OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM ČASOPISU ★ Izvršujemo vsakovrstne tiskovine 1 ® M A £ I S t NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCI AMERIKI ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER ★ Commercial Printing of All Kinds VOL. XXXVI.—LETO XXXVI. CLEVELAND, OHIO, MONDAY (PONEDEI^K), DECEMBER 14, 1953 ŠTEVILKA (NUMBER) 244 anna ŽIBERT Po kratki in mučni bolezni je preminila v Mestni bolnišnici Anna Zibert, stara 46 let, stanujoča na 1002 E. 72 St. Rojena je bila v Clevelandu in je bila članica društva sv. Ane, št. 4 SDZ in podružnice št. 18 SŽZ. Tukaj zapušča mater Angelo, dojena Rajar, doma od sv. Križa pri Kostanjevici na Dolenjskem, in več sorodnikov. Sestra Mrs. Alice Novak je umrla 31. avgusta letos. Pogreb se vrši v sredo zjutraj ob 8.15 uri iz pogrebnega zavoda Joseph Žele in sinovi, 6502 St. Clair Ave., v cerkev sv. Vida ob 9. uri in nato v družinsko grobnico na pokopališča Calvary. JOSEPH DANIČIČ Po dolgi bolezni je umrl v petek zvečer v Cleveland State bolnišnici Joseph Daničič, star 50 let, samski, stanujoč na 1366 Marquette Ave. Tukaj zapušča sestro Mrs. Mary Tisovec in brata Mihaela. Pogreb se je vršil danes zjutraj ob 8.30 uri iz Louis Ferfolia pogrebnega zavoda v cerkev sv. Lovrenca ob 9. uri in nato na pokopališče Calvary. sgt. john n. sablyar ^Truplo Sgt. John' Nicholas Sablyar bo v sredo dospelo iz Koreje, kjer je padel na bojnem polju na 11. julija 1950. Ob času snirti je bil star komaj 18 let. 2a vojaško službo se je prijavil, ko je pohajal Benedictine High solo ter je bil še mladoleten. Ker ^adi svoje starosti ne bi bil sprejet, se je dal za starejšega. Družina stanuje na 1812 E. 37 Place. Oče Jacob je umrl letos v januarju. Tukaj zapušča mater Helen, dojena Klepac, sestre Helen, Mrs. Ann Fishter v Johnstownu,, ^a., in Julia, ki se nahaja v arkadni službi štiri leta v San ^iego, Calif., in brata Jacob ml. starega očeta Peter Klepac. ^ogreb se vrši v četrtek zjutraj 9. uri iz Grdinovega pogrebnega zavoda, 1053 E. 62 St., v %rkev sv. Pavla in nato v grob- ^lico družine Klepac ^ * ^^lostna vest Mrs. Prances Dragar iz 6402 arian Ave. je prejela iz stare omovine žalostno vest, da ji je Prejšnjo soboto umrla po deset-^enski bolezni ljubljena ma ^a Marjeta Mensinger, ki je do-^kala visoko starost 84 let. Po-®jnica je bivala v vasi Ribno Bledu pri najmlajši hčeri Celi olak. V Ameriki zapušča po-^ojnica poleg hčere Mrs. Dragar sina Frank Mensinger v ^ooverville, Pa., in hčer Mrs. Jen ki DANES ZASLBIJO AMERIKANCE; POGAJANJA ZA MIR RAZBITA PANMUNJOM, 14. decembra—Južni Korejci so opustili. nadaljnje zasliševanje svojih sorojakov vojnih ujetnikov, radi Česar je ameriško vojaško poveljstvo sklenilo, da bo danes, v pondeljek, zaslišalo 22 Amerikancev, pa tudi enega Angleža in jih skušalo pregovoriti, da se vrnejo domov. Teh 22 ameriških vojnih ujetnikov je do sedaj odklanjalo povratek v domovino in se izreklo za komunistični družabni red. Ali bodo Amerikanci z nagovarjanjem uspeli? Ameriško vojaško poveljstvo javlja, da ne bo preveč sililo v te vojne ujetnike. Dana jim je zadnja prilika, da se lahko povrnejo v Združene države. Če bodo izjavili, da raje ostanejo zvesti komunistični ideji in raje pri severnih Korejceh kot pri Ameri-kancih, naj ostanejo tam, kjer so. Črtali se bodo iz spiska ameriških oboroženih sil kot vojaški dezerterji. Ameriško vojaško poveljstvo ima nadaljnje informacije, da je med 22 Amerikanci sedem ali osem takih, ki so res prepričani komunisti, ki pa izvajajo močan pritisk tudi