PoStnlna plačana v gotovini.
Izhaja 5. in 20. vsakega meseca.
POŠTAR
Letna naročnina . . Din 24 — Polletna naročnina.	„ «•—
Posamezna številka 1-80
STROKOVNI LIST POŠTNIH NAMEŠČENCEV.
Štev. 2.
V Ljubljani, dne 25. januarja 1929.
1. leto.
f Matko Rdthl.
Dne 17. t. m. nas je za vedno zapustil in se preselil v večnost k. Matko Rtithl, poštni tajnik v pokoju.
Rojen je bil v Ljubljani dne 22. februarja 1876. leta. Pred vojno je služboval kot poštni kontrolor nekaj let v Pulju. Ob izbruhu svetovne vojne so ga poklicali v vojake in tu je do prevrata, čeprav šibkega zdravja, moral izvrševati težko in odgovorno službo voditelja večjega brzojavnega oddelka. Zadnje leto pred upokojitvijo je opravljal službo pri poštnem ravnateljstvu v Ljubljani, in sicer kot referent brzojavnega in telefonskega odseka.
Kdor ga je poznal, ve, da sc je poslovil od nas človek, povsod priljubljen kot mirna, ljubezniva, krotka narava, povsod spoštovan kot odkritosrčen značaj in povsod upoštevan kot mož, ki ni delal samo tega, kar mu je veleval stan, temveč ki je posvečal svoje moči tudi splošni blaginji. Saj je znano, da je bil'simpatični pokojnik dolgo vrsto let pod županovanjem dr. Ivana Tavčarja občinski svetovalec.
Kot mirnega, tihega in neumornega delavca ga bo ohranila v trajnem spominu poštna uprava, pa tudi vsi tisti, katerim je bil pravičen in dober predstojnik, učitelj in vzgojitelj, oziroma iskren kolega. Pokojnemu Matku je bil vedno pri srcu razvoj stroke. On je vedel, kje kaj manjka in kaj je potrebno. Prvo karto poštnih zvez nam je narisal on. Ko je poučeval brzojav in telefon v poštnih tečajih, je takoj uvidel, da manjka učnih pripomočkov in napisal je navodila za telegrafske in telefonske izpite, ki se še danes uporabljajo.
Zapustil je nas, ki smo ga čislali, cenili in ljubili in ki se ga bomo vedno radi spominjali.
Ostavil je pa tudi svojce, katerim izrekamo na tem mestu globoko sožalje.
Izplačilo razlik.
Pravilnik o uporabi prve tranše monopolskega posojila v višini 22 milijonov dolarjev določa, da se 75 milijonov dinarjev porabi za izplačilo razlik, ki gredo državnim uslužbencem po uradniškem zakonu za čas od 1, oktobra 1923 do konca aprila 1924. Razlike se izplačajo vsem aktivnim državnim uslužbencem, vsem upokojencem in pa vdovam in rodbinam umrlih uslužbencev, ako jim seveda gredo in ako jih še niso prejeli. Izplača se pa sedaj vsakemu samo polovica pripadajoče mu razlike, dočim se druga polovica izplača iz druge ali tretje tranše posojila.
Da bi se to izplačilo čimprej izvršilo, je izdal finančni minister v »Službenih Novinah« pod štev. 5/II od 5. januarja t. 1. ukaz, da morajo vsa državna oblastva, ki izplačujejo osebne prejemke (za pošto poštne direkcije), v najkrajšem času, najkesneje pa v 15 dneh po objavi tega odloka, s posredovanjem pristojnih finančnih oblastev (pošta pa s posredovanjem poštnega ministrstva) predložiti generalni direkciji državnega računovodstva in budžeta izkaz vseh uslužben-
cev, ki imajo pravico do izplačila razlike, m sicer z vsemi potrebnimi podatki o višini dolžnega zneska.
