DOLENJSKI LIST - št. 50 (1237) - 13. decembra 1973 S T R A N 19 SKUPSClNSKI za občine ČRNOMEU, KOČEVJE, KRŠKO, METLIKA> NOVO MESTO, RIBNICA IN TREBNJE Letnik X. Novo mesto, 13. decembra 1973 Št. 28 VSEB OBCINA RIBNICA: 355. Odlok 0 lokalnih in nekategoriziranih cestah v občini Ribnica in o načinu upra^janja ter gospodaijenja z lokalnimi in nekategoriziranimi cestami OBCINA kr s KO: 356. Javni nateč^ za oddajo delno urejenih stavbnih zemljišč za gradnjo individualnih stanovanjskih hiš na Dov- IN A škem, v Brestanici, na Senovem in v Kostanjevici OBČINA TREBNJE: 357. Odlok o dopolnitvi odloka o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča 358. Odlok 0 določitvi stanovanjskega standarda 359. Javni natečaj za oddajo stavbnih zemljišč OBČINA RIBNICA 355. Skupščina občine Ribnica je po 12. in 117. členu zakona o javnih cestah (Ur. 1. SRS, št. 51/71) in 138. členu Statuta občine Ribnica (Skupščinski Dolenjski list, št. 13/71) na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 10. 10. 1973 sprejela ODLOK o lokalnih in nekategoriziranih cestah v občini Ribnica in o načinu upra\ijanja in gospo-daijenja z lokalnimi in nekate-goriziranimi cestami I. SPLOŠNE DOLOCBE 1. člen S tem odlokom se na območju občine Ribnica določa način upravljanja in gospodarjenja z lokalnimi in nekategoriziranimi cestami ter se dosedanje ceste IV. reda glede na gospodarski pomen, ki ga imajo za promet, razvrstijo v lokalne ceste I., 11. in III. kategorije. 2. člen Za lokalne ceste I., II. in III. kategorije se po tem odloku štejejo ceste, ki povezujejo med seboj kraje v občini in občinski teritorij s sosednjim občinami ter služijo potrebam lokalnega prometa in izpolnjujejo tehnične pogoje po zakonu o javnih cestah. 3. člen Nekategorizirane ceste po tem odloku so krajevne ceste v naselju, mestne ulice in ceste, ki povezujejo naselje z zaselki, dve naselji med seboj ali naselje s kategoriziranimi javnimi cestami in ne izpolnjujejo tehničnih pogojev za kategorizacijo. 4. člen Lokalne in nekategorizirane ceste se gradijo, vzdružujejo, uporabljajo in uživajo pravno varnost po določbah republiškega zakona o javnih cestah. Lokalne in nekategorizirane ceste na območju občine Ribnica nadzoruje občinski upravni organ, pristojen za komunalne zadeve. Za namene, ki presegajo tehnično zmogljivost cest, se smejo lokalne in nekategorizirane ceste uporabljati le z dovoljenjem upravljavca ter ob pogojih in na način, ki ga sporazumno določita upravljavec in uporabnik ceste. Uporabnik je dolžan upravljavcu povrniti škodo, ki nta-ne na cesti zaradi uporabe v smislu prejšnjega odstavka tega člena. 5. člen Sredstva za vzdrževanje in gradnjo lokalnih in nakategoriziranih cest se oblikujejo iz virov, ki so določeni z zakonom p javnih cestah ter iz sredstev proračuna občine, določenih v te namene. Kolikor zbrana sredstva ne zadoščajo za vzdrževanje in gradnjo lokalnih cest in nekategoriziranih cest, lahko občinska skupščina ali krajevna skupnost razpišeta plačevanje samoprispevka. Sredstva za ceste se zbirajo v občinskem cestnem skladu ter se s finančnim načrtom razdelijo za potrebe lokalnih in nekategoriziranih cest. II. UPRAVLJANJE IN GOSPODARJENJE Z LOKALNIMI IN NEKATEGORIZIRANIMI CESTAMI 6. člen Z lokalnimi cestami I.,.II. in III. kategorije na območju občine Ribnica upravlja in gospodari občinski cestni sklad. Z nekategoriziranimi cestami upravljajo in jih vzdržujejo krajevne skupnosti, katerim pripadajo za to določena sredstva. 7. člen Cestni sklad lahko prenese s pogodbo gospodarjenje z lokalnimi cestami I., II. in III. kategorije na za to posebej usposobljeno delovno organizacijo ali krajevne skupnosti ali pa organitira za to lastno strokovno službo. 8. člen Pri upravljanju in gospodarjenju z lokalnimi cestami cestni sklad (upravni odbor): - izdela in predloži občinski skupščini osnutek srednjeročnega progranta za vzdrževanje, rekonstrukcijo in modernizacijo in gradnjo lokalnih cest; - sprejema letne programe za vzdrževanje in rekonstrukcijo; - skrbi za zimsko službo; - skrbi za ustrezen priliv sredstev za potrebe cestnega gospodarstva; - sprejema letni finančni načrt in zaključni račun sklada; - obravnava vprašanja, ki so splošnega pomena za ceste v občini. 9. člen Nekategorizirane ceste upravljajo in vzdržujejo krajevne skupnosti vsaka na svojem območju. Krajevna skupnost lahko s pogodbo prenese vzdrževanje nekategorizi--ranih cest in javnih poti, ki jih je sama dolžna vzdrževati, na ustrezno delovno organizacijo. Poljske in gozdne poti upravljajo in vzdržujejo zainteresirane delovne organizacije in občani, ki so uporabniki teh cest in poti. Dovozne poti do kamnolomov in drugih objektov vzdržujejo lastniki oziroma uporabniki kamnolomov, peskokopov in drugih objektov. Krajevna skupnost določi, katere fizične in pravne osebe so dolžne vzdrževati posamezne ceste in poti iz 2. in 3. odstavka tega člena in lahko odredi tudi druge ukrepe glede vzdrževanja teh cest in poti. 10. člen Ceste morajo biti po potrebi opremljene s prometnimi znaki. Prometne znake postavlja in odstranjuje upravljavec ceste po predhodnem soglasju za promet pristojnega upravnega organa občine Ribnica. Stroške postavitve in odstranitve prometnih znakov nosi upravljavec ceste. 11. člen Glede vseh drugih zadev v zvezi z upravljanjem in gospodarjenjem z lokalnimi in nekategoriziranimi cestami se uporabljajo določbe zakona o javftih cestah. III. DOLOČITEV LOKALNIH IN NEKATEGORIZIRANIH CEST NA OBMOCJU OBČINE RIBNICA 12. člen Glede na določila 1., 2. in 3. člena t^a odloka se javne ceste na območju občine Ribnica, ki so splošnega pomena za javni promet, razlastijo in sicer: A - LOKALNE CESTE I. kategorije — cesta IV/la od ceste 11/325 Prigorica-Dolenja vas-Rakitnica na priključek Grčarice; - cesta IV/2a Ribnica (zidani most) - Juijevica na priključek lokalne ceste v Jurjevci II. kategorije - cesta IV/3a od ceste 11/374 -Hrib - Loški potok - meja občine Cerknica - cesta IV/4a od ceste 11/320 do Sv. Gregorja - cesta IV/5a Hrovača na priključek ceste 11/325 - cesta IV/6Hrib - Srednja vas - INLES Loški potok. B - LOKALNE CESTE II. kategorije - cesta IV/1 Dolenja vas — Osnovna šola na priključek lokalne ceste Rakitnica I. kategorije - cesta IV/2 od k^išča ceste IV/1 Dolenja vas - Blate - cesta IV/3 od križišča ceste IV/1 Dolenja vas - Lipovec - cesta IV/4 križišče Opekarni-ške ulice do podjetja ITPP Ugar - cesta IV/5 Sv. Rok — Bukovica - Dane - cesta IV/6 od ceste 11/325 Breg-Dol. Lazi do priključka na cesto 11/325 v Podstenah - cesta IV/7 od ceste 11/320 do naselja Sušje - cesta IV/8 od križišča ceste Juijevica-Kot do hiše št. 18 (Koni-kar) - cesta IV/9 od ceste 11/320 Vinice-Lipovščica na priključek ceste Jurjevica-Sodražica - cesta IV/10 Sv. Gregor — meja občine Vič - cesta IV/11 od križišča ceste na Sv. Gregor do Ortneka - cesta lV/12 od ceste 11/325 Ortnek - Vel. Poljane do naselja Vrh - cesta IV/13 od ceste 11/325 Ortnek na priključek 11/325 - cesta IV/14 od ceste 00/333 Vagovka do naselja Kračali - cesta IV/15 od ceste 11/373 križpot - Mali log - cesta IV/16 od ceste 11/373 Hrib-Tabor - cesta IV/17 od Srednje vasi do Segove vasi štev. 41 - cesta IV/18 od ceste 11/325 do gozdne ceste Soba - cesta IV/19 od ceste 11/320 do vasi Slatnik na priključek ceste IV/18 - cesta IV/20 od križišča ceste Juijevica-Lipovščica-Sodražica - na priključek ceste 11/320 - cesta IV/21 od ceste 11/320 do naselja Globelj - cesta IV/22 od ceste 11/373 Hrib (Kaprol) na priključek gozdne ceste - cesta IV/23 od ceste 11/373 Hrib-Retje na priključek ceste IV/3a cesta IV/24 od ceste 11/325 Breže-Juijevica do križišča pri tovarni Sukno Zapuže, Jurjeviča - cesta IV/25 Hrovača PRI LIPI - Otavice. C - LOKALNE CESTE ID. kategorije - cesta IV/26 od ceste IV/2 Blate - na priključek ceste Rakitnica - cesta IV/27 od križišča ceste IV/4a -.Ograja-Hojče-Hudi konec - cesta IV/28 od križišča cesta IV/4a - Ograja-Brinovščica-Crnec-Žimarice - na priključek ceste 11/320 - cesta IV/29 od ceste IV/14 Kračali do meje občine Cerknica — cesta IV/30 od ceste 11/373 Vagovka-Travna gora — cesta IV/3I od ceste IV/20 do gozdne ceste Nova Stifta-Travna gora — cesta IV/32 od ceste IV/20 do naselja Ravni dol — cesta IV/33 od ceste IV/15 Mali log - do priključka na cesto Hrib - meja Cerknica — cesta IV/34 od ceste 11/320 Pesek — Jelovec — cesta IV/35 od Partizanske ceste preko proge do mrhovišča — cesta IV/36 od križišča ceste IV/14 (Opaldar) do Osnovne šole v Petrincih — cesta IV/37 Goriča vas — do križišča ceste Hrovača-Otavice — cesta IV/38 od ceste 11/372 — Bele vode. D - NEKATEGORIZIRANE CESTE I. SKUPINA -mestne ulice in trgi RIBNICA: 1. Čolnarska ulica 2. Gallusovo nabrežje 3. Glinška pot 4. Gorenje Lepovče 5. Gorenjska cesta 6. Grajska pot 7. Kolodvorska ulica 8. Kurirska pot 9. Lepovče 10. Levstikova ulica II. Ljubljanska cesta 12. Majnikova ulica 13. Ob Bistrici 14. Partizanska cesta 15. Prečna ulica 16. Prešernova ulica 17. Prijateljev trg 18. Podgorska cesta 19. Struška ulica 20. Šeškova ulica 21. Šolska ulica 22. Topniška ulica 23. Trubarjeva ulica 24. Ulica Jožeta Petka 25. Ulica Talcev 26. Urbanova ulica 27. Vodnikova cesta 28. Vrvarska pot 29. Vrtnarska cesta. SODRAŽICA: — na Strmco — do križišča Ambrožič — za Vodo od priključka ceste Sv. Gregor do hiše Sodražica štev. 42 — od trga do pokopališča. II. SKUPINA Vse dovozne poti in druge površine, ki so splošnega pomena za promet. Prednostne dovozne poti te skupine so naslednje: 1. Lipovec - Makoša 2. Cmec-Perovo-Vintaiji-Karlovica 3. Hudi konec — Sinovica 4. Žlebič-Gorenji Lazi 5. Breg-Sajevec 6. Sušje - do ceste Jurjevica-Lipovščica 7. Zamostec - Grdi dol'od ceste 11/320 8. Grdi dol — do ceste Sodražica-' Sv. Gregor 9. Kračali — Betonovo 10. Dol. Lazi - Zapuže 11.Zapotok - Sv. Marko od ceste 11/320 12. Vel. Poljane - Grmada 13. Gor. Podpoljane - cesta 11/325 14. Dol. Podpoljane - cesta 11/325 15. Goriča vas - Hrovača (poljska pot) 16. Finkovo - cesta 11/325 17. Skrajnek - Vel. Poljane 18. Kržeti - do ceste Vagovka -Gora 19. Sajevec — do križišča ceste Ribnica-Juijevica 20. Mali Zapotok - do ceste Ribni-ca-Sodražica 11/320 21. Jelovec-križišče s cesto IV/34-Sedlo-Globel 22. Vinice - do ceste Ribnica-So-dražica 11/320 23. Otavice - Ograda - Lipovec 24. Rakitnica - Kubeljni 25. Vel. Poljane — Bukovec 26. Transformator - Grčarske Ravne 27. Travnik od križišča ceste 11/372 - Kapelica. Ostale prometne površine se poimensko ne navaja. Evidenco dovoznih poti in drugih prometnih površin vodijo krajevne skupnosti za svoja območja. 13. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. StevUka: 34-19-73-01 Datum: 10. 10. 1973 Predsednik občinske skupščine Ribnica: BOGO ABRAHAMSBERG, 1. r. OBČINA KRŽKO 356. Sklad za nakup in komunalno urejanje stavbnih zemljišč občine Krško razpisuje po sklepu 2. seje UO sklada z dne 25. 10. 1973, na podlagi 10., 11., 12. in 13. člena zakona o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča (Ur. 1. SRS, št. 42/66 na št. 20/71) in določb odloka o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča v občini Krško (Skupščinski Dolenjski list, št. 5/68) JAVNI NATECAJ za oddajo delno urejenih stavbnih zemljišč za gradnjo individualnih stanovanjskih hiš, in sicer: 1. v stanovanjskem naselju Dovško pri Senovem, k. o. Dovško pare. št. 480/9 v izmeri 841 m2 pare. št. 479/5 v izmeri 652 m2 pare. št. 479/7 v izmeri 883 m2 in pare. št. 468/6 v izmeri 682 m2 2. v stanovanjskem naselju „DORC“ v Brestanici k. o. Rajhenburg pare. št. 403/3 v izmeri 482 m2 in pare. št. 404/3 v izmeri 314 m2, ki tvorita skupaj eno stavbno zemljišče pare. št. 407/4 v izmeri 730 m2 pare. št. 407/5 v izmeri 528 m2 in pare. št. 379/3 v izmeri 109 m2, ki tvorijo skupaj eno stavbno zemljišče are. št. 399/2 v izmeri 647 m2 . v stanovanjskem naselju „nad rudniško restavracijo na Senovem, k. o. Senovo pare. št. 134/7 v izmeri 291 m2 in pare. št. 132/2 v izmeri 280 m2, ki tvorita skupaj eno stavbno zemljišče pare. št. 134/8 v izmeri 479 m2, . na teh zemljiščih je predvidena gradnja montažnih stanovanjskih hiš. 4. v Kostanjevici - k. o. Kostanjevica pare. št. 1413/1 v izmeri 780 m2 Izklicna cena zemljišča, kot odškodnina za pravico uporabe zemljišča, v katero je že vračunan davek na promet nepremičnin, ki bremeni občino, znaša za zemljišča: v k. o, Dovško 19,60 din za 1 m2 zemljišča v k. o. Senovo 13,40 din za 1 m2 zemljišča v k. o. Rajhenburg 19,60 din za 1 m2 zemljišča v k. o. Kostanjevica 19,60 din za 1 m2 zemljišča Poleg odškodnine za uporabo stavbnega zemljišča je treba plačati tudi stroške za pripravo zemljišča. Ti stroški so razvidni iz natečajne dokumentacije, ki je na vpogled pri oddelku za gospodarstvo in finance SO Krško, soba št. 33. Javni natečaj bo v ponedeljek, dne 7.1.1974 ob 8. uri v Dovškem, ob 9. uri na Senovem, ob 10. uri v Brestanici in ob 11. uri v Kostanjevici na Krki. Ponudbe pošljite v zapečateni ovojnici na naslov: Skupščina občine Krško - sklad za nakup in komunalno urejanje stavbnih zemljišč. Rok za dostavo ponudb je 4. 1. 1974 do 15, ure. Na ovojnici morate označiti „Javni natečaj za oddajo stavbnega zemljišča". Vse podrobnejše informacije dobijo interesenti vsako sredo od 7. - 17. ure in vsak petek od 7. - 15. ure na oddelku za gospodarstvo in finance SO Krško, soba št. 33. SKLAD ZA NAKUP IN KOMUNALNO UREJANJE STAVBNIH ZEMLJiSC obCine KRSKO OBČINA TREBNJE 357. Na podlagi 72. člena statuta občine Trebnje (Skupščinski Dolenjski list, št. 5/70) je skupščina občine Trebnje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 6. decembra 1973 sprejela ODLOK o dopolnitvi odloka o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča 1. člen V odloku o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča (Skupščinski Dolenjski list, št. 20/67, 29/69) se 16. člen dopolni tako, da se dodasta novi točki, ki glasita: ,,d) na katerih je predvidena mikrolokacija industrijskih ali drugih objektov, pomembnih za razvoj gospodarstva v občini, e) za gradnjo stanovanjskih ali poslovno stanovanjskih blokov". 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem Ustu. StevUka: 460-1/67-1 Datum: 6. 12. 1973 Predsednik občinske skupščine Trebnje: SLAVKO KRŽAN, l.r DOLENJSKI LIST - št. 50 (1237) - 13. decembra 1973 cr> H PO > 2 to o 358. Na podlagi četrtega odstavka 21 člena zakona o programiranju in financiranju graditve stanovanj (Uradni list SRS, št. 5-11/72) in 72. člena statuta občine Trebnje (Skupščinski Dolenjski list, št. 5/70 je skupščina občine Trebnje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 6. 12. 1973 sprejela ODLOK o določitvi stanovanjskega standarda 1. člen S tem odlokom se določa standard stanovanj z namenom, da se določijo merila in pogoji, po katerih se ugotavlja pri dodeljevanju posojil za gradnjo ali nakup nove stanovanjske hiše, obnovo stanovalca ali za rekonstrukcijo obstoječe stanovanjske hiše ali stanovanja, če je gradnja, nakup ali rekonstrukcija hiše .ali stanovanja, v mejah predpisanega stanovanjskega standarda v občini. * 2, člen Standard stanovanja opredeljujejo naslednji elementi; — površina in funkcionalnost stanovanja, — opremljenost stanovanja in objekta, — notranja in zunanja obdelava konstrukcijskih elementov objekta, — urejenost neposredne okolice objekta. 3. člen Elementi standardnega stanovanja iz 2. člena tega odloka so določeni v Osnovnih elementih standardnega stanovanja, ki so sestavni del tega odloka. 4. člen Šteje se, da je gradnja, nakup ali rekonstrukcija stanovanjske hiše ali stanovanja v mejah stanovanjskega standard^ če stanovanjska hiše ali stanovanje, ki se gradi, kupuje ali rekonstruira, ne presega elementov standarda, določenih s tem odlokom in če cena 1 m2 koristne stanovanjske površine ne presega družbeno dogovorjene cene, ki jo za vsako leto določi skupščina samoupravne stanovanjske skupnosti občine Trebnje. Investitor je dolžan predložiti samoupravni stanovaqski skupnosti dokazila, da je načrtovana gradnja stanovanj v skladu s standardi, predpisanimi s tem odlokom. 5. člen Pri dodeljevanju posojil za gradnjo ali nakup stanovanj v stanovanjskih objektih, kjer so do dneva uve-yavitve tega odloka že bfle sklenjene gradbene pogodbe, se določila tega odloka ne uporabljajo. 6. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 36-03/73 -1 Datum 6. 12. 1973 ^ Predsednik občinske skupščine Trebnje; SLAVKO KRŽAN, l.r. OSNOVNI ELEMENTI STANDARDNEGA STANOVANJA (priloga odloka o določitvi) standardnega stanovanja I. IZHODIŠČA ZA OPREDELITEV STANDARDNEGA STANOVANJA Stanovanje je namenjeno človeku, družini, njenemu razvoju in njihovim potrebam. Iz socialnih vidikov zato ne smemo dopustiti gradnje funkcionalno neustreznih stanovanj. V skladu z družb eno-ekonomski-mi cilji se bo pospeševalo kompleksno racionalizacijo graditve stanovanj ter prilagoditev projektnih in organizacijskih zasnov standardizaciji, tipizaciji in industrializaciji. Dajalo se bo prednost zazidalnim sistemom in oblikam stanovanjskih stavb, ki zadovoljujejo predvideno urbanistično gostoto naseljenosti, racionalno izrabo zazidljivih površin in komunalnih naprav ter ekonomsko upravičenost izgradnje ^remlja-jočih objektov. STANDARDNO STANOVANJE Standardno stanovanje mora biti po svoji velikosti, strukturi in organizaciji prilagojeno številu članov družine ter mora po svoji funkcionalnosti, opremljenosti in kvaliteti zadostiti higiensko tehničnim pogojem in sodobnim zahtevam do stanovanja glede na prostornost, možnost opremljanja in urbanistično lego. VELIKOST IN OZNAČEVANJE STANOVANJ Velikost in struktura stanovanj naj ustreza velikosti in strukturi družine. Kriteriji za določanje velikosti stanovanja so: 1. število ležišč, 2. zasnova bivalnih prostorov (kuhinja, jedilni prostor, dnevna soba), 3. oblika in velikost kuhinje (delovna, delovna z jedilnim prostorom, bivalna). V primerih, ko ima stanovanje bivalno kuhinjo, se štejejo vse sobe za ^alnice. V ostalih primerih se šteje eno sobo kot dnevni bivalni prostor, to je dnevno sobo. Kriteriji za določanje števila ležišč 90 naslednji: — bivalna kuhinja nima ležišča; — dnevni prostor ima eno ležišče, če je stanovanje namenjeno bivanju največ 6 oseb, za 7 oseb ali več pa dnevni prostor nima ležišča; - spalnica za starše ima do 12 m2 in se šteje, da ima dve ležišči; - otroška spalnica do 7 m2 velikosti ima eno ležišče; — otroška spalnica do 10 m2 velikosti ima dve ležišči Ležišče za dojenčka se ne šteje v število ležišč. V garsonjeri za eno osebo mora biti dana možnost postavitve dveh ležišč. KRITERIJI FUNKCIONALNOSTI STANOVANJA Kot -kriter^i fimkcionalnostl so predvsem pomembni: - notranja organizacija, poveza- nost in oddelitev stanovanjskih prostorov, - zadostna površina stanovanjskih prostorov za možnost postavitve funkcionalnega pohi^va in ustreznih prostih površin za gibanje, - ustreznost glavnih in pomožnih prostorov v stanovanju in skupnih prostorov za več stanovanj ter pripadajočih -funkcionalnih prostorov izven stanovanja. n. OPREDELITEV KRITERIJEV STANDARDNEGA STANOVANJA Prostori stanovanja Prostori standardnega stanovanja, ki ustrezajo potrebam oziroma funkcijam stanovanja, so prikazani v tabeli „Površinski normativi standardnega stanovanja", ki je sestavni del tega odloka, in obsegajo: - prostore dnevnega bivanja (dnevna soba, kuhinja, jedilni prostor) - balkon ali loža, - spalnica, - pomožni prostori (kopalnica, ločeni WC, predsoba). Prostori dnevnega bivanja Prostorom dnevnega bivanja je določena skupna površina, kar dopušča projektantom možnost izbire zasnove stanovanja. Vsaki stanovanjski enoti pripada praviloma zunanji prostor (bsdkon ah loža) v izmeri 1 - 3,00 m2 reducirane površine po JUS-u, ki pa se lahko tudi vključi v prostore dnevnega bivanja. Kopalnica in WC V standardnem' stanovanju naj bosta stranišče in kopalnica v istem prostoru, v stanovanju do treh članov (ležišč), pri štirih članih je priporočljiva ločitev, pri petih članih pa je ločitev stranišča in kopalnice obvezna. V vsaki kopalnici je obvezno upoštevati prostor in priključek za pralni stroj. V ločenem stranišču je lahko tudi umivalnik. Predsoba in druge komunikacije V vstopni predsobi mora biti vsaj en meter proste stene. Razširjeni deli komunikacij, ki imajo direktno osvetlitev in zračenje, se lahko izrabljajo tudi za igro otrok, jedilno mesto in drugo. Shramba Vsakemu stanovanju pripada shramba v velikosti 1 do 2,5 m2 glede na velikost stanovanja. K etažnim stanovanjem v večstanovanjskih objektih pripada kletna shramba v velikosti od 2 do 6 m2 glede na velikost stanovanja. V primeru lokalnega ogrevanja naj bo kletna shramba za 50 % večja. Površine kletne shrambe se ne prištevajo h koristni površini stano-vaifl. Skupni prostori v večstanovanjskih objektih Med skupne prostore v večstano- vanjskih objektih spadajo; - veža z vetrolovom, - stopnišče, - dvigalo, - hodniki in galerije, - kolesarnica in shramba za otroške vozičke, - prostor za smetnjake, - skupne sušilnice za perilo, - zaklonišče, - prostor za samoupravne organe hiše. Velikost, opremljenost in funkcionalnost skupnih prostorov hiše so predpisani z ustreznimi pravilniki. K tehničnim normativom in predpisom pa se dodaja nekaj elementov za naslednje skupne prostore: - Veža - vetrolov naj bo vsaj 4 m2 velika in opremljena s tipiziranimi pisemskimi niabiralniki. - Kolesarnica in shramba za otroške vozičke: obe shrambi naj bosta praviloma ločeni. Računati je en otroški voziček na 3 stanovanja. Obe shrambi naj imata neposreden dostop na prosto. - Skupne sušilnice ^perila: na vsakih 25 stanovanj naj bo vsaj 20 m 2 velik prostor za sušenje perila. Prostor naj bo dobro prezračevan. - Hišniška stanovanja: hišniško stanovanje je obvezno zgraditi na vsakih 200 stanovanj. Hišniško stanovanje naj bo dvosobno in naj ima še dodatno v kleti prostor za shrambo orodja. - Prostori za hišne samoupravne organe: pri gradnji stanovanjskih naselij je .na vsakih 200 stanovanj potrebno obvezno zagotoviti prostor za delo zbora stanovalcev in hišnih svetov v velikosti od 15 do 20 m2. Prostori naj omogočajo večnamensko koriščenje. Ob njih naj bo poseben WC z umivalnikom. Ureditev najožje okolice stanovanjske stavbe K ureditvi najožje okolice stavbe spada: - zaščitni pas (tlak) ob fasadah stanovanjskega objekta širine do 120 cm, - tlakovana plošča ob hišnem vhodu s pristopi in dovozom s pripadajočo razsvetljavo, - parkirni prostor, zelenica in otroško igrišče v skladu z zazidalnim načrtom, - čistilno mesto za stepanje preprog, - urejen prostor za namestitev posod za smeti. III. OPREMLJENOST STANOVANJA Instalacije Standardno stanovanje mora biti priključeno na javni vodovod, električno omrežje in na javno kanalizacijo. Instalacije morajo biti v stavbi speljane v skladu s predpisi za posamezne vrste instalacij. Vodovod Vsak stanovanjski objekt, tudi družinska hiša, mora imeti svoj vodomer. V blokovni gradnji posamezna stanovanja nimajo lastnih vodomerov. Elektrika Priključek stanovanja je praviloma enofazni, dvotarifni. Poraba toka se mora dati odčitati za vsako posamezno stanovanje na lastnem števcu, posebni števci pa merijo porabo elektrike v skupnih prostorih (kleti,'veža, stopnišče itd.). Standardna instalacija mora v stanovanjih zi^otoviti splošno in iiidividu^no razsvetljavo prostorov, možnost priključka čistilnih aparatov v vseh prostorih in možnost instalacije naraščajoče električne opreme v gospodinjstvu. Poleg jakega toka je v standardnem stanovanju tudi šibki tok za-zvočno napeljavo od hišnega vhoda in stanovanjskih vrat, pri visokih objektih (stolpnicah) po" domofoni, Pri objektih z več kot 6 stanovanji je obvezna ih-stalacija skupne RTV antene. Telefon V krajih, kjer je javno telefonsko omrežje, mora biti vsakemu stanovanju d^a možnost telefonskega pri ključka. kuhinje ne opremljajo, razen s pomivalnim pultom. (Zvezno pa je zagotoviti prostor in priključke za: - štedilnik, - delovni piilt, - viseče omarice nad delovnim in pomivalnim pultom, - shrambno omaro, - hladilnik. KOPALNICA: Oprema kopalnice naj obsega: - kopalno kad normalne velikosti, - umivalnik, - bide (v stanovanjih z ločenim WC), - električni bojler (v kolikor stavba ni priključena na toplotno omrežje), - WC školjka (v kolikor WC in kopalnica nista ločena). V kopalnici je potrebno predvideti prostor in priključek za pralni stroj. IV. HIGIENSKO TEHNIČNI POGOJI Med higiensko tehnične pogoje spadajo: - naravna in umetna osvetlitev - osončenje, - prezračevanje, - ogrevanje, - zavarovanje proti vlagi« - toplotna zaščita, - zvočna zaščita, - varnost stavb, - višina prostorov. Higiensko tehnični pogoji morajo biti usklađeni z vel^vnimi pravilniki in zakonskimi določili. Priporočljiva, ni pa obvezna ločitev stramšča in kopalnice. DODATEK K TABELI: 1. Pri ugotavljanju upravičenosti do družbenih sredstev za nakup etažna lastniškega stanovanja ali zasebne stanovanjske hiše se interesentu lahko prizna za eno >topqjo vil^ kategorijo stanovai\ja, to je za eno ležišče več, kot pa znala njegovo trenutno družinsko itanje. 2. Do vključno dvosobnega stanovanja se pri nakupu etažn^ lastniškega stanovanja ali gradnji zasebne stanovai^ske h^ ne upoSteva trenu-^ tno družinsko stai^e. ' 3. Pod pojmom „enosobno stanovanje" se smatra stanovanje s kuhinjsko nišo in jedilnim kotom ter dnevno sobo ali stanovanje z bivanjem v kuhinji in q>alnico. 4. Stanovanjska izgradnja v okviru usmerjene stanovanjske graditve mora biti usklađena s temi standardi in sme glede velikosti stanovanj odstopati glede na skupno število stanovanj največ za 10 % v upravičenih primerih glede na lokacijo posameznih gradbenih objektov in zlasti glede na potrebe po graditvi stanovanj izven serijske stanovanjske graditve. TABELA POVRŠINSKI NORMATIV STANDARDNEGA STANOVAxSM Obdelava tlakov Tlaki v sobah naj bodo „topli“ ter akustično izolirani od stropne konstrukcije. Tej zahtevi ustreza tudi plavajoči estrih z ustreznim tlakom. V predsobi in kuhinji je tlak lahko „poltopel“ čemur ustrezajo proizvodi iz plastičnih mas in slično. Tlaki v sanitarijah morajo biti opremljeni s talnim sifonom in nepremočljivi, zato mora biti konstrukcija stropa ustrezno izolirana proti vlagi. Obdelava sten in stropov Stene in stropovi pri standardnem stanovanju morajo biti toplotno in akustično izolirani po JUS predpisih. Stanovanje naj ima stene in stropove takšne obdelave, ki ustrezimo zakonom prostorne kline v stanovanju in naj nudijo ustrezno akustično izoliranost, posebej pa to velja za stene in stropove, ki mejijo na sosednja stanovanja. Stene oziroma površine, ki so izpostavljene stalnemu močenju (kopalnice, WC, delovna površina v kuhinji itd.), naj bodo obložene s keramičnimi ploščicami V standardnem stanovanju zadošča višina 8 vrst standardnih ploščic v WC, 10 vrst v kopalricah in 4 vrste na delovno površino v kuhinjah. OKNA IN VRATA Okna in vrata naj bodo finalno obdelana, industrijske izvedbe in naj ne bodo preveč raznolika, da omogočajo pocenitev setije. Okna morajo biti obvezno taRsna, da je nanje možno montirati sredstva za zavarovanje proti soncu. OPREMA KUHINJE OZNACBA stan. - ENODE eno- enox>btx> dvofob- dvoK^no tro sob- trosobne itiri- ttirisobno em. sobno skab. no skab. no tk«b. sobno skab. Stevflo kžiič ' . 1-2 2 2-3 3 4 5 6 6 7 PROSTORI DNEVNEGA BIVANJA (dnevna lo^ kuhinja, jedilni m2 ml m2 m2 m2 m2 m2 m2 m2 proitoii 22 26 29 29 30 32 32 34 36 BALKON AU L02A 1 1 1 3,0 3,0 3,0' 3,0 3.0 3.0 SPALNICE: starii - - - 12 12 12 12 12 12 1 otrok - - 7 — 7 _ 7 7 2 otroka ■ ■ " 10 10 2x10 10 2x10 10 BIVALNI PROSTORI SKUPAJ 23 27 37 44 52 57 64 69 78 P0M02NI PROSTORI: - kopalnica 4' 4 4 4 4 5 5 5 6 - točeni WC - - - (1.5x) 1.5 U 1.5 1.5 - predsoba 2 3 4 4 4 4 5 5 6 - duamba 1 U 1,5 1.5 2 2 2 2 ¥ SKUPAJ POMOŽNI PROSTORI MINIMALNA POVRŠINA 7 8^ 9,5 9,5 (10,0) 11,5 12,5 13,5 13,5 16 STANOVANJSKE ENOTE 30 35^ 46,5 53,5 62 69,5 77,5 82,5 94 MAKSIMALNE POVRŠINE STANDARDNEGA STANOVANJA 32 40 50 56 68 75 83 90 100 359. Skupščina občine Trebnje, oddelek za gospodarstvo in finance, razpisuje na podlagi 11. člena Odloka o luejanju in oddajanju stavbnih zemljišč (Skupščinski Dolenjski list, št. 20/67) JAVNI NATEČAJ za oddajo stavbnih zemljišč I. Na javnem natečaju, ki bo v ponedeljek, 31. decembra 1973 v sejni sobi skupščine občine Trebnje ob 8. uri, bodo oddane: a) v zazidalnem kompleksu Roje II na Mirni za gradnjo družinskih stanovanjskUl hiš: 1. pare. št. 1725/89 v izmeri 590 m2 2. pare. št. 1725/88 v izmeri 609 m2 3. pare. št. 1725/87 v izmeri 541 7. pare. št, 1725/83 v izmeri 530 m2 m2 4. pare.,št. 1725/86 v izmeri 607 m2 5. pare. št. 1725/85 v izmeri 546 Pri standardnem stanovanju se ni2 6. pare. št. 1725/84 v izmeri 559 m2 8. pare. št. 1725/82 v izmeri 549 m2 b) v zazidalnem kompleksu „Stari trg“ za gradnjo stanovanjske hiše in obrtne delavnice za hrupno obrt: 1. pare. št. 527/2 v izmeri 3444 m2 2. pare. §1. 527/3 v izmeri 3669 m2 c) v zazidalnem kompleksu za gradnjo stanovanjske hiše: I. pare. št. 456/3 v izmeri 739 m2 II. Pogoji natečaja: 1. izldicna višina odškodnine za zemljišče znaša din 13,00/m2; 2. izklicna višina prispevka za komunalno urejanje za parcele pod tč. a) in c) znaša din 34.001 00 na lokacijo, za parcele pod tč. b) pa din 48.000,00 na lokacijo; 3. višina varščine znaša za parcele pod tč. a) in c) 4.500,00 din, za parcele pod tč. b) pa din 7.000,000 in se nakaže na tekoči račun št. 52100-697-68739 - Skupščina občine Trebnje. III. Udeleženci javnega natečaja morajo vložiti pismene ponudbe v zapečatenih kuvertah z oznako , Javni natečaj" najkasneje do 8. ure zjutraj dne 31. 12. 1973. Ponudbi mora biti priložen odrezek o plačani varščini in upravni kolek za 2,00 din. Nepopolna ponudba ni veljavna. Pismena ponudba je dokončna. IV. Rok za plačilo odškodnine za zemljišče in prispevka za komunalno urejanje je 15 dni od izvedbe javnega natečaja. Občani občine Trebnje lahko 1/2 prispevka za komunalno urejanje plačajo v 12 mesecih od dneva izvedbe javne^ natečaja s pribitkom 10 % rednih obresti. V. Vsi ostali pogoji javnega natečaja z zazidalnim načrtom so na razpolago na oddelku za gospodarstvo in finance SOb vsak ponedeljek in petek od 8.-14. ure in vsako sredo od 8.-16. ure. StevUka: 465-13/70-3 Datum: 7. 12. 1973 ODDELEK ZA GOSPODARSTVO IN FINANCE SKUPŠČINE OBCINE TREBNJE DOLENJSKI LIST-Št. 50 (1237)- 13. decembra 1973 STRAN 19