na ostale. Te informacije je dal tudi kaprol Dickenson, ki je kot prvi med vojnimi ujetniki baje komunisti izra zil svojo željo, da gre domov v Združene države, kar je tudi storil. (Poročila iz tabora vojnih ujetnikov javljajo, da je prišlo med njimi do medsebojnega ob-računanja, ki je bilo krvavo. Gre za antikomuniste, ki pa imajo med seboj morda kakega komunističnega provokaterja ali celo skupino. Trdi se, da so bili pri tem štirje vojni ujetniki ubiti. Indijske straže, katerim je prepuščena usoda teh ljudi, o dogodku niso izdale nobenega uradnega poročila). Obiski niso dovoljeni Amerikanka Portia Howe je hotela obiskati svojega sina, ki se nahaja med 22 ujetniki Amerikanci, ki naj bi ne hotel domov. Poročali smo, da ji je ameriško vojaško poveljstvo v To-kiju odklonilo potno dovoljenje na Korejo in sicer s temi izgovori; Če bi se dovoljnje dalo eni ali drugi osebi, se ne ve, kje bi bilo temu postopanju konec. Prijavili bi se drugi, sorodstvo bi bilo težko kontrolirati, toda glavno — igte pravice bi zahtevali komunisti zase in bi se nadaljnja pogajanja na Koreji zavlekl^ v nedogled. Če pa bi bilo dovoljeno le ameriškim sorodnikom, da obiščejo svoje sorodnike — vojne ujetnike, je lahko mogoče, da bi komunisti izrabili ta korak kot nekaj, kar je proti določilom pogodbe o premirju na Koreji in bi bila s tem pogodba o premirju sama na sebi v nevarnosti. Pogajanja za mir— odložena? Ali je računati s tem, da so pogajanja za mir na Koreji razbita, ali samo odložena, je težko reči. Dejstvo je, da je ameriška delegacija z Deanom na čelu zapustila nadaljnje seje in dala komunistom na znanje, da se bo komisija sestala le tedaj, če bodo to željo izrazili komunisti, sami od sebe, pa je Amerikanci ne bodo več sklicali. V komisiji sami je prišlo do incidentov, ki ne kažejo na resnost razgovarjanj. Padali so očitki o vojnih hujskačih, o ameriškem imperializmu in podobno. Obstoja vtis, da je tudi ameriškemu potrpljenju konec in da se bodo z vprašanjem morali zopet pečati Združeni narodi, ki se bodo sestali v ta namen meseca februarja 1954. Več pomoči za Korejo Med Združenimi narodi v New Yorku je prišel član ameriške delegacije Henry Ford na dan s predlogi,, .kako pomagati južni Koreji. Celotna obnova dežele bo stala $4,000,000,000. Na Korejo naj se pošlje tri milijone odej, sedem milijonov ton oblek, 27,-000 ton riža, gledati pa je, da se obnova izvrši vsaj do junija 1955. Glavna peza stroškov za obnovo Koreje bo ležala na plečih Združenih držav. * Zadnji dogodki na Koreji PANMUNJOM, 14. decembra —Ameriški delegat Dean je zapustil Korejo in se vrača v Washington. Dejal je, da je pustil na Koreji svojega namestnika in je odvisno od komunistov, ali hočejo obnoviti razgovore o mirovni komisiji za Korejo ali ne. Dvaindvajset ameriških vojnih ujetnikov, ki se ne marajo vrniti domov, ni hotelo iz taborišča na zasliševanje. Obstoja vtis, da so in ostanejo komunisti. Mati enega od njih, Mrs. Howe iz Minnesote, je iz Tokija poslala svojemu sinu pismo. To pismo mu je bilo izročeno. Sin je materi odgovoril, in sicer, da ostane kar je, to je komunist. Odgovor sina je mati danes prejela v hotelu v Toki ju, kjer stanuje. PETDESET LET LETALSTVA Prihodnji četrtek, 17. decembra bomo praznovali 50-letnico enega največjih dogodkov svetowe zgodovine. Ameriška brata Wilbm- in Orville Wright sta iznašla letalo. S poskusom sta začela v Severni Carolini. Primitivno letalo je letelo komaj 12 sekund, toda principi letalstva so bili preskuše-ni in torej podani. Letalo samo je tehtalo 700 funtov, stroški