Razlika, ki se mora izplačati, se izračuna tako, da se od osnovne in položajne letne plače (pri zvaničnikih in služiteljih pa tudi še od letne stanarine), ki je šla uslužbencu po novem uradniškem zakonu v času od 1. okt. 1923 do 30. aprila 1924, odbije letna plača, ki jo je imel pred 1. oktobrom 1923. Na podlagi te celoletne razlike se izračuna potem razlika za 7 mesecev, samo da se od tega zneska odbijejo še predujmi, ki jih je uslužbenec prejel v januarju, februarju, marcu in aprilu 1924. leta. Od te, na ta način najdene razlike, se torej za sedaj izplača samo polovica.
Aktivnim uslužbencem ni treba za izplačilo razlike delati prijav. Pač pa mora pristojno oblastvo od tistih uslužbencev, za katere nima potrebnih službenih podatkov, zahtevati, da predlože sami polnoveljavne dokaze, in sicer potrdilo o višini plače po starem zakonu, dekret o razvrstitvi po novem zakonu in potrdilo o prejetih predjemih v letu 1924. To bo veljalo posebno za tiste uslužbence, ki do danes niso več v tistem področju, kakor leta 1923/1924 ob času razvrstitve. Za izplačilo se pa morajo prijaviti vsi upokojenci ter vdove in rodbine po umrlih uslužbencih, ki še niso razlike prejeli, in sicer negledc na to, ali so že prej napravili kako prijavo ali ne. Za prijavo je treba izpolniti poseben obrazec, ki se dobi v »Učiteljski tiskarni«. Prijavi je treba priložiti samo overjen prepis potrdila o plači po starem zakonu pred 1, okt. 1923 in pa dekret o razvrstitvi po novem zakonu. Kake prošnje ali kake druge priloge ni treba. Prijava se predloži finančnemu ravnateljstvu, to je prejšnji finančni delegaciji v Ljubljani. Ce se prijava predloži osebno, ni treba, da bi bil prepis potrdila overjen, pač pa je treba prinesti s seboj prepis in izvirnik, tako da uradnik, ki ima s tem posla, prepis lahko overi.
Generalna direkcija državnega računovodstva bo po pre-j jemu spiskov o višini razlik, ki naj se izplačajo, otvorila po-i trebne kredite, na kar bo takoj vsako državno oblastvo v S svojem področju izvršilo izplačilo pri svojih blagajnah.
Organizacija.
Človek je socialno bitje in hoče biti zato organiziran. Že družina nam predočuje nekako organizacijo, ki jo vodi predvsem oče kot starešina, ki vse nadzira in ki gleda, da se godi vsakemu članu te organizacije enako dobro.
Za obstoj in mirni razvoj družine je potrebna harmonija v njej. Oče in mati kot starešini ne smeta nikdar in nikoli zaničevati svojih podrejenih (otrok), temveč morata mednje deliti samo ljubezen in jih vedno in vsepovsod upoštevati kot organske ude, ne pa jih morda smatrati za svoje delavce ali celo hlapce. A če hoče družina napredovati, morajo tudi družinski člani spoštovati svoje starše kot svoje predstojnike.
Ali pa ne vlada enako razmerje v strokovnih organizacijah, ki predstavljajo nekake posamezne družine? Vsaka organizacija naj se razvija samostojno in naj gospodari sama sebi in sama zase.
Ne pozabimo pa tega. Kakor vsaka družina, tako naj tudi vsaka organizacija živi v prijateljskih in dobrih odnoša-
jih s svojimi sorodniki oziroma sorodnimi orjanizacijami. V slučaju potrebe, nesreče ali kake nevarnosti se namreč vedno lahko zaneseš na sorodnika, s katerim živiš v prijateljstvu in pri katerem torej lahko iščeš pomoči in zaslombe.
A boljši je popolnoma tuj človek,’ kakor pa sorodnik, ki bi rad gospodaril v tvojem domu in ki gleda v svoji sebičnosti samo na to, kako bi te izkoristil.
