so Nemci, ko so videli, da je parnik od-plul, klicali: »Bog kaznuj Angleško!«
Poilv.
Ker sta se te dni v Trstu pojavila dva slučaja osepnic, priporoča mestni magistrat ponovno kar najtopleje prebivalstvu, da naj si da cepiti osepnice, kar je edino gotovo sredstvo, da se Človek ubrani te bolezni.
Ker so v našem mestu še otroci, ki jim še niso bile cepljene osepnice, se opozarjajo dotične rodbine, da so ravno ti otroci najbolj izpostavljeni okuženju.
Živo se priporoča ponovno cepljenje tudi onim, ki šesl let že niso bili cepljeni.
Naj se torej nihče ne odteguje cepljenju, da obvaruje sebe m svoje drage nesreče, ki se ji je na ta način lahko izogniti.
Brezplačno cepljenje se VTŠi vsak ponedeljek in četrtek ob 11*30 na občinskem fizika tu.
Poleg tega se je odredilo, da se bo v Rojanu, kjer sta se pojavila omenjena dva slučaja, v občinski šoli vršilo brezplačno cepljenje po okrajnem zdravniku dvakrat na teden skozi štiri tedne in sicer vsako srdo in soboto od 4 do 5 popoldne* pri-čensi prihodnjo soboto. 12. t m.
Prebivalstvo v tem okraju (oni, ki niso še bili cepljeni, ali ki niso bdi ponovno cepljeni zadnjih šest let) se pozivlje prav posebej, da se da cepiti.
Trst, 9. februarja 1916.
Mestni magistrat.
Domači vesti.
Družbine užigalice. Z ozrrom na našo notico v izdanju od 3. t hl, kjer smo tožili, da v Trstu ni dobiti družbenih uži-galic, nam je došlo od glavnega vodstva v Ljubljani pojasnilo, iz katerega posnem-Ijemo: »Sedaj so pač izredni Časi. V tovarni gre delo počasi naprej, ravno tako v tiskarni glede etiket. Temu pa ni kriva ne družba, ne tvrdka 1. Perdan. Založnik nima velike zaloge, ker ne dobiva blaga vedno in kolikor hode. Založnik pošilja blago sedaj le onim, ki naročajo direktno
Tri dni nato je prejel Karel pisemce od glavnega urednika Luciferja, da naj ga poseti drugi dan zvčer.
Karel se je seveda odzval vabilu, in drugi dan sta bila z Mauricom ob določeni uri pri de Cofisnonu.
Urednik jima |e ponudil sedeže in vzel takoj nato v roko Karlovo igro in delal:
— Prijatelj moj, povem vam naravnost odkritosrčno, da se res čudim, kako to, da Theatre francais ni sprejel tega vašega dela, kajti stvar fe res dobra in to gledališče je sprejelo in uprizorilo Že marsikatero igro, ki se niti oddaleč ne more meriti z vašim delom. Je pač stvar taka, da ste začetnik in da vaše ime še ni znano v literarnem svetu. Ti gospodje pač hočejo na svojem odru samo slovitih imen; ali so njihova dela kal vredna, je drugo vprašanje. Slavno ime, cel kup reklam, in gledališče Je polno, četudi ni u-prizorjena stvar vredna niti toliko, da bi jo Človek vzel v roke. Not, nič za to! Marsikedaj smo že nekoliko privih te gospode, in isto se zgodi tudi sedal. Vendar pa vam svetujem nekaj, kar Je neobhodno potrebno, da dosežemo nas namen.
pri njem. Kdor je preje naročil, tudi dobiva preje, kdor kasneje, dobiva kasneje. Naročniki pa ne dobivajo toliko, kolikor tele, ampak vedno v razmerju z glavno zalogo. Sedaj nima založnik zaloge v Trstu, ker to ne kaže založniku, pa saj tudi nima toliko blaga, da bi ga imel v Trstu na razpolago. Trgovce in prodajalce, ki se oglašajo pri njem, opozarjamo, da naj blago pri tvrdki v Ljubljani direktno na-roče. Seveda, ker se blago naroči šele sedaj, bo tudi pozneje poslano, kajti naročil je vedno veliko, blaga pa malo. Pripominjamo še, da se zalagatelju ne mere prav ničesar očitati; tvrdka stori vse, kar se le more storiti.
Zgled narodne odločnosti je i>odal znani hrvatski operni pevec Marko Vuskovic povodom koncerta v gledališču na Reki; o katerem smo že govorili. Bilo je to prvikrat, da je v tem gledališču odzvanjala hrvatska pesem ob navdušenju in živio-klicih občinstva. Ali eno dejstvo moramo še naglasiti v priznanje in čast gospodu Vuškoviču. Izjavil je bil namreč, da ne nastopi in se povrne v Zagreb, ako mu ne dovole, da bi pel tudi hrvatsko! Tak zgled narodne odločposii je dal umetnik, nepolitik.
Prisrčne pozdrave pošiljajo vsem tržaškim in okoltčanskim Slovencem naslednji ranjenci, nahajajoči se v bolnišnici Rdečega križa v Szinervžralji, Szatmar m., na Ogrskem: Jakob Cok iz Barkovelj, Marij Pahor od Sv. Ivana in Josip Babič od Sv. Jakoba.
Slovenci na Tirolskem. Prejeli smo m radevolje priobčujemo:
Visoko na Arlski gori se pesem slovenska glasi, od gore do gore odmeva premila slovenska beseda.
Kdo pač tam gori zdaj vriska, in kdo prepeva glasno? Koga pač privedlo živlfenje V tirolsko je snežno drvenje ?
Fantje slovenski trije
na smučeh čez gore strme,
se z Nemci kosaje drve.
Kje konec bo dirke, nobeden ne ve.
Ko mrak nas veeemi domov pripodi, se vprašamo kje cigaret se dobi? Odgovor seveda: kje dobim cigaret, Ker sem tako daleč od slovenskih deklet I
Če Janez sam s pipo po slami poseda, Že Lojze zavidno po strani ga gleda. Nazadnje pa Jože: Kako bi zdaj bral, Če kdo bi odkod mi „Edinost" poslal!
Ivan Bizjak, s Primorskega; Alojz Čertalič* s Kranj kega; Jurič Jožef, s Koroškega.
Mestna zastavljalnica. Danes od 9 dop. do 3 pop. se bodo prodajali na dražbi ne- i dragoceni predmeti serije 136., zastavljeni meseca sptembra 1914. na bele listke, in sicer od štev. 23.300 do štev. 24.700.
_T Trstu, dne 1Q. februarja 1916.
Kupuje uole In krave i
rojene vole in krave po primernih cenah. Zacfoik Tomaž, mesav, Trst, trg sv. Ivana t za Sv. Ant.) (69
Gostilna Doberđč, JSurkEM
domača jedi a. Najboljša vina. Pivo J. vrate. Nizke cene. — Postrežba točna.	0?
tla sMo sumo za preprodajalce.
Nogavice, sukanec, pipe, milo, gumijeve podpet-n ke, razni gtrnbi, denarnice, mazilo za čevlje, električne sveti jke, baterije, p:semski papir, kopirni svinčniki, zaponke, prstani rdečega krita, krema za brado, žlice, razna reziia, robci, mrežice za brke, pletenine, srajce, spodnje hlače, ogleJali*, ustnike, razne glavnike, zap. nke „Patent Knopfe', in drrcgo prodaja JAKOB LEVI, ulica S. Nicolo
štev. lu.	ea
Selili me^'rana 55 dvema po-teljama, na željo «?wU tudi hrana, odda se družini ali dvema mladeničema. Commerciale 9, mezanin.	300
^OfttJ^Flfl z ^^J®111 in čevljarskimi potrebšči* ll^UVlilU nam ali pa trgovino z mešanim blagom prevzamem v najem. Ponudbe na naslov: M. Gerbic, Slovenji Gradec. Štajersko.	60
I Raznovrstne trtne cepljenke VhaJ$lUUl!lIU • prve vrste jako krepke, tudi dveletne, razprodaja po zmernih cenah Farčič i drug, Trtnica Komen (Goriško).	58
Tr$owl in preKupouald. S,™1
kvarljivo fino pec vo nudi hiter in dober zaslužek. Karton z 36, 72 ali 144 kosi K 4. Kazpofiilia naj. maiy 3 kartone. BRANDT, Ljubljana , oSta 7. 41
Klepar, begune: 'š&tfgegti nt
cevi za 6:edilnike in peči, ter vsakovrstna kleparska deia po jako nizki ceni. Ser je begunec, i o pomoči potreben, se toplo priporoča >1. občinstva Via Farneto 29.
* Umetni zobje
z fn Brez CeBnsfl, zlate Krone In obrobkl
VILJEM TUSCHER
konces. zobotehnik
TRST, uL Caserma št 13, ll. n.
Ordinira od 9 zjutraj do 6 zvečer.
Zlato, srebro ie plofln
v vsaki oblaki
Riipajs pg Rfljulsjiii tanan
Zavod R* Dussich & C.o
ulfeša Actsuedotto 62.
wm "'^i1 CCT— eflmmocs^
ZOBOZDRAVNIK	f
Di\JXermak
Književnost In umetnost
»Canta 21 soldato!« Versi di Carlo! Mioni. — V Lloydovi tiskarni je v lastni zalogi pisateljevi izšla knjižica z nave-| denim naslovom, katere čisti dobiček je namenjen v prid vojakom na bojišču. Delce vsebuje poleg uvoda in zaključka 15 pesmic, vse samih vojnih motivov v različnih, večinoma *ercinski obliki. Dielce je posvečeno pesnikovemu sinu, ki se bori na bojišču za slavo domovine, vsebuje nekaj prav čednih stvari, ki se priporočajo same, dasiravno jim je, kakor pravi pesnik sam v uvodu, glavni namen: »L* opra de l'uomo non č certo vana, quandO k per motto: caritade e amore.« Iz vseh pesmic veje velika ljubav do svojcev, do matere, do domovine in globoka vernost. Najboljše je povedana vsa stvar v zaključku, ki pravi: Non criticar, cortese mio lettore, i versi del mio libro. Se matrigna fummi la musa, secondommi Amore che nel mio seno le sua fiamma aligna. Tu pur lettrice, ch' ai gentil il core, siimi nel giudicar, mite, benigna. Lo seopo a cui tendeva il mio libretto vedo raggiunto, se da tutti letto.
Knjižica stane 50 vin. in se dobiva v vseh knjigarnah.
se je Đreseiil in ordinira sedal
v Trstu, ul. Poste vecchie 12, vogal ulice delle Poste.
UNETNI ZOBJE.
Kocke za juhe.
Marka „Imperial" K 20. — Marka
„Stella" K 22 za 1000 kosov. Na deželo se razpošilja po povzetju.
Zalega za Mt v TntB ulica Ttzians itsv. 12.
s la Iz lita sleti MmM
3 Berinonn < Cfc, DeJin m Labi. Tetschen
9 užiTft vsestransko priljubil eno-1 val »d 'eg* izbor&Kga v&uaka in d
Jivosti za odpravo poletnih rac jonelno negovanje kože in lepote.
Dr. HORVATH
TRST, Vsa Carinila 39 OMfjallsl u KOIMI lat SPOUM BOLUNl IIBKOST la NIBVOZNOn
a S»r«J
svo-
okazani nepreko«-mehurčkov in
■
i
racjonelno negovanje kože in lepote. Na tisoče zahvalnih pisem. Mnoga odlikovanja! Paziti j« pri nakmpn na znamko . Stecken-pferd" in na polno ime trrdke ! Dobiva ae po K 1*— v lekarnah, mirodilnieah in par* ftmerijah. Ravno tako se je obnesla lilijna kresa „M a n • r »* (80 stot.) za ohranitev veftnib belih rok.
Ml lo -1 pop« i« 4« 7 w%tm Ofc Mdaiiak od IO - 1.
iiBKgnssHsiieai
i ■
:: MALI OGLASI::		
□o □b	se rasanqjo po 4 it«L besedo. Mastno tiskane beseda ee računajo enkrat vel. — Jfajmanjfia : pristojbina sne! a 40 stotiak. :	□□
ŽokUe
kupujem po najvišjih cenah. Stebel. Via Torrente 36.	Co
Zaloga (u in inozemskih vin. Špirita, liker« lev in razprodcla na drobno in debelo
Jakob Perhauc
Trst, Via deli« Acque It. 6
INasproti Caffd Ceatrzie).
Velik Uho« francoskega iampanjca, pcaećib desertnih italijanskih in avstro-ocrskih vin. Bordeau*. Burgundtr, renskih vin, Meseila in ChiantL Rum, konjak, razna Žganja ter posebni pristni tropino ve« slivovec In brinjavec. Izdelki I. vrst«, doSH li dotičnih krajev. Vsaka narotba se tako) isvrIL Raz-pošilja se po povzetja. Ceniki na zahtevo in Iranka
Razprodaja od pol Hira napraj.
NOVO POGREBNO PODJETJE - TRST
CORSO 47 (pri trgu delta Lagita) Telefon 10-02)-■rfllav v tu- bi Inozemstvo. VrSI vsakovrstno pogreb« z najnovojlo
Prevoz
■provo. Izlog« vseh mrtvačkih predmetov. - Notna InSpokdJo v
i, ulica T« s a Štev. 31. Telefon 14-0«. mrtvaiklh predmetov: Na OpOnab, v Nabrallal pri IHoehere.) - Totna postrelba. Cene zmerno.
Podjetnik in upravitelj H. STtBML.