pa so znašali $1,000. Iz tega malega poskusa se je razvilo današnje moderno letalstvo, ki igra v miru in v vojni eno najvažnejših vlog. Za to obletnico se je pripetilo nekaj, kar kaže na občutke, ko praznujemo 50-letnico znamenite iznajdbe. Tabor Rusije—tabor Amerike! Drug drugega spodri-va. Rusi v svoji propagandi zahtevajo zase tudi iznajdbo letala. Amerikanci so jim odgovorili: (Pazi na izgovorjavo, ker odgovor prinašamo v angleškem jeziku). "Tovariš Malenkov, you are right, because inventors of the first flying machine were Wrights." Namesto Rooseveltovih svoboščin in miru-strah pred republikanci Nezaposlenost raste WASHINGTON, 13. decembra— Delavski urad federalne vlade priznava, da se množi število ameriškega delavstva, ki je brezposelno in zahteva brezposelno podporo. Takih brezposelnih je bilo koncem meseca oktobra 839,984, koncem meseca novembra pa že 1,102,000! V Združenih državah je 36,-200,000 takih delavcev, ki so pod zaščito zakona o zavarovanju zoper brezposelnost. V procentih izraženo je nekaj nad tri odstotke takih, ki že uživajo brezposelno podporo. S TANKOM IZ ČEŠKE NEW YORK, 13. decembra— Družina štirih, očeta, matere in dveh otrok, ki je pobegnila iz Češke s tankom, je prispela v New York. Bila je predmet splošnega zanimanja, predvsem, pa prireditev po televizijskih in radijskih postajah. Mož je v zadnji vojni služil v francoski vojski v tankovskem oddelku, se spoznal s tankom in ga doma delal polna tri leta, seveda tajno. Z njim se je posrečilo pobegniti in tako je s tankom in družino vred sedaj v Ameriki. NESREČE NE POČIVAJO V Royse City, Texasu, je v soboto zvečer brzovlak zadel osebni avtomobil, v katerem je našlo smrt šest oseb ene družine. Švedi poročajo, da je poskusila neka ruska ekspedicija doseči vrh najvišje gore sveta Mt. Everest, pa je propadla. Pri tem je šest članov te ekspedicije našlo smrt. V Clevelandu je število smrtnih nesreč radi cestno prometnih karambolov doseglo 112 žrtev, medtem ko jih je bilo lansko leto ob tem času 100. Zadnji dve žrtvi sta bila Mrs. Helen Mayhew, stara 60 let, iz 15223 Utopia Ave., ki je umrla dve uri potem, ko je dobila težke poškodbe na Lakeland Blvd., blizu Wickliffe, Ohio. Umrla je v Eu-clid-Glenville bolnišnici, kamor je bila prepeljana po nezgodi, in kjer se njen mož Norman H., star 52 let, nahaja s poškodbami po obrazu ih glavi. Druga smrtna žrtev pa je bil Edward W. Shannon, star 53 let, stanujoč na 3202 W, 14 St., ki je dobil tako težke poškodbe, da jim je podlegel, predno je bil prepeljan v Deaconess bolnišnico. Njegov avto se je zaletel ob ograjo na ostrem ovinku na Spring Rd. pri Jennings Rd. Poleg teh žrtev, je bilo še 10 drugih oseb več ali manj poškodovanih v cestno prometnih nezgodah na clevelandskih ulicah tekom sobote in nedelje. Na operaciji V Lakeside (Hanna House) bolnišnici se nahaja Mrs. Mary Marn iz 863 E. 230 St. Operirana je bila na nogi. Prijateljice jo lahko obiščejo, mi ji pa želimo skorajšnjega popolnega okrevanja! Na obisku Mrs. Josephine Odar iz Can-tona, Ohio, se nahaja v Clevelandu na obisku, kjer bo prebila božične in novoletne praznike. Nahaja se pri svakinji Mrs. Gertrude Soršek na 6219 Carl Ave. Najlepše pozdravlja vse prijatelje in sorodnike in jim želi vesele in zdrave praznike! nie Valant v Central City, Pa., je prošlo poletje nahajala ®vojim in hčerko p -V"" soprogom aulo Turšič iz Clevelanda, Ohio, a obisku pri materi, v stari do-ovini pa zapušča sinova Mar-in Janeza v vasi Ribno pri in hčer Kati Erbežnik v ariboru. Bodi pokojnici rahla 'domača