•Poštnina plačana v gotovini.
Posamezna številka 1 Din,
List za gospodarstvo, socialno politiko in prosveto
Uredništvo in uprava, Strossmajerjev trg 1 Tel. št. 73.
Leto XXI. Št. 30.
Kranj, 24. julija 1937.
Izhaja vsako soboto. Naročnina: celoletno 40.- Din, polletno 20.' četrtletno 10 Din.
Din,
Škofjeloški prosvetni! dan
Nedelja je bila za Škotjo Loko dan veličastnega slavja. Za Celjem in Krcnjem je tudi naše mesto praznovalo dan slovenske katoliške prosvete. Sicer ni dosegla tolikega sijaja kakor teden dni prej mogočni Kranj, a doživela je vendar velik praznik odkrite prisrčnosti in v razpoloženju iskrenega prijateljstva i/povedala, da je loški okraj bolj močno vključen v slovenski katoliški tabor kot je bil kduj-koli poprej. Vedno izrazitejše se kaže gnus našega poštenega ljudstva proti narodnim zu-jedalcem, ki se skrivajo za vzvišene osebnosti naše države in v istem hipu, ko se imenujejo nacionalisti in vitezi, pljujejo na vse, kar je pošteno, kar je slovensko in katoliško. Naši ljudje so prercsni, de, bi nastopali kot gitimaški kričači. 'I udi jih je sram, da bi svoja sveta čustva, ki jih goje za kralja, državo in zri slovenstvo, prodajali po cestah kakor ljudje iz nasprotnih vrst, ki jim je taka kričaška, v zakup vzeta nacionalnost prinašala gmotne koristi. Vendar pu jim narekuje srčna potreba, da na slavnostni dan, ko prekipevajo srca v navdušenju za vzvišene slovenske in katoliške ideale, izpovedo javno svojo ljubezen in program svojega kulturnega dela. Tako je bil tudi loški prosvetni dan čts obračuna za preteklost in smernica dela za bodočnost.
Slavje v Škofji Loki se je pričelo v soboto zvečer, ko je Prosvetno društvo v svojem domu vprizoiilo znano narodno igro „Revček An-drejček", ki je prav lepo uspelft. To je ena prvih iger, ki je bila vprizorjena v našem društvu že pred desetletji. Glavno vlogo je igral g. Krmelj, ki je bil eden prvih igralcev na-šegti odra in je zdaj že čez 70 let star. V odmoru so mu društveniki poklonili šopek cvetja.
V nedeljo pu se je Škofja Loka prebudila v svečanem razpoloženju. Vse je bilo v zastavah. Ker je neko društvo pozivalo s polo posestnike, nuj ne razobesijo zastav, je bilo par hiš brez njih. Domačini in okoličani so z. zanimanjem pogledali hiše tistih par obrtnikov in trgovcev, Ki na povelje zagrizencev omalovažujejo naše veliko slavje,
Razpoloženju to niti najmanj ni molilo. Molilo je pa morebiti razpoloženje tistih, ki niso razobesili zastav. Ob cesti na telovadišče je bila n. pr. gostilna, ko so množice vrele sem in tja, ves dan prazna.
Na vse zgodaj je godba naših vrlih vojakov planincev po ulicah igrala budnico, potem pu so se kmalu že pričelo zbirati na cesti ob tovarni „Šešir" množice za sprevod. Iz vse bližnje in daljnje okolice so vreli ljudje v Loko. Ni bilo fare in vtisi v Poljanski in Sorski dolini pa tja do Kranja, ki ne bi poslala svojega zastopstva.
Okrog 8. se je z zbirališča pričel pomikati im-pozanten sprevod, ki je krenil čez Spodnji trg na Mestni trg. Sprevod je bil nad vse lep in pester. Otvorila sta ga dva postavna gorenjska fanta v narodni noši na konjih z državnimi zastavami. Potem pa se je vrstila skupina za skupino, prosvetna društva s svojimi zastavami, čkini fantovskih odsekov in članice dekliških odsekov v krojih s slikovitimi prapori, krasna skupina nad 150 narodnih noš, močan oddelek funtov na okrašenih kolesih, naraščejniki in naraščajnice fantovskih in dekliških odsekov, konjeniki, okrašeni vozovi itd. V sprevodu sta igrali dve godbi, godbci 1. planinskega polka in godba „Lubnik",
Ko se je sprevod pričel zlivati na Mestni trg, je od nasprotne strani pribrnel avto, ki je, ko se je pojavil, sprožil plaz viharnega navdušenji,, saj je množica vedela, kdo sedi v njem, In res. ko se je avto sredi trga ustavil, je stopil iz njega naš voditelj in ljubljenec, notranji minister dr. Anton Korošec. Navdušenje množic se ni hotelo poleči. Dr. Korošec je stolni na tribuno, nakar je mimo njega deflliral ostiili sprevod. Udeleženci v sprevodu so ves čas navdušeno vzklikali krulju Petru II., knezu namestniku, kraljevski vladi in našim narodnim voditeljem.
Ko je poslednji del sprevoda prispel do tribune, je bil Mestni trg povsem napolnjen. Mirne vesti lahko ugotovimo, de, se je današnjega škofjeloškega tabora udeležilo nad 5000 ljudi. Pri znamenju je bil postavljen oltar, okrog katerega so se zvrstile zastfrve in prapori. K oltarju je pristopil starološki dekan g. Matiju Mrak, ki je najprej blagoslovil novi prapor škofjeloškega katoliškega prosvetnega društva. Po nagovoru g. predsednika Vovka in zaprisegi, je prapor sprejel postaven praporščak g, Polde Polenec. Praporu sta kumoveJa soproga člana banskega sveta ga. Planina in okrt.jni zdravnik dr. Hubad. Novi prapor je krasen, — mojstrsko delo šolskih sester v Ljubljani po načrtu g. arh. Kregarja. Po blagoslovitvi je kum g. dr. Hubad spregovoril par prisrčnih besed, kumica pa je pripela trak, nakar je g. dekan Mrak bral mašo, med katero je imel krasen govor o pomenu novega prapora. Med mašo je godba planincev pod vodstvom dirigenta rojaka kapetana II. raz. g. Smrekar-ja dovršeno igrala naše priljubljene cerkvene pesmi, ki jih je ob godbeni spremljavi pela vsa množica. Na koncu maše je godba intoni-rala himno „Povsod Boga", ki jo je prav tako pela vsa množica v prekipevajočem zanosu.
Po maši je stopil na tribuno predsednik Krekovega prosvetnega okrožja škofjeloški župnik g. Podbevšek ter začel tabor. Pozdravil je vse prosvetne borce, zbrane na taboru ter nato v izbranih besedah pozdravil zastopnika kraljevske vlade notrunjegu ministra in našega vodjo dr. Korošca, kateremu je množica ponovno priredila burne ovacije. Dalje je pozdravil zastopnika g. bana načelnika prosvetnega oddelka na banski upravi g. dr. Lovra Sušnika, go. dr. Natlačenovo, okrajnega načelnika g. Kakln, vršilca dolžnosti okr. načelnika g. Mal-neriča, škofjeloškega župana g. Matevža Zi-herla, zastopnika duhovščine in oba slavnostna govornika.
Z zborovanja so bili poslani Nj. Vel. kralju Petru II., Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu, ministru dr. Kreku in škofu dr. Rozmanu pozdravi. Godba je zaigrala državno himno, ki jo je pela vsa množica.
V imenu bana dr. Natlačena je pozdravil tabor načelnik dr. Lovro Sušnik. Rekel je, naj bodo loški prosvetarji kakor njihov Ltibnik — ponosni in odkritega čela, vzvišeni in jasnih misli. Nato pa je pozdravil zborovalce še škofjeloški župan g. Ziherl.
Kot prvi govornik je nastopil škofjeloški rojak banski inšpektor g. Ivan Dolenc, ki je iz loške lokalne zgodovine pokazal, kako se je ravno v našem okraju lepo razvijala slovenska in jugoslovanska zavest. Govoril je o pomembnem kulturnem dokumentu - slovenskega naroda, o brižinskih spomenikih, ki predstavljajo najstarejšo slovensko, a obenem tudi slovansko pisano besedo. To je dokaz, da naš narod ni od včeraj. Daljo je govoril, navajajoč lepe primere iz naše zgodovine, kako je naš narod po svoje gojil jugoslovansko misel, ki je danes uresničena. Zaključil je svoj temperamentni govor z besedami: ..Dajte slovenstvu, kar je slovenskega, in jugoslovanstvu, kar je jugoslovanskega, pa bo dobro za našo Jugoslavijo!"
Za njegova krasna izvajanja ga je množica nagradila z dolgotrajnim ploskanjem.
Z njim je stopil na oder prof. dr. Vilko Fnj-diga, ki je v globokih in izklesanih besedah govoril o bistvu in velikem pomenu katoliške prosvete za naš narod. Posegel je nazaj v bližnjo preteklost, ko so se nad javnim delom slovenskih katoličanov zgrinjali črni oblaki, iz katerih so udarjale strele najbolj na današnjega slavljenca, Kal. prosvetno društvo v Škofji Loki. Bili so to čusi velike hudobije, ki je hotelu zatrefi borbeni, organizirani, v juvno življenje posegajoči katolicizem. Nuio je v smislu Jegličeve oporoke ruzčlenil bistvo katolicizmu in kutoliške prosvete in posebno povdaril, da je treba prvo in dosledno izvesti katolicizem v nas sumih, ker šele potem smo upravičeni
kot katoličani posegati organizirano v javnost. Kdor ni v sebi popoln in dosleden katoličan, nima in ne sme imeti te pravice. Svoj govor je. zaključil z Jegličevimi besedami: „Držimo krstno obljubo! Ostanimo zvesti katoliški Cerkvi, pa bomo odvrnili od slovenskega nuroda bodoče strahote."
V govoru je g. dr. Fajdiga navajal, da je Skofju Loka doživela po svetovni vojni 3 velike in znamenite dneve, in to 15. oktobra I. 1918, ko je voditelj dr. Anton Korošec prinesel v Škofjo Loko veselo vest o polomu avstro-ogrske monarhije in o svobodi slovenskega naroda v svobodni Jugoslaviji, dalje 23. avgusta 1931, ko so se v Škofji Loki zbrali tisoči, da proslave 10-letnico narodnega vladarja in 35-letnico zastave škofjeloškega prosvetnega društva. Tedaj pa so bili časi težki. Ljudstvo ni smelo dati duška svojemu čustvovanju, ni smelo niti vzklikati svojemu voditelju, oblast je prepovedala govornikom sedanjemu banu dr. Nntlačenu in pisatelju Finžgarju govore. Od tedaj dalje je tudi škofjeloška prosveta delila kruto usodo vse slovenske prosvete. dokler ni prišel 15. ju-jil 1935, ko je naš voditelj s svojega visokega mesta ua vodstvu države mogel popraviti krivico, storjeno naši katoliški prosveti. — In tretji znameniti dan Škofje Loke je današnji praznik oživljene škofjeloške prosvete, ki mu je dal poseben poudarek sam naš voditelj dr. Anton Korošec s svojo udeležbo in s tem podal Skofjeločanom dragoceno priznanje ter zahvalo za njihovo zvestobo v težkih časih.
Tudi dr. Fajdiga je žel za svoje iskrene besede toplo odobravanje množice. S tem je bil tabor končan in iz množice se je ponovno kakor plaz spontano utrgala himna „Povsod Boga".
Z zborovalnega prostora se je nato ponovno pričel razvijati sprevod, ki je krenil na telo-
vadišče. Ponovno je Škofja Loka odmevala od navdušenih klicev kralju, knezu-namestniku, voditelju dr. Korošcu in slovenskim svetinjam. Vmes pa se je množica s „slava" klici spominjala tudi blagopokojnega vladike in voditelja nadškofa Jegliča ter slovenskega narodnega mu-cenika Rudolfa Dolinarja, ki je bi! sin teh' krajev. Na telovadišču je bila skušnja za popoldanski telovadni nastop, nato pa so se ljudje razkropili po škofjeloških ulicah in hišah.
G. notranji minister dr. Korošec se je po končanem taboru podal za pol urice v gostilno Ziherl, kjer se je živahno razgovarjal z udeleženci tabora. Nato pa se je z avtomobilom odpeljal proti Gorenjski.
Popoldne od 1. do 2. je vrla planinska godba priredila koncert na Spodnjem trgu, ob 3. pa se je pričel na telovadišču pester telovadni nastop naših fantov in deklet. Nepopisno je bilo navdušenje gledalcev, ko so gledali po dolgih letih spet naše telovadce in telovadkinje, zdaj občudovali strumnost in korenjaštvo naših fantov, zdaj se divili gracioznim vajam naših brhkih deklet. Vsaka točka telovadnega sporeda je žela. viharne aplavze, ki so se pretvarjali v gromke klice voditelju dr. Korošcu, ki je našim fantom in dekletom spet omogočil to polje njihovega udejstvovanja. Pred zbranimi telovadci in telovadkinjami je imel navdušen govor g. prof. Fr. Jesenovec.
Po telovadbi je bila na telovadišču prosta zabava, ki je ob petju naših pesmi in v veselem razpoloženju množice potekala v najlepšem redu.
Prosvetni dan v Škofji Loki ie krasno uspel in bo v analih škofjeloškega katoliškega prosvetnega društva in vsega Krekovega prosvetnega okrožja zapisan z velikmi zlatimi črkami.
Zlata maša v Predosljih
Dandanašnje dni skušajo nekateri — hvala Bogu zelo redki — delati nerazpoh ženje med verniki in duhovščino, toda s tem dosežejo ravno nasprotno. Nov dokaz za to je zlata maša predaškega župnika g. Ignacija Zupanca.
Kot piše zadnjič Bogoljub, je župnik vidni Kristus na zemlji. Kakor je Kristus človek in Bog, tako je duhovnik človeški in božji predstavnik zato, da se mu morejo ljudje bližati brez strahu; božji predstavnik zato, da morejo ljudje najti v njem Boga, ki je v njem. Župnik je dušni zdravnik, strokovnjak za veliko bolezni. Dušam celo življenje vrača, če ga je smrtni greh ugrabil. Župnik je tudi advokat. Vsak dan zastopa kot zagovornik pred velikim Sodnikom in brani pravdo grešnikov, pred njimi pa brani pravdo njih Bogi. On je tudi general, ki vodi može in fante, žene in dekleta, starčke in otroke kakor strumno četo v boj za nebeško domovino. Je tudi trgovec, ki je sebi in drugim pridobil vse polno zakladov, ki jih molj in rja ne snesta. — Duhovnik biti se pravi, služiti ljubezni, nadaljevati ljubezen in dobroto Jezusa Kristusa,
Vse te vzvišene resnice v duhovniku gledajo Predosljani na svojem župniku v čudoviti meri uresničene že celih 45 let. Zato je razumljivo, da so hoteli zlati jubilej svojega župnika kar najsijajnejše proslaviti.
V predaški fari se čut farne skupnosti že dolga desetletja goji. Ponovno je cela fara pokazala toliko enotnosti, da so se okoličani kar čudili. Toda take enodušnosti kot za zlato mašo, predaška fara še ni doživela.
2e dolge mesece so se vršile priprave. Zadnje tedne so imeli opravka^ s kanalizacijo deževnice od cerkve, šole in župnišča, dekleta so se pa trudila z venci, sedaj prvič same dočim so doslej delale vedno po natančnih navodilih g. župnika. Zadnje dni je kar mrgolelo ljudstva pred župniščem. Nekateri so postavljali mlaje, drugi pripravljali oder za večerno proslavo, zopet drugi krasili cerkev za veliki dan, vsa fara pa je bila v mrzličnem pričakovanju slove-
SDOSti.
Te so se pričele v soboto zvečer. Ko so se pol 8. slovesno oglasili zvonovi iz vseh cerkva
v fari, je bilo kar v kratkem ljudstva po cestah proti Predosljani kakor na veliko noč k veliki maši. Praznično razpoloženje je silno dvignila novica, ki jo je ravno med pritrkova-njem prinesel sel z dvora na Brdu. da Nj. Vis. kneginja Olga — Nj. Vis. knez Pavel je bil tedaj odsoten — pošlje k zlati maši svojega zastopnika.
Slavnostna akademija.
Tržno ob pol devetih pride v župnišče depu-tacija faranov, ki povabi g. župnika k proslavi. Ko stopi v spremstvu duhovščine skozi vrata, je bil čudovit pogled. Pred župniščem je bila zbrana \elikanska množica ljudstva, špalir so delali otroci v narodnih in pisanih oblekah z gorečimi bakljami v rokah. Takoj ob vratih' je govornik s krepkimi besedami označil pomen današnjega dne, prosil g. župnika oproščenja za vse, kar ni bilo kedaj prav. Nato so se vsi podali med ubranim pritrkavanjem krasnih' bronastih zvonov na slavnostni prostor pred župniščem, kjer je bil za to priliko postavljen oder.
Na odru se je svetila na sredi št. 50, na levi strani 1887, na desni pa 1937. Zelo prijeten vtis je zopet naredilo, da so tik ob odru okrog in okrog sedeli otroci z baklami v rokah'.
Da so se pri taki slavnosti vsi: pevci, de-klamatorji, fantje in dekleta in posebno otroci naravnost sijajno odrezali, se samo po sebi razume. Med akademijo je čisto na tihem prišel še zastopnik Nj. Visočanstva kneginje Olge.
Slavnostni govornik je bil čg. kaplan Orehar. Njegovim izbranim besedam o duhovništvu je vsa množica napeto sledila. Za njim je nastopil g. župan Zabret Ivan. Na koncu svojega govora je izročil g. zlatomašniku v krasni mapi lepo vsoto zbrano od faranov za jaslice, v drugi pu seznam duhovnih darov. — Zelo posrečena je bila tudi zudnja točka. V zborni deklamaciji so se zahvalili Bogu za dar duhov-ništva in za tako dobrega župnika, nakar so vsi iz srca zupeli: Hvala bod' Gospodu Bogu.
Končno stopi na oder g. slavljenec. Najprefe se zahvalil Nj. Vis. kneginji Olgi za njeno izredno pozornost, nato pa ..svojim otrokom" za
STRAN 2
»GORENJEC«
vso njih ljubezen. Spomni se nekaterih dogodkov iz pretečenih 50 let in želi, da bi bila vedno kar največja sloga med njim in farani.
Celo prireditev je zaključila himna: Povsod Boga, katero je zopet z velikanskim navdušenjem vse pelo.
Med slavnostnimi točkami so zažigali rakete in bengalični ogenj, kar je sluvnost silno povzdignilo.
Akademija je naredila na vse nepozaben vtis. Zlasti so bili presenečeni gardisti in orožniki z Brda, katerih je bilo zelo veliko navzočih.
Zlata maša.
V nedeljo so bile misli cele okolice obrnjene v Predoslje. Okrog devetih so bili prvi že tam, da si v miru ogledajo vso okrasitev, prav posebno pa še cerkev, ki je bila silno okusno okrašena. Kmalu je pričela prihajati duhovščina: sosedje, nekdanji kaplani g. zlatomašni-
a _ ySeh je že 13. Trije so že umrli, dva sta ui\a zadržana, 7 se jih je odzvalo povabilu. — Med tem se pripelje g. stolni dekan dr. Kimo-vec, g. opat dr. Kastelic, rojaki, sošolci, vseh je bilo 7 zlatomašnikov i. dr. Malo pred deseto se je pripeljal zastopnik Nj. Vis. knjeginje Olge.
Sprevod v cerkev je bil veličasten. Najpreje: vsi ključarji fare s stalnicami, nato ministranti za njimi sorodstvo, družice od nove maše in svatje, nato 42 duhovnikov. 2 kanonika v ka-noniški obleki, g. opat, za njim v spremstvu g. dekana Škerbcu g. zlatomašnik s križem v eni roki, v drugi pu zlatomašniško palico, končno pa v spremstvu g. župana Zahreta zustopnik Nj. Vis. knjeginje Olge. g. polkovnik Kokalj. Spored je zaključila ogromna množica ljudstva, katerega sicer velika cerkev ni mogla sprejeti.
Ob vstopu v cerkev je zadonela še vedno ne-nadkriljiva. Ziatoinušnik hod' pozdravljen, ku-tero so zlasti otroci nuvdušeno peli.
Slavnostni govornik g. stolni dekan dr. Ki-movec, ki je bil v pluvialu in z mitro na glavi, nam je v svojem klenem govoru opisal g. zla-tomašnika, luč in borilca z Bogom. Na koncu mu je izroči! čestitke prezv. g. škofa in zahvalo za tako vestno izpolnjevanje svojih dolžnosti in da mu sv. Oče pošilja za zlato mašo svoj posebni blagoslov.
Pevski zbor je napel vse moči. Točno je sledil svojemu povodji in naravnost imenitno rešil svojo težko nalogo.
Med obedom je bilo izrečenih več napitnic. Začel je g. stolni dekan dr. Kimovec, nato g. dekan škerbec v imenu dekanijske duhovščine,
g. stolni kanonik Šimenc v imenu nekdanjih kaplanov, g. kanonik Grašič v imeuu sošolcev. Nato je izrekel čestitke še p. Ciril Zupan, se-duj župnik v Ameriki v Pueblo, Kočno se jc g. zlatorrušnik vsem iskreno zahvalil.
S popoldanskimi litanijami z mogočnim ljudskim petjem je bila slovesnost končana. Pre-dašku fara je lahko ponosna, ker je to slovesnost tako veličastno izpeljala, obenem je pa tudi lahko vesela, ker je taka zlata maša nova zelo močna vez med župnikom in faro in med farani samimi, kar je posebno za sedanje čase tolikega pomena.
Prosvetnim društvom!
Razstava naše prosvete in naše gorenjske kulture se je zaprla. Škofija v Kranju bo tiha, dokler ji v jeseni ne prineso življenja njeni stanovalci — dijaki.
Predmeti posameznih društev so sortirani, kakor ste jih prinesli. Oglasite se čimprej, da proti podpisu sprejmete razstavljene predmete in jih vrnete naklonjenim posojevalcem.
Preprodajalce prireditvenih znakov prosimo, da nam kmalu vrnejo ostale znake in denar za prodane, da odbor zaključi svoje račune.
Knjigo „Naša prosveta", ki smo jo založili ob prosvetnem dnevu, pridno razpečavajte in agi-tirajte za njo med člar.i in prijatelji. Cena 5 dinarjev.
Lepe fotografije o našem taboru, popoldanski prireditvi in o razstavi je pripravil fotograf g. Jug. Kdor reflektira na nje, naj se oglasi pri njem.
Prvi prosvetni dan našedekanije 11. julija 1937 je nad vse lepo uspel, moralno in materielno. Vsem, kateri ste po naših farah zanj delali in se trudili, izrekamo iskreno zahvalo.
Dekanijski prosvetni odbor.
ZA FANTE, ŽENE IN DEKLETA IZ ŠENČURSKE OBČINE! V nedeljo, dne 25. t. m. se vrši v Šenčurju za vso občino veliko zborovanje kmečkih fantov, žena in deklet. Pričetek zborovanja je pop. ob 3. uri v Društvenem domu. Za fante bo govoril govornik iz Ljubljane od glavnega odbora. K. Z., za žene in dekleta pa gospa Bro-darjeva. Pridite, da si jasno začrtamo svojo pot za bodočnost.
ZAČASNI ODBOR MLADINSKE K. Z. ZA OBČINO ŠENČUR.
Da boste vedeli!
Imamo v Stražišču ljudi, kateri svoj srd nad uspehom našega Prosvetnega društva ob priliki ptMl&Ve v Kranju in Škofji Loki stresajo nad mladino.
V nedeljo med jutranjo mašo se je zbirala mladina pred Šmartinskim domom, da se odpelje v Škofjo Loko. Pa je človek, ki ga je usoda že itak dovolj udarila s srdom in nevošč-Ijivostjo pričel kričati oud fantkom, ki je bil v narodni noši: ..Iludičevu banda Koroščeva! Če ne boš takoj zginil, boš hitro slečen!"
Zakaj je vpil: Zato, ker vidi, da je naša mladina agilna in res zavedno, da jim ni no-benu težava prevelika. Mislim, da bi dotični napravil lepše, če bi šel k jutranji maši, kamor je bil namenjen, kot pa da stoji preti občinsko pisarno in se jezi nad prosvetarji! Seveda bodo nekateri ljudje rekli, zakaj pa prosvetarji ne gredo k sv. maši. Treba je to pojasniti, Našu mladina se je zbirala obakrut lepo mirno pri domu, sv. maše. pa se je udeležila na taborih. Tako. da ne boste mislili, da niso bili pri sv. maši. Pri vas je kaj takega možno, pri nas pa ne!
Zelo sem ponosen na prosvetno društvo Šmar-tin. Saj je prav sedaj v kratkem pokazala, da ima agilne ljudi, na katere se človek lahko zanese. Kdor je gledal na povorko, ki je krenila 11. VII. ob 7. uri izpred šmartinskega doma proti Kranju, se ni mogel načuditi, kje se je vzelo toliko ljudi. Tudi to moramo jasno povedati, da bodo vedeli, da nas ni tako malo in da se ni bati, da bi val „stražiških pofarjev" pregazil naše vrste. Kar začnimo. Najprvo so šli kolesarji, res lepo okrašeni, kar gre zahvala voditelju, bilo jih je 32. Konjenikov 25, nod 80 narodnih noš, štirje vozovi polni narodnih noš. Poleni so bili fantje v svojih novih krojih. Kdo jih ne bi bil vesel! Strumno so korakali ob misli, 14 nas je že. Drugo leto ob takem času jih bo 30. Fantje le tako naprej! Ponosni smo na vas.
Kdo bi si mislil, du bomo tudi v našem društvu imeli kroje! Hvala Bogu, tudi v tem nismo zadnji. Za kroji je korakala mladina obojega spola, bilo jih je 60, za njimi pa dekleta in članice v civilu, skupaj okoli 400 ljudi. Ali ni lepo število!?
Naši nasprotniki so se poskrili v mišje luknje. Nobenega ni bilo na izpregled. Tudi prav. Ampak jaz bi rad vedel, koliko bi se nam nasprotujočih ljudi strnilo skupaj. Večkrat sem imel „čast" gledati povorko, ki se je vila po
Stražišču. Mulo vas je! Par starih žensk, ki skačejo iz vogalu /a vogal, delajo hrup in ovucije. Seveda nudebudnu mladina pod vodstvom vzgojiteljev prepeva in vpije, da človeka obide grozu, ker misli, du bo pri tisti priči pu ružnju. Prav, kakor divjaki! Ali ste nas kduj slišali v nočnih uruh vpiti po vasi? Nikdar! Še vašim ljudem je bilo dovolj, ko ste v nedeljo 11. VII. nu tako oduren način izpričevali svojo ..državotvornost" drugim. S tako taktiko ne boste prišli daleč.
Naši mladini! Mladina stoj na braniku svojih idej, ne kloni nikdar. Upri se gazu, ki nas hoče ugonobiti! Ne boj se nikogar, ne plaši se širokoustnežev. Prešli so časi njihove tiranije. Znukaj, zavriskuj. tako da bo slišala celu fara! Očividec.
Ali veste?
Da je sokolska župa v Kranju s svojo okrožnico št. 706 z dne 16. VI. 1937 vprašala sokolska društva, če in v koliko delajo šolske oblasti ovire glede telovadbe „dece" pri Sokolu?
Da si nekateri prenapeteži v Kranju lastijo pravico sprehajanja pred Narodnim domom? Po njihovem mnenju pošten slovenski fant v kroju ne bi smel iti domov po poti, ki pelje mimo Narodnega doma. To jih menda tako boli, da so v strahu za svoj obstoj prijeli za zadnje sredstvo — sirovost in to sedaj počenjajo v sloves Kranja.
Da si v Kranju neki gospod lasti naslov in funkcije mestnega očeta? Nikakor ne more preživeti bolečine, da ni mestni oče ter si v svoji pozabljivosti včasih lasti pravic, katere mu sploh ne pripadajo.
Da je odgovor na ,./dravo" v več ali manj pijanem stanju — ..za pet minuta svi na spa-vanje"!
Da imamo v Kranju odbornike, ki radi
žejo veliko voljo za delo in učenje. <" ~ '* - ni?
Da v Kranju po nekaterih gostilnah govorijo, da so poslanci JNS prejeli iz Rima 150,000.000 dinarjev nagrade, da bi v skupščini glasovali za konkordat? Res lep ..kšeft"!
Dijaški zavod v Kranju
V dneh našega gorenjskega prosvetnega tabora je izmed vseh stavb vzbujala največ pozornosti mogočna škofijska palača, ki se je v
Skerbec Matija*
Šenčurski dogodki
(Dalje)
Zal se nismo smeli dolgo časa vdajati takim pevskim in glasbenim užitkom. Prišla je stroga odredba, da se morajo oddati vsi glasbeni inštrumenti, da se ne sme več prepevati po celicah...
Našega Jerneja je to močno zadelo, pa tudi drugim je bilo kar hudo, ko je jemal slovo od svoje drage kitare, pa smo tudi to svoje srčno razpoloženje napisali v pesmico:
KITARO ZADNJIČ VZAME ...
Zapro ljudje v kletko si pevca ljub'ga slavca želeč. du za rešetko jim poje draga ž'vulca.
Zaprli so Jernejčka v ječo hudo sremsko, Gorenjske lepe slavčku, v to luknjo salumensko.
Je bridko zajokalo srce Jerneju pevsko, ko je na steni bralo postavo novo, sremsko.
Vesele, tužne, pel je s kitaro svojo čisto, dokler le peti smel je, da prišlo je povelje tisto:
..Zabranjeni so bruci, kitare, mundoline, nuj izreče goslači prijetne vijoline."
Kitaro zadnjič vzame, s tresočo roko brenka. kot mrtvih zvon v poljane kitnra zadnjič klenka...
Zdaj žalosten sameva nam sluvček brez kitare, zvečer nam več ne peva, ko sremske spe ozare.
V kaznilnici.
Nekaj tednov po dohodu v Kustodijo me je pričelo grlo zelo boleti. Pokličem zavodskega zdravnika, ki mi pravi: „Gurgrajte, gurgrajte ..." Pa sem grgral par mesecev, a bolezen se je vedno slabšala, tako da nisem mogel skoro več govoriti. Pokličem iz bolnice primarija dr. Lužanina, ki se
je zelo zanimal na to za mojo bolezen, končno mi je dal spričevalo, da bi bilo potrebno zdravljenje pri specialistu. Na podlagi tega spričevala bi me morali v smislu zakona pogojno pustiti iz zapora. Ministrstvo pravde je že določilo, da more okrožno sodišče v tem smislu postopati. Sodišče pa je zahtevalo še priskavo od uradnega zdravnika v kaznilnici. Da se konštatira, ali je potrebno zdravljenje po specialistu, sem moral v bolnico, ki se nahaja v veliki kaznilnici onstran železniške proge. Tako sem imel čast in priliko spoznati tudi ta zavod.
13. septembra se odpeljeva z nekim našim stražnikom po Sremski Mitrovici v kaznilnico, ki ima več raznih poslopij. Sredi med tem mestom kaznilniških hiš se nahaja lepa in prostorna cerkev. Nekako tesno ti postane, ko prestopiš prag kaznilnice. Povsod opazuješ življenje, ki ni življenje. Svoboda je pač največja dobrina na svetu. V Kustodiji nismo tako hudo občutili zapora, v kaznilnici sem šele videl, kako težka je nečastna kazen v kaznilnici, kjer si le — številka.
Ko pridem na hodnik in je odšel moj spremljevalec v pisarno, sem videl skozi okno, ko so šli ravno politični kaznjenci — komunisti in Hrvatje — iz izprehoda v svoje celice. V četverostopu so počasi, z ubitimi koraki prihajali v poslopje. Vsem se je brala na obrazu utrujenost in izčrpanost. Težak vtis je napravilo name posebno to, da so vsi imeli one značilne robijaške uniforme. Tako bi bili tudi mi preoblečeni, če bi ne bili dobili ugodnosti Kustodije.
Ko tako zrem skozi okno, pride mimo stražnik, pa me nahruli prav prostaško: „Ni dovoljeno gledati skozi okno!"
Odpeljejo me v zavodovo bolnico. Od vseh strani so me nemo zrli kaznjenci. Duhovnika so pripeljali iz Kustodije! Kmalu je po skrivnih telefonih zvedela vsa kaznilnica. Med kaznjenci so bili nekateri, ki so me poznali že iz belgrajske ječe.
Bolnica v kaznilnici je lepo in snažno poslopje. V bolniški sobi dobim v svoje veliko veselje Hadžia Cvetka. Trpel je na vnetju žolča in je bil na okrevališču po gladovnem štrajku.
Ob 6. zvečer zazvoni Ave Marija, bolniško poslopje se zapre, vsi strežniki in stražarji gredo iz poslopja, v katerem ostanejo sami bolniki. Tiho in mrtvo postane v tem jetniškem mestu. To je po noči pravo mrtvo mesto. Le ropotanje električnih strojev se čuje daleč na okrog, sicer pa je vse tiho kakor v grobu.
Ob 9. uri zvečer pa naenkrat začujem čudno petje in razne glasove. Poslušam natančnejše in slišim, kako nekdo zapoje: „Straaaža, pozoor"! Pa se čez trenutek oglasi v bližini drug glas: »Straaa-ža, pozooor"! Čez nekaj trenutkov se ponovi v daljavi isto, nekateri vmes pa kar z nekim divjim glasom zavpijejo, kakor da bi v gozdu klicala uharica hohoj.
„Kaj pa je to?" vprašam svojega tovariša.
.,Okrog kaznilnice se vije visoko obzidje, na tem se nahajajo stražniki v čuvajnicah, ki ponoči vsake četrt ure tako kličejo, da vrše s tem medsebojno kontrolo in se varujejo spanca. Čez zid je ponoči nemogoče uiti, kdor bi poiskusil, bi nskiral svoje življenje ..."
In čez četrt ure se zopet zasliši zaleglo in zaspano: „Straaaža, pozooor! Holiaaa! Jojaaa! Straaža pozoor!"
Vsaki dve uri pa prikoraka ohorožena straža s trdimi vojaškimi koraki po cesti in preiskala vsaka vrata, če dobro drže ključavnice...
Drugi dan pride že ob 7. uri zavodski zdravnik. Ko mu razložim svojo bolezen in mu povem, da imam po zakonu pravico, da grem na svobodo pogojno, če je bolezen taka. tla me mora zdraviti specialist, se je mož nasmehnil in mi rekel: „S tem ne bo nič, politični se ne puščajo pogojno na svobodo..." Pa sem vedel pri čem sem!
»GORENJEC«
teh dneh spremenila v muzej ljudske prosvete in kulture. Pred nekaj desetletji je v tej veličastni zgradbi preživljal svoj pokoj ljubljanski škof. kranjski rojak dr. Vidmar. Odtod ime ..Škofija". Na stavbi je še videti škofov grb. V ..Škofijo" so v teh d-\eh prihajali meščani in podeŽelanJ in občudovali poleg umetnin naših cerkva in naših prosvetnih domov tudi lepoto škofijske palače same. Bolj primernega prostora za kulturno razstavo v Kranju ni bilo mogoče dobiti. Nekdanja škofijska rezidenca je že sama na sebi vredna pozornosti in občudovanja. Široki svetli hodniki s krasnim razgledom na planine in širno kranjsko ravan, vse to daje občutje, da opazovalec gleda z visoke verande na galerijo naravnih krasot. Zavidanja vredna panorama se odpira stanovalcu ..Škofije" ob zatonu zimskega sonca, ko se pozlatijo grebeni Kočne in Grintovca. Sobe so vse parketirane.
Na ..Škofijo" so v teh dneh s ponosom zrli tudi tisti starši, ki imajo med šolskim letom tu na stanovanju svoje sinove, da se vzgajajo za
bodoče verne in zuvedne slovenske kulturne delavce. Nekdanja škofijska rezidenca se je pred 30 leti spremenila v Dijaški zavod. Od lanskega leta naprej služi vse poslopje: učilnicam, spalnicam, obednicam, knjižnici in drugim prostorom, ki jih rabi dijak v svojem domu. Prostora je za 50 do 60 dijakov, l.etos je minulo 8 let. odkar se je zavod v drugič otvoril in je letos izšel prvi rod maturantov, ki so se šolali po vojski.
Med prvimi gojenci gorenjskega dijaškega konvikta, ki so se vzgajali pod vodstvom sedanjega skopljanskega škofa dr. Gnidovcu najdemo imena slavnih mož, kot n. pr. univerzitetnega profesorja dr. Snojn, konzula in kustosa narodnega muzeja dr. Steletn več duhovnikov i. t. d.
V zavod se sprejemajo fantje z dobro vzgojo in primerno nadarjeni; prednost imajo sinovi kmečkih staršev.
Prošnje za sprejem je treba nasloviti na UPRAVO DIJ. ZAVODA V KRANJU do 1. avgusta.
Tedenske novice
KRANJ
Poštenim ljudem v svarilo. Minuli ponedeljek dne 1'). 7. 1937 smo ^pazili v Kranju avto ljubljanske policije, v katerem so sedeli uradniki ljubljanske policije in kranjske finančne kontrole. V našem mestu je sicer večkrat slišati o takih rečeh, sedaj pa nismo mogli zvedeti zakaj gre.
Tudi ob tej priliki ponovno priporočamo ljudem veliko pozornost, da ne nasedajo sleparjem tipa. kakor je bil že omenjeni Teibl, ki je ponujal sladkor na vagone. Zlasti se pa morajo čuvati denunciantov, ki iz umazane škodoželjnosti ovajajo vsako malenkost, četudi sami od tega nimajo prave koristi. Polpretekla doba dokazuje, da se denunciantstvo grdo maščuje in bi bil za kranjske politične in gospodarske razmere potreben še prav posebnega opisa o tem nečednem poslu. Če nam bo prostor dopuščal, bomo skušali že zaradi pouka posvetiti v ta nečedni posel.
Čebelarska podružnica v Kranju priredi v nedeljo dne 25. julija 1937. popoldne ob 3. uri veliko vrtno veselico z bogatim sporedom na vrtu tovariša Rozmana po domače Kukovca v Briiofu pri Kranju. Čisti donos te veselice je namenjen za povzdigo gorenjskega čebelarstva. — K obilni udeležbi vljudno vabi odbor.
Kranjsko prosvetno društvo priredi v nedeljo 25. julija izlet na Koroško Belo. Ta dan se vrši tam prosvetni dan. Vabimo vse članstvo, da se v čim večjem številu udeleži tega izleta, da vrnemo članom prosv. društva v Koroški Beli- prijaznost, ki so nam jo izkazali na naš prosvetni dan. Odhajamo z vlakom ob 8.15.
Odbor.
Velika manifestacija naših prosvetnih društev je kranjske pofovce tako poparila, da se jim je izvil iz grla samo še — „kršen duš". In še ta je bil — laž napram originalu!
Poštna direkcija v Ljubljani razpisuje dobavo 551.75 m3 bukovih drv z direktno pogodbo. Z 10 dinarjev kolekovano ponudbo sprejema poštna direkcija do 31. julija t. 1. do 11. ure. Pogoji so na vpogled pri direkciji, pri vseh poštah v Ljubljani in pri poštah Kranj in Tržič, ter pri nekaterih poštah izven kranjskega sreza.
Naznanjam, da sem odprla modni salon v Delavskem domu v Kranju.
Za moderna in solidna dela, se priporoča Francka Koprive. Zvesti pes ga ni obvaroval — podlegel je denuncianiom. V nekem kraju naše Gorenjske, ki le/i med dvema državnima mejama ter zato v njej cvete tihotapstvo z raznimi predmeti, posebno pa s saharinom, je sicer zviti tihotapec imel dobro zamisel, pa je vendarle podlegel denunciantu. Pod utico zelo hudega psa je izkopal jamo in vanjo položil 16 kg presladkega saharina, ki so mu ga oblastveni organi odnesli in poslali v Belgrad. Hudi pes je svojo službo vestno opravljal, ukloniti pa se je moral pred denunciantom. škoda in globa ne bo mala.
Zdravstveni dom v Kranju (šolska poliklinika in dečji dispanzer) ne bo poslovni od 25. julija do 15. avgusta radi čiščenja in beljenja prostorov ter dopusta osobja, kar naj blagovoli občinstvo vzeti na znanje. Od 15. avgusta dalje se bo pa vršilo zopet redno poslovanje kot doslej.
Šoferski izpiti poklicnih šoferjev in samovo-začev motornih vozil, se bodo vršili, za sreze Kranj. Radovljica in Škofja Loka, v torek dne 10. avgusta 1937 (d) 8. uri zjutraj pri sreskem načelstvu v Kranju.
Interesenti naj svoje, pravilno opremljene prošnje, pravočasno vložijo pri sreskem načelstvu v Kranju.
Nekdanje in sedanje dijaško časopisje bo na razstavi slovenskega novinarstva posebej obdelano in zato pripravljalni odbor nujno potrebuje razne pisane, litograflrane ali kakorkoli razmnožene, torej tndi tiskane liste, ki so jih pisali slovenski slušatelji visokih šol, predvsem pa gojenci raznih srednjih" in meščanskih'
ter višjih razredov osnovnih šol, prav tako pa tudi take časopise, ki jih dijaštvo še sedaj izdaja pod nadzorstvom šolske oblasti ali brez njega. Posebno zanimivi so srednješolski listi, zoto po vljudno prosimo vse bivše in sedanje dijake ter šolska vodstva, n tudi knjižnice in druge lustnike teh z večino prav redko ohranjenih pojavov slovenskega novinarstva, da poiščejo zlasti starejše dijaške časopise ter nam jih blagovolijo posoditi za razstavo in tudi za koinpletiranje ..Bibliografije slovenskega novinarstvo", ki izide ob razstavi. Zato je skrajni čas, da vse naše staro in sedanje dijaško časopisje pošljete ali prinesete pripravljalnemu odboru, ki za vse posojene predmete prevzema popolno jamstvo in jih po razstavi nepoškodovane vrne lastnikom, hkrati se pa naj-topleje zahvaljuje vsem, ki s posojilom razstavnega gradiva sodelujejo pri tej veliki manifestaciji slovenske kulture. Pripravljalni odbor razstave slovenskega novinarstva, Ljubljana, Velesejm.
V sredo je bil na kranjski železniški postaji naložen prvi voz sira v težini 5 in pol tone za izvoz v Nemčijo. Sir so izvozile Gorenjske mlekarske zadruge.
Udruženje vojnih invalidov, vdov in sirot v Kranju priredi v nedeljo i. avgusta popoldne ob pol 3. uri na Laborah pri g. Drakslerju vrtno veselico. Pri prireditvi bo sodelovala godba Kranjskega glasbenega društva. Čisti dobiček prireditve je namenjen najbednejšim — vojnim invalidom. - i
Koncert. Po dolgem presledku bo prispel zopet znameniti mladinski zbor ..Trboveljski Slnvček". Koncert se bo vršil dne 5. avgusta 1937.
Za razstavo slovenske katoliške prosvete in splošne kulture je bilo mnogo zanimanja. Vsak dan so skozi teden prihajali ljudje v kranjsko Škofijo, z veseljem opazovali razstavljene predmete in hvalili aranžerje, kateri so s toliko spretnostjo in okusom uredili in okrasili 7 velikih sob. Ko so ogledali razstavo, pa je marsikdo povedal, da imajo tudi pri njem za razstavo pomembne in vredne predmete, katerih vrednost prej ni poznal.
Zanimanje za narodno blago je poseben uspeh našega Prosvetnega dne oziroma naše razstave. Važni predmeti kateri so do sedaj ležali pod streho ali v kotu naših kmečkih domov, so spet dobili vrednost ki jim gre. Zato opozarjamo vse ljudi, naj pri prodaji teh stvari pazijo in ne oddajajo tega vrednega blaga za nizke cene, kot se je prej žal že pnrkrnt zgodilo. Starina ima vedno svojo vrednost!
ŠKOFJA LOKA
Bojevniki! Ker je bila izražena že večkrat želja bojevnikov in svojcev padlih vojakov bivše soške armade, da skupno obiščemo bivše soško bojišče, Subotin itd. obenem pa skupno grobišče na Redipugli in Doberdob ter vso okolico Gorice in Trst, je Udruženje vojnih invalidov v Škofji Loki organiziralo skupni izlet v dneh 22. in 23. uvgusta. Skupni stroški in vizum stane 180 Din. Potujemo preko Kranjske gore, Trbiža v Gorico, Trst in čez Postojno nazaj. Točne informacije dobite pri tajniku Udruženja Andreju Ravnikarju v Škofji Loki 26 ali pa pri avtopodjetniku Jožetu Erženu. Zadnji rok za prijavo je 8. avgust.
Vojaško pokopališče. Naše vojaško pokopališče krasi lep spomenik padMrn vojakom. Če pa pogledamo okoli spomenika, bomo videli namesto grobov le visoko travo in vrhove kri-žev, ki mole iz nje. Tudi na poti pred spomenikom raste trovo. Ne vemo, kaj si mislijo vojaki iz vojašnice, ko gledajo vsok dan tako zanemarjeno vojaško njivo božjo. Prav lepo prosimo prizadete, da pokopališče vsaj malo očistijo nesnage.
Škofjeloški pasijon se prične zopet predvn-jati v soboto 24. in nedeljo 25. ter v soboto 31. julija  in  nedeljo  1. avgusta. Pusijon je
na novo prirejen po g. dr. 'line Debeljaku in se izvaja na dvorišču nove šole vedno ob 9. uri zvečer v režiji g. Okorn Pavleta. Vsi, ki ga lani niste videli prihitite si ogledat to slovensko edinstveno delo.
Ker je pasijon predelan, bo nekaj novega tudi za one. ki so ga ž? lani videli.
Umrla je v soboto v ljubljanski bolnici gospodična Antonija Škerl, sestra znanih bratov Škerlev, ki so vsi vneti delavci v našem prosvetnem društvu. Tudi sama je v mlajših letih zvesto sodelovala v njem. Naj ji sveti večna luč. Žalujočim pa naše iskreno sožalje!
Občinska seja. Kakor je ..Gorenjec" že v zadnji številki na kratko poročal se je vršila v petek 9. 7. 1937 občinska seja našega celokupnega občinskega odbora. Obravnavale so se poleg drugega tudi osebne zadeve uradni-štva. Uradniško vprašanje nikakor ni rešeno, zelo se je kritiziralo polic, uslužbence itd. Ubožnemu odseku je bila dana naloga, da hitro in nujno reši vprašanje odpovedi stran ki v Mestni ubožnici. da se bo tudi tu enkrat že začelo z vsaj delno adaptacijo. Pretresala se je tudi odpoved č. šolskih sester za oskrbovanje ubožnice. Stvar se je odstopila ubožnemu odseku v proučitev in primerno ukrenitev. Klavniško mesto se še ni oddalo nikomur.
Novi odbornik. Ker je g. Oblak Jože. mizar iz Spodnjega trga postal hišnik v ljudski šoli. kot tak ne bo mogel več vršiti dolžnosti obč. odbornika. Zato bo mesto njega prišel namestnik Bevk Henrik, tov. delavec v „še-širju".
Ureditev trga pred Kapucini. Prihodnji teden se bo najbrže že pričelo z podiranjem zidu pred kapucinsko cerkvijo. Trg se bo razširil in uredil. K cerkvi pa bodo peljale lepe stopnice.
TRBOJE
V nedeljo dne 18. t. m. se je v Trbojah izvršila redka slovesnost. Njej enaka se je vršila že pred 39 leti. Novomašnik Alojzij Zun, je ta dan daroval svojo prvo sv. daritev. Tr-beje so se dostojno pripravile za ta veliki praznik. Cela vas je od daleč izgledala kot gozd. saj je bilo 36 velikih mlajev in nešteto malih. Pridna dekleta so mu napletla čez 300 metrov vencev, s katerimi so okrasili cerkev, mlaje in pot, po kateri je šel novomašnik.
Zjutraj ob pol 8. uri je bila posebna slovesnost za šolsko mladino, ko je vsa mladina pristopila k mizi Gospodovi. Prvikrat je prejela ravno mladina Nebeški kruh iz rok no-vomašnika po onem Kristusovem načelu: „Pu-stite male k meni"! Po obhajilu pa jih je povabil v šolo, kjer jim je priredil majhno za-kusko, ki jo je odlično pripravila ga. Kuhari-čeva, soproga šolskega upravitelja.
Ob pol 10. uri so se začele zbimti množice ljudstva ob veselem in mogočnem pritrkavanju zvor.ov farne cerkve. Prihitelo je 150 svatov, na čelu 12 družic v modrih oblekah. Ker je cerkev veliko premajhna, se je okoli cerkve zbrala velikanska množica ljudi, ki je hotela prisostvovati prvi sv. daritvi svojega rojaka. Da se je tem tudi ustreglo, je novomašnik pre-skrbel zvočnik, ki je prenašal vso slovesnost v cerkvi. Na koru je lepo prepeval trbojski cerkveni zbor. Slavnostni govOr je imel čg. profesor Filip Terčelj iz Ljubljane. V svojem krasnem govoru je razložil pomen duhovskega stanu za slovenski narod.
Po opravilu v cerkvi se je v lepo okrašeni lopi pri Novakovem Janezu zbralo vse novo-mašnikovo spremstvo h kosilu. Tu je bilo izrečenih več napitnic in zdravic, h katerim je neumorno vzpodbujal domači gospod župnik, ki je v veliki meri pripomogel do tako lepe domačnosti. Popoldne je vso slovesnost počastil tudi čg. dekan Matija Škerbec, ki je imel lep in primeren nagovor na zbrane goste.
Vse Trboje so se zavedale velikega dneva, le nekaterim ni bilo to po volji. Oni niso mogli prenesti, dn bi slovenski narod, ki je bil vedno ' tako veren in navezan na svojo duhovščino, slavil svoje sinove, ki so se odločili za tako nesebičen in z narodom tesno povezan poklic. Našel se je med njimi podlež, ki je večkrat prekinjal električni tok, ter na ta način motil prenos po zvočniku. S tem je pokazal svojo srčno kulturo, obenem pa tudi sloves dotičnih, ki so mu to naročili.
TRŽIČ
Sokolsko društvo je imelo na igiališču poleg Sokolskega doma dne 4. t. m. svojo prireditev. Prostor oskrbuje in oddaja občina raznim društvom v uporabo. Z vzdrževanjem igrišča so zvezani tudi stroški, za kar mora občina iskati kritje. Iz tega razloga se zahteva od prirediteljev malenkostna odškodnina in sicer za eno prireditev 50.— Din. Sokol se je proti temu pritožil na predilnico, ki je lastnik parcele. Mislimo, da bo vsak pameten človek tividel, da se igrišče more vzdrževati, da to siane denar in da je v interesu prirediteljev samih, če je igrišče vsaj primerno vzdrževano. Dolžnost drugih pa ni, delati za Sokola zastonj!
V nedeljo 18. t. m. se je poročil g. Janko Rozman, zadružni uradnik z gdč. Viki Jazbec, zasebno uradnico v predilnici. Čestitamo in želimo obilo sreče!
STRAN 3
KRIŽE
Vedno nedolžni. 2e v zadnji številki Gorenjca smo poročali, kako so postali naši levičarji izzivalni. To nam zopet potrjuje sledeče: V noči od srede na četrtek ptošlega tedna je nekdo od komunistov napisal v Snakovem, na župnišče in na kapelico pri šoli: ..Živijo Španije! Živijo krščanski Baski! Dol Franco!" S temi napisi so kaj živo pokazali svojo sliko; pokazali, da jim ni ljuba mirna Jugoslavija, ampak si želijo bratomora — Španije. Prav iz srca bi privoščili tem nepojmljivim rdečkarjem, da bi se samo za par dni znašli na španskih bojiščih — le kot opazovalci, in prepričani, smo, da bi kaj hitro obrnili hrbet komiterni, odnosno kakor jo sumi bolj ,.nobel" nazivajo tretjo internaciona-lo. Ne bi o tem dogodku pisali, da bi gotove prizadete osebe ne valile krivdo na naše fante, kateri so pretekli teden vsak večer delali ku-iuk za novi dom. Ko so videli naše fante in može s kakšnim veseljem in navdušenjem pomagajo graditi Prosvetni dom, jih je to tako zabolelo, da so jim hoteli krivdo navaliti. Toda nihče jim tega ne veruje, ker vsak pameten občan pozna v dno duše našo rdečo dru-hal. Krivce zasleduje orožništvo in upamo, da jih bo tudi našlo.
Novi dom. Pred tremi tedni so zapele lopate in krampi svojo težko pesem na parceli, kjer bo stal novi Prosvetni dom. Vsa dela so se radi nepredvidenih zaprek zavlekla prav do sedaj. Premnogi so mislili in se na tihem veselili, da se dom sploh ne bo zidal. Na Vidov dan so pa začeli naši vrli fantje in možje kopati za klet in temelje; zadnji teden pa so že vse betonirali. Ako pomislimo, da večina knlu-karjev dela po tovarnah in drugih raznih delavnicah in potem zvečer mesto počitka delajo do polnoči, jim moramo priznati popolno pohvalo, za tako veliko požrtvovalnost. Fantje in možje: prav tako! Le naprej k soncu, svetlob', za svojo in narodno korist. V kratkem bomo prinesli načrtno sliko novega doma. Zidarska dela je prevzel domačin g. Škrjanc Anton zid. mojster iz Ziganje vasi in upamo, da bo stavbo dovršil tako, da bo nam in njegovemu delu v ponos.
Prosvetna prireditev. Dne 29. avgusta priredi Prosvetno drnštvo svojo večjo prireditev na prostem. Ker bo čisti dobiček namenjen za zgradbo doma, prosimo domača in vsa sosedna bratska društva, da ta dan ne prirejajo nikakih prireditev, temveč prihitite k nam. Natančen razpored bomo še objavili.
LJUBNO
Vas Ljubno, starodavna in daleč poznana božja pot Marije Udarjene, je eden najlepših' letoviščnih krajev na Gorenjskem, Vasica leži ob hribu, kateri ima 519 m nadmorske višine. Iz hriba se nudi izletniku najlepši razgled po celi gorenjski kotlini, vse tja do ponosnega sivolasega očaka Triglava, proti jugu pa vidi penečo Savo in vse vasi tja do Storžca. Proti severnim vetrovom brani vas močnoplečata in širo-kopasasta Dobrča, proti jugovzhodnim pa zelena Jelovca. Na zahodu jo pa straži ponosni Triglav z vsem Julijskim pogorjem.
Dve avtomobilski — vsekako malo popravila potrebni cesti vezeta vas Ljubno z državno cesto. Vas Ljubno je oddaljena pol ure od železniške postaje Podnart in en četrt ure od postajališča Otoče—Brezje. Za pešce-božjepotnike in izletnike pa je najbolj priporočljiva dooiu izpeljana steza, katera se odcepi od državne ceste nasproti gostilne in okrevališča „Posavc", ter privede po senčnatem gozdičku v 10 minutah popotnika v vas Ljubno. Ob tej stezi je bila napravljena močna lesena ograja. To ograjo pa so kljub trikratnemu popravilu, zlikovci gotovo viteške orgnizacije redno pokvarili in razdejali. Tak vandalizein ne dela nikakor časti vasi Ljubno, še manj pa njenim prebivalcem.
V kolikor smo informirani, bo ograja temeljito zopet popravljena, poleg tega pa bodo na jesen napeljali tudi električno razsvetljavo po celem gozdičku, ki bo zadovoljila tudi v najtemnejši noči vsakega potnika. Oblast pa prosimo, da naj varuje občekoristne naprave in naj zlikovce zgrabi ter jih gnusnemu dejanju primerno kaznuje.
TRSTENIK
Vsem udeležencem veselice, katero je minulo nedeljo priredila prvikrat prostovoljna gasilska četa na Trsteniku, prisrčna hvala. Ravno tako tudi vsem darovalcem dobitkov in denarja, ki so pripomogli do razvoja mlademu društvu. Moralni in gmotni uspeh je bil zadovoljiv. V, nadaljnjem programu ima društvo vaje z gasilskim orodjem, da se pripravi za pomoč bližnjemu. Do prihodnje pomladi pa upa prirediti tudi kako igro. S pridnim in poltenim delom želimo priti čim prej do gasilskega doma.
BREG PRI KRANJU
Prostovoljna gasilska četa Breg ima svojo letno prireditev v nedeljo 25 julija na Orehku pri g. Rajgelj Janezu. Čisti dobiček prireditve je namenjen za kritje stroškov gradnje gasilskega doma.
NAKLO
V nedeljo je ..semenj" na Okroglem, zato ne bo ob 10. sv. maše v Na-klcm.
»GORENJEC«
mHM 01LHSI
Za vsako besedo v malih oglasih se plača050 D.Najmanjši znesek je 6 Din
Proda se dobro ohranjena otroška železna po-steljca. Naslov v upravi.
Otomane, divane, modroce in vsa v to stroko spadajoča dela vam nudi najceneje ter se priporoča Viktor Touejc tapetnik, v hiši g. Kocbeka.
Važno! Modroce, otomane, spalne diva-
ne i. t. d. izdeluje solidno in po nizki ceni BERNARD MAKS, tapetnik, Na skali 5 (v hiši g. Šipica).
Kupim manjšo hišo v bližini Kranja. Plačam v gotovini takoj. Naslov v upravi lista.
Proda se 4: upravi.
minut od Kranja gozd. Naslov v
Vina
Za težko delo je močno vino! Dobite ga najlažje v Centralni vinarni v Ljubljani, Frankopanska ulica 11.
Hiša z velikim sadnim vrtom, vodovodom in elektriko na Rupi poleg Kranja se odda takoj. Prikladno za upokojenec. Pojasnilu dajo Plcško Kranj. Stara cesta 26.
Čebelnjak podružnice S. C. D. v Kranju, ki se nahuju v Bašlu, zgrajen letos spomladi.
Prodam pod ugodnimi pogoji hišico na Rupi z 2 njivama. Pojasnila daje Mirko Rus, Kranj.
KULTURA
..Naša prosveta" je naslov brošur", ki smo jo dali tiskati ob priliki kranjskega prosvetnega dne. V njej najdete uspehe, katere imu Cerkev do naše slovenske kulture. Videli boste, da se imamo v prvi vrsti Cerkvi zahvaliti za ves kulturni napredek in za našo mogočno slovensko rast na jugoslovanskem drevesu.
Obenem pa vam nudi svoj opis vsega nafegu prosvetnega delovanja od prvih začetkov do danes. Vsak odbornik mora poznati to ttdej-stvovanje.
Zato naj odbori zbero po faruh vse tiste, kateri bi kupili omenjeno brošuro, imena nuj pošljejo ali Tiskovnemu društvu v Kranju ali pa Dekanijskemu prosvetnemu odboru. Knjiga ne bi smela manjkati pri nobenem prijatelju naše prosvete. Nekaj izvodov mora bili v knjižnici slehernega našega Prosvetnega društva.
Za prodajo bomo naprosili tudi knjigarno Ilirijo v Kranju, kjer jo bo lahko kupil vsak kdor se zanima za naše gibanje.
Cena za 1 izvod je 3 dinarjev.
Deteljo, (črno) drugu košnja na kranjskem polju proda Ivan Zupan, posestnik Pivka št. 5 pošta Naklo.
Sprejme se frizerska vajenka ali vajenec, lahko tudi starejša. Salon Luiza, Kranj.
Fotograf
S. Rovšek
se priporoča za vsa v fotografsko stroko spadajoča dela.
Kranj, Cojzova 4.
(pri pokopališču)
B. Rangus
zlatar ln sodni cenilec v KRANJU
Vpogled
neobvezen 1
Ure, zlatnina, srebrnina, očala, jedilno orodje, nalivna peresa, kristal stekla itd. Vsa v to stroko spadajoča popravila se strokovno pod jamstvom točno iz-vrše. - Kupujem staro zlato in srebro. Zahtevajte cenik!
Važno - važno - važno,
tla bodo Vaši šolarčki čedno in poceni oblečeni, morate že sedaj vedeti, da je pri
Jazbecu v Kranju
v polni meri preskrbljeno. Ogled v trgovini je brezobvezen, toda za skrbne starše zelo potreben.
Dinar prihranjen, je dinar zaslužen!
V zalogi vsakovrstno perilo, klobuki in velika izbira blaga za obleke. — Nepremočljivi  Hubertus plašči za deco, ženske in moške so že v delu. Vzorci so krasni, blago trpežno in cena nizka. — Priporoča se
Albin Jazbec v Kranju
KONEC SEZONE
TUJE CENE ŠE DRUGIM
GLEJ NIŽJE POVEJ
i
Moške svilene srajce D. 33-., 39.-. 45.-, 55.. Moške svil. srajce z malimi napakami Din 25.-, 29.-
Otroške svilene srajce od D. 12.- naprej Moške športne srajce D. 18.-, 25.- 53.-, 39.-
Moške spodnje hlače D. 12.-, 16.-, IS.-, 22.-Moške nogavice D. 2.50, 2.75, 3.-, 4.50, 5.-
Moške športne dokolenke D. 9.-
Dumske nogavice svil. p. D. 10.-, 12.-, 16.-Damske svil. dokolenice D. 14.-, 16.-, 20.-Damske letne kratke noguvice p. D. 2.50 Otroške kratke nogavice od D. 2.- naprej
Damske svilene komblneže D. 18.-, 22.-24.- 26.- 29.- 36.-
Otroške svil. kombineže D. 9.-, 12.-, 15.-Damske svil. hlačke D. 9.-, 12.-, 15.-, 19.-Otroškc svilene hlačke       D. 6.-, ?.- 8.-
Brisače (frotirke) D. 6.-, 8.-, 10.-, 12.-, 15.-
Zepni robci, Vi tuc. samo D. 11.-, 27.-, 29.-
Damske s\ilene bluze D 29-, 33.-, 35.-, 45.-Damske in moške volnene maje   I). 19,-
Muške naramnice D. 8.-, 10.-, 12.-, 15.-Moški gumij. pasovi D. 12-., 15.-, 18.-, 25,-
Kopnlni predmeti
Kovčegi:
dolžina  cm     45, 50, 55, 60, 65, 70. 75, 80 kom samo   D. 45, 50, 55, 60, 65, 70, 75, 80 Igrače, turistovski predmeti, otroški vozički, ležalni stoli itd. Ilecker športni motorji  samo D. 5.500.-
Crepe de Chine v vseh barvah D 15.-, 18.-Blago za dečve D. 8.-, 9. , 16.-, 18.-
Stofi za moške športne obleke
D. 29.-, 33.-, 45.-, 50.-, 60.-, 80.-
Tini kumgami v raznih barvali
D. 75.-, 85.-, 105.-, 130.-Perje, puh, odeje, preproge, linolej.
IVAN SAVNIK - KRANJ
Oglejte si none izložbe!
Za urednika in izdajatelja odgovarja Vertovšek Milan, v Kranju.
Tiska tiskarna Tiskovnega društva v Kranju.