Tak sorodnik je nevaren in z njim mora sorodna družina, ki ščiti svojo samostojnost, člmprej obračunati in če ne gre drugače, pretrgati z njo vse vezi.
Preidimo od te prispodobe do faktične slike, ki se nam v tem pogledu nudi v naši stroki!” Pri nekaterih podeželskih poštah postopajo, kakor vemo, gospodje starešine oziroma predstojniki zelo osorno z nižjimi uslužbenci, in sicer najbrž zato, ker so ostali zvesti svoji organizaciji. Starejše uslužbence, ki imajo že po 28 let službe in so bili 18 let dostavljači. postavljajo, kakor čujemo, kratkomalo na druga mesta in jim odrejajo najnižja začetniška opravila. Nasprotno pa protežirajo uslužbence, ki so se izneverili svoji organizaciji in šli podpirat ono, kateri pripadajo sami. Tako se potem dogaja, da tak favorit, ki je še manj nego dnevničar,. lahko ukazuje starim zvaničnikom in da mu ni treba več ubogati celo svojega starešine. Pripetilo se je baje že to, da je moral že sam starešina opravljati službo za takega izvoljenca.
Tak starešina razdeli kaj rad službo tako, da ubogi uslužbenci, ki niso z njim organizirani, nimajo počitka ne dan ne noč. Naša organizacija je v tej zadevi žc posredovala, a razkačeni starešina se je nato izrazil, da bi uslužbenca, ki se je pritožil in iskal ix>moči pri organizaciji, takoj reduciral, samo če bi zanj izvedel.
To so zelo nezdrave razmere in tako ne sme iti nič več naprej.	Božičev.
Za ali proti poštni šoli.
V Beogradu izhaja pod uredništvom, g. Milana Pavloviča strokovni list »Naša Pošta«. V H. in 12. Številki tega lista je napisal nekdo pod psevdonimom »Predratni« članek o strokovnih šolah. V tem članku se pisec strašno ogreva in peha za dveletno poštno šolo za pripravnike 11. kategorije. Pripomniti moramo, da se list »Naša Pošta« bori, v kolikor je iz dosedanjih člankov razvidno, s pohvalno nepristranost jo za dobrobit poštnih uslužbencev, pa tudi za napredek vse poštne uprave, za kar bomo spodaj podali dokaz.
Clankar se zavzema za dveletno poštno šolo iz dveh razlogov, ki sta materialnega in moralnega značaja. Kakor je znano, je uprava sprejemala za .to šolo kandidate s 6 razredi srednje šole, oziroma kakor člankar še pristavlja: »ili kako to me rodu v ni nadju za potrebno«. Kandidati so morali obiskovati šolo na svoje stroške, kar se zdi člankarju zelo pametno in dobro, češ da država nima nobenih izdatkov za tako šolanje naraščaja. A kar se zdi »Predratnemu« posebno važno, je pa to, da so taki kandidati prisiljeni, da ostanejo v poštni službi, kajti če jim že ni bilo žal stroškov, ki so jih imeli za svoje šolanje, kam naj.gredo z nedovršeno srednjo šolo?
Seveda ni po mnenju člankarja priporočljivo, da se sprejemajo za pripravnike 11. kategorije maturanti, kajti ti veljajo državo ogromne vsote (člankar je izračunal za dve leti 1,800.000 Din), a razen tega lahko pobegnejo, kadar se jim le zazdi, na univerzo.
Naše mnenje glede poštne šole je že zdavnaj precizirano, zato ga ne borno ponovno razlagali.
Hočemo pa ob tej priliki pokazati, kako škodo bi imelo prebivalstvo v večji oddaljenosti od Beograda, zlasti pa mi Slovenci, ako bi se uvedla zopet dveletna poštna šola. Pri nas se itak že močno čuti brezposelnost ljudi s popolno šolsko izobrazbo. Absolventi 6 srednjih šol ali »ili kakd to merodavni nadju za potrebno«, ki bi reflektirali na poštno šolo, bi pa bili ali lenuhi, ki se jim ni hotelo naprej, oziroma slabo nadarjeni učenci, ali pa taki. ki so gmotno slabo situirani in ne mo-
rejo nadaljevati študija. Zato poštna šola s takimi ne bi veliko pridobila, ker bi sprejemala v prvem slučaju duševno manj vreden materijal, v-drugem slučaju pa bi taki siromaki prej izkrvaveli, preden bi dovršili poštno šolo, zlasti še v tako oddaljenem kraju, daleč proč od svojcev, ki bi jim na domačih tleh eventualno lahko kaj pomagali. Zoodilo bi se torej, kakor se je to v prejšnjih letih dogajalo, da Slovenci .sploh ne bi hodili v poštno šolo ali pa v zelo majhnem številu, dočim bi absolventi srednjih šol zastonj iskali najskronmejših službic.
Nočemo nadalje mogoče še razmišljati, kake učne uspehe rodi poštna šola. Eno je pa vendar gotovo, da je absolvent srednje šole zrel za vstop v državne službe ali pa za nadaljevanje študija na univerzi, dočim more absolvent poštne šole stopiti samo v poštno službo. Iz tega sledi, da je njegova splošna izobrazba manjša.
Pa kaj bi, saj neče nihče več poštne šole, kakor samo g. »Predratni«, kar je razvidno že iz tega, da jo je ministrstvo samb odpravilo. In da je nihče ne mara iti da se nihče več ne navdušuje zanjo, dokazuje tudi to, da je »Naša Pošta« v svoji 9. in 10. številki s posebnim veseljem javila, da se je za mesta 40 novih pripravnikov oglasilo kar 400 kandidatov, ki so vsi, kar ponosno dostavlja »Naša Pošta«, dovršili »najmanje veliku maturu«.
Potemtakem omenjeni članek ni zadel v črno. Radi verjamemo, da se g. »Predratnemu« toži po predvojnih razmerah, pomisliti pa moramo, da je od tedaj poteklo petnajst let, da sp se razmere tudi v predvojni Srbiji izpremenile in da je vsaki državni upravi potreben napredek. Poštna uprava je doživela že dovolj neuspehov ravno vsled personalnih razmer. Zato je pa treba samo pozdravljati to, da je v tem pogledu prenehala s polovičarstvom in da sprejema sedaj kandidate s popolno šolsko izobrazbo.	M.
Letna obleka.
Po dolgem boju vodstva Osrednjega društva nižjih poštnih nameščencev se bo vendarle razdelila letna službena obleka, ako ne bodo nastale v zadnjem trenutku kake ovire od strani višje oblasti ali kontrolne oblasti. Znano je, da •je pripravilo poštno ravnateljstvo že meseca oktobra 1. 1. predlog za razdelitev obleke. Predloga pa ni odobrila krajevna kontrola, opirajoč se na zadnji razpis iz leta 1927. Zato se je moralo ravnateljstvo obrniti na ministrstvo, da odloči ono, ali se sme razdeliti letna obleka in po kakih pogojih. Interveniralo je še posebej ravnateljstvo po svojem zastopniku in pa zastopnik organizacije pri merodajnih faktorjih. Uspeh intervencij sicer ni izostal, vendar je rešitev formalno tako sestavljena, da nakazovalcu ne daje zadosti moralne opore. Toda vkljub temu se je odločila krajevna kontrola, da ne bo delala ovir pri izdaji letne obleke. Tako je le verjetno, da bodo prejeli v kratkem letno obleko vsi tisti, ki so jo zadnjič prejeli meseca septembra leta 1926.
To in ono.
Posnemajte! Za tiskovni sklad lista »Poštar« je darovala vesela družba 65 Din. Hvala lepa!
Redukcije. Marsikdo si želi, da bi šel ta grenki kelih mimo njega. Ne želimo sicer nikomur, da bi v teh težkih časih moral zopet s trebuhom za kruhom, ali če je že potrebna temeljita operacija, potem se naj odstranijo predvsem tisti, ki bodo vkljub temu nekako vegetirali in pa tisti, ki nimajo prave legitimacije. Kdo nam bo zameril, ako predlagamo, naj se poštna uprava reši v prvi vrsti vseh tistih poročenih žensk, čijih možje delajo, zaslužijo in so torej kakor drugi možje dolžni skrbeti za družino, in pa, ako še odkritosrčno pripomnimo, da so poročene ženske v poštni službi le nekak balast za ostale tovariše. Nadalje naj se znebi poštna uprava vseh upokojencev dnevničarjev, ki so si pač zaslužili svoj pokoj in pokojnino in ki bi se, ako bi imeli vsaj količkaj socialnega čuta, morali sami umakniti, ne pa da molče požirajo očitke in od-
jedajo kruh mlajšim ljudem, ki so brez njega. Vsekako ]>a ven •s tistimi, ki nimajo potrebne kvalifikacije za našo službo in ki zapirajo pot tistim, ki, jo celo že imajoi oziroma ki bi si jo radi pridobili na legalni podlagi.
Tiskarski škrat. V članku »Edinstvena organizacija?«, ki je bil objavljen v 1. številki, je pokvaril tiskarski škrat besedilo in smisel od četrte vrste naprej, Pravilno je tako-le ... na katerih se je to ali oho društvo osnovalo: a) šolska izobrazba, b) strokovna izobrazba in c) cilj. To so kardinalne točke, rekel bi stebri vsake dobre in na znotraj močne organizacije itd.
-----*------—----------------------------------:---- —
Društvene vesti.
Redni letni občni zbor krajevne skupine nižjih poštnih bi brzojavnih uslužbencev v Celju se bo vršil v nedeljo dne 3. februarja 1929 ob pol 3. uri popoldne v klubovi ^sobi Celjskega doma v Celju S’sledečim dnevnitn redom: 1. čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo predsednika.
3. Poročilo tajnika. 4. Poročilo blagajnika. 5. Poročilo pregledovalcev računov. 6. Volitev novega odbora. 7. Raznoterosti. Ako občni zbor ob določeni uri ne bo sklepčen, se bo vršil pol ure kesneje istotam in z istim dnevnim redom občni zbor neglcdc na števild prisotnih članov. Tovariši poštni in brzojavni nižji uslužbenci Celjskega okrožja se vabijo, da se udeleže občnega zbora v umogobrojnem Številu. Brez posebnih vabil. Odbor.
Vabilo na redni letni občni zbor »Osrednjega društva nižjih poštnih uslužbencev za Slovenijo v Ljubljani«, ki se bo
vršil dne 17. februarja 1929 ob 14. uri v salonu gostilne ptfi Jerneju, Sv. Petra cesta. Dnevni red: 1. Poročilo predsednika, tajnika in blagajnika. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Volitev no- | vega odbora. 4. Sprememba pravil. 5v Določitev članarine , vsled izdajanja Strokovnega glasila ter določitev zastopnika in | namestnika za Zvezo drž. nameščencev. 6. Slučajnosti. Odbor, j
Novi odbor Maturantskega društva. Na občnem zboru j dne 12. januarja t. 1. izvoljeni odbor se je 14. januarja t. 1. konstituiral tako-le: Ivan Cof, predsednik; Tilen Epich, podpredsednik; Ivan Zupanec, I. tajnik; Ivo Stanič, 11. tajnik; Edo Hofman, blagajnik, in Milan Štamcar, knjigovodja. Za namestnike so izvoljeni gg. Cerar, Slamič in Kavčič. O sklepih na občnem zboru bomo poročali pozneje. Prihodnji sestanek bo v četrtek,
7. februarja t. 1., v hotelu »Slon«.
Društvo nižjih poštnih uslužbencev je dne 5. januarja t. 1. priredilo v »Unionu« zabavni večer pod pokroviteljstvom poštnega direkiorja g. A. Gregoriča. Prireditev je vsestransko, tako materialno kakor zlasti moralno, uspela sijajno. Ves večer je vladalo v dvoranah veselo razpoloženje in vsakdo je prišel na svoj račun. Poseben sijaj je dal prireditvi poset številnih odjičnih gostov, ki so nas poleg pokrovitelja, g. poštnega direktorja, počastili s svojo navzočnostjo in katerim izrekamo na tem mestu zato prisrčno zahvalo! Tako so prireditev pose-tili: belgijski častni konzul g. dr. Milan Dular, tedanji narodni poslanec g. Franc Smodej, predsednik ljubljanske oblastne skupščine in oblastnega odbora g. dr. Marko Natlačen, ljubljanski župan g. dr. Dinko Puc, predsednik Zveze drž. nameščencev g. ravn. Milan Paternoster, policijski ravnatelj g. dr. Alojzij Guštin, gospod mag. svetnik dr. Anton Kodre, pred--sednik Okrožnega urada za zav. delavcev g. Mihael Krek. inšpektor poštne hranilnice g. dr. Vladimir Vidmar in direktor Narodne banke g. Ivan Gregorič. V prav častnem številu so bili zastopani gg. uradniki poštne direkcije. Gospod konzul češkoslovaške republike, veliki župan ljubljanske oblasti g. Eran^Vodopivec, tedanja narodna poslanca gg. dr. Franc Kulovec in dr. A. Kramer, oblastni odbornik g.' prof. Evgen Jarc in gimn. direktor g. Remec-so sporočili, da so zadržani. Izredno počaščeno pa se je društvo čutilo po brzojavki, ki je dospela iz ministrskega predsedstva in v kateri je tedanji predsednik ministrskega sveta g. dr. Anton Kdrošec želel prireditvi lep uspeh. Društvo nižjih poštnih uslužbencev si šteje
v čast in dolžnost, da se iskreno zahvaljuje vsem cenjenim gostom, ki so se blagohotno odzvali našemu povabilu ter tako pripomogli, da je naša prireditev dosegla prav povoljen gmoten, predvsem pa nepričakovano velik moralen uspeh.
List »Poštar« izdajajo: društvo poštnih pravnikov, društvo maturantov, društvo prometnih uradnikov in os'rednje dništvo nižjih poštnih in brzojavnih uslužbencev. Zato je uprava razposlala list vsem članom društv^i poštnih pravnikov, maturantov, prometnih uradnikov in vsem bivšim članom Osrednjega društva nižjih poštnih nameščencev, kakor tudi vsem članom maturantskega društva p. t/činovnikov v Zagrebu. Ne zavračajte torej lista, ako ste član enega gori naštetih društev, ker bo naročnino poravnalo za svoje člane dotično društvo, v katerem ste včlanjeni. Podpirajte list z aktualnimi članki, za kar vam bo urednik zelo hvaležen.
Današnjo številko smo razposlali zopet vsem članom maturantskega društva v Zagrebu, ker je list naročil Upravni odbor za vse svoje člane. List naj torej tovariši ne zavračajo, dokler zadeve ne uredi upravni odbor v Zagrebu, ki ga hkrati naprošamo, da izvoli za prihodnjo številko »Poštarja« poslati notico, v kateri naj svojim članom pojasni zadevo o izdajanju lista.
Člani Maturantskega društva prejemajo list »Poštar« brezplačno. Naročnino po Din 2 mesečno bo plačevalo društvo iz društvene blagajne. Članarina se zato ne poveča, pač pa prosimo, da jo člani redno plačujejo. Ako kdo izmed članov lista ni prejel, naj prijavi svoj naslov upravi lista.
Osebne vesti.
Postavljeni: za pb, ur. H/4 Franjo Ivanuša v Ljubnem; s
to postavitvijo se razveljavi njegov prestanek službe. Za priprav. IH/4 Josipina Ilnikar, dnevničar v Metliki; za pogodb, pošt. Ema Malarič v Kotoribi in Alojzij Pavlič v Bodoncih; za dnevničarje: Viden Stojanovič v Sv. Lenartu v Slov. gor., Aleksander Lazarevič v Murski Soboti, Jovan Petrovič v Čakovcu, Franc Supančič in Maks Pošanko na Mariboni 1 ter Karel Železnikar na Mariboru 2.
Premeščeni: pb. ur. 11/3 Ruža Vojsk iz Beltincev na Maribor 2; pb. ur. 11/4 Angela Autrata iz Vojnika na Ljubljano 1; telef. I1I/3 Pavla Kurinčič iz Jesenic na Gor. v Ljutomer, Avguština Juh z Ljubljane 5 v Dolenji Logatec, Marta Kitzler iz Celja v Šmartno ob Paki in Angela Šavpah iz Beltincev v Dobrovnik; priprav. I1I/4 Kristina Mirtič iz Maribora 1 na Maribor 3; zvan. 2. skup. Ludovik Markizetti z Jesenic na Gor. na Jesenice-Fužine; dnev. Ema Stergar iz Slovenske Bistrice v Litijo; Josip Kert iz Slovenjgradca v Slovensko Bistrico in Miroslava Jelačin iz Murske Sobote v Beltince.
Napredovali: za pripravnike 1/9 inž. Stane Podboj pri III. ter. t. t. teh. sekciji v Ljubljani, dr. Vilko Vnjčič na Ljubljani 7, Jernej Šturm in Vladimir Zavodnik na Ljubljani 1, vsi zva-ničniki 3. skupine; za pb. ur. H/5 Franjo Gregorič v Brežicah, Alojzij Žorž v Celju, Cvetoslav Jesih v Kranju, Franc Bergant v Novem mestii, Leon Kovačič na Ljubljani 2, Ivan Jošt in Svetopolk Miklavčič na Mariboru 1, Fmest Fleischman in Jakob Kukar na Ljubljani 1, vsi zvaničniki 3. skupine, ter dnev-ničarja Ivan Pucel v Guštanju in Ervin Kolbezen na Mariboru 1; za pb. ur. H/3 Franja Treven, pb. ur. II/4 na Ljubljani 1; za pb. ur. 1^4; Dragica Kuralt v Konjicah, Ana Kos v Loki Pri Zidanem mostu, Ivana Bezlaj v Planini pri Rakeku, Marija Koceli in Vladimir Šenk na Mariboru 1, Antonija Cvar na Bledu 2, Regina Prusnik in Karel Arko na Ljubljani 1, Julij Hrker. Stanko Pristovšek in Ahacij Vončina na ravnateljstvu ter. Roza Schopf v Prelogu,, vsi pb, ur. 11/5; za pisarja IU/3 Frančiška Avšič na ravnateljstvu; za telef. HI/3 Ida Jelovšek na Ljubljani 1, obe priprav. 111/4; za zvaničnike 3. skupine Ciril Drolc v Murski Soboti, dnevničar po čl. 306 fin. zak.
Upokojeni; pb. ur. II/2 Marija Reich v Sevnici in Marija
Pristavec v FodpJatu ter zvan. 1. skup. Blaž Canver v Trbovljah 2.
Odpuščeni: pogodb, pošt. Vida Štraus v Kostanjevici ob Krki.	_______________
Izpite za vodstvo pogodbenih pošt ste napravili Amalija Popovič in Alojzij Pavlič.
Pogodbena pošta V/2 Golnik je bila uvrščena v 1/1.
Po svetu.
Najvišja pošta na svetu. Poštni urad Phari-Yong v Tibetu leži 3877 metrov nad morsko gladino in je vsekako najvišje ležeča pošta na zemlji. Kakor utegne biti več ali manj znano, je glavno mesto Tibeta Lhasso. Na povelje Dalai Lame, ki je napredku zelo naklonjen, je bila sveta in tajinstvena prestolnica že pred nekaj leti zvezana z Indijo po brzojavni žici. Tibet, ta osobito duhovniška država na strehi sveta, je bila že prejšnje stoletje tako rekoč zaplankana zemlja. Danes je pa preko gigantskega gorovja in groznih himalajskih prepadov v brzojavnih prometnih stikih z vsem ostalim svetom.
Ameriški telegrafski promet. Angleški list »Times« prinaša od svojega sotrudnika naslednje poročilo, ki priča o procvitu ameriške telegrafske službe: Najmanjša pristojbina za telegram znaša približno 10 pene. Naslov in podpis se ne štejeta, bodisi da sta dolga ali kratka. Deset telegrafskih besed v tekstu je za 20 centov. Kdor hoče oddati telegram, lahko pokliče po telefonu samo NVestem Union ali Postal Telegraph Co. in v nekaj minutah pride k njemu družbeni uslužbenec, ki telegram prevzame. Družba Westcrn Union ima v Zedinjenih državah 24.688 filialk s 67.000 uslužbenci. Pisemski telegram, ki se odpravi ponoči, more imeti skoraj 50 besed, a se računi kakor navadni telegram z 10 besedami. Došle telegrame telefonirajo v oddaljene kraje, pozno zvečer in pa ob nedeljah. Izvirni telegram dobi naslovnik naknadno. Za telefonsko posredovanje se ne plača nič.
Mednarodna zbirka uradniških zakonov. Leonard D. White, vseučiliški profesor v Cikagu, je prevzel nalogo napisati za IV. mednarodni kongres upravnih znanstvenih družb, ki bodo zasedale v letu 1930. v Madridu, podrobno delo, v katerem naj bi bili natisnjeni in komentirani temeljni uradniški zakoni vseh velikih držav na svetu. Sotrudniki v posamičnih državah so že priglašeni. Delo izide v francoskem, angleškem in nemškem jeziku.
Največjo izbero vsakovrstnega usnja in Čevljarskih potrebščin
priporoča
FRANC ERJAVEC
LJUBLJANA, Stari trg št. 11. 6-i
Spomnite se ob vsaki priliki na tiskovni sklad za list „Poštar".
Ako ga boste podpirali, ga lahko v kratkem povečamo.
Tvornica dežnikov
L MIKUŠ • LJUBLJANA
Mestni trg 15
priporoča svojo bogato zalogo dežnikov in sprehajalnih palic.
12-1
Jože Mihelič in drug
LJUBLJANA, Dunajska cesta št. 41.
Telefon 2777.	Telefon 2777.
2—1
Modna manufakturna trgovina
FABIANI & JURJOVEC
LJUBLJANA, Stritarjeva ulica 5.
Priporoča se pri nabavi blaga za obleke. — Prodaja na obroke potom Gospo- ro darske zadruge postnih nameščencev.	^
Cene zmerne t	PoaSrelba točna In solidna t
TUJEC: EVGEN
LJUBLJANA, Smoletova ulica št. 3
se priporoča
za prodajo elektrotehn. in tehničnega materijala, žarnic, motorjev, transformatorjev itd.	12—1
Samoprodaja za SHS barve proti rji „ANT0X1 D*.
D. ZDRAVIČ, Ljubljana, Florijanska ulica
kupuje vse vrste kože od divjačine skoz celo leto. 2—1
STROJNE TOVARNE IN LIVARNE d. d.
• LJUBLJANA
Stroji za obdelovanje lesa, turbine, transmisije, brizgalnice in druge ognjegasne
potrebščine!	4-i
Za konzorcij postnih organizacii v Liubljani izdaja Martin Gruden v Ljubljani. — Urejuje Tilen Epich v Ljubljani. — Rokopise je pošiljati uredništvu lista .Poštar* v Ljubljani; reklamacije, oglase itd. pa na upravo lista v Ljubljani. Sv Jakoba trg 2. — Tiskarna .Slovenija"
v Ljubljani. Predstavnik za tiskarno Albert Kolman, Celovška cesta 61.