gruda! ^adušnica y sredo, 16. decembra ob 8.30 zjutraj se bo brala zaduš-^>ca v cerkvi sv. Vida ob 30- VELIKE STAVKE V SVETU Vile rojenice ^'levnici smrti Mike Razboršek. in prijatelji so vab-da so opravila udeleže. LONDON, 13. decembra—Britanski železničarji so napovedali ^plošno stavko, ki naj se začne dne 20. decembra. Železničarji zahtevajo 15% zvišanje plač. Britanske železnice so pod državno upravo. Ponudile so v dolarski valuti le 57 centov več na teden, katero ponudbo so železničarji označili za poniževalno. (Zadnji občni zbor britanskih delavskih unij je iznesel trditev, da nacionalizacija privatnih podjetij ni vse. Britanske delavske unije, kakor tudi politična Labor Party se bodo vsestransko premislile, predno bodo zahtevale nadaljnje nacionalizacije privat- nem gibanju in zahteva zviša-nih družb, ker je praksa poka- nje plač. zala, da se je večkrat lažje pogajati s privatniki kot delodajalci, kot pa z državo kot delodajalko) . V boljše razumevanje položaja britanskih železničarjev naj služijo naslednji podatki; Britanskih železničarjev je 450,000, njihova tedenska plača pa se suče v dolarski valuti od $16.45 do $23.60. * Italijansko industrijsko delavstvo je napovedalo za torek, 15. decembra nastop splošne delavske stavke. Tudi italijansko industrijsko delavstvo je v mezd- Novi uradniki Na letni seji društva Washington, št. 32 ZSZ so bili izvoljeni sledeči uradniki za leto 1953: Predsednica Antonia Tomle, podpredsednik John Zaic, tajni-ca-blagajničarka Anna Vadnal, 15815 Arcade Ave., telefon IV 1-3919; zapisnikarica Anna Zaic, nadzorniki: Frank Moro, Frank Fende in Mary Bozich. Seje se vršijo vsako drugo sredo v mesecu v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Iz bolnišnice Po dveh tednih v bolnišnici, kjer je prestala operacijo, se Mrs. Bertha Mullec iz 16811 Wa terloo Rd. nahaja na domu svojih staršev Mr. in Mrs. Frgnk Tegel na 954 E. 239 St. Prijatelji jo lahko obiščejo, mi ji pa želimo čimprejšnjega okrevanja! MESTO V EDINSTVO NARODA GREMO V NESLOGO! PHILADELPHIA, 13. decembra—Demokratska stranka se pripravlja na volilno borbo v letu 1954. Na zboru demokratov je nastopil poleg Eleonore Roosevelt tudi Adlai Stevenson, ki je trdil, da gremo iz svobode Franklina Roosevelta v tiranijo in strah republikanske vlade. Svoboda vesti in govora, brezskrbnost pred bodočnostjo in pred pomanjkanjem Franklina Roosevelta se je spremenila v strah kaj bo, v strah, kaj se sme govoriti in misliti. Združene države so bile do sedaj upanje in močni svetilnik svobodnega sveta. To upanje se lahko spremeni v obup in razočaranje. Sramotni nastopi justičnega tajnika Brownella zoper demokrate in celo bivšega predsednika Trumana so samo voda na mlin. S temi nastopi se ne pobija komunizem, marveč le demokratska stranka, to pa v republikanske strankarske namene. Stevenson ni pristaš slepega verovanja v to, kar zagotavlja federalna republikanska vlada. Stevenson predvideva možnost nastopa depresije ali na to se je treba pripraviti. Stevenson pa na drugi strani ne kritizira na slepo. Pozdravlja Eisenhowerjev korak glede skupne uprave atomske energije, pozdravlja nastop državnega tajnika Dullesa, ki je znal ostro nastopiti zoper demagoški pojav McCarthya, ki skuša razdvojiti ameriške zaveznike. ideja združene Evrope, kateremu cilju je podrediti vsa ostala vprašanja. Dulles je Francoze zagotovil, da bodo prejemali še nadaljnjo ameriško pomoč, morajo pa biti uvidevni in priznati vlogo Zapadne Nemčije, ko gre za skupne interese zapadne Evrope. Z Dullesom sta v Parizu tudi ameriški zakladni tajnik Humphrey ter obrambeni tajnik Wilson. Tekom današnjega dne se pričakuje prihod zunanjega ministra Edena in predsednika italijanske vlade Pelle. Vile rojenice so se zglasile pri Mr. in Mrs. Edward Bajec, 140 E. 192 St., in jima pustile v spomin krepkega sinčka, kateremu bodo dali ime Bruce. Tako je postala Mrs. Framces Bajec iz E. 230 St. 15tič stara mama. Nixon zopet doma WASHINGTON, 14. decembra—Za danes, v ponedeljek, se pričakuje prihod podpredsednika Richarda Nixona, ki se vrača s svojega potovanja po azijskih državah. Podpredsednik Nixon bo takoj sprejet od predsednika Eisenhowerja, kateremu bo podal izčrpno poročilo o svojih vtisih iz Azije. V Washingtonu zasedajo danes in jutri župani in glavni predstavniki velikih ameriških mest. Tudi njim bo poročal Nixon o problemih Azije in o ameriški zunanji politiki do posameznih azijskih držav. Župani ameriških mest bodo na splošno informirani o varnostnih merah Amerike. Podatke jim bodo dali poleg Nixona tudi predsednik Eisenhower ter predstavniki zunanjega, obrambnega in notranjega tajništva. Moskva ni negativna? Ameriški poslanik v Moskvi, Bohlen, poroča, da je bil sprejet pri sovjetskem zunanjem ministru Molotovu, kateremu je predhodno predal kopijo Eisen-howerjevih izvajanj o skupni upravi atomske energije. Govor je imel Eisenhower dne 8. decembra pred Združenimi narodi. Ameriškemu poslaniku Bohlenu je Moskva zagotovila, da bo vprašanje preštudirala. Z dru gimi besedami, uradni odgovor sovjetske vlade ni v naprej negativen. Pojedene obljube PRINCETON, N.' J., 13. decembra— Ko pripravlja Eisenhower svoje poslanice kongresu, ki se sestane zopet na zasedanje dne 4. januarja 1954, je Gal-lupov zavod za raziskovanje javnega mnenja izvedel povpraševanje o tem, ali so republikanci držali dane volilne obljube ali ne. Rezultat: 45 odstotkov oddanih glasov je bilo za to, da republikanci niso držali danih obljub ; 15 odstotkov se je glasovanja vzdržalo in le 40 odstotkov je oddalo pritrdilni glas. Tudi znamenje, kako je varano ameriško volilstvo! Zopet doma Poznani Mr. John Tavčar st. se nahaja na svojemu domu na 9418 Elizabeth Ave. pod zdravniško oskrbo radi poškodb, ki jih je dobil prejšnjo sredo v avtomobilski nesreči. Ima zlomljeno roko in poškodbe na kolenu in po glavi. Nesreča se je pripetila na E. 93 St., blizu Union Ave. Prijatelji ga lahko obiščejo, mi mu pa želimo skorajšnjega okrevanja ! Letna seja Letna seja krožka št. 2 Progresivnih Slovenk se vrši v sredo zvečer, 16. decembra v navadnih prostorih Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. Seja se prične točno ob 7.30 uri. Na dnevnem redu bodo volitve od-bornic za prihodnje leto in ukrepalo se bo o drugih važnih zadevah. Po seji bo prosta zabava Članice so vabljene, da se udeleže v polnem številu. Pri družini Mr. in Mrs. La Von Cutsball so se zglasile vile rojenice in pustile zalo hčerkico-dru-gorojenko, kateri so dali ime Debra. Ob rojstvu je deklica tehtala sedem funtov. Mlada mamica je hči poznanih Mr. in Mrs. Tony Sedmak iz 325 E. 156 St., ki sta postala sedaj četrtič stari oče in stara mama. Čestitamo! Dulles v Parizu PARIZ, iS. decembra —Ameriški državni tajnik John Foster Dulles, ki bo zastopal Združene države na skupni seji članic Severno atlantske zveze, je ime važna posvetovanja z generalom Gruentherjem, vrhovnim povelj nikom vojaških sil N.A.T.O. Ide NJIMA NI ZA SAMOTO! VALDESE, N. C., 13. decembra— Zakonca Mosteller imata novo zidano hišo, oba sta v službi, sta pa brez lastnih otrok. Zakonca sta si rekla; "Dovolj je dela, dovolj je samote! Ko prideva domov z dela, ne najdeva drugega kot tišino, ki mori!" Zakonca Mosteller sta se zgla-sila pri socialno političnem uradu, ki jima je dal šest zapuščenih otrok, med njimi dečka, ki je bil star le osem dni. Mosteller sta vseh šest adoptirala — vzela za ja, ki lebdi Dullesu pred očmi, je svoje. ENAKOPRAVNOST 99 Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 1231 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3, OHIO HExtdenon 1-5311 — HEndenon 1-5312 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES—(GENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): for One Year—(Za eno leto) ________$10.00 for Six Months—(Za šest mesecev)_______6.0C for Three Months—(Za tri mesece)_____4.01 For Canada, Europe and Other Foreign Countries; (Za Kanado. Evropo in druge inozemske drŽave): For One Year—(Za eno leto) For Six Months—(Za Sest mesecev) For Three Montlis^—(Za tri mesece) .$12.00 - 7.0t .. 4.60 ZDRUŽENI NARODI: NAČRT ZA DOSEGO MIRU Piše poslanik HENRY CABOT LODGE, JR., Zastopnik Združenih držav pri Združenih narodih Sntered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act oX Congress of March 3, 1879. 104 PRED ZASEDANJEM KONGRESA (1) Politični januar leta 1954 je pred durmi. Zasedal bo ameriški kongres in predsednik Eisenhower bo imel nalogo, da po enem letu premišljevanja in tipanja pove svoj politični program. Jasno je, da so ti programi v bistvu izdelani. Pred durmi so tudi božični in novoletni prazniki, ki jih Amerikanci praznjujejo bolj kot svečano. Ni torej pričakovati, da bi bili dnevi do januarja delavni dnevi v pravem smislu te besede in politika za januar mora biti že pripravljena. Eisenhowerjev program je, tako propagira Bela hiša, že pripravljen, vsaj v bistvu. Za 17., 18., in 19. december je Eisenhower sklical posamezne kongresne voditelje, da jih seznani s posameznimi bistvenimi točkami njegovih poslanic, ki bodo predane kongresu. Gre za troje poslanic: Tako imenovana zvezna poslanica, ki obravnava položaj na splošno. Poslanica, s katero se kongresu predloži federalni proračun v odobritev. Poslanica, ki se peča s posameznimi vprašanji kot je gospodarstvo ali socialna zakonodaja, ljudsko zdravje, pros veta, promet, trgovina in po- dobno. .4% Na koga sme računati Eisenhower v kongresu, kjer bo iskal podporo za svoj program? Ce vzamemo številično, je v senatu 48 demokratskih in 47 republikanskih senatorjev. Dalje neodvisni senator Morse iz Oregona, ki gre z republikanci, kadar gre za strankarsko organizacijo. V takih vprašanjih bi bilo 48 republikancev proti 48 demokratov, podpredsednik Richard Nixon pa bi lahko odločil republikanski stranki v prid. Toda v drugih političnih— nestrankarskih vp^aš^ajg^csenator Morse je šel do s6daj z demokrati. V spodnji zbornici imajo republikanci 219, demokrati 215 poslancev. Poleg teh je v spodnji zbornici neodvisni Frazier Reams iz Ohio. 2e številke same pokažejo, da so republikanci tudi v spodnji zbornici v pičli večini. Poleg tega je povdariti, da so republikanci bolj deljeni med seboj, kakor pa so demokratje, posebno kadar gre za Združeni narodi obstojajo nekako osem let. Tekom te kratke dobe v zgodovini so mnogo prispevali za svetovni mir. Tekom te kratke dobe se je tudi moglo ugotoviti, kaj so in kaj Združeni narodi niso. Zduženi narodi so prostor, kjer moremo videti, kaj delajo komunisti glede vojnih zadev in včasih tudi glede drugih. Brez istih bi nam to ne bilo tako lah. ko mogoče. Združeni narodi so prostor, kjer Amerikanci lahko opazujejo, kako vodijo amerikanski javni služabniki mrzlo vojno, kar nam omogoča popraviti naše pogreške. Združeni narodi so prostor, kjer je mogoče slišati merodaj-ne odzive glede mišljenja iz sko-ro vsakega dela sveta hitro, za kar bi bilo treba drugače več tednov. Združeni narodi so največja odmevna plošča na svetu—prostor, kjer se razvija javno mišljenje celega sveta—in ne pozabite, da ustvarja ljudsko mišljenje dogodke, ne glede na železno zagrinjalo. Združeni narodi so prostor, kjer se prosti svet strinja. Včasih bo podal kak komunističen govornik kako tako gorostasno in nasprotujočo izjavo, da je kar mogoče videti, kako se prosti narodi strnejo. Združeni narodi so prostor, kjer se morejo sestajati zastopniki narodov neuradno, ne da bi to, škodovalo dostojanstvu, in tako rešiti zadevo. Združeni narodi so prostor, kjer se mnogokrat izkaže pravilnost stare amerikanske pri-slovice, da je v mnogih glavah več modrosti kot v eni sami, četudi je najboljša. Združeni narodi so prostor, kjer postane delo težko za one, ki hočejo razdvajati in gospodariti. To igro je mnogo težje igrati, ako jo opazujejo vsi narodi, kjer ni skrivnosti in vsak lahko vidi, kaj se godi. Združeni narodi so prostor, kjer je, iz vidika Kremlina, mnogo glavobola: ne morejo ukazovati Združenim narodom, ne morejo jih razgnati in ne upajo si zapustiti jih. V odgovor na mnoga grajanja Združenih narodov, si pa zapomnimo, da: Združsni narodi niso gnezdo komunističnih vohunov, za kar je razlog enostaven: v Združe nih narodih ni vzroka za vohun stvo. Rusi niti izpolnili niso števila njih uradnikov pri Združenih narodih. Združeni narodi niso prostor, katerega nadzoruje Sovjetska zveza in komunisti. Jako redki so dnevi, ko morejo našteti komunisti več kot pet glasov iz 60 glasov. Združeni narodi niso prostor, ki bi mogel poslati amerikanske dečke v boj kjersibodi. To pravico ima edino le naša dežela. Poleg tega imajo Združene države pravico prepovedati vsako razpolaganje z oboroženo silo Združeni narodi niso v nika-kem oziru nekaj popolnega. Nahajajo se v prvodobnem stanju. Pa naj bo stanje še tako prvo-dobno, prepričani smo, da ako izginejo, se ne bo mogoče izogniti vojni. Amerikanci, ki pišejo v stari kraj, igrajo lahko važno vlogo pri oblikovanju ljudskega mišljenja. Na tem polju imajo veliko odgovornost. Zadeva vojne in miru zavisi od skupnega prepričanja, kaj je prav, in kar naj vodi do končnega cilja Združenih narodov: "obvarovati prihodnje rodove grozot Vojne." (Common Council for American Unity) SREČANJA NA OKROGLICI Tisočkrat mrtev in vendar živ Amadej—Ernest Vatovec, je doma iz Cežarjev, vasi v koprski okolici, ki je prednjačila po za-zunanjo politiko. Položaj za demokrate v opoziciji je vsaj j vednosti. Velika družina je bila s formalne strani toliko lažji, ker so pač v opoziciji in to- doma in revni so bili. že leta rej za državno notranjo in zunanjo politiko formalno niso odgovorni. Predsednik Eisenhower se je mogoče v dobi enega leta opazovanj skristaliziral v neko celoto, da ve kaj hoče. Ko je kandidiral za predsednika republike, je bil sto procentni pristaš vsakega republikanca brez ozira na njegovo kvali- 1922 je začel delovati v mladinski protifašistični organizaciji in leta 1929, ko so fašisti po okoliških vaseh izvedli množične aretacije, je bil med 80 aretiranci tudi Ernest. Ni bila lahka in vesela pot teto. Takrat je izrecno dejal, da je za republikansko listo skozi italijanske ječe. Nekaj kandidatov, kakor je predlagana brez ozira na to kakšne kvalitete je kandidat. Takrat mu ni šlo za McCarthya ali Jennerja, glavno, da sta tudi ta dva kandidirala na republikanski listi. V enem letu poslovanja je prišlo med Eisenhower jem in nekaterimi republikanci do političnih sporov. Mimogrede pripomnjeno, je bilo povsem naravno, da je moralo v vladi milijonarjev priti do spora s članom te vlade—kleparjem Durkinom, ki je moral odstopiti. Ni spadal v to družbo. Nekaj drugega pa je, če je moral Eisenhower brzdati republikance same in to celo zelo vidne in zelo vplivne, ki že sedaj imajo skomine po stolcu v Beli hiši. V znanem procesu "sežiganja in uničevanja knjig" vse pod diktatom senatorja McCarthya, je Eisenhower vsaj delno obsodil to početje. V ameriški zunanji politiki je Eisenhower popolnoma obsodil McCarthya. Bilo bi pa naivno pričakovati, da bi se tipi, kakor so McCarthy in Jenner slepo pokoravali Beli hiši in slepo Eisenhower ju na ljubo njegovi vojaški slavi! Eisenhower je tako sprevidel, da z republikanci na nedolžnejših" so poslali v koncentracijo, Amadej pa se je z 11 poglavitnimi znašel pred rim-, skim sodiščem, ko se je že prej v koprskih zaporih v temnici na-mučil tri mesece. Obsojen je bil na štiri leta. Iz rimskih ječ je romal v Firence, nato v Civitta Veschio. Po prestani kazni je pobegnil j v Jugoslavijo, toda tudi nekdanja Jugoslavija za takšne "sumljive ljudi" ni imela gostoljub-nejše strehe kakor zapor. Zato cc je vrnil v Istro, kjer pa je bil po dveh letih spet aretiran in spet je romal skozi koprske in rimske zapore prod posebno sodišče v Rimu, kjer je bil obsojen na 12 let. Kazen je prestal v Ko-sani in bil po šestih letih pomi-loščen. Toda namesto na svobodo, Je leta 1940 romal navarnost slepo ne gre gladko. Ce bo hotel dobiti zaslombo za svoj; v internacijo. Colpiorito, Ariona, program, bo moral računati na podporo demokratov. Ei-: Irpina, Manfredonia, Pestocci so Eenhower je znašel formulo, ki naj bo privlačna, da je on: bile postaje njegovega križeve-predsednik vseh Amerikancev in ne samo republikancev;; r:a je pristaš kompromisa, gre torej neko srednjo pot, ki je pot realnega življenja, demokratje pa se v bistvenih točkah lahko na njej snidejo z Eisenhowerjem. Ali gre za r ičun brez krčmarja? Demokratje so preživeli velike notranje idejne reforme, odkar je započel v splošni ameri-zgodovini pokojni Franklin Delano Roosevelt popol-roma novo obdobje. Doba zadnjih dvajsetih let je bila re-valucionarna doba, je bila program, ki je ameriško življe-1 je, rekli bi ustalil. Prelomiti z njim čez noč ne gre. L.C. Amadej-Ernest se smehlja Kaj vsn bi vedel povedati iz tistih dni. O trpljenju, gladu, boleznih. Toda ono je bilo tolažilno .....tovariši, mod katerimi ni bilo ovaduha, ki so bili vsi kakor en sam v vsem dobrem in hudem. V Pestocci so Hrvatje in Dal-matinci organizii-ali množičen beg iz taborišča. Pobegnili so v Kmalu so dobili stik s partizani. O, to je bil velik, lep, vesel dan. Svoboda, partizani! Prve slovenske istrske brigade. Že po treh dneh so bili v bitki pri Gorici deležni ognjenega krsta. Tam je Amadej izgubil zvestega tovariša Rumarja. Amadiju se je utrgala beseda. Nemo, s sklonjeno glavo strmi v ogenj, šele pesem "Hej brigade . . ki je zazvenela nekje v bližini, ga zdrami, da nadaljuje. Nato so mu bile poverjene druge dolžnosti. Bil je poslan na partijski tečaj v Čepovem, ki se je pozneje preselil v Cerkno na Tolminskem. Dne 27. januarja 1944, prav ko so se tečajniki pripravljali na zaključne izpite, so Nemci skupaj z domačimi izdajalci zgodaj zjutrajf napadli šolo. Napad je bil tako nepričakovