Številka 08 • Glasilo Občine Ig • Leto XXIII • November 2017 

• BESEDA UREDNIŠTVA /////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// 

Spoštovani bralci, bralke!

N
a naslovnici predstav­ljamo pogled na sre­dišče Iga, kot ga, razen ptic, pozna malokdo. Z zvo­nikom ga višinsko obvladuje župnijska cerkev, posvečena sv. Martinu, na katerega se je novembra spomnil marsikdo, ne le verniki. 
Tokratno številko začenja­mo z županovim pismom, v katerem se je dotaknil stanja aktualnih projektov v občini, odzval pa se je tudi na članek, objavljen v prejšnji številki Mostiščarja. Društva pišejo o svojih minulih prireditvah, ki so bile v znamenju jeseni – v Zapotoku so pripravili že 8. Pozdrav jesenskih kmečkih opravil, gobarsko društvo pa je pripravilo več razstav gob. 
Na Golem je potekala občin­ska revija pevskih zborov, na Dobrovi so se predstavili mla­di ižanski glasbeniki, zanimi­va gostja pa je sodelovala na Govekarjevem večeru. 
V Kotičku za mlade obja­vljamo novice iz naših šol in vrtcev, kjer se počasi že pri­pravljajo na praznični decem­ber – v prvem tednu decembra OŠ Ig vabi na novoletni bazar, Svobodna šola Kurešček pa na božični sejem. Malčki v vrtcu so praznovali teden otroka ter spoznavali poklice svojih star­šev – strojevodja, gasilec in policist. Na OŠ Ig so se prid­ružili programu mentorstva na temo kolišč, ki je potekalo pod okriljem Krajinskega par­ka Ljubljansko barje. 
Zanimiv prispevek k zgo­dovini naših krajev so nam ponovno pripravili v Škriljah, 
o življenju na vasi nekoč so se pogovarjali s 96-letnim do­mačinom Vidom Kraljičem. O zadnji redovnici iz ižanske žu­pnije pišemo v rubriki Življe­nje župnij – v 100. letu starosti je konec oktobra zapustila naš svet s. Fulgencija, doma iz Iške vasi. 
Pestra je spet rubrika Ižanska pažarna, kjer gasilska društva še naprej poročajo o svojih dosežkih na tekmova­njih, ižanski gasilski veterani pa so bili na strokovni ekskur­ziji v Šoštanju. 
Na Golem nadaljujejo s serijo seminarjev za zdravo, srečno in uspešno življenje – na naslednjem bo govora o ko­noplji. Vajo iz meditacije vam priporoča terapevtka Tina Se­šek, vabljeni tudi na gong ko­pel v Zapotok in v šolo zdrav­ja na Ig, kjer za svoje zdravje skrbijo z vsakodnevno jutra­njo telovadbo na prostem. 
Prihodnja številka bo zad­nja v letošnjem letu, zato vse, ki želite objaviti voščila, opominjamo na pravočasno oddajo, saj s tem uredništvu omogočate normalno delo in posledično izdajo Mostiščarja v napovedanem roku. 
Želimo vam prijetno branje! 


Uredništvo Mostiščarja 

SLIKOVNO GRADIVO – 
navodila avtorjem prispevkov v Mostiščarju 
1. 
Fotografij ne vstavljajte med besedilo, ampak jih pošljite vsako posebej v obliki, kot ste jih prenesli s fotoaparata. Primerni so npr. formati jpg, tif. 
2. 
Za objavo so primerne fotografije velikosti najmanj 500 kB. Manjše fotografije niso uporabne! 
3.
Ne pozabite pripisati avtorja fotografije in 

komentarja, ki ga želite imeti zapisanega pod njo. 
Slikovnega gradiva, ki ne bo ustrezalo zgornjim navodilom, žal ne bomo mogli objaviti. 

Mostiščar je uradno glasilo Občine Ig. 

Občina Ig 


Naslov uredništva: Mostiščar, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig Telefon: 01 280 23 10 E-naslov: mostiscar@obcina-ig.si Izdajateljski svet: Janez Cimperman, Klemen Glavan, Zuhra Jovanovič, Anton Krnc, Franc Toni Naklada: 2.500 izvodov Ustanovitelj: Občinski svet Občine Ig Izdajatelj: Občina Ig, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig Uredniški odbor: Maja Zupančič, odgovorna urednica, Matjaž Zupan, namestnik odgovorne urednice, Gregor Bolha, Tina Škulj, Andreja Zdravje Lektoriranje: Katarina Mihelič Bajt Prelom: Camera, d. o. o., Ljubljana, tel. 01 420 12 00 Tisk: Present, d. o. o., tel. 01 427 22 79 Distribucija: Pošta Slovenije, d. o. o. Naslovnica: Gregor Bolha 


Rok za prihodnjo številko 
Gradivo za zadnjo letošnjo številko Mostiščarja zbiramo do četrtka, 30. novembra. Predviden izid številke je 
15. decembra. 


Svoje prispevke lahko pošljete do roka na e-pošto: 
mostiscar@obcina-ig.si oz. na naslov: 
Uredništvo Mostiščarja, Govekarjeva cesta 6, Ig. 

Vse, ki želite v decembrski številki objaviti praznično voščilo, pozivamo k pravočasni oddaji! 
Januarja Mostiščar ne izhaja, zato organizatorje pozivamo, da vabila za januarske prireditve objavijo že v decembrski številki. 

Za prepozno oddane prispevke ne moremo 
zagotoviti objave. 

Uredniški odbor si pridržuje pravico, da prispevke primerno priredi za tisk tako po obsegu kot po izrazu. 

Rokopisov ne vračamo. Članki morajo biti opremljeni s podpisom avtorja. 
Občinsko glasilo Mostiščar z občasno prilogo Uradne objave izdajatelja Občine Ig je na podlagi Zakona o medijih 
(Uradni list RS, št. 35/2001) vpisano v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS pod zaporedno številko 354. 

ISSN 2350-4412 Mostiščar (tiskana izdaja), ISSN 2536-4111 Mostiščar (spletna izdaja) 


Mostiščar 08 | November 2017 




Drage občanke, spoštovani občani, 

leto 2017 se počasi izteka. Glede na finančne možnosti je bilo uspešno ali drugače povedano: projekti, ki so bili planirani, bodo v večini reali­zirani. Glede na potek izved­be posameznih projektov pa nisem povsem zadovoljen. Pri tem mislim na dva projekta: oskrba s pitno vodo in izgrad­nja protipoplavnih nasipov ob vasi Brest in Tomišelj, ki ga fi­nancira država. 
Pri prvem projektu so za­mujali izvajalci z vrtanjem pete vrtine, pri drugem pa neusmiljena državna birokra­cija. Klub vsem težavam pri obeh omenjenih projektih pa bodo dela končana še v tem koledarskem letu. Vrtina 5 bo v kratkem priključena na vo­dovodni sistem Golo-Zapotok, gradnja protipoplavnih nasi­pov pa se je tudi začela. Upam, da bo vreme izvajalcem naklo­njeno, da bodo dela čim prej končana in ljudje varni pred naslednjimi poplavami. 
V vasi Tomišelj je končana obnova vodovoda, zgrajena sta fekalni in meteorni kanal. Cesta skozi vas ima novo as­faltno površino z vsemi talni­mi oznakami za varen promet, povsem na novo je zgrajena javna razsvetljava. V občini je še nekaj makadamskih ulic, pet od njih bo letos dobilo asfaltno površino, preostale bodo asfaltirane v prihodnjem letu. 
V letošnjem letu je kar ne­kaj postorjenega glede obnove posameznih odsekov na vodo­vodnih sistemih, kjer je največ izgub. V prihodnjem letu pa je nujno nadaljevati obnove, če želimo, da ne bomo imeli težav pri preskrbi s pitno vodo. Gle­de na to, da se število občanov nenehno povečuje, je potreb­no največ pozornosti nameniti prav sanaciji starejših vodovo­dnih sistemov, ki so bili gra­jeni udarniško, brez vsakega strokovnega nadzora, z nepra­vimi materiali in nestrokov­no vgradnjo, kar posledično povzroča velike vodne izgube. 
Aktivnosti v tem letu pa niso potekale samo na komu­nalni infrastrukturi, ampak tudi drugje. Po načrtu je tekla gradnja kulturne dvorane na Igu. Če bo šlo vse po načr­tih, bo Ig prihodnje leto dobil sodobno kulturno dvorano, opremljeno z vsemi potrebni­mi sistemi za izvajanje gleda­liških, pevskih, kino in drugih dejavnosti. 
Največ pozornosti pa že v letošnjem letu posvečamo pro­jektu širitve matične osnovne šole, ki nujno potrebuje prizi­dek z osmimi učilnicami in spremljajočimi prostori, ter celovito prenovo in povečanje obstoječe kuhinje in jedilnice. Gradnja in obnove so velik fi­nančni zalogaj, zato bodo dela potekala v dveh fazah. V letu 2018 prenova in povečanje ku­hinje in jedilnice ter obnova garderobnih prostorov v špor­tni dvorani. Leta 2019 gradnja prizidka z osmimi učilnicami in drugimi spremljajočimi prostori. Ta trenutek, ko pi­šem članek, še ne vem, kakšna bo cena investicije. Javni raz­pis je bil objavljen 17. oktobra, 
16. novembra pa bo odpiranje ponudb, ki morajo vsebovati ponudbe projektiranja in iz­vedbe gradnje celotnega pro­jekta z vsemi specifikacijami in zahtevami, ki so v razpisu, ter vrednost projekta, s kate­ro vas bom seznanil v decem­brski številki Mostiščarja. 
Tudi na drugih področjih je bilo kar živahno in zelo odziv­no. Kot vam je znano, občin­ska uprava veliko pozornosti namenja omejevanju hitrosti v naseljih zaradi varnosti naj­mlajših. V letošnjem letu smo na zahtevo vaščanov Staj (pos­lana je bila peticija z zahtevo omejitev hitrosti) v sodelova­nju z Direkcijo za ceste – gre za državno cesto – v Stajah postavili omejitev hitrosti, cono 30. A glej ga zlomka, na družbenih omrežjih so se zače­le pojavljati neokusne pripom­be in ugotavljanje o smislu omejitve hitrosti. Prav zanimi­vo je bilo prebirati komentar­je, ki so v veliki večini prihajali izpod prstov nežnejšega spola. Ko sem jih bral, se mi je zače­lo postavljati vprašanje, ali te osebe sploh kaj razmišljajo. Ali morda celo vozijo brez vozni­škega dovoljenja? Iz komen­tarjev je bilo povsem razvidno, da ne poznajo cestno-prome­tnih predpisov in pomena znakov, ki prepovedujejo, opo­zarjajo in usmerjajo voznike v cestnem prometu. Še bolj žalostno pa je, da so nekatere pisateljice teh tvitov mamice. Saj ni res, pa je – naj bo zaklju­ček ob teh komentarjih. 
Pregovorni 'saj ni res pa je' moram uporabiti tudi za na­daljevanje pisanja. Pred nekaj tedni me je (očitno samoinici­ativno) obiskal učenec osnov­ne šole Ig, 12-letni Žan Žitnik, doma z Golega. Nemalo sem bil presenečen, ko sva zače­la pogovor. Bil je brez vsake treme, brez dlake na jeziku, besede je podajal kot izkušen odrasel retorik in hitro sem ugotovil, da ima njegov obisk pri meni povsem jasen cilj. V dvajsetminutnem pogovoru me je seznanil s težavami, s katerimi se srečujejo on in njegovi vrstniki na Golem. Jasno in nedvoumno je zah­teval, da se upočasni promet na Golem tako ali drugače, ker so šolarji zelo ogroženi zaradi neprimerne hitrosti voznikov. Nikakor ne razume, je dejal, da vozniki ne upoštevajo omeji­tev znotraj naselja in ogrožajo najmlajše in tudi sebe zaradi neprilagojene hitrosti. Na kon­cu najinega pogovora je še do-dal: »Župan, povišajte cestne grbine na Golem in Škrilju, to, kar je sedaj na cestah, je samo za užitek voznikom, mi pa smo še vedno ogroženi.« Pa še res je, sem mu pritrdil. Menim, da komentar ob razmišljanju dva­najstletnika ni potreben. Pot­rebno pa je, da se vsi vozniki zamislimo o svojem početju na cestah. 


Veliko prahu pa se posku­ša spraviti v zrak ob projektu Interpretacija biotske razno­vrstnosti in dediščine kolišč na Ljubljanskem barju, ki ga pripravlja Občina Ig v sodelo­vanju z Ministrstvom za kul­turo, Ministrstvom za okolje in prostor, Slovensko akade­mijo znanosti in umetnosti ter Krajinskim parkom Ljubljan­sko barje. Projekt predvideva gradnjo Interpretacijskega centra in koliščarske vasi v naravni velikosti kot muzej na prostem. 
V oktobrskem Mostiščarju je o tem projektu zelo na ši­roko in zelo negativno pisala svetnica gospa Jeraj. Zelo po­zorno sem prebral njen članek in ugotovil, da gre pri pisanju samo za en cilj. Kako prepreči­ti gradnjo teh dveh objektov, ki sta za razvoj turizma še kako potrebna in za Občino Ig po­membna. Da bi zameglila svoj namen, poskuša vplivati na občinske svetnice in svetnike in tudi na občanke in občane s trditvijo o neprimernosti loka­cije. Če me spomin ne vara, je gospa Jeraj nekaj podobnega počela tudi pri pripravi pro­jekta za novi centralni vrtec. Glede na dejstvo, da je za ce­lotni projekt, ki je kar obsežen in zahteven, odobren samo 1 milijon EUR nepovratnih sredstev, se ne moremo iti me­galomanije. Tudi ni potrebe, ker bo predvidena kvadratura pribl. 300 m2 za objekt, ki bo na novo zgrajen poleg objekta, ki že stoji (Mrzelova kašča, ki bo tudi del tega projekta), za­dostovala potrebam projekta. Nimam namena podrobneje razčlenjevati članka svetnice Jerajeve, ker je škoda papirja, dotakniti pa se moram neka­terih trditev, ki so zavajajoče. Svetnica trdi, da bo nemogoče parkirati, ker je od pol sedme do pol devete ure zjutraj v cen­tru Iga prometni kaos zaradi prihoda otrok v šolo. Kar nekaj muzejev sem v svojem življe­nju obiskal, tako doma kot v tujini, in noben ni bil odprt pred deveto uro, če sem malo dlakocepski. Tudi ljubljanski muzeji ne zagotavljajo parki­rišč v svoji neposredni bližini. 
Kar se tiče lokacije za objekt interpretacije, pa me­nim, da je idealna, če želimo, da turisti pustijo kakšen evro tudi v naši občini, ko bo pro­jekt v celoti zaživel. Iskanje druge lokacije in njen odkup bi projekt zelo podražilo in časovno ogrozilo, kajti vezani smo na časovno porabo nepo­vratnih EU-sredstev. Svetnica navaja tudi podatke analize obiska razstave Koliščarji z Velikega jezera. Za leto 2016 piše, da je to razstavo obiskalo 
1.858 obiskovalcev. Če bo pri novem projektu tako malo obi­ska, nima smisla projekta re­alizirati. Okoli poslovne cone nima smisla izgubljati besed. Graditi muzej v poslovni coni ali vrtec pri čistilni napravi se mi zdi kratko malo bedasto. 
Ne vem tudi, kako si neka­teri predstavljajo, da bi občina odkupila poslovno cono od DUTB-ja, oziroma s čim. Tu gre za veliko denarja, ki pa ga občina nima, kar sami tudi dobro vedo. Naloga občine je, da poskrbi za prizidek šole in druge družbene potrebe. Po­slovna cona je uspešno proda­na novemu lastniku, in ko to berete, že potekajo aktivnosti oziroma gradnja infrastruktu­re znotraj cone. Poslovna cona bo za Občino Ig velika prido­bitev v vseh pogledih, pred­vsem pa bo omogočala nove zaposlitve, ki jih zelo potrebu­jemo. 
Kar se tiče sodelovanja Društva Fran Govekar pri tem projektu, so stvari povsem jasne. Pri projektu sodelujeta dva njihova člana, dr. Anton Velušček in Dejan Veranič. 
Razpisovati se o projektu, za katerega še niso povsem pri­pravljene idejne zasnove, ter ustvarjati med ljudmi nape­tost, je neodgovorno. Ko bodo idejne zasnove pripravljene, 

Pozdravljeni, gospod

župan, 
hvala, ker ste si zadnjič vzeli čas in mi prisluhnili. Dogovori­la sva se, da vam napišem svoje predloge za izboljšanje varnos­ti na moji poti v šolo. 
Razumem, da prečkam glav­no cesto, vendar jo prečkam na označenem prehodu za pešce z obvestilno svetlobno tablo za prehod in obvestilno tablo za avtobusno postajališče, za na­meček pa je tam še grbina, ki naj bi zmanjšala hitrost, vendar je ne! Kot vem, je omejitev skozi naselje 50 km/h, ampak se tega držijo le redki vozniki. Vsak dan nas kar nekaj prečka to cesto. Eni za v šolo, drugi za domov. Vse nas je strah in nas skrbi. Predlagam, da se postavi meril­nik hitrosti, vendar ne samo za en dan, ampak za daljši čas. Za boljšo vidljivost bi lahko očistili tudi grmovje pod postajo, saj je nepregledno (ogledalo nam ni v pomoč), v ovinku nad postajo pa postavili še eno grbino. 
Drugi del poti do doma oz. do postaje pa imam po stranski ulici, kjer vem, da pločnik ne bo mogoč, bi bil pa zelo vesel, da bi odstranili grmičevje, saj je sredi ovinka, kjer je na drugi strani oporni zid, in tako se ni­mamo kam umakniti, avta pa se tudi ne vidi čezenj. 
Vem, da me bo vsako leto manj strah hoditi čez cesto, vem pa, da so za mano še drugi ot­roci, ki se bodo soočali z istimi strahovi in imeli iste težave pri prečkanju ceste, kot jih imam jaz sedaj. Zato vas lepo prosim, da nam pomagate in nam tudi s tem zagotovite boljše, lahkot­nejše otroštvo in manj stresno šolanje, ki se pri nas začenja že s samo potjo v šolo. 
Hvala! 
Lep pozdrav,


 Žan Žitnik 
bomo javnost podrobneje sez­nanili s tem projektom. 

Janez Cimperman, župan 

• NOVICE IZ OBČINSKE HIŠE /////////////////////////////////////////////////////////////////////// 




Z 22. redne seje

N
a dnevnem redu 22. redne seje občinskega sveta, ki je potekala 18. 
oktobra, je bilo osem točk. Po 
preštevilčenju dnevnega reda 
so svetniki potrdili še zapisni­
ka 20. in 21. seje. Sledila je ak­
tualna tema – pravdna zadeva 
v povezavi z domom v Iškem 
vintgarju, ki se vleče že več 
kot desetletje. Trenutno stanje 
je svetnikom predstavil odve­
tnik Matej Verce, ki v tej zade­
vi zastopa Občino Ig. Od 2010 
je Občina Ig v zemljiško knjigo 
vknjižena kot lastnica te ne­
premičnine, dve leti pozneje je 
vložila zahtevek za izpraznitev 
teh poslovnih prostorov, a sod­
ba še ni pravnomočna. Hkrati 
sta podjetje Tise d. o. o in Ja­nez Arhar 2016 proti Občini vložila tožbo za ugotovitev obstoja solastnine, a tudi ta še nima epiloga. V daljši razpravi smo slišali nekaj podrobnosti ozadja tega spora ter predloge svetnikov o možnih nadaljnjih postopkih. 
Sledila je še ena aktualna točka, namreč obravnava pre­dloga novega odloka o odmeri nadomestila za uporabo stav­bnega zemljišča. Svetnikom ga je predstavil Uroš Košir iz podjetja Locus d.o.o., ki ga je pripravilo. Predlog odpravlja neskladja in vzpostavlja sis­tem, skladen s trenutno veljav­no zakonodajo. V predlogu je predvidena tudi obdavčitev nezazidanih stavbnih zemljišč – lastniki teh do sedaj niso plačevali nadomestila -, kar je zmotilo več svetnikov. Župan je svetnike pozval, naj pripom­be oddajo še pisno, da jih bodo lahko upoštevali pri poprav­kih odloka. 
V nadaljevanju so se svetni­ki seznanili z opredelitvami do pobud za spremembo Prostor­skega plana Občine Ig – o teh bosta potekali tudi v tej šte­vilki Mostiščarja napovedani javna razgrnitev in obravnava. 
Burna razprava se je vnela tudi pri naslednji točki, predlo­gu nove ekonomske cene Vrt­ca Ig, ki so jo obravnavali že na prejšnji seji, tokrat pa sta bili za pojasnila prisotni tudi rav­nateljica in računovodja vrtca. 
Ravnateljica Mateja Janežič je pojasnila, da je višja izra­čunana cena posledica dviga plač zaradi odprave plačilnih anomalij – 51 zaposlenih je 1. julija. letos napredovalo za 2 ali 3 plačne razrede. Po razpra­vi je župan predlagal, da v vrt­cu pripravijo nov izračun in ga svetniki obravnavajo na nas­lednji seji. Svetniki so predlog soglasno podprli. 
Za konec je sledilo glasova­nje in imenovanje predstavni­kov Občine Ig v volilno telo za volitve članov državnega sve­ta RS – z največ glasovi sta bili izbrani svetnici Marija Župec in Martina Kovačič. 


Maja Zupančič 

Na podlagi 50. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08-ZVO 1B, 
108/09, 80/10-ZUPUDPP (106/10 – popr), 43/11-ZKZ-C), Zakona o varstvu okolja 
(Uradni list RS, št. 70/08; ZVO-1B, 108/09) in 6. člena Statuta Občine Ig 
Občina Ig objavlja 


JAVNO NAZNANILO 

o javni razgrnitvi in javni obravnavi dopolnjenega osnutka Odloka o spremembah 
in dopolnitvah prostorskega reda občine Ig (OPN Ig – 4) 

1. 

Občina Ig obvešča javnost, da bo javno razgrnjen dopolnjen osnu­tek sprememb in dopolnitev občinskega prostorskega načrta obči­ne Ig (v nadaljevanju OPN IG – 4), ki se izvaja v skladu s 53. členom Zakona o prostorskem načrtovanju po skrajšanem postopku spre­memb in dopolnitev občinskega prostorskega načrta. 
2. Kraj in čas javne razgrnitve Javna razgrnitev se prične 29. 11. 2017 in bo trajala 15 dni do vključno 15. 12. 2017. Dopolnjen osnutek bo javno razgrnjen na sedežu Občine Ig, Govekarjeva cesta 6, Ig. V času trajanja javne razgrnitve bo gradivo objavljeno v digitalni obliki na spletni strani Občine Ig. 
3. Kraj in čas javne obravnave 
V času javne razgrnitve bo organizirana javna obravnava OPN IG 
– 4, ki bo potekala v sredo, 6. 12. 2017 ob 16. uri, v sejni dvorani Centra Ig, Banija 4 – 3. nadstropje. 
4. Način in rok za dajanje pripomb in mnenj 
V času javne razgrnitve ima zainteresirana javnost pravico dajanja pisnih pripomb in predlogov na dopolnjen osnutek OPN IG – 4. Rok za podajo pripomb in predlogov poteče zadnji dan javne razgrnitve. Pripombe in predlogi se lahko vpišejo v knjigo pripomb na kraju javne razgrnitve ali pošljejo na naslov: Občina Ig, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig ali na elektronski naslov info@obcina-ig.si. Pri-

Režijski obrat 
Zbirni center – zimski delovni čas 
Zbirni center Matena bo od oktobra do 
predvidoma maja odprt ob sredah 
od 9.00 do 13.00 ter od 14.00 do 17.00 

(če je ta dan praznik, bo zbirni center zaprt). 
Dodatne informacije: Občina Ig 
(Uroš Čuden, tel.: 01/280-23-12) 



Režijski obrat 
Vodovod, kanalizacija – 24-urna dežurna služba: 
041/408-407 

Stanje vodomernega števca lahko sporočite: 
- po telefonu: 01/2802-314 - po elektronski pošti: rezijski.obrat@obcina-ig.si - prek elektronskega obrazca, ki ga najdete na 
www.obcina-ig.si 
pombe se lahko podajo tudi pisno na javni obravnavi. Posebej opozarjamo, da javna razgrnitev ni namenjena podaji novih pobud z namenom spremembe namenske rabe v stavbna zemljišča ali obratno, pač pa le podaji pripomb in predlogov na rešitve, ki so javno razgrnjene. Občina bo proučila vse pravočasno prejete pri­pombe, predloge in mnenja, do njih zavzela stališča in jih objavila na spletni strani občine. 
5. Vsebina sprememb OPN IG – 4 
Spremembe in dopolnitve obsegajo spremembe načina urejanja iz OPPN v PRO z natančnejšimi pogoji glede posegov za enote urejanja prostora z oznako IG06-3, IG06-4, IG06-5, IG06-6, IG06-10 – območ­je ZPKZ (Zapori Ig) in IG16-2 – rekonstrukcija koliščarske naselbi­ne. Dodan je tudi nov člen za interpretacijo natančnosti mej zaradi nenehnega spreminjanja zemljiško katastrskega prikaza. 
6. 

To naznanilo se objavi na spletni strani Občine Ig in na krajevno običajen način v časopisu Mostiščar. O vsebini pa se občane Ob­čine Ig obvesti tudi na oglasni deski na sedežu Občine Ig. 
Številka: 3504-0001/2017 Župan Občine Ig Datum: 7. 11. 2017 Janez Cimperman l. r. 



Bodi previden 


Začela se je preventivna akcija Javne agencije RS za varnost prometa Bodi previden. V okviru te je občinski SPV 4. oktobra z osnovnošolci pred Centrom Ig, Občino Ig in OŠ Ig opozarjal o tem, kako pomembno je, da najprej sami naredimo nekaj, da smo na svojih poteh varni. 
Poudarjali smo, da je pomembno biti oblečen v svetla obla­čila ter v mraku in temi nositi odsevne predmete, ki sporočajo vsem drugim, da se gibljemo ob cestišču. Ob tem smo mimo­idočim delili publikacije in odsevna telesa. 
Bodimo v teh jesenskih dneh, ki prihajajo, pozorni, da bomo vidni in s tem previdni. 



Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Ig 
Mostiščar 08 | November 2017 





Zapotoška jesenska pripovedka 
Na prireditvi 8. Pozdrav jesenskim kmečkim opravilom v mesecu oktobru je Društvo Zapotok pripravilo nekaj novih jesenskih zgodb o odličnosti, razvedrilu in vztrajnosti. Nekaj majhnih stvari, ki so v sodelovanju s člani Društva Zapotok, z gostujočimi društvi in posamezniki obiskovalcem prireditve dale kar največ. S prikazom nekaterih jesenskih kmečkih opravil in ročnih del ter ob prepevanju pesmi so pozdravili jesen. Dokazali so, da v dobri družbi čas ni 
izgubljen. 



Prikaz izdelave zobotrebcev 

Jesen z obiljem sadov 
Čeprav jeseni marsikoga popade otožnost, ki se kot jut­ranja meglica zavleče v kosti vse tja do divjih decembrskih dni, pa je jesen vendarle naj­lepši letni čas. Prihaja v svojih žarečih odtenkih in z obiljem sadov. Z vonjem po pečenem kostanju in krompirju nazna­nja, da se poletje počasi pos­lavlja. Narava z ugašanjem in leganjem k počitku enako poskuša povedati tudi nam. Kmalu ne bo več dela na po­lju in vrtu, dolgi večeri bodo vabili k druženju s seboj, z dobro knjigo, ki že dolgo čaka, ali pa s prijatelji, ki se že celo večnost niso srečali. Jesenska prireditev je bila kot nalašč, da je večer postal družaben in živahen. Malo starejši so obu­dili spomine, kaj vse se je vča­sih delalo na kmetih. Mlajši so spoznali nekatera jesenska kmečka opravila in običaje, saj je to naša kulturna dedišči­na, ki ne sme v pozabo. Člani Društva Zapotok so prikazali ličkanje koruze, prešanje ja­bolk in stiskanje v jabolčni sok, peko kostanja in krompir­ja v žerjavici. 


Mojstri ne padajo z dreves 
Stare ljudske obrti in obi­čaje ohranjata in gojita tudi društvi iz sosednje občine, Društvo za ohranjanje dediš­čine Gradež in Društvo pode­želskih žena Velike Lašče, ki smo ju povabili v goste. Da mojstri ne padajo z dreves, so se obiskovalci lahko prepričali z ogledom izdelave zobotreb­cev, pletenja predpražnikov iz ličkanja, pletenja košar in pre­denja na kolovratu. Teh starih ljudskih obrti skoraj ne vidimo več. Katera lešča se najbolje kolje, kako vlažno mora biti ličkanje, da se kita za pred­pražnik dobro splete, in kako se naredijo vitre za košare, so obiskovalcem razlagali člani Društva za ohranjanje dediš­čine Gradež. Na njihovi stoj­nici so se obiskovalci lahko še posladkali s suhim sadjem iz lastne sušilnice, z domačo marmelado, s kompoti in li­kerji. 
Takole se pripravijo vitre. 

Šopki vseh vrst in barv 
Košček znanja iz preteklo­sti, ki se je prenašalo iz roda v rod in ima bogato tradicijo, je bilo izdelovanje rož iz krep papirja. Gospodinje so rade okrasile domove, rože iz pa­pirja so bile trajnejše od dru­gega okrasja. Krep papir se je takrat dalo dobiti. Iz njega so izdelovali poročne šopke, kra­sili so kapelice in bogke. To staro veščino so obiskovalcem demonstrirale članice Društva podeželskih žena Velike Laš­če. Ne tako trajne šopke pa so izdelovali tudi iz barvitih jesenskih listov. Kot zviti špa­geti so bili listi vinske trte, javorjev in drugih dreves, ki so jih članice društva povile v čudovite šopke. 

Jesenske lepotice na razstavi 
Pravo razkošje buč so si obiskovalci lahko ogledali na razstavi največjega pridelo­valca buč v Občini Ig Matja­ža Zupana. Vsako jesen buče najrazličnejših sort privabljajo številne poglede, ki jih Matjaž postavi na ogled v okolici svo­jega doma in na različnih raz­stavah. Kot je povedal, je bilo letos za buče prevroče, a kljub temu jih je nekaj pridelal. Po­dolgovate, okrogle, oranžne, jedilne, okrasne, zavite so bile prava paša za oči. Jesenske lepotice so gotovo koga nav­dihnile, da bo naslednje leto kakšno posadil in vzgojil na svojem vrtu. 

Brez setve ni žetve 
Med ponudniki jesenskih pridelkov je bila na prireditvi tudi kmetija Škerjanec. Zakon-


Nastajajo rožice vseh barv. 
ca Škerjanec vodita ekološko hribovsko kmetijo v Kladi nad Igom. Pravita, da brez muke ni moke in brez setve ni žetve. Vsi njuni izdelki so ekološko certificirani. 


Naravi nasproti – sreča na poti 
Na stojnici Društva Zapo­tok, ki je bila letos na novo slo­vesno oblečena v vezen prt, so članice društva obiskovalcem nudile izdelke za zdravo živ­ljenje, kot so med, čaje zapo­toških travnikov, doma pride­lano korenje ter razna mazila in tinkture. Nasvete za zdravo življenje je obiskovalcem deli-la teta Pehta. Ponudbo so do­polnjevali tudi pleteni volneni šali in kape, tekstilne vrečke za hrambo živil in posteljni­na. Slike posušenega cvetja so krasile stojnico, pozneje pa 
T
uristično društvo Kure­šček letos obeležuje 20. obletnico svojega delo­vanja. Za nami so najstniška in mladostna leta. Zrasli smo v društvo z dobro tradicijo, veliko ugleda in prepoznav­nosti v ožjem in širšem okolju. Nadaljujemo izvajanje tradi­cionalnih projektov in seveda iz leta v leto dodajamo nove. Sekcije, mladinska, pohodni­ška, vsakoletna tekmovanja v kulinariki, festival Kurešček, udeležba na sejmu Alpe-Adria, na Ižanskem in Ljubljanskem pustnem karnevalu, na vsako­letni čistilni akciji, sodelova­domove obiskovalcev. Članice društva se udeležujejo raznih delavnic in se ob ponedeljkih dobivajo tudi v RTC-ju, kjer ob čajčku in klepetu nastajajo lič­ni in uporabni izdelki. 


Majhen umetnik lahko postane velik 
Pod mentorstvom članic Društva Zapotok so uživali otroci v svojem kotičku. Le­tos so ustvarjali predvsem z lesom in drugimi pripomočki iz narave. Na lesene deščice so lepili kamenčke, fižol, koruzo in jesenske liste. Nastajale so unikatne slike cvetov, dreves, buč in drugih jesenskih moti­vov. Na okrogle lesene brezo­ve podstavke so s čopiči pri­čarali ježka, pikapolonico ali čebelico. Otroci so bili tudi le­tos nepogrešljivi del jesenske pripovedke. 
Slike iz posušenega cvetja 

Naravo okusili z brbončicami 
Sobivanje z naravo je naj­višji ideal. Naravo moraš ču­titi, ker tudi ona čuti s teboj. Čutiti jo moraš pod prsti, pod nogami, z brbončicami, z ljud­mi okrog sebe. Če pa je to do­gajanje ujeto v ponev in lonec, toliko bolje. Za veliko ponvijo je bil kot vsako leto tudi letos Tomaž Jeraj iz Društva za pri­znavanje praženega krompir­ja kot samostojne jedi. Da pa krompir ni bila tako samostoj­na jed, se mu je pridružila še enolončnica, kostanj, jabolčni sok in različno pecivo, ki so ga pripravil člani Društva Za­potok. 

Kdor išče razvedrila, mu malo treba je zdravila 
Iz ust in src Mešanega pev­skega zbora KUD Jevnica, ki smo jih po dveh letih ponovno povabili med nas, je prihajal čar petja. Okrog 25 članic in članov se je predstavilo obi­skovalcem, najprej z besedo, potem še s pesmijo, ljudsko, slovensko in tujo. Občinstvo jih je pozdravilo in nagradilo s toplim aplavzom. Članica gle­dališke skupine KUD Mokrc Lilijana Mavec je večer pope­strila še z nekaj recitali iz pe­sniške zbirke Opus jeseni. 
In kot veste, da je stara na­vada železna srajca, se bomo čez leto dni spet srečali in si pripovedovali.



 Darja Mlakar, Društvo Zapotok 





20 let Turističnega društva Kurešček

nje z drugimi društvi, priprava in izdaja turističnih zloženk … so le del naših aktivnosti, ki pomembno prispevajo k raz­voju turizma v naši občini. 
V preteklosti smo tako v hribovskih vaseh kot na Igu organizirali nabiranje gob, razstavo gob in pripravo jedi iz gob. Organizirali smo bolšje sejme, na katerih so predvsem otroci sodelovali s prodajo ali izmenjavo knjig in igrač, se zabavali ter uživali v zabavi in igri. 
Posebej smo veseli dob­rega sodelovanja z vaškimi skupnostmi in z vsemi društvi v občini: Društvom Zapotok, Kulturnim društvom Mokrc, Društvom Odmev Mokrca, TD Krim, KK Krim, Društvom Fran Govekar Ig in drugimi. Vsa leta društvo zgledno so­deluje z Občino Ig ter se tudi z njeno pomočjo vse bolj razvija. Čedalje bolj smo prepoznavni v naši občini in širše. Sode­lujemo z društvi iz Dragonje, Škofij, Kočevja … Nastopali smo tudi na TV Slovenija v od­daji Dobro jutro. 
TD Kurešček ob svoji 20-le­tnici delovanja pripravlja slav­nostni sestanek predvidoma decembra letošnjega leta. 
Nanj vabimo vse nekdanje in sedanje člane, vse prijatelje društva, ki bi si želeli postati člani društva! Pripravljamo tudi izdajo zbornika o našem delovanju. Vabimo vse, ki poznajo delo društva in bi že­leli prispevati svoj prispevek k razvoju turizma v občini, da nas kontaktirajo (www.td­kurescek.si). 

Momir Maksimovič, predsednik TD Kurešček 



Z gobami bogata jesen 

Velika razstava gob in bolšji sejem na Golem 
Člani Gobarsko mikolo­škega društva Ig so tudi letos presenetili – 5. in 6. oktobra so zavihali rokave, prijeli go­barski pribor in se veselo po­dali v prelepe gozdove letos posebej bogate z gobami. Ni jim bilo mar za čas in prevo­žene kilometre do Litije, Vo­dic, Ivančne Gorice, Velikih Lašč in naših prelepih hribov Kureščka, Mokrca in Krima. Veselo so se vrnili iz narave z različnimi gobami, nabranimi po gobarskem kodeksu. Že v petek popoldne je ekipa pod vodstvom vrhunskih strokov­njakov determinatorjev Maj­de Ujčič in Staneta Kajzerja začela postavljati razstavo. Določanje gob in njihova raz­vrstitev po rodu sta trajala vse do jutranjih ur. Razstavljenih in določenih je bilo več kot 300 vzorcev različnih gob. Ura je neusmiljeno hitro mi­nevala. V soboto, 7. oktobra ob 7.00, je bila ekipa ponovno v akciji. Pripravila je prostor za kuhanje in vse potrebno za pokušnjo jedi iz gob. Dišalo je po odličnem gobovem golažu, pleskavicah iz gob in palačin­kah z gobami. Člani so hitro postavili mize in klopi za bol­šji sejem in obiskovalce. Raz­stavljalci na sejmu so postavili svoje blago. Postavljenih je bilo devet stojnic. 
Točno ob 9. uri so se odprla vrata dvorane, v kateri je bila razstava, in začeli so prihajati prvi obiskovalci. Zanimanja je bilo veliko. Vse obiskovalce sta spremljali naši strokov­njakinji Majda Ujčič in Marija Medič ter jim nudili strokov­na pojasnila in odgovore na vsa vprašanja. Razstava je bila odprta tudi v nedeljo, 8. okto­bra, do pozno popoldne. Veseli smo, da si je razstavo ogleda­lo več kot tisoč obiskovalcev, to je znak, da je zanimanje za gobe veliko. Imeli smo obiske iz Maribora, Izole, Kranja, Rib-nice, Novega mesta in drugod. Na to smo ponosni. 


Posebna zahvala PGD Golo, da nam vsako leto da na razpo­lago prostor, v katerem gobe zdržijo več dni. Hvala Občini Ig in članom društva, ki so pri­pomogli k našemu uspehu. 


Velika razstava gob na Lavrici 
Gobarsko mikološko dru­štvo Ig je sodelovalo tudi na odprtju trgovskega centra Spar na Igu. Občanom se je predstavilo s ponudbo jedi iz gob, ki so jih pripravili naši člani na prizorišču in jih brez­plačno ponudili občanom. Ve­liko zanimanja je bilo za pri­pravo. Ko je zadišalo po gobah, so vsi prisotni želeli pokušati dobro gobovo juho. 40 litrov juhe je bilo premalo za vse. Sledile so pohvale in zahvale. 
Samo teden pozneje je dru­štvo že drugo leto organiziralo veliko razstavo gob v občini Škofljica v poslovnem centru Spar – Blatnik na Lavrici. Člani društva so v petek, 12. oktobra, nabirali gobe v bližnjih gozdo­vih, v Medvodah, na Golovcu, Jančah, Kureščku in v Velikih Laščah. Ob 18. uri sta zače­la vrhunska poznavalca gob Majda Ujčič in Stane Kajzer s pomočjo članov društva pos­tavljati razstavo, opredeljevati gobe, jih razvrščati po rodovih in jih označevati z identifika­cijskimi karticami. Determi­nacija je trajala do treh zjutraj. 

Ko se je odprla trgovina, se je odprla tudi razstava. Raz­stava je bila strokovno vode­na. Obiskovalci so si lahko ogledali več kot 280 vrst gob, strokovne knjige o gobah in promocijsko gradivo Občine Ig. Naše članice so ponudi­le pokušnjo paštete iz gob in sadje. Obiskovalcev je bilo veliko, prav tako pohval v knji­gi vtisov z željo, da se vidimo naslednje leto. Nekaj obisko­valcev se je včlanilo v društvo. Po zaprtju razstave smo dolo­čene gobe dali GMD Ljubljana za razstavo na sejmu Narava in zdravje, ostale pa vrnili v naravo. 
Hvala Robiju Blatniku, Me­sarstvo Blatnik d. o. o., ki nam je dal prostor za razstavo in pokril del stroškov.


 Gobarsko mikološko društvo Ig 





Spominski pohod na Krim

V 
nedeljo, 8. oktobra 
2017, je v organizaciji 
Območnega odbora Združenja VSO Velike Lašče, Škofljica, Ig in Brezovica po­tekal pohod na Krim v spomin na osamosvojitvene dogodke na Igu in okolici. V maju 1991 se je v učnem centru na Igu začelo usposabljanje TO RS, prva generacija nabornikov Slovenske vojske je nato pri­segla 2. junija 1991. V vojni za Slovenijo je bil na območju Iga sestreljen prvi helikop­ter okupatorske JLA. S stra­ni agresorjev pa so bili dan pozneje, 28. 6. 1991, napadeni radijski oddajniki na Krimu. Pohodniki so se ob prihodu na Krim najprej okrepčali, nato je sledila sveta maša za domovino in v zahvalo za sa­mostojnost Republike Slove­nije. Mašo je daroval ižanski kaplan Simon Virant in v pri­digi spomnil, da smo za domo­vino vsi odgovorni. Po maši je sledil kulturni program, v katerem nas je nagovoril Jože Krašovec. Povedal je, kako sta Župnija Tomišelj in TD Krim postavila obeležje – križ na Kri­mu. Postavljen je bil v spomin na vstop Slovenije v Evropsko unijo ob 10-letnici Občine Ig in ob 100-letnici Župnije To­mišelj. Hkrati pa je spomin na vse, ki so umrli v krim­skih gozdovih v vseh časih. Na kulturni slovesnosti je bila slavnostna govornica, člani­ca glavnega odbora Združe­nja VSO in občinska svetnica Alenka Jeraj. V nagovoru je 


• IZ ŽIVLJENJA STRANK /////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// 


Spominjamo se

Ženski odbor SDS Ig je v nedeljo, 5. novembra 2017, v sklopu projektaŽenskega odbora SDS Spomi­njamo se obiskal nekaj prikri­tih morišč na Ižanskem. Najprej smo obiskali dve morišči v Iškem vintgarju, kjer so komunisti poleti 1942 ubili 43 Romov. V neposredni bliži­ni morišča Romov je tudi mo­rišče invalidov in ranjencev, ki so jih po koncu vojne leta 
1945 pripeljali iz Ljubljane. Ti bi sicer morali končati v brez­nu nekoliko višje na Gornjem Igu, ker pa je voznik kamiona zgrešil pot, so jih pobili kar ob cesti v Iškem vintgarju. Ravno v teh dneh Komisija za prikrita grobišča sondira to območje in so že našli okostja pobitih. 
Nato smo se odpravili pro­ti Gornjemu Igu, ob cesti na Krim, kjer je levo ob Košenici Koščevo brezno, kamor so ko­munisti zmetali domobrance iz taborišča v Šentvidu in tis­te, ki so se prijavili oblastem prve dni junija 1945. V Košče­vi jami je bil, med drugimi, umorjen Jože Beránek, risar samouk. Kot poroča časopis Delo v svojem članku iz leta 2015 o velikem likovnem ta­lentu, ki je končal v breznu, je Jože Beránek »jeseni leta 1944 vstopil v propagandni oddelek Slovenskega domobranstva. Tu je skrbel za ilustracije in spomnila na pomen samo­stojnosti Republike Slovenije in kot pomembno poudarila, da skrbimo za našo domovi­no. Prebrala je tudi eno svojih pesmi, posvečenih domovini. Ob koncu so udeleženci zapeli slovensko himno.



 Območni odbor Združenja VSO Velike Lašče, Škofljica, Ig, Brezovica 
opremo revije Slovensko do­mobranstvo. Zasnoval je tudi vrsto plakatov, ki so vabili fan­te v domobranske vrste«. Zara­di omenjenega angažiranja so mu pred ubojem odrezali obe roki, češ »da ne bo mogel več malati domobranski plakatov«. 
Zatem smo se odpravili na pokopališče na Igu, kjer so na farni plošči zapisana ime­na vseh pobitih z Ižanskega v času revolucionarnega nasi­lja na Slovenskem med drugo svetovno vojno in po njej. V oči najbolj bode ime Lampretova hči z letnico 1938 – kar pome­ni, da so brez milosti in pameti ubijali tudi otroke in ženske. 
Pot nas je vodila na Kureš­ček, kjer smo se udeležili redne nedeljske svete maše, po maši pa smo se odpravili še do mo­rišča v Starih Žagah, kjer so bili 26. julija 1945 pobiti domo­branci, pripeljani iz Škofovih zavodov. 
Na vsakem morišču, ki je od leta 1993 označeno s krščan­skim znamenjem – križem, smo opravili molitev, tomi­šeljski župnik Jože Razinger je opravil blagoslov morišča, Alenka Jeraj je pri vsakem mo­rišču prebrala eno domoljub­no pesem blaženega Lojzeta Grozdeta, ki je na novega leta dan 1943 tudi sam postal žrtev zverinskega mučenja in uboja s strani komunistov na Dolenj­skem, ter pri vsakem morišču oz. obeležju pri morišču priž­gali svečo v spomin na rajne. 
V okviru projekta Spomi­njamo se ŽO SDS vsako leto ob vseh svetih obišče zamol­čana grobišča (oz. morišča) in tako umrlim z molitvijo izkaže pieteto. 
Ženski odbor SDS Ig




 Simona Pavlič 




Občinska revija pevskih zborov

V 
Občini Ig je pevska 
kultura izredno moč­
na, zato že vrsto let pripravljamo občinsko revijo pevskih zborov, na kateri se predstavijo vsi zbori, ki delu­jejo na območju naše občine. Letos je lepa zborovska pesem zvenela v kulturni dvorani na Golem v petek, 13. oktobra. 


Na reviji je letos sodelovalo samo pet zborov, od tega dva z Osnovne šole Ig in trije odra­sli. Zbori Vrtca Ig se nam bodo pridružili ponovno v nasled­njem letu, ostala dva odrasla zbora pa žal letos nista mogla nastopati iz opravičljivih raz­logov. Vsak zbor je zapel tri pesmi (slovensko ljudsko pe­sem, eno umetno pesem slo­venskega avtorja, pesem po lastni izbiri). 
Na začetku je reviji nekaj uvodnih besed namenil župan Janez Cimperman. 
V nadaljevanju pa so se predstavili: Otroški pevski zbor OŠ Ig in Mladinski pev­ski zbor OŠ Ig pod vodstvom Ive Grđan in ob spremljavi Tereze Podlogar. Zbora je v le­tošnjem letu zaradi odsotnosti Ive Grđan vodila Katja Gač­nik. Mešani pevski zbor DU Ig pod vodstvom Klemna Jerin­ca, Borovničke pod vodstvom Nadje Janežič in ob spremljavi Lovra Freliha in ŽPZ Perunike pod vodstvom Kristine Štem­berger. 
Strokovni spremljevalec letošnje revije je bil dirigent in pianist Igor Švara, ki je po končani reviji opravil tudi raz­govore z zborovodji. Povezo­valka programa je bila Nataša Pangerc.

 Marica Zupan, občinska uprava



 Matjaž Zupan 







84. Govekarjev večer

Na 84. Govekarjevem večeru se je s pesniš­kim prvencem Goreč­
ke z borjača predstavila Darin­ka Grmek Štrukelj. O sebi je napisala tole: 
Prismejala sem se na svet 1946, 
ko je mak žarel med zrelo pšenico. 
Kdo sem? 
Sem jaz in ti. 
Sem ona in on. 
Sem vsakdo in nihče. 
Sem veter, ki išče obraz skozi čas. 
Uradno Kraševka, žena, mati 
in upokojena zdravnica, 
ki rada veliko pove, tudi v rimah. 

Pogovor je vodila urednica Zavoda za razvijanje ustvarjal­nosti Ana Porenta in najprej nam je avtorica povedala, kaj sploh je borjač? Veste vi? Na Krasu, od koder Darinka pri­haja, se dvorišču reče borjač. Nanj so Kraševci od nekdaj ponosni. Čeprav so si podob­ni, še zdaleč niso enaki. Ujet je med stanovanjsko hišo, gospo­darskim poslopjem in visokim zidom, na njem pa cvetijo go­rečke, ki jih poznamo pod ime­nom pelargonije. In take so Darinkine pesmi, cvetke, ki ti polepšajo vsak dan. Doživetja, razmišljanja o odnosih in tudi 

o smrti, na poseben, drugačen način. 
Večer je s skladbami, ki jih je zaigrala na klavinovo, obo­gatila Ajda Cebe Podržaj iz Glasbene šole Emil Adamič, ki je v lanskem letu prejela zlato priznanje na mednarodnem klavirskem tekmovanju. 


Darinka Grmek Štrukelj 
UMIK 
Rada sedem pod drevo, 
kjer skozi krošnjo 
se nebo drobi, 
kjer je svetloba 
in je ni, 
kjer ni besed 
in ne laži. 



 Alenka Jeraj 

Noč godbe in nastop GŠ Emil Adamič Ig 


Nastop na koncertu Noč godbe 
V 
petek, 27. oktobra, smo bili priča odličnemu koncertu Noč godbe z gosti iz vse Slovenije. Več kot 250 nastopajočih je navdušilo vse obiskovalce s skladbami za godbo in priredbami, kjer so se združile godbena in na­rodno-zabavna glasba. 
Med nastopajočimi so naj­pomembnejši delež predstav­ljali učenci Glasbene šole Emil Adamič. Veliko učencev je že nekaj let stalnih članov God-be Dobrova - Polhov Gradec. Drugi učenci, ki svoje instru­mentalno znanje še nabirajo, pa so z zborovskim petjem pod vodstvom Natalije Rus in Maje Anžur Kajzer odlično do­polnili program. Med njimi so bili tudi učenci GŠ Emil Ada­mič – enota Ig, ki so svojo eno­to zastopali v barvitih rdečih majicah. 

Prireditev so bogatili izbra­ni gosti: Ansambel Bitenc, Ansambel Petra Finka, An­sambel Vrt, Ansambel Galop, Trio Šubic, Tjaša in Uroš, ple­salca Žiga in Nina, Mladinska folklorna skupina Mengeš, Plesni klub Forma in Horjul­ske mažorete. 
Mladi pevci z Ižanskega so nastopili v rdečih majicah. 
Posebno presenečenje ve­čera je bil Blaž Švab, pevec priljubljenih Modrijanov, s katerim so učenci GŠEA za­peli popularno pesem Ti moja rožica. Sklepni del je zaokro­žila skladba Moja Slovenija v izvedbi pevskega zbora Emil Adamič, Ansambla Stil ter godbe Dobrova -Polhov Gra­dec. 
Prijeten glasbeni dogodek je sklenila pogostitev, ki je združila poslušalce in nasto­pajoče k sproščenemu klepetu ob dobri hrani in pijači. 
Vsem sodelujočim in nji­hovim staršem se iskreno zahvaljujemo. Predstava je dober dokaz, da skupaj zmo­remo več. Želimo si, da bi bili podobni dogodki in skupna glasbena sodelovanja stalna praksa, ob kateri rastejo mladi ižanski glasbeni upi.


 Maja Anžur Kajzer,vodja GŠ Emil Adamič Ig 


Naravoslovni dan 

V 
torek, 26. 9. 2017, smo Hodili smo po učni poti in ozki poti. Kar naenkrat smo zred vrnila po isti poti. Sošolce se učenci šestih razre-reševali učni list, gledali smo zagledali velik hrib. Sledili smo ponovno videli pri koči za dov zbrali pred šolo naravo in kljub dežju se nam smo občutku za smer, dokler gozdarje in se skupaj vrnili na 
namesto v razredih in se z je zdela čarobna. Prišli smo do nismo prišli do doline, ki je le-Ig. Pot je bila mokra in dežev­
dežniki odpravili na gozdno majhnega naselja, skozi kate-žala ob hribu. na, a smo bili zadovoljni, da 
učno pot. Po dolgi in blatni rega smo se samo sprehodili, V dolini je bila zelo blatna smo jo prehodili. 
poti smo prišli do koče za goz-in nato imeli malico, da smo pot, učenci 6. a in dve učiteljici 
darje v Dragi. Razdelili smo se dobili moč za nadaljevanje sta jo dokončali. Druge učite-
Mija Urbas Kotolenko, 
v skupine in na učnem listu dela. Še vedno je deževalo in ljice niso vedele, kako končati 6. c 
odgovorili na nekaj vprašanj. z dežniki smo se sprehajali po pot, zato sta se 6. b in 6. c ra-
Tehniški dan 
V 
sredo, 4. 10. 2017, so za varnosti, učenci 6. b so najprej vanje o odraščanju. Pogovarja­učence šestih razredov izdelovali škatlice, učenci 6. c li smo se o psihičnem razvoju OŠ Ig organizirali teh-pa so najprej prisluhnili pre-med puberteto, o čustvih naj­niški dan. Naš razred je imel davanju o odraščanju. Nato so stnikov in o tem, kako se raz­najprej predavanje o spletni se skupine zamenjale, da smo vija naša pamet. Igrali smo se imeli vse dejavnosti. različne igrice in se pogovar-
Predavanje o spletni var-jali. 
nosti mi je ostalo v spominu, Nazadnje smo izdelova­
ker smo dobili več nasvetov, li škatlico iz papirja oziroma 
kaj narediti, če naletimo na kartona. Najprej smo si narisa­
neprimerne posnetke, kot so li načrt, nato pa z olfa nožem 
pretep, mučenje živali ali kaj škatlico izrezali. Hitrejšim jo 
podobnega, kar ni namenje-je uspelo tudi zlepiti, morajo 
no otrokom. Po koncu me je jo le še okrasiti, kar lahko na­
postalo kar malo strah, ko sem redimo pri tehniki. 
svojo ustvarjalnost. 
pomislila, na kaj vse lahko na-Tehniški dan se mi je zelo 
letimo na omrežjih. vtisnil v spomin, saj smo iz-
Polona Pusar, 6. aPo malici je sledilo preda-vedeli nove stvari in razvijali 
 Barbara Flajnik 



Življenje narave v šoli
Z
avest o naravnih ritmih v veliki prižgali sveče, zunaj je namreč že takšna meri vstopa v naš vsakodnevni tema, da potrebujemo notranjo svetlobo pouk. Že naša stavba stoji v prekra-in tudi toploto. Ta dogodek zaznamujemo snem okolju, imamo pa tudi srečo, da lah-z izdelavo papirnih svetilk in večernim ko redno obiskujemo gozd, kjer se otroci pohodom s svetilkami, kjer med drugim igrajo in imajo na izbiro na kupe 'igrač', pojemo: »Jaz hodim s svojo svetilko / in ki jih s pridom uporabljajo. Hkrati lahko moja svetilka z menoj. / Na nebu svetijo redno opazujejo, kako se narava spremi-zvezde / na zemlji pa svetimo mi …« Ot­nja, kako jesen izgublja moči in se skrije roci z velikim veseljem pričakujejo ta pra­skupaj s številnimi prebivalci gozda … V znik, ko je za mlajše in tudi malce starejše šoli imamo tudi mizice letnih časov, ki jih na preizkušnji pogum … dekoriramo v skladu z dogajanjem v na-V božičnem času pa šolo odpremo za ravi, učitelji z barvnimi kredami ustvar-širšo javnost, priredimo sejem z bogatim jajo tabelne slike, ki odražajo naravne in programom, in praznik, ko se v največji človeške dejavnosti v tem času. Prav tako temi pričakuje sončni obrat, rojstvo svet­skrbimo za primerne pesmi, zgodbe in li-lobe, obeležimo s skupnim druženjem. Če kovne motive, ki otroke učijo zakonitosti imate v soboto, 9. 12., popoldne čas, ste časa, prostora in kulture, v katerih živimo. lepo vabljeni na obisk naše šole! 
Iz teh razlogov priredimo tudi prazno­vanja, ki so kulturni izraz dogajanja narav-
dr. Davorin Peršič, vodja nih sil. Svobodne šole Kurešček
Martinovanje, ko dozori vino, je po­

 Urška Kotnik 
vezano tudi s svetilkami. V tem času so 
Igra v gozdu 

v starih časih v rokodelskih delavnicah 

Dan dejavnosti na Zapotoški učni poti 


Na zeliščnem vrtu pod Kureščkom 

Z 
učenci 9. razredov 
Osnovne šole Milana 
Šuštaršiča iz Ljubljane smo dne 21. 9. 2017 preživeli dan dejavnosti v naravi, na Kureščku. V okviru biodiver­zitete smo imeli dve delavni­ci, in sicer naravni ekosistem 
–
 gozd in umetni ekosistem 

–
 zeliščni vrt. Na terenu smo tudi analizirali izvirsko vodo, s seboj pa smo prinesli tudi vzorce pitne šolske vode, reke in potoka. Ob Zapotoški učni poti smo spoznavali različne vrste dreves in drugih rastlin. Na zeliščnem vrtu smo opazo­vali avtohtona zdravilna zeli­šča. Učencem je bil današnji dan zanimiv in prijeten, pred-


Jesenska pojedina 
Po kostanjih že diši! 
Pet ljudi že v gozd hiti, 
nabrali jurčke in marele, 
slavne pevke bodo pele. 

Vsi vaščani prihiteli 
na pojedino veseli. 
Jedli, pili in plesali, 
da ves teden bodo spali. 

Ko pa sonce vzide, 
konec je in vse odide. 
Tako pojedine je konec. 


Neža Dolšak, 5. b 

vsem pa je pomembno, da so dan preživeli v naravi v pre­lepem okolju in spoznali tudi nekaj novega.

 mag. Nataša Pozderec 
Intihar, Marjeta Škarja in Franc Renko


 Nataša Pozderec Intihar 
V četrtek, 21. 9. 2017, smo se učenci devetih razredov odpravili na Kurešček na teh­nični dan. Ko smo prispeli na cilj, so nas prijazni vodniki postregli s toplim čajem, ki je zelo prijal ob hladnem dopol­dnevu, ter z odličnimi piškoti. Razdelili smo se v skupine in dobili učne liste, ki smo jih 
Pesem o jeseni 
Jesen prihaja in dež nam nagaja. 
Ko veter zapiha, listje zašumi. Drugi dan pa listje že na tleh leži. 
Ko listje zašumi, se pravljica zgodi. 

Kaja Rotar, 5. b 
Jesenska skrivnost 
S tem ko listje rumeni, se življenje spremeni. 
Svoj mir in dušo ti poda ko želi ti lepega. 
Jesen 


Opravili smo analizo vode. 
morali tekom dneva izpolni­ti. Raziskovali smo različne zdravilne in strupene rastline, ki so rasle na zeliščnem vrtu. Okoli vrta so bile razporejene različne točke za razčiščevanje jeter, ledvic, izboljšanje srca in ožilja ter tako naprej. Seveda smo jih vsi preizkusili. Sonce se je prebudilo in na nas vrglo prve žarke, medtem ko je bila Ljubljana še v megli. Nato smo odšli ob potočku navzdol, da bi ugotavljali trdoto vode in vsebino amonijevih, fosfatnih in nitratnih ionov iz različnih vzorcev vode, ki jih je učitelji­ca prinesla z različnih delov reke. Bilo je zelo fino, ker smo lahko delali eksperimente v 
Jesen je dan, ko v šole hitro odhitimo, 
se veselimo in nove sošolce dobimo. 
Učitelje stare nazaj dobimo, 
novih se še bolj veselimo. 
Jeseni padajo listi kar z neba, 

na zemljo padejo in se novih dogodivščin veselijo. 
Taka je jesen. 

Pod zemljo se tudi kaj dogaja. 
Stari dobri krt pripravlja zabavo za tri. Ko sapica zapiha, 
Veseli se, ko bo roke zopet dvignil za v jesen, listje zašumi 
hvalil otroke in proslavljal. in po zraku vse zamegli. 
Rada imam jesen, še posebej takrat, Jeseni tudi kres zagori 
ko opazim, da se stemni, 

in plamen poleti. zato hitro na varno odhitim.    
Kaja Zarnec, 6. c 
To je jesen! 

Matej Šetina, 5. b 

Narava vedno s tabo je, 
ko želiš si in ko ne. 

Skrivnost jeseni vedno je, 
da narava zmaga, človek pa ne. 


Ajda Prašnički, 5. b 
naravi. Zadnja točka pa je bil gozd, v katerem so nas poduči­li, kako prepoznavati določene drevesne vrste in njihove plo­dove. Izvedeli smo še veliko različnih zanimivih reči, na primer legendo o Marijinem kamnu, ki smo ga videli na lastne oči, in drevesu, katere­ga plodove so včasih uporab­ljali za moko. Domov smo se vrnili polni novih informacij in znanja. Naužili smo se son­ca in zadihali svež zrak iz nara­ve. Bilo je super. 

Anja in Špela, 9. b OŠ Milana Šuštaršiča 
Listje se poslavlja 
Listje se poslavlja, 
trava rumeni in 
vse po tleh že šumi. 
Vsa drevesa so že gola 
in listje pada z njih. 

Otroci, vabljeni na prireditve v Knjižnico Ig: 

Ura pravljic
Lonček balonček, slovenska ljudska pravljica
22. november ob 17.00 
Pripoveduje Nataša Uršič. 

Knjižnica Ig Banija 4, 1292 Ig, 


Kaj očka in mamica delata v službi?

Z
gornje vprašanje je bilo pogosto slišano izza vrtčevskih vrat skupin Mucki in Žabice. Na začetku leta smo se tako odločili za naš skupni projekt Poklici na­ših staršev. Nekateri smo od­govor na to vprašanje poznali, spet drugi pa smo bili doma še malo radovedni in poiskali odgovor. 
Tako smo v oktobru spoz­nali tri zelo zanimive poklice: gasilec, policist in strojevod­ja. Prvi je bil na vrsti poklic gasilca. Z avtobusom smo se odpeljali do Gasilske brigade Ljubljana. Tam nas je sprejel gasilec in nam za začetek po­kazal filmček o svojem pokli­cu. Nato smo odšli v garažo, kjer smo z velikimi debelimi očmi in odprtimi usti spozna­vali njihova vozila in gasilca v akciji, za piko na i pa smo se z gasilskim vozilom tudi peljali. 
Ura pravljic 
Zgodbici Medenjaček in 

Snežinke z napako
6. december ob 17.00 
Pripoveduje Nataša Uršič. 


Seveda pa nismo želeli oditi, ne da bi v rokah držali pravo gasilsko cev in z njo tudi špri­cali. Komaj smo lahko strnili vse misli, že je prišel teden, rezerviran za poklic policista. Pred naš vrtec se je pripeljal pravi policijski avto, z njim pa seveda tudi trije policisti. Razkazali so nam svojo opre­mo in avto. Ko smo potešili vso svojo radovednost, se za nas raziskovanje tega pokli­ca še ni končalo. S policistom smo se preselili v telovadnico, kjer smo z magnetnim prahom sledili odtisom rok. Z enakim navdušenjem smo na koncu meseca sprejeli še poklic stro­jevodje. Z avtobusom smo se odpeljali na Železniško posta­jo Ljubljana. Tam smo vstopili na vlak, ki nas je popeljal vse tja do Kamnika, kjer smo se sprehodili do bližnjega gradu. Med vožnjo smo spoznavali 
Ustvarjalna delavnica za otroke 
s Heleno Crček 

Izdelajmo božično smrečico 
11. december ob 17.00 

Vabljeni na izdelovanje različnih smrečic z bleščicami ali brez. Prijave v knjižnici na 01 308 57 20 ali ig@mklj.si. 



vse poklice na vlaku in žele­zniški postaji. 
Oktober je bil za nas izred­no poučen in predvsem zelo doživljajski mesec. Seveda bi se ob tej priložnosti zahvalili vsem trem očetom Antonu Re­bovu, Mihi Bekanoviču in Lo­vru Lipovšku, ki so si vzeli čas in z nami delili svoje znanje. 

 Skupini Mucki in Žabice 


Na obisku pri gasilcih S policisti in policijskim avtom pred vrtcem 
Prijateljsko druženje na hribčku 


Pred gasilskim domom na Golem Gasilske vaje v vrtcu 
E
noto Hribček je letošnjo jesen zaznamovalo so­delovanje med skupi­nami. Vse štiri skupine, Bibe, Pikapolonice, Polžki in Ježki, smo skupne dejavnosti izvaja­le v tednu otroka, ko so otro­ci vseh štirih skupin potovali od igralnice do igralnice in v vsaki razvijali eno izmed čutil; izdelali drevo prijateljstva; si ogledali lutkovno predstavo Čudežna skleda medu, ki so nam jo zaigrale vzgojiteljice; izvajali različne gibalne nalo­ge; si pripravili jesensko zaba­vo. 
V tretjem tednu oktobra smo skupaj spoznavali gasil­ce – obiskali smo gasilski dom na Golem, v vrtcu pripravili gasilske vaje, spoznavali in preizkušali gasilsko opremo, sodelovali v gasilskem kvizu in teden končali z mini kinom, v katerem smo si ogledali ri­sanko Gasilec Samo. 

Ob vsem tem pa smo si sku­paj ogledali še kamišibaj Muca Copatarica ter se konec okto­bra zabavali ob obisku duhca, uživali v kostanjevem pikni­ku ter se nasmejali ob obisku Tete Jeseni.

 Enota Hribček 


Pestro oktobrsko dogajanje v vrtcu na Golem 
Solzice zamenjali nasmehi

P
rvega septembra so v enoto Mavrica prvič pri­korakale male Kapljice, kar 12 otrok. Na začetku nam sploh ni bilo težko, saj so nam družbo delale mamice in očki. Težje nam je postalo, ko smo ostali sami z vzgojiteljicama. Na začetku smo veliko jokali in se crkljali, nato pa smo zelo hitro ugotovili, kako zabav­no je lahko v vrtcu. Tako smo začeli raziskovati igralnico in dvorišče vrtca. Najbolj smo uživali v vožnji z vozički, ko smo se peljali po Igu do račk. Nekateri smo med vožnjo še 
malo zaspali, da smo lažje preživeli preostali del dneva. Tako so solze v naši skupini že preteklost, saj smo se male solzice spremenile v pogumne Kapljice. Konec meseca v vr­tec že pridemo z nasmehom, ki ostane na naših obrazih vse do prihoda staršev.

 Ana Marija Pajek, 
skupina Kapljice 



Kapljice na sprehodu po barju 
Srečanje turističnih društev

P
od okriljem Turistič­ne zveze Slovenije je 17. oktobra v Kranjski Gori potekalo srečanje turi­stičnih društev z naslovom Biti vedno boljši! Srečanja so se udeležili tudi predstavniki dveh društev, ki v naši občini delujeta na področju turizma – TD Kurešček in Društva Fran Govekar Ig. Zbrane predstav­nike turističnih društev iz vse Slovenije je naprej nagovoril predsednik Turistične zveze Slovenije Peter Misja, sledila so predavanja, na katerih so zbranim predstavili strategijo trajnostne rasti slovenskega turizma 2017-21 – za izhodi­šče so si postavili Slovenijo kot zeleno, aktivno in zdravo destinacijo za petzvezdična doživetja. Po scenariju, v ka­terem se nadaljuje dosedanja 
• ZGODOVINA NAŠIH KRAJEV ///////////////////////////////////////////////////////////////////// 

Škriljanske zgodbe (II.)

V
id Kraljič, ki je danes star 96 let, je otroštvo preživel v Škriljah, zdaj pa živi malce višje, na začetku Golega. Kadar sije sonce, ga boste najbrž opazili ob glavni cesti v njegovem sadovnjaku. Vedno je pripravljen na po­govor o starih časih ali pa o nogometu, saj je njegov vnuk Andraž Kirm nekdanji sloven-ski reprezentant. 
»Leta 1935 sem se šel v Lju­bljano izučit za krojača,« mi pripoveduje. »Tedaj je bila na podeželju kriza, težko je bilo priti do dohodka.« Na vpraša­nje, kako so se tedaj preživljali njegovi starši, pravi: »Podob­no kot drugi prebivalci Škrilj in Golega. Oče in mati sta ime­la nekaj zemlje, šest ali sedem glav živine, to so bili vol, dve kravi in nekaj telet. Vsako leto pa smo zaklali dva prašiča, eden je bil za davke, drugi pa za nas v času božiča in novega leta. Sicer smo čez leto meso jedli samo ob nedeljah, in še takrat ga je bilo zelo malo. 

rast turizma, lahko Slovenija 2021 pričakuje 2,76 mrd. EUR prilivov z naslova turistične dejavnosti, po scenariju po­spešene rasti pa kar 3,7 mrd. EUR. Pripravljen je tudi Ope­rativni načrt kulturnega turiz­ma 2018-20, s katerim želijo trenutno prepoznavnost Slo­venije v tujini kot zelenega srca Evrope in dežele z neokr­njeno naravo na tujih turistič­nih trgih predstaviti tudi kot deželo, polno privlačnih kul­turnih znamenitosti in dogod­kov skozi vse leto. Predavatelj s fakultete za turistične študije je predstavil pomen tradicije pri organizaciji turističnih pri­reditev, izvedeli pa smo tudi, kako se napiše dobro vabilo na prireditev (zanimivost, kot primer dobrega vabila so upo­rabili vabilo na Koliščarski dan). Srečanje se je končalo s 


Maja Zupančič

podelitvijo priznanj TZS. 

 TD Kurešček 

Običajno je bila to govedina iz juhe. Pomemben vir dohod­ka za Škriljane in Golane pa so bila drva, ki so jih, kot moj oče, z volovsko opremo vozili prodajat v Ljubljano. Tisti, ki je imel svoj gozd, je sekal na svojem. Drugi, kot moj oče, ki so bili brez gozda, pa so morali les, preden so ga odpeljali pro­dat, kupiti pri turjaških grofih. Ti so imeli v Želimljah svoje­ga zaposlenega in enega še na Mokrcu, ki je odrejal, kje naj se seka. Sicer je bil ves Mokrc last turjaških grofov in njihovi gozdovi so se raztezali tja do Kočevja.« 
Na vprašanje, kakšna je bila cena lesa, pravi, da se ne spomni. Vendar pa poudari: »Les pod cesto je bil cenejši, ker ga je bilo težje tovoriti do ceste. Les nad cesto pa je bil dražji.« Oče je vozil prodajat drva na sejem v Prule. Dobro se tudi spomni, kako je kot 12-letni deček z volom in vo­zom šel z očetom v Ljubljano, kjer sta drva prodajala od vrat do vrat. »Oče je hodil okrog, zvonil in spraševal, ali kdo potrebuje drva. Včasih tudi po ves dan nisva nič prodala. Ko sva tako ves dan prodajala po Ljubljani, je bil zame naj­lepši trenutek malica. Vsak je pojedel pol štruce kruha brez vsega in zame je bilo to nekaj odličnega.« Svojega očeta se spominja z veliko nostalgije, poudari, da je pred svetovno prvo vojno šel s trebuhom za kruhom v ZDA, potem pa se je vrnil ravno v nepravem trenut­ku, saj se je moral boriti na ru­ski fronti in Doberdobu. Sicer je konec 19. in v začetku 20. stoletja – po zbranih podatkih Maje Zupančič – svojo novo priložnost čez lužo iskalo kar okoli 70 Škriljanov. Največ jih je emigriralo v ZDA, v Minne­soto (Ely in Eveleth v okrožju St. Louis) in Ohio (Lorrain), nekaj pa tudi v Kanado. 

V šolo na Golo, kjer pove­čana stoji še danes, je hodil do 
6. razreda. »Hodili smo bosi, dokler ni nastopil mraz. Danes pa se otroci v šolo vozijo v av­tomobilih in avtobusih.« Kot otrok pa se je igral z žogo med dvema ognjema. »Druge igra­če kot žoge nismo imeli.« 
Pšenico, proso in ajdo so pridelali doma. Iz njih se je enkrat na teden pekel kruh v krušni peči, in sicer sedem hlebcev, torej za vsak dan v tednu eden. Pozimi pa je po­gosto zmanjkalo pšenice, prosa in ajde, tako da ni bilo kruha, tedaj so otroci lakoto premagovali s suhimi jabol­ki, hruškami in orehi. Včasih pa tudi tega ni bilo in morali so večji del dneva potrpeti, ko jim je krulilo po želodcu. Ko je mami potožil, da je lačen, mu je dejala: »Zažvižgaj si in boš pozabil.« Sicer so za kosilo po­gosto jedli krompir s kolerabo ali svinjsko mastjo, za večerjo pa močnik. Gobe so otroci na­birali in sušili, a so vse nesli prodat v Ljubljano, v neko pro­dajalno ob Trubarjevi. 

Zelo rad pa se spominja te­gale: »Najlepše za tistega, ki je imel god, je bilo, ko mu je mama naredila štruklje iz ore­hov ali iz jajc (brez sladkorja). Tedaj se je praznoval god, in ne rojstni dan.« Za veliko noč se je jedla orehova potica. Za pusta špehovka, v kateri so bili namesto orehov ocvirki. 
Za pusta so se starejši fan­tje preoblekli, tako da so bili eni ženske, drugi pa njihovi partnerji. Običajno so bili tako pustne šeme mož in žena ter še stara dva. Peti je imel harmo­niko in tako so plesali od hiše do hiše. Dobili so predvsem jajca, suho klobaso, kračo, kar so pozneje pojedli v gostilni. 
Sicer sta bila na Golem pred drugo svetovno vojno dve gostilni. V Škriljah pa je bila nasproti gasilskega doma majhna trgovina, kjer so pro­dajali petrolej, vžigalice, slad­kor, olje … O tem več v nasled­njih škriljanskih zgodbah. 

 Mihael Šorl 

Kolišča na Ljubljanskem barju 
V preteklem šolskem letu smo se z veseljem odzvali vabilu Javnega zavoda Krajinski park Ljubljansko barje in se priključili programu mentorstva – Kolišča. Potekal je od januarja 2017 
do aprila 2017. 


V 
tem času smo se ude­
ležili uvodne predsta­
vitve dediščine kolišč na Vrhniki, nato pa se je naše delo nadaljevalo v šoli. Učen­ke Ula Anderwald in Lara Co­mino (5. c) ter Eva Grebenc in Polona Pusar (5. a) so pod mentorstvom svojih učite­ljic in z zunanjimi sodelavci iz javnega zavoda pripravile svojo predstavitev kolišč v ob­liki plakata. Predstavile so ga svojim sošolcem in preostalim petošolcem. 
Razstava izdelkov in pla­katov, ki so nastali med pro­gramom, je bila oktobra na ogled v šolski avli v pritličju na Osnovni šoli Ig. 

Ljubljansko barje, ki leži v neposredni bližini Ljubljane, od junija 2011 uvrščamo med enkratno svetovno kulturno dediščino UNESCO. Leta 1875 so v bližini Iga na Ljubljan­skem barju, severno od da­našnjega Iga, pri poglabljanju obcestnega jarka, Resnikove­ga grabna, odkopali vertikal­ne kole, ostanke lončenine in pokostnih ostankov. To se je zgodilo dobrih dvajset let po odkritju kolišč v Švici. Od tak­rat je bilo na več kot 150 kva­dratnih kilometrih barjanskih površin odkritih 40 prazgodo­vinskih koliščarskih naselbin. 
Koliščarji so s prekinitvami vztrajali na Ljubljanskem bar­ju približno 3.000 let. 
Med najbolj imenitne najd­be moramo šteti ostanke lese­nega kolesa, do sedaj najstarej­šega najdenega kolesa z osjo na svetu. Staro je med 5200 in 5150 leti. Poleg kolesa je znan tudi idol z Ljubljanskega barja ali ižanski idol, na katerem je upodobljena tunika z vzorci. Gre pravzaprav za posodo iz žgane gline, oblikovano kot človeško telo z ornamentom, ki predstavlja vezeno obleko. Ogledate si ga lahko v Naro­dnem muzeju Slovenije. 
Pri pisanju tega prispevka ne morem mimo Jalnove po­vesti Bobri, ki me vedno znova prevzame, saj izjemno slikovi­to opisuje življenje mostiščar­jev. Pri pisanju se je pisatelj opiral na arheološke najdbe in svoje poznavanje zgodovine, rastlinstva, živalstva in življe­nja v naravi. Latinski pregovor pravi, da je zgodovina učitelji­ca življenja, zato se nikoli ne nehajmo učiti, raziskovati in ustvarjati.

 Katarina Vinšek, Osnovna šola Ig 


Plakat o koliščarjih Model kolišča Koliščarji – prvi lončarji 
27. državna tekma lovskih psov 

v vodnem delu – CACT 

K
inološka prireditev z res dolgo tradicijo se uspešno nadaljuje. Tudi tokrat v soorganizaciji z Lov­skim kinološkim društvom (LKD) Ljubljana in pod okri­ljem Kinološke zveze Sloveni­je (KZS). 
Kot vedno smo organiza­torji pripravili vse potrebno za nemoten potek tekmovanja in za dobro počutje vseh pova­bljenih in nastopajočih. Petič zapored je bil vodja priprav in prireditve kinolog naše LD Matjaž Gerbec, in tudi tokrat superiorno. 
Prvi jutranji sončni žarki so napovedovali prelep dan. Rav­no prava mera rahlega piša je obetala odlične pogoje za delo psov. Iz 'kuhinje' je že pred osmo omamno dišalo po kavici in drugih dobrotah naših pri­dnih fantov. Po žrebu štartnih številk je prisrčno dobrodošli­co prisotnim zaželel starešina naše LD Marko Vilfan. Pridru­žili so se mu še delegat KZS Bojan Deberšek, strokovni vodja Zvonimir Poznik in vodja sodniškega zbora Ivan Traven. 
Vseh dvajset tekmovalcev se je kmalu za tem porazdeli­lo na tekmovalna mesta, raz­deljena na tri različne zvrsti zahtevanih nalog. Priznani kinološki sodniki Rudi Raku­ša, Ivan Traven in Vladimir Kobal so ocenjevali delo psov pri sledenju izpuščene race v vodi, porasli z ločjem, kako­vost uporabe nosu, šarjenje v vodi, porasli z ločjem brez race, ubogljivost in vodljivost psa, način prinašanja izgublje­ne race iz vode ter odložljivost s strelomirnostjo. 

Pred poldnevom smo si vsi privoščili nekaj malega odmora, da se pogasi žeja in prežene lakota. Vsa pohvala fantom v kuhinji. Tone, To­maž, Aleš, Jani, Marjan in os-tali so se tudi letos resnično izkazali, kot tudi naš Nejc pri avtomatski obdelavi podatkov. Da je bila organizacija res na visoki ravni, priča dejstvo, da smo kljub dvajsetim tekmo­valnim tandemom tekmovanje končali še prej kot lani. Sledili so končni izračuni in svečana podelitev. Vsak nastopajoči je prejel plaketo in vrečko s spo­minskim darilom, prvi trije, tako posamezniki kot ekipe, pa seveda tudi pokale in prak­tične nagrade. 
Tretje mesto je v ekipni konkurenci zasedla ekipa LKD Ptuj v sestavi Anton Vuzem, Branko Valentan in Aleksan­der Koser (170 točk). Drugo mesto je pripadlo ekipi LKD Gorica, za katero so tekmovali Darko Miklavčič, Darjo Spačal in Marjan Rijavec (241 točk). Ekipni prvaki pa so postali čla­ni LKD Posavje, Aljoša Šoba, Alina Vilma Šoba ter Vinko Božič (247 točk). V posamezni konkurenci pa so bile uvrsti­tve naslednje. V konkurenci ostalih pasem je tretje mesto osvojil Alojz Markelc – Mr. Or-son (špringer španjel), drugi je bil Franc Krnjak – Flashway Eden (labradorec). Zmagala sta Matej Hunjadi in labrador­ka Aja Boltvinska. 

V konkurenci ptičarjev je bil bronasti Daniel Majcen – Car Ljutomerski (Nkp), sreb­ro je osvojil Darko Miklavčič 
– Ago Kobalov (Nkp). Ago je prejel tudi CACT-R. 
Zmago in naziv državnega prvaka v vodnem delu pa sta letos osvojila vodnik Anton Vuzem in nemški kratkodlaki ptičar Amor, kralj lova. Njuno delo je bilo vrhunsko izvedeno. Amor je prejel tudi CACT, nje­gov vodnik pa za leto dni veliki prehodni pokal Občine Ig. 
»Tekma je potekala v lepem kinološkem vzdušju. Organi­zacija je bila na najvišji ravni, kar je zasluga organizatorjev LD Ig, za kar jih posebej po­hvalimo.« To je stavek, ki sem ga povzel iz sodniškega poro­čila. Mislim, da pove vse! 
Tudi tokrat se seveda iz vsega srca zahvaljujemo spon­zorjem, donatorjem in vsem, ki ste nam kakorkoli prisko­čili na pomoč pri organizaciji prireditve. Hvala Marjanu Li­karju za odstopljen reklamni prostor na spletu in prekrasno posnet film ter fotografoma Tanji Klari Kovačič in Vitalu Šuligoju za prečudovite foto­grafije. 
Dobrodošli na prihodnji DTVD 2018! (Še malo pa bo jubilejna. Juhu!!!)

 Jani Šivc, Lovska družina Ig 



Javna razpisa za kmetovalce in lastnike gozdov 

Pomoč za zagon dejavnosti, namenjene razvoju majhnih kmetij 
Oktobra je Ministrstvo za kmetijstvo objavilo javni razpis za ohranjanje in razvoj majhnih kmetij, izboljšanje konkurenč­nosti majhnih kmetij, izbolj­šanje potenciala za pridelavo, predelavo oziroma trženje kme­tijskih proizvodov in povečanje produktivnosti ter ekonom­ske in okoljske učinkovitosti majhnih kmetij ter prispevanje k ohranjanju poseljenosti na podeželju, ohranjanju značilne kmetijske krajine, preprečeva­nju zaraščenosti in ohranjanju biotske raznovrstnosti. Predmet podpore je dodelitev nepovratnih sredstev majhnim kmetijam, katerih kmetijska zemljišča pretežno ležijo na OMD z namenom njihovega ohranjanja in razvoja. S pod­ukrepom želijo izboljšati kon­kurenčnost majhnih kmetij, izboljšati potencial za pridela­vo, predelavo oziroma trženje kmetijskih proizvodov in pove­čati produktivnost ter ekonom­sko in okoljsko učinkovitost majhnih kmetij. S podukrepom želijo prispevati tudi k ohranja­nju poseljenosti na podeželju, ohranjanju značilne kmetijske krajine, preprečevanju zaraš­čenosti in ohranjanju biotske raznovrstnosti. 

Upravičenec do podpore v okviru podukrepa je nosilec kmetije, ki je vpisana v RKG. Rok za sprejem ponudb je do 
31. 1. 2018. 
Ureditev gozdne infrastrukture 
Predmet javnega razpisa je podpora za naložbe v gradnjo in rekonstrukcijo gozdnih cest in gozdnih vlak ter pripravo gozdnih vlak. 
V skladu z 99. členom Ured­be so do podpore upravičeni stroški naložb, ki so nastali po oddaji vloge na javni razpis do vložitve zahtevka za izplačilo sredstev. Do podpore so upra­vičeni tudi morebitni splošni stroški, ki so neposredno pove­zani s pripravo in izvedbo na­ložbe ter so nastali po 1. januar­ju 2014 do vložitve zahtevka za izplačilo sredstev. Zadnji mož­ni rok za vložitev zahtevka za izplačilo sredstev je 29. 9. 2020. Podpora je v skladu s 66. čle­nom Uredbe namenjena nalož­bam v gradnjo in rekonstruk­cijo gozdnih cest in gozdnih vlak (v nadaljnjem besedilu: gozdna infrastruktura) ter pri­pravo gozdnih vlak. Podpora se v skladu s 4. členom Uredbe zagotavlja iz podukrepa. 
Podpora za naložbe v infra-
Izbrana kakovost – Slovenija za goveje in 

perutninsko meso

Na podlagi Zakona o kmetijstvu, Zakona o promociji kmetijskih 
in živilskih proizvodov ter Pra­vilnika o postopku priznanja označbe Izbrana kakovost, je Sektorski odbor za meso prip­ravil Specifikacijo za goveje in perutninsko meso, ki jo je Mi­nistrstvo za kmetijstvo, gozdar­stvo in prehrano potrdilo dne 
29. 7. 2016, z izdajo Odločbe o priznanju označbe Izbrana ka­kovost – Slovenija za goveje in perutninsko meso. 
Izbrana kakovost je nacio­nalna shema kakovosti, ki je na­menjena kmetijskim pridelkom oziroma živilom s posebnimi lastnostmi, ki se nanašajo na sestavo, okolju prijazno pride­lavo, kakovost surovin, dobro­bit živali, posebno zdravstveno varstvo živali, način krmljenja, dolžino transportnih poti, pre­delavo, hitrost predelave suro­vin oziroma čim manjšo poznej­šo obdelavo pri skladiščenju in transportu. Meso in mesni pro­izvodi, ki so vključeni v shemo Izbrana kakovost, morajo izpol­njevati nadstandardne kriterije, ki so opredeljeni v Specifikaciji za sveže meso. Goveje in perut­ninsko meso, vključeno v she­mo, bo na embalaži za končnega kupca in na prodajnih mestih označeno z znakom Izbrana ka­kovost – Slovenija. 


Proizvodi, ki so certificirani in označeni z znakom Izbrana kakovost – Slovenija, prinaša­jo potrošnikom zagotovilo in sporočilo, da gre za proizvod s specifičnimi lastnostmi, ki se nanašajo na kakovost, način pridelave in predelave, dobrobit živali, način krmljenja. Je redno kontroliran s strani akreditira­nih kontrolnih organov ter da je v celoti pridelan in predelan v Sloveniji. Certifikat je možno pridobiti individualno ali kot skupina pri akreditirani certifi­cirni hiši. 
Glede na to, da se še vedno pojavljajo vprašanja in je še ve­liko nejasnosti pri rejcih, sem se odločila za kratko pojasnilo in odgovore. Vsak rejec, ki še ni pridobil certifikata, se mora o tem pogovoriti s svojim odku­povalcem, ki mu oddaja živali, saj jih brez njega ne bo mogel oddajati. Vsi tisti rejci, ki ste se prijavili in pridobili certifikat v Kmetijski zadrugi Ig, se vam ni potrebno še enkrat prijavlja­ti za pridobitev certifikata, saj ga že imate in velja za obdobje petih let. Potrebno pa je vsako leto obnavljati krmne obroke, seznam in označitev živali … V dneh, ki so pred nami, ste neka­teri že dobili vabilo, nekateri pa še boste, da se oglasite v naših prostorih, da obnovimo vse pot­rebno za leto 2017. Mnogi spra­šujete, zakaj je vse to potrebno in kaj to pomeni pri odkupni ceni mesa. Certifikat je potreb­no imeti, saj ga zahteva mini­strstvo ali, če želite, država, ki si želi, da bi Slovenci raje kot tuje izdelke kupovali domače slo­venske izdelke iz mesa in mleka ter s tem povečali povpraševa­nje po njem, kar bi posledično pomenilo višjo odkupno ceno. Ali bo namen dosežen, bo jasno po preteku petih let, kolikor je zastavljen projekt. 
S tem namenom se vsem rej­cem pri odkupu živali zaračuna­va 1,20 evra za odraslo žival ali 0,35 evra za teleta, za promocijo strukturo, povezano z razvojem, posodabljanjem ali prilagaja­njem kmetijstva in gozdarstva, in sicer iz operacije ureditev gozdne infrastrukture (v na­daljnjem besedilu: operacija). V skladu s 67. členom Uredbe je upravičenec do podpore iz te operacije: - lastnik gozda, v katerem se 
izvede naložba v gozdno in­frastrukturo; 
- 	lastnik gozda, ki ima prido­bljeno soglasje lastnikov ze­mljišč, na katerih se izvede naložba v gozdno infrastruk­turo. Rok za sprejem ponudb je do 
10. 1. 2018. 
Več o obeh razpisih si lah­ko preberete na spletni strani www.mkgp.gov.si. 

Andreja Zdravje, občinska uprava 

reklam, ki ozaveščajo kupce o domačem slovenskem mesu. 
V sosednji Avstriji boste tež­ko videli, da bi Avstrijec pose-gel po slovenskem ali katerem koli tujem izdelku, če ima na voljo avstrijskega. Sledimo jim tudi mi. Verjemimo v to, da ima­mo Slovenci zelo kakovostno meso in mleko, ki je iskano v tu­jini. Morda so izdelki malenkost dražji kot tuji, a kadar boste v dilemi, ali kupiti meso ali mleko domačega ali tujega proizvajal­ca, se spomnite na slovenskega kmeta, morda na soseda ali so­rodnika, ki pridno obdeluje in se trudi na slovenskih njivah in travnikih, ki niso ne po velikos­ti ne po geografskih danostih podobni tistim na Poljskem ali Madžarskem ali kje drugje po svetu, in s tem ohranja našo de­želo lepo in urejeno. 
Na voljo smo vam v na­ših prostorih na Gasilski ulici 10 in na telefonskih števil­kah 051/441-148 (Helena) in 041/730-184 (Bojan). 

Helena Žučko, KZ Ig 

Odšla je s. Fulgencija (Jožefa Kramar) 

J
ožefa Kramar se je ro­dila 1. februarja 1918 v Iški vasi. Bila je najmlaj­ši od 18 otrok matere Marije in očeta Jožeta, doma iz Iške vasi. Rodila se je v hiši, ki sta jo oče in mati kupila in nosi danes hišno številko 58. Zara­di skromnih razmer, v katerih so živeli, in številnih bolezni, predvsem pljučnice, ki so pre-tile otrokom, je v družini umr­lo kar 8 otrok. Mama Marija je prav tako zgodaj umrla, ko je bilo hčerki Jožefi tri leta, zato se je ne spominja prav dobro, kot piše v svojih spominih. Obiskovala je šestrazredno šolo. Pri štirinajstih letih je do­bila odpustnico iz šole v Iški vasi, ki stoji še danes. 
Ko je dopolnila 13 let, je bila prisiljena, ker druge ženske ni bilo pri hiši, prevzeti vsa gospodinjska dela; kuhati, prati, molsti krave in vsako leto vzrediti po dva prašiča. Kot piše sama, je bilo to za trinajstletno deklico zelo na­porno. Ko je dopolnila 16 let, so k hiši dobili 'ta mlado', ki je prevzela gospodinjska dela in je nato zelo lepo skrbela za mladoletno Jožefo in ostarele­ga očeta. 

Jožefa je nato nekaj časa preživela v Podkraju pri svoji sestri Nežki, ki ji je pomagala pri šivanju. Sama pa je takrat že čutila, da jo svet vleče na eno stran, Bog pa na drugo. Kako je zaslišala Božji klic in nanj od­govorila, pripoveduje sama: »Leta 1935 je bil v Ljubljani evharistični kongres. Udeležila sem se ga tudi jaz. Takrat sem bila stara 17 let. Na stadionu, kjer je bila ta lepa slovesnost, sem prvikrat videla šolske sestre. Bilo je veliko redovnic, različno so bile oblečene. Jaz sem si jih z zanimanjem ogle­dovala. Pogled pa mi je ostal na šolskih sestrah. Takrat sem sklenila, da bom tako obleko nosila tudi jaz, čeprav nisem vedela, kako se imenujejo te sestre. O kongresu so ljudje še dolgo govorili in jaz sem se od­ločila, da grem v samostan.« 
Nato je odšla v Ljubljano, v Marijanišče – sprejeta je bila 15. februarja 1936, stara 18 let. Najprej so jo poslali na enoletno gospodinjsko šolo v Malo Loko na Dolenjsko, kjer se je skupaj s 30 dekleti učila kuhanja, šivanja ter različnih ročnih spretnosti. Ko je dopol­nila 20 let, je dobila redovno obleko in redovno ime: sestra Fulgencija. 21. julija 1938 je začela enoletni noviciat v Ma­riboru. Po prvih zaobljubah so jo poslali v Srbijo, kjer se je razdajala otrokom v Zeječarju in Zemunu, nato pa bolnikom v bolnišnici v Pančevu. Leta 1957 je končala srednjo medi­cinsko šolo in nato opravljala dela v operacijskem bloku. 
Po upokojitvi leta 1977 je skrbela za bolne sestre v Pančevu in na Brezjah, bila je dvakrat hišna predstojnica, pomagala je na Rabu pri grad­nji samostana in pri hišnih opravilih v bogoslovnem se­menišču v Ljubljani. V samo­stanu Repnje je od leta 1999 skrbela za nego bolnih sester, dokler je to zmogla. 
Sestra Fulgencija je bila ve­sele narave, bila je hudomušna in je z mladostnim žarom sko­raj do konca življenja zvesto izpolnjevala vodilo: Moli in de­laj. Pred leti je povedala: »Sem že v visoki starosti in se vsak večer Bogu zahvaljujem za preživeti dan in za to, da sem še lahko kaj naredila za bliž­njega. Srečna sem v redovnem življenju in se še nikdar nisem pokesala, da sem izbrala re­dovni poklic šolske sestre.« 

S. Fulgencija je umrla v sa­mostanu Repnje v soboto, 21. oktobra, v 100. letu starosti in 80. letu redovnega življe­nja. Od zadnje redovne sestre z Ižanskega so se poslovili v ponedeljek, 23. oktobra, v Vo­dicah nad Ljubljano. 

 Andreja Zdravje 

Namenite del dohodnine župnijski Karitas Ig 
V 
letu 2013 smo s sloven­
sko Karitas začeli akci­
jo zbiranja namenitve dela dohodnine za župnijske Karitas. Tudi v naši župnijski Karitas smo pridobili nekaj dobrotnikov, ki namenjajo del dohodnine za pomoč našim prosilcem. Z akcijo nadaljuje­mo in vabimo vse, ki bi se od­ločili nameniti del dohodnine za našo Karitas, da v ta namen izpolnijo predpisani obrazec. 

Obrazec je na voljo v cerkvi ali župnišču. Za vse dodatne informacije se lahko oglasite v prostorih župnišča Ig vsak drugi petek v mesecu od 17. do 18. ure. Vsem, ki se boste odločili nameniti del dohodni­ne za pomoč ljudem v stiski v naši župnijski Karitas, iskrena hvala. 

Ana Podržaj,tajnica ŽK Ig 


Župnijska Karitas Ig Troštova ulica 12, 1292 Ig 
Uradne ure Karitas Ig 
Župnijska Karitas Ig ima uradne ure vsak drugi petek v 
mesecu od 17. do 18. ure v učilnici župnišča. 
Transakcijski račun župnijske Karitas Ig, na katere­ga lahko prispevate svoj dar za pomoč ljudem v stiski: 
SI56 0209 8026 0579 946 (NLB, d. d.). 

GONG ZVOČNA KOPEL 

nedelja, 26. 11. 2017, ob 18.00 RTC Zapotok 
Izvajalka Maja Kristan, učenka Dona Conreauxa, ki 
nas bo na kopel pripravila z razgibalnimi vajami. S seboj prinesite: podlogo za ležanje, odejo, po želji vodo v steklenici ali kristale, da boste lahko vibraci­jo gongov skozi meditacijo ujeli in jo odnesli s seboj domov. 
Prijave so obvezne, najpozneje do sobote, 25. 11. 2017, na GSM 041/612 891 Maji ali 041/222 312 Darji. 
Primerno za vse starosti in vse nazore! 
Kopel ni nadomestilo za posege tradicionalne medici­ne in zdravilstva, je pa pot uglaševanja s svetom znot­raj in zunaj nas. 

Kopel bo izvedena ob zadostnem številu prijav. 

PROSTOVOLJNI PRISPEVEK Društvo Zapotok, Sekcija za zdravo življenje 


Jesen, čas barv, plodov in počitka

V 
času, ko se narava 
spravlja k počitku in 
se pripravlja na zim­sko spanje, je vedno nekaj pomirjujočega, lepega. Opa­zovanje naravnih ciklov nam daje občutek minevanja časa in nam vzbuja premislek o smiselnosti bivanja. Smo tudi mi spomladi in poleti dosegli, kar smo načrtovali, in bomo zdaj pobirali plodove svojega dela? Delo na sebi je najbolj naporno in zahtevno, saj ni nikogar, ki bi nas preganjal in žugal, razen naše vesti. Zdrav­je vnemar zapravljamo v mla­dosti, da bi ga potem na jesen življenja močno pogrešali. A ni treba, da je tako – Društvo Šola zdravja vas vabi, ne glede na leta in kondicijo, da se jim pridružite pri jutranji vadbi. Svoje skupine ima društvo že po celi Sloveniji in je dovolj, da se ozrete po svoji okolici po oranžni barvi, s katero širijo dobro voljo in optimizem. Vsa­kodnevna jutranja vadba dela čudeže, sploh če ste vztrajni in vam tudi megla, dež in mraz ne morejo do živega. Uspo­sobljene vaditeljice vas bodo spremljale vse leto in vas nav­duševale nad vajami 1.000 gibov, ki jih je zasnoval dr. Nikolay Grishin, in so name­njene raztegovanju, izboljša­nju ravnovesja, razgibavanju sklepov in uživanju v naravi. Vaje se izvajajo zunaj, stoje, v bližini vaših domov, kar je odvisno od števila vaditeljev in članov v vašem kraju. Ne potrebujete nobene dodatne opreme ne dragih pripomočk­ov, dovolj bo udobno in toplo oblačilo ter primerna obutev glede na vremenske razmere. Vsak trenutek je lahko nov za­četek za vas, če se tako odlo­čite in zberete pogum za prvo vadbo, ki nič ne stane, sami pa boste imeli dober občutek, da ste premagali svoj strah in zadrego pred neznanim. Mor­da se niste bili navajeni gibati in telovaditi? Nič za to – v Šoli zdravja ne tekmujejo in se ne preganjajo, vsak izdela vajo po svojih najboljših močeh. Tu sta Zdenka Katkič in tudi Ni­kolay Grishin, ki kljub veliki zasedenosti vedno najdeta čas in energijo, da obiščeta tudi najmanjše kraje v Sloveniji, da organizirata predavanje ali vodeno vadbo in tako širita idejo zdravega načina življe­nja. Vadbe niso plačljive, letna članarina v znesku 20 evrov je namenjena delovanju društva in organizaciji izobraževanj. 

Skupine vaditeljev z raz­ličnih koncev Slovenije imajo tudi svoje himne, ki izražajo občutke, porojene iz druženja v cilju boljšega zdravja in dob­re volje. Darja Bažec je v eni kitici povzela pomen redne vadbe: 
Pridno vadi vsaki dan, 
bodi sebi gospodar, 
hrbtenica, gibek um, 
sklepi zdravi, zdrav razum. 
Najpogostejša bolezen na­šega časa je depresija, ki jo porajajo malodušje, finančna kriza, zaprtost med štiri stene in vera, da nikoli ne bo bolje. 
Seminarji na Golem

V 
okviru seminarjev za 
zdravo, srečno in us­
pešno življenje tudi v novembru sledimo zastav­ljenim ciljem. S predavanji našim krajanom omogočamo dostop do informacij in znanj, ki jih niso bili deležni v šoli, a so lahko zelo pomembni za kakovostno življenje. V naše kraje vabimo predavatelje in učitelje s posebnimi znanji ter organiziramo izobraževanja, primerna za vse generacije, kajti vsi si želimo biti zdravi, srečni in uspešni. 


Tako je v novembru za nami že predavanje mag. Sen­di Lešnjak, ki nam je praktič­no predstavila medicinski pripomoček Oligoscan. To je naprava za ugotavljanje ravni mineralov, toksičnih kovin in oksidativnega stresa v telesu. Sendi je z meritvijo na poseb­nih točkah na dlaneh praktič­no predstavila, kako Oligos­can deluje. Naprava deluje na načelu spektrofotometrije, ki se na področju medicine upo­rablja za raziskave krvi ali tkiv, saj omogoča identifikacijo in detekcijo mnogih organskih in anorganskih spojin. V da­našnjem času nam je to lahko v veliko pomoč pri določanju ustreznega pristopa za povr­nitev ravnovesja v organizmu. Oligoscan prikaže pomanjka­nje ali presežke posameznih mineralov, zazna obremenje­nost in morebitno zastruplje­nost s toksičnimi kovinami ter naredi oceno oksidativnega stresa, ki je lahko vzrok za pre­hitro staranje in številna bole­zenska stanja. 
Minerali so kemijski ele­menti, ki jih najdemo v ze­meljski skorji in jih živi or­ganizmi ne moremo sami proizvesti. Telo jih dobi ne­posredno prek rastlin, ki mi­nerale izčrpajo iz zemlje, ali posredno prek živil živalskega izvora. Del mineralov dobimo tudi s pitjem vode, vendar so v vodi v anorganski obliki in se teže absorbirajo. Ustrezno ravnovesje mineralov v tele­su je zelo delikatno, zato je pri dodajanju potrebno nekaj pre­vidnosti in strokovni pristop. 
Minerali so telesu nujno potrebni, saj služijo kot grad­niki telesa, uravnavajo bazno kislinsko ravnovesje in deluje-Zato je vredno poskusiti in se izviti iz primeža negativnih novic ter poiskati nekaj no­vega in koristnega – društvo Šola zdravja vam je na dosegu rok, zato ne izgubljajte časa. Naslednjo jesen boste tudi sami nabirali sadeže s svojega drevesa, ki bo obrodilo z opti­mizmom in zadovoljstvom nad življenjem. 


Mimi Šegina 

Tudi na Igu imamo skupi­no društva Šola zdravja, ki redno telovadi vsak dan od 
7.30 do 8.00 ure pri gasil­skem domu na Igu razen ob nedeljah in praznikih. Vlju­dno vabljeni! Informacije na 041/329-852. 

Ana Podržaj, vodja skupine ŠZ Ig 

jo kot kofaktorji za presnovne encime. Brez njih praktično ni mogoče usklajeno delovanje med hormoni, živčnimi pre­našalci in ostalimi pomemb­nimi molekulami v telesu. V zadnjih 20 letih nutricionisti ugotavljajo, da so prav minera­li tisti, pri katerih opažajo naj­večja pomanjkanja pri ljudeh. Zagotovo je za to kriva tudi vedno bolj mineralno osiro­mašena hrana zaradi intenziv­nega kmetijstva z dodajanjem mineralnih NPK-gnojil. 
Če smo na eni strani deležni pomanjkanja minera­lov, smo po drugi strani vedno bolj izpostavljeni izredno ško­dljivim težkim kovinam. Hra­na, zdravila, cepiva, amalgam­ske zobne zalivke, voda, zrak, barvila, čistila, izpušni plini in industrija so najpogostejši viri težkih kovin, ki se postopo­ma in dolgotrajno nalagajo v telesu. Kopičijo se v živčevju, možganih in znotraj celic. Telo stežka odstranjuje prevelike zaloge strupov, ki se kopičijo v telesu in povzročajo tako fizič­ne kot duševne obremenitve. 

Posledice kopičenja težkih kovin so bolezni živčnega sis­tema in avtoimunske bolezni, črevesne bolezni, kronična ut­rujenost, neplodnost, avtizem. 
V novembru nas čaka še eno zanimivo predavanje, in sicer bomo znova spoznava­li zdravilne učinke konoplje. S konopljo smo se na naših predavanjih že srečali, vendar smo takrat govorili o indu­strijski konoplji in uporabi v prehranske namene. V sredo, 
22. novembra, bo z nami Jaka Bitenc, pobudnik ideje za sa­mooskrbo s konopljo in borec za zdravje. Prav gotovo ravno pravšnji za naša srečanja. Bo­rec za konopljo, za zdravje, za ljudi, kot se opiše sam, ker se nanj vsakodnevno obračajo hudo bolni z različnimi zdrav­stvenimi težavami. Jaka ni zdravnik in nima zdravstvene izobrazbe, je pa z znanjem o zdravilnih učinkih konoplje pomagal že mnogim. Pri deve­tih je dobil hudo obliko diabe­tesa, ki je posledica cepljenja. Od takrat se bori z boleznijo in z načini, kako omiliti posledi­ce. Prav to ga je pripeljalo do konoplje, za katero pravi, da je sveta rastlina. Pred leti je zbral 
28.000 podpisov Slovenk in Slovencev za samooskrbo s to prepovedano rastlino. Spom­nimo, da je bila konoplja še desetletja nazaj popolnoma le­galna. Pobude je Jaka skupaj s podpisi predložil v parlament, a ta mu takrat ni prisluhnil. Niti njemu niti preostalim več 
Meditacija, odmik, čuječnost

V
si poznamo učinke stresa, učinke različ­nih dram, ki se do­gajajo nam in okoli nas. Vsi iščemo pot do osebnega dob­rega počutja. Redko se lotimo sproščanja z namenom. Naš specifično zastavljen cilj ali naše premišljevanje, obliko­vanje misli nas popelje v spre­menjeno stanje zavesti. To vse se dogaja v našem živčevju. S tako oblikovano vadbo kurimo kalorije, se koncentriramo, se umirjamo, poslušamo glasbo, določene zvoke, zremo v do-ločen predmet, osebo ... Druge oblike so tudi prepustitev toku misli, štetje števil in podobno. Z opisano vajo preidemo v stanje, ko ni potrebna nobe­na tehnika za doseganje tega stanja več. V svoji notranjosti posegamo s pozornostjo na področje zavedanja, da bi vsto­pili v svoje duševne procese. Čeprav občutimo znake ter se zavedamo dogajanja v sebi, operiramo s svojimi mislimi, izkušnjami, ki smo jih naložili v svoj spomin z zaznavami v vsakdanu in tudi iz prejšnjih življenj. Meditacija, torej po­večana zbranost in budnost, nam prinese občutje blaže­nosti, saj se kemijske reakcije v našem telesu razporedijo in odblokirajo različne strukture živčevja, ki skrbijo za pravilno delovanje okostja, kit in mišic, odpravo krčev, težav limfnega in imunskega sistema, krvne­ga obtoka ter s tem povezanih nadlog. Po tej vaji občutimo lahkotnost telesa in ugodje. 

Vaja neobsojajoče zavedanje 
Sedimo v tišini, udobno nameščeni, in se enostavno prepustimo dihanju. Bolj ko se prepuščamo dihanju, bolj se sproščeno prepustimo toku zdravja. Zavestno vdihnemo in občutimo gibanje – dvig navzgor in pri izdihu zavestno občutimo gibanje – spust navzdol. Po nekaj ponovitvah se enostavno prepustimo spontanemu dihanju. 
Nadaljujemo: občutimo no­tranji mir, ki je nastal. Tiho se vprašamo: kaj se dogaja? Ter čakamo in opazujemo … Recimo, da nam trzne desna noga, rečemo si: trznila je desna noga, in tako opisujemo občutenja s čisto kratkimi od­govori. Vrstnemu redu sledi­mo tako, da vedno postavimo vprašanje in nato odgovorimo. Ponavljamo, dokler želimo. Po 20 minutah meditacijo konča­mo tako, da se zahvalimo sebi in svojemu telesu, da nam tako dobro služi in tako malo zah­teva od nas. Pretegnemo se, se ponovno nadihamo in vedro stopimo v svoj delovni dan. Lahko pa tudi v mirno noč. 
Vpliv na zdravje 
Meditacija vpliva na upo­časnitev dihanja, upočasnitev bitja srca, umiritev, zmanjša­nje porabe kisika in dostop kisika v druge dele telesa, stabilizacijo krvnega obtoka, zmanjšajo se dražljaji prek kože, delujemo na simpatični del našega živčevja, o katerem smo že pisali. Vse to vodi do ozdravitvenih mehanizmov obeh možganskih sfer, tako levega kot desnega režnja. S pogosto meditacijo oziroma zavedanjem sebe, posledično svojih dejanj in komunikacije v družbi in okolici ter v druži­ni, vplivamo na sebe v smislu zdravja tako, da zmanjšamo stres, depresivna stanja, gla­vobole, kompulzivne motnje, odvečno jezo, agresivnost, anksioznost. Bolj razumemo sebe in druge. Hitreje in lažje se vključimo v okolje in smo fit, saj se od nas vedno nekaj pričakuje. 
S tem načinom se nauči­mo gledati nase z notranjimi očmi, in to nam spremeni ob­čutek zadovoljstva do te mere, da smo sproščeni in čustveno deset tisočim podpisnikom. A Jaka se ne vda in pravi, da bo vztrajal toliko časa, dokler se ne omogoči samooskrba s konopljo za vse, ki to potre­bujejo ali želijo. Do takrat pa potuje po Sloveniji in predava 
o zdravilnih učinkih konoplje. Tako bo 22. novembra tudi naš gost, in verjamemo, da bomo izvedeli veliko novega in se seznanili z zdravilnimi učin­kovinami, ki jih konoplja za­gotovo ima. 


uravnoteženi, saj se izgubi težnja po tesnobnosti in od­padejo reakcije na zunanje dražljaje, in zato še bolj z lah­koto težimo k samokritičnosti (ne več h kritiziranju drugih). Tako dobimo vstop v posame­zne ravni sebe do čiste zavesti, ne da bi takoj zaspali, kot se na vodenih meditacijah rado zgo­di. Vemo, da stanje pretirane­ga vzburjenja lahko zavestno zmanjšamo in s tem zmanjša­mo emocionalne dražljaje, ki nas držijo pod stresom in po­tiskajo v razne oblike bolezni. 
Vabljeni na delavnico Me­ditacija – promocija zdrav­ja doma in na delovnem mestu. Dogaja se ob torkih ob 18.30 uri v prostorih Osnovne šole Ig v mali telo­vadnici, kjer se postopoma seznanjamo z vsemi opisa­nimi in drugimi tehnikami. 
V prihajajočih dneh bo tak način zavedanja sebe še po­sebno dobrodošel, saj ni le­pšega darila kot veder in na­smejan obraz. Čuječ objem in veselje, ko s srcem objamemo vse okoli sebe. Srečno!

 Tina Sešek, 
vaditeljica in terapevtka, 
041/745-363 


Strokovni izlet gasilskih veterank inveteranov v Šoštanj 

Ogled makete termoelektrarne Šoštanj 
V
sako leto se vprašamo, le kako bi vsaj malo nagradili naše gasil­ske veteranke in veterane, ki tako pridno pomagajo na pri­reditvah, vajah, in za njihove odlične uspehe na tekmoval­nem področju v naši občini ter zunaj nje. Zato je Komisija za veterane predlagala upravne­mu odboru GZ Ig, da omogo­či obisk PGD Šoštanj – mesto in še druge znamenitosti tega kraja. 
V petek, 27. oktobra, smo se ob 8. uri zbrali pred gasilskim domom na Igu. Izleta se je udeležilo 64 veterank in vete­ranov iz različnih društev GZ Ig ter župan Občine Ig Janez Cimperman. 
Najprej smo si ogledali Ve­lenjsko jezero, ki je globoko 95 m in je najgloblje jezero v Sloveniji. Ima tudi zelo lepo urejeno plažo in okolico. 
Iz Velenja smo se zapeljaliv Šoštanj, kjer nas je že čakalpredsednik PGD Šoštanj Kle­men Mežnar in nam postregel s kavico po izbiri. Čas nas je že priganjal in že smo bili v Ter­moelektrarni Šoštanj – TEŠ 6, da si jo ogledamo. Povabili so nas v veliko dvorano, kjer smo si ogledali film o izgradnji in delovanju elektrarne. Napotili smo se v garderobo in vsak je dobil čelado in odsevni jopič. Po skupinah smo šli po raz­ličnih oddelkih, kjer so nam predstavili, kako potuje pre­mog iz rudnika, ki ga kopljejo v globini 450 m in ga transporti­rajo do elektrarne, ga zmeljejo, očistijo in ga vpihavajo v peč, da zagori. Pepel še dodatno obdelajo za različne namene, največ pa ga gre nazaj v opuš­čene rove rudnika. Da smo še bolje spoznali, kako velika je ta elektrarna, so nas z dvigalom odpeljali na razgledno ploščad, ki je na višini 127 m. Od tu je veličasten pogled ne samo na elektrarno, ampak tudi na ce­lotno območje Šoštanja, Vele­nja vse tja proti Pohorju, Uršlji gori (1.699 m) in Smrekovcu 

(1.577 m). Po končanem obisku v elektrarni smo se zahvalili za sprejem in ogled ter jim izroči­li darilo na gasilsko tematiko in Občine Ig. 
Ponovno smo se vrnili v sej­no dvorano gasilskega doma in si ogledali film o delovanju PGD Šoštanj – mesto. Da pa ižanski gasilci nismo kar tako, nas je doletela čast, da nas je prišel pozdravit celo župan občine Šoštanj Darko Menih in nam povedal zgodovino in delovanje občine. Po končani predstavitvi smo ga nagradili z bučnim aplavzom. Da je bilo srečanje še lepše, je prišel na govorniški oder tudi naš žu­pan Janez Cimperman, ki pa je na kratko predstavil našo 
Velenjsko jezero z razglednega stolpa TEŠ 6 
občino. Drug drugemu sta iz­menjala simbolična darila, naš župan pa je povabil Darka Me­niha, naj obišče našo ižansko občino. 
Po srečanju z županom so nas gasilci povabili, da si ogle­damo še njihova vozila in os­talo opremo (od čolna do avto lestve). Ker pa šoštanjski ga­silci dobro vedo, da je žeja bolj huda od domotožja, so pos­krbeli tudi za to. Predsednik ižanskih veteranov Roman Grm se je zahvalil za sprejem, prikaz delovanja društva ter pogostitev. Ura in želodčki so nas priganjali, tako da smo se ustavili še v bližnji gostilni Kajuh na kosilu ter si privezali dušo in telo. 
Našega potovanja po šoš­tanjski občini še ni bilo konec. Odpeljali smo se še v bližino zdravilišča Topolšica, v hišo in muzej, kjer je nemški gene­ral Aleksander Löhr podpisal nemško kapitulacijo. Ta dogo­dek je filmsko prikazan v ome­njenem muzeju in si ga lahko vsakdo ogleda. 
Ob 18. uri smo se vsi sreč­no vrnili na Ig. Obema šofer­jema Jožetu in Mateju smo se zahvalili za varno ter prijetno vožnjo. Vsi starejši člani, ve­teranke in veterani ter tekmo­valne ekipe se zahvaljujemo UO GZ Ig, da so nam omogo­čili tako lepo doživetje z oblju­bo, da bomo še naprej skrbeli za razvoj in napredek ter ugled GZ Ig.

 Jože Krašovec, podpredsednik Komisije za veterane pri GZ Ig 


Mostiščar 08 | November 2017 


Gasilsko tekmovanje na Turjaku in 

Griču za leto 2017 

V
sako leto GZ Velike Lašče, Škofljica in Ig organizirajo gasilsko tekmovanje, vsaka zveza na svojem terenu, ko pride na vrsto. Letos je bilo na Turja­ku in je bilo pomembno, da so se ekipe uvrstile na regijsko tekmovanje, ki je vsako drugo leto, od tu pa na državno, ki je spet vsako drugo leto. Na re­gijsko so se uvrstile vse prve tri ekipe iz vseh disciplin, na državno pa od tu prvi dve pri članih A in B, članicah A in B, ter prve tri pri veterankah in veteranih. 
Mi tekmujemo v ljubljanski regiji 1. Tekmovanja na Turja­ku se je iz našega društva ude­ležilo 8 ekip: pionirke, pionirji, mladinci, člani A, članice A in B, veteranke in veterani. Pote­kalo je v dveh dneh 23. in 24. 9. 2017. Prvi dan smo tekmovali starejši, drugi dan pa mladina. 
Tekmovanje na Turjaku je zapustilo grenak spomin. Ved­no pravim: dokler meri čas ura, je vse dobro, ko pa nastopi človeški faktor … še bolj boleči pa so bili dogodki po tem. Ni­sem imel namena dolivati olja na ogenj na napihnjene teme v prejšnjem Mostiščarju in prek medija obračunavati, rad pa bi povedal, da je bilo na to temo izrečenih preveč grdih, pregr­dih besed, a nič kriv, kriv v toliko, da sem pred 10 leti na­govoril določene ljudi v sosed­njem društvu za ustanovitev ženske desetine. To pa je izpe­ljala naprej že pokojna članica. Našim ekipam vedno rečem: ne podcenjujmo nasprotnika in tega se držimo. Na Turja­ku smo bili 'poskusni zajčki', odstraniti je bilo potrebno konkurenco (eni pravijo: Mi pridemo, vržemo, zmagamo in pokal je naš?), mi ne razmišlja­mo tako. Ko so se nam sodile napake, za katere naj bi bila že zgodovina, so druga društva prisluhnila našim ustnim pri­pombam in so se nato druga­če odzvala na izvedbo vaje. Čez dober teden, na regijskem tekmovanju, pa se je izkazalo, kdo ima prav. Vse te ekipe so močno zaostale za nami. Tudi mi smo samo ljudje in greši­mo, mogoče že naslednjič – priznamo, tisto, kar ni, pa ne priznamo. Mislim, da sem bil dovolj jasen. 

Regijsko tekmovanje, ki je bilo 30. 9. 2017 in so se nanj uvrstili mladinci in pionirke, je bilo v Zbiljah, 1. 10. 2017 pa je bilo na Griču (nasproti Lesnine). Na to pa so se uvr­stile članice B, veteranke in veterani. 
Tekmovanje je bilo lepo organizirano in tudi vreme v teh jesenskih dneh nam je bilo naklonjeno, tako da je bilo možno doseči dobre rezultate in smo tudi jih (če se lahko po­hvalim). Veteranke so v svoji skupini zasedle 2. mesto med 10 nastopajočimi, veterani pa 
3. mesto med 18 nastopajoči­mi. S tema dvema mestoma smo se uvrstili na državno pr­venstvo (veteranke že drugič), ki bo drugo leto, obenem pa je društvo uvrščeno na 3. mesto v regiji za Poljem in Šinkovim Turnom (ocenjenih je bilo 21 društev, ki so dosegli mesta od 
1. do 5.) – to je do zdaj največji uspeh društva. 
Za ta uspeh se moram zah­valiti obema skupinama za dobro vzdušje in sodelovanje, še posebno pa Milki Šturm, ki nam je odstopila prostor na vrtu za vajo, da smo se umak­nili iz križišča na vasi, vodstvu 

Gasilsko tekmovanje 2017

T
udi v letošnjem letu je bilo prostovoljno ga­silsko društvo Matena zelo dejavno na področju ga-silskih tekmovanj. Naši men­torji za mladino so vestno tre­nirali in učili gasilske pionirje in mladince, da bi dosegli čim boljše rezultate na gasilskem tekmovanju, ki je potekalo 24. septembra na Turjaku. Plod pridnega dela mentorjev in pi­onirjev ter mladincev je PGD Matena prineslo zelo dobro uvrstitev na tekmovanju. Mla­dinci so dosegli 1. mesto v GZ Ig ter osvojili prehodni pokal treh gasilskih zvez. Na tek­movanju smo nastopili tudi z dvema ekipama pionirjev. Prva ekipa je letos nastopila prvič in dosegla 4. mesto, dru­ga ekipa pionirjev pa je osvo­jila 1. mesto v GZ Ig in tako že drugič zapored osvojila tudi prehodni pokal treh ga­silskih zvez. Udeležili smo se tudi regijskega tekmovanja na Zbiljah pri Medvodah, kjer so pionirji osvojili 11. mesto. Na­stopalo je 25 ekip, mladinci pa so imeli letos malo smole in so društva, da smo se lahko udele­ževali tekmovanj po Sloveniji in nabirali izkušnje, ter seveda tudi pokalnim zmagovalcem GZS in državnim podprvakom iz Ponove vasi, še posebno pa njihovemu mentorju Dejanu, ki so nam pomagali z nasve­ti. Na njihovo pobudo se je ženska ekipa veterank udele­žila v enem dnevu treh tekmo­vanj: na Gorenjskem (Polje), na Dolenjskem (Bela Cerkev) in v Beli krajini (Petrova vas) in prinesla tudi pokal. Napor­no, uspešno in poučno! 

Hvala vsem za sodelovanje in podporo.

 Srečko Mavec, PGD Golo Boštjan Mavec 

osvojili 25. mesto. 
Tekmovali pa smo tudi sta­rejši, in sicer 23. septembra na Turjaku, kjer je naša ekipa čla­nov B dosegla 4. mesto. 
Vsem sodelujočim bi se rad zahvalil za pridno delo in požrtvovalnost na gasilskih tekmovanjih in vas lepo poz­dravil z gasilskim pozdravom na pomoč. 

 Uroš Demšar, predsednik PGD Matena 

Mostiščar 08 | November 2017 

Mladina PGD Iška vas in 

Tomišelj na Goričkem

Z
a konec uspešne tek­movalne sezone smo se na počitniško soboto, 28. oktobra 2017, odpravili na nagradno ekskurzijo. Že nav­sezgodaj zjutraj smo se z avto­busom odpeljali na Goričko v kraj Grad – čisto v glavo naše kokoške. 
V veselem pričakovanju smo se vozili mimo Maribo­ra in Murske Sobote do kraja Grad, kjer je največji ohranjeni grad v Sloveniji. Žal si ga nis­mo utegnili ogledati, saj smo bili namenjeni v doživljajski park Vulkanija. 
Ko smo prispeli do tja, smo se po društvih razdelili v dve skupini. Prva skupina je šla najprej v doživljajski park, druga pa v geološki muzej. Tam smo si ogledali zbirke različnih kamnin, spoznali lep zelen mineral olivin ter si ogledali, kako so včasih pride-

Vaje starodobnikov

O
bljuba dela dolg. V junijski številki Mo­stiščarja smo se ob obletnici PGD Brest predsta­vili tudi starodobniki društva. Takrat smo si zadali nalogo, da naslednje tekmovanje sta­rodobnikov ne bo minilo brez nas. A prej je bilo potrebno obnoviti cevi in izdelati spoj­ke zanje. Spojke so iz mesinga z navoji in sta jih izdelala To­maž in Marjan Župec iz Iške Loke. Rezervoar za motorno brizgalno pa je iz nerjaveče pločevine izdelal Miro Straži­šar iz Matene. 
Tekmovanje je bilo 7. okto­bra na Škofljici. Udeležilo se ga je 14 društev, eni z ročnimi brizgalnami, drugi z motorni­mi, nekaj z obojimi. To je bila pisana druščina. Ekipa ima sedem ali devet članov, bolje je seveda devet, in vsi morajo garati. Naša ekipa je štela se­dem članov in smo jo sestav­lovali usnje. 

Po poučnem obisku muzeja je sledila menjava skupin in zabava v Doživljajskem par­ku Vulkanija. Kako je nastala zemlja, kako izbruhne vulkan, kaj je lava? Na ta in še mnoga druga vprašanja smo sodobno in zanimivo dobili odgovore prav tam. Spoznali smo del Goričkega, ki so mu pečat pus­tili izbruhi najmlajšega vulka­na na Slovenskem, ki je zad­njič bruhal pred 3 milijoni let. Skozi interaktivne vsebine in 3D-filme nas je popeljal krtek Oli. Spoznali smo značilnosti Zemlje, predvsem svet vulka­nov. Šli smo skozi lavino cev, se ob pomoči izvirne 3D-teh­nike popeljali skozi zgodovino vesolja vse od Velikega poka do izoblikovanja Osončja in Zemlje. Kar prehitro je prišel trenutek, ko smo se nazaj na površje pripeljali z Olijevim 
ljali: Tone Prek, Janez Švigelj, Mitja Nebec, Ivan Tegelj, Šte­fan Bunič, Artur Javoršek in vsestranska Mateja Mahkovec. Starodobna oprema je gloma­zna, težka in trda ter ni ravno primerna za ženske roke. A Mateja je fizično moč nadome­stila s srcem. Po njenih žilah se pretaka gasilska kri. Njen stari oče Jakob Modic je bil med ustanovitelji PGD Brest in več let njegov predsednik, predsednik društva je bil tudi oče Rado, mož Marjan Mahko­vec je bil tajnik, sin Matej je aktualni poveljnik društva. 
Čeprav smo se tekmova­nja udeležili prvič, nismo bili zadnji. Nekaj malenkosti nam je požrlo sekunde, a nič ne po­maga, potrebna je kilometrina. 

 Štefan Bunič, PGD Brest



 Olga Švigelj 




podzemnim vlakcem. 
Skoraj tri ure nepozabnih doživetij je pomenilo, da so bili naši želodčki že kar poš­teno lačni … no, pa tudi na to smo tam – v bližnji restavraciji 
– dobili odgovore. Polni nepo­zabnih vtisov ter bogatejši za nova znanja smo se odpravili proti domu. Nekatere je vožnja tako utrudila, da so čas poto­vanja izkoristili za spanec, spet drugi za iskanje novih prijateljstev … vsem pa nam je skupno, da je za nami res ne­pozaben dan 'na pomoč’! 

 Anja Smolnikar



 Mojca Kučič 




Pohod DU Ig na Krašnji vrh

V 
Sloveniji je kar 1661 planinskih poti v skupni dolžini več kot 9.000 km. V Odboru za šport in pohodništvo Društva upo­kojencev Ig smo se odločili, da eno od teh poti prehodimo upokojenci v čim večjem šte­vilu. V sredo, 27. septembra 2017, se nas je 55 pohodnikov zbralo ob 7. uri zjutraj pred gasilskim domom na Igu. S prijaznim šoferjem Davorjem sva izmenjala nekaj pomemb­nih podatkov glede izleta ter določila smer vožnje, ki je bila proti Metliki. 
Peljali smo se po avtocesti do Novega mesta in naprej do Suhorja. Tu nas je z belo­kranjsko pogačo sprejel in pozdravil predsednik pobra­tenega DU Suhor Janez Vide­tič. Skupaj smo nadaljevali pot čez Bušinjo vas in Brezovico pri Metliki, kjer smo štirikrat prečkali slovensko-hrvaško mejo do Radovice (390 m), kjer smo izstopili iz avtobusa. Pot smo nadaljevali peš slabo uro do planinskega doma na Krašnjem vrhu (526 m). 
Članice in člani DU Suhor so nas toplo sprejeli in nam pripravili več vrst hrane na 


• ŠPORT /////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// 

ŠK Ig ponovno na 3. mestu 
v I. članski ligi zahod 2017

Šahovski klub Ig je letos ponovno nastopal v I. ligi zahod. Liga je po-


Mostiščar 08 | November 2017 

žaru in pijačo iz svojih kleti. Da pa je bilo vzdušje še lepše, je poskrbel Janez, ki se je prid­ružil našemu pevskemu zboru. Petje in vriskanje je odmevalo daleč v dolino. Sam vrh je lepo urejen, velik planinski dom z ležišči, velik parkirni prostor, plesišče, steza za balinanje, plezalne stene, otroška igrala in razgledni stolp s 65 stopni­cami, s katerega se vidi celot­na Bela krajina in še zunaj nje. 
Čas nas je že priganjal, tako da smo se morali posloviti od strežnega osebja in se vrniti v dolino. Z avtobusom smo se zapeljali nazaj v Radovico do Osnovne šole Bistra buča. Pred staro leseno belokranj­sko šolo iz 18. stoletja nas je sprejel strog in pravičen uči­telj s palico v roki. Posedli smo se v stare šolske klopi s tabli­co, kredo in krpico. Vsi ude­leženci smo postali učenci v letih 1957-1958. Na humoristi­čen, zabaven, a poučen način smo spoznali celotno Belo kra­jino, njeno zgodovino, kulturo, nošo idr. Za vsak prekršek je pela palica ali klečanje na ko­ruzi, in to na ganku (zunanji balkon). Na koncu šolske ure je vsak učenec prejel spriče­valo, ki vsebuje oceno iz nas­lednjih predmetov: zgodovino Bele krajine, lepopisje, ročne spretnosti, petja in glasbe ter vedenja. Predno smo zapustili razred, smo vsi vstali, učitelj je rekel: »Za domovino!« Mi pa smo odgovorili: »S Titom nap­rej!« ter zapustili razred. 
V neposredni bližini šole je še manjši naravoslovni muzej, ki smo si ga tudi ogledali. Po ogledu smo se zahvalili uči­telju Jožetu Matkoviču in mu izročili knjigo Krim odmev bo dal, ki je darilo Občine Ig. Prav tako smo se poslovili od Jane­
tekala po ustaljenem načinu tako, da se je igralo 9 dvobo­jev v treh vikendih – od konca septembra do konca oktobra, vsak dan ena igra. Na turnirju je nastopilo 10 članskih ekip 
Končno stanje 
Ekipa  Meč točke  Točke  
1.  ŠK Nova Gorica  15  34,0  
2.  ŠK Trebnje BMP  14  34,5  
3.  ŠK Ig  10  29,0  
4.  ŠK Rimex Ilirska Bistrica  9  28,5  
5.  ŠD Piran  8  26,5  
6.  ŠK Stari Mayr Kranj  8  24,0  
7.  ŠD Domžale  7  25,5  
8.  ŠD Kočevje Inotherm  7  23,0  
9.  ŠD Gorenjka Lesce  7  22,0  
10.  ŠD Posočje  5  22,0  

iz osrednje in zahodne Slove­nije, vsaka ekipa pa je imela šest igralnih desk. Vsi igralni vikendi so potekali v prostorih PGD Komenda v Komendi. 
Konkurenca je bila precej 
ŠK Ig 

za in se mu zahvalili za tako lepo pripravljen in organiziran pohod ter ostale predstavljene znamenitosti na tem delu Bele krajine 
Ob 18. uri nas je šofer Da­vor varno pripeljal domov. V znak zahvale smo ga nagradili z bučnim aplavzom kakor tudi planinskega vodnika Janka Purkata.



 Jože Krašovec, vodja pohoda 

izenačena. Značilnost lige je bila, da večina klubov ni v vsa­kem krogu nastopila z najbolj­šo postavo. Razlogi so seveda to, da igralci niso profesio­nalni in imajo svoje službene oziroma študijske obveznosti. Takšna usoda je doletela tudi ŠK Ig, ki v prvem vikendu v postavi ni imel svojega naj­boljšega šahista Tima Janžlja, zadnji vikend pa nista igrala Lara Janželj, ker je nastopala za žensko državno reprezen­tanco na EP na Kreti, in Samo Rožič, ki je imel študijske ob­veznosti. 
Deska  Rating  Št. točk/odigrane partije  
1. Tim Janželj  2423 2439  5.0/6  
2. Igor Jelen  2379 2366  5.0/9  
3. Domen Hiti  2270 2283  5.0/9  
4. Samo Rožič  2176 2309  2.5/4  
5. Lara Janželj  2164 2220  3.5/6  
6. Adrijan Rožič  2095 2052  3.0/7 
7. Jan Župec  1995  1.0/3  
8. Miha Jelen  1985 2121  3.5/9  
10. Nejc Župec  1863 2003  0.5/1  

Najbolj stabilno so ligo od­igrali šahisti iz Nove Gorice in zmagali, sledi ŠK Trebnje. Z uvrstitvijo na tretje mesto ŠK Ig v letošnji sezoni ni do­segel svojega cilja – uvrstitve v Državno ligo med deset naj­boljših klubov v državi. Seve­da je tretje mesto v tej ligi lep uspeh, ampak cilji naše ekipe so bili višji. 
Najboljši šahist v naši ekipi je bil Tim Janželj, ki je zbral 5 točk iz 6 partij in z doseženim rezultatom prejel medaljo za najboljšega šahista na 1. deski. Igor Jelen je bil z doseženimi 5 točkami iz 9 partij bronasti na 2. deski, Domen Hiti z ena­kim rezultatom bronasti na 3. deski, Lara Janželj pa bronasta na 5. deski. 
Naslednjo sezono bomo po­novno nastopili v I. ligi zahod in se poskušali uvrstiti v dr­žavno ligo.


 Adrijan Rožič,
predsednik ŠK Ig 
V 
začetku tekmovalnega 
obdobja konec sep­
tembra smo se odpra­vili na tekmovanje v Srbijo, v Čoko. Kot je bilo značilno za prejšnja leta, je bilo tudi letos na tekmovanju ogromno tek­movalcev. Prihajali so iz petih držav (Romunija, Madžarska, 

Začetek tekmovalnega obdobja

BiH, Srbija in Slovenija). Sku­paj je nastopilo 37 klubov in 375 tekmovalcev. Iz Slovenije je nastopilo 16 tekmovalcev, od tega pet z Iga. Naser in Ma­lik Batič, Nik Nedelko, Lucijan Jamnik in Ammar Adrovič. Ižanci so osvojili zmago v eki­pnem tekmovanju v borbah, tretje mesto v ekipni kati, po­samezno pa eno drugo mesto in dve tretji. 
Karate-do klub Atom Dom­žale je bil gostitelj drugega pokalnega turnirja SKIF-zve­ze Slovenije za pokal Domžal 2017 v začetku oktobra. Tek­movalci, bilo jih je čez 200, so prihajali iz Italije in Slovenije ter tudi iz različnih karate or­ganizacij. Z Iga se je tekmova­nja udeležilo 11 tekmovalcev, ki so osvojili tri 1. mesta, pet 
2. mest in tri 3. mesta. Skupno je bilo to dovolj za tretje mesto med klubi na tekmovanju. Na prvem mestu so bili Italijani, na drugem domačini iz Dom­žal. 
Tekmovalna pripravljenost raste, vendar je še veliko stva­ri, ki jih je potrebno popraviti in izboljšati. V prihodnje nas čaka še kar nekaj tekem, na ka­terih bomo lahko pokazali svo­jo tekmovalno pripravljenost.

Balinanje v DU Ig v letu 2017

B
alinanje je množična oblika rekrea­cije starejših, predvsem upokojen­cev. Tako je tudi v našem društvu, 




 Matej Kabaj, prof. glavni trener Karate-do kluba Ig Shotokan 

saj redno vadi več kot 45 balinarjev. V poletnih mesecih imamo treninge na ba­linišču pri gasilskem domu na Igu. V zim­skem času pa nekateri balinarji trenirajo na najetih pokritih baliniščih v Ljubljani. Vsako leto pripravimo ženski in moški ba­linarski turnir na balinišču pri gasilskem domu na Igu. Na teh turnirjih tekmujejo tudi ekipe iz drugih društev upokojencev. Vsa društva upokojencev, ki tekmujejo pri nas, povabijo tudi naše ekipe, da se udele­žimo njihovih balinarskih turnirjev. V le­tošnjem letu so se moške ekipe udeležile 5 takih tekmovanj in osvojile pokal za 1. in trikrat pokal za 3. mesto, ženske ekipe pa 8 tekmovanj in osvojile pokal za 2. in pokal za 4. mesto. 
Vsako leto balinarji pripravimo tudi srečanje v čast balinarjem jubilantom za 70, 75, 80 … let. V letošnjem letu smo imeli 8 balinarjev jubilantov, od tega so trije do­polnili 70 let, dva 75 in trije 80 let. 




 Ana Podržaj 

predsednica Odbora za šport in rekreacijo 

 Irena Skubic 

Mostiščar 08 | November 2017 Mostiščar 08 | November 2017 





ČAJI ZA BOLJŠE POČUTJE 
• november 2017 • št. 131, leto 21 • 2,69 € • 
Za eno skodelico odmerimo velik ščep čaja, ga prelijemo z le malo ohlajeno vodo in pu­stimo stati v vodi 4 do 5 minut. Vsebuje ob­čutno več antioksidantov kot zeleni čaj in zelo malo teina, zato se priporoča vsem, ki so nanj občutljivi. Ker polifenoli v tem čaju zelo učinkovito napadajo proste radikale, ki povzročajo staranje kože, njegove izvlečke uporabljajo tudi v kozmetični industriji. 
ANŽU - po plemiški rodbini imenovana nekdanja grofija in kraljestvo v zahodni Franciji, ARHIVOLTA - okrašena čelna stranica in notranja krivina loka v arhitekturi, ISARCO - levi pritok Adiže južno od Bolzana v Italiji, TENO - naslov cesarja na Japonskem 
Mostiščar 08 | November 2017 29 

Majhna ptička priletela, na moje okno se je vsela in mi lepo zapela. 
Moja duša bi še pela, če imela bi moči; okrog je zdaj hodila, žalostne ljudi je obvestila. 
Z AHV AL A, 

da je v 84. letu mirno zaspal naš dragi oči 


TONE PODLIPEC 

Zahvaljujemo se vsem za izrečene besede tolažbe, tople stiske rok, 
darovane maše, cvetje in sveče in da ste ga v tako velikem številu 
pospremili na njegovi zadnji poti.
Iskrena hvala gasilkam in gasilcem PGD Golo in Škrilje, ki ste 
dragega očija ponesli k večnemu počitku.
Zahvala gre tudi govornikom Jožetu Virantu, Štefanu Buniču, 
Srečku Mavcu in Franciju Orhiniju za ganljive poslovilne besede, 
Moškemu pevskemu zboru Ig in pevcem pogrebnega zavoda
Vrhovec za pesmi slovesa, dr. Mariji Štefančič Gašperšič, Občini 
Ig, Gasilski zvezi Ig, DU Ig, župniku Janezu Drnovšku, Rozi 
Virant in pogrebnemu zavodu Vrhovec. 
Iskrena hvala vsem. 

Vsi njegovi 
Vsa toplina tvojega srca in vsa tvoja ljubezen ostajata za vedno z nami. 
Z AHV AL A 


ANGELE ŠPELAK, 

rojene Bolha 
1928-2017 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, znancem, prijateljem za izrečeno sožalje, darovane sveče, cvetje in svete maše. Iskreno se zahvaljujemo tudi zdravnici dr. Mariji Štefančič Gašperšič in vsem ostalim v ZD Ig za vso pomoč, ki smo jo potrebovali. Zahvaljujemo se pogrebnemu zavodu Vrhovec, pevcem Grm, trobentaču, gospodu župniku za opravljen obred ter gospema Joži in Silvi za pripravo vežice. Hvala vsem, ki ste se poslovili od naše drage mame na njeni zadnji poti in ki se je boste spominjali v lepih mislih in molitvi. 
Žalujoči vsi njeni 

Župnijska Karitas Ig Troštova ulica 12, 1292 Ig 
Uradne ure Karitas Ig 

Župnijska Karitas Ig ima uradne ure vsak drugi petek v 
mesecu od 17. do 18. ure v učilnici župnišča. 
Transakcijski račun župnijske Karitas Ig, na katere­ga lahko prispevate svoj dar za pomoč ljudem v stiski: 
SI56 0209 8026 0579 946 (NLB, d. d.). 

• ZAHVALE ///////////////////////////////////// • KOLEDAR PRIREDITEV ///////////////// 

Zdaj bivaš vrh višave jasne, kjer ni mraku, kjer ni noči, 
tam sonce sreče ti ne ugasne, resnice sonce ne stemni. 
(S. Gregorčič) 
Z AHV AL A 

V 52. letu nas je nepričakovano zapustil mož in oče 


ANDREJ 
SUHADOLNIK 

(21. 5. 1965-14. 10. 2017) 
Ob težki izgubi našega dragega Andreja se vsem, ki ste nam ob žalostnih trenutkih stali ob strani, zahvaljujemo za vsak stisk roke, za vse sočutne objeme in vsako iskreno besedo v tolažbo. Iskrena hvala tudi vsem vam, ki ste se z bolečino v srcu udeležili njegove zadnje poti. Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem ter sodelavcem za darovane sveče in izkazano pomoč. Hvala tudi gasilcem PGD Tomišelj in PGD Kamnik pod Krimom za častno stražo in spremstvo na zadnji poti ter predsedniku gasilcev PGD Tomišelj Andreju Kuraltu za poslovilni govor. Hvala gospe Jožici Anzeljc za pripravo mrliške vežice in pogrebni službi Vrhovec. Ohranite ga v lepem spominu. 
Žena Majda ter sinova Žan in Matic 



Ustvarjalna delavnica za odrasle 
ČAROVNIJE IZ STEKLA 

– CUDV DRAGA 
14. december ob 17.00 
Seznanili se bomo z osnovami fuzije stekla. 
Delavnica poteka v CUDV Draga. 


Prijave v knjižnici 
na 01 308 57 20 
ali ig@mklj.si. 



Mostiščar 08 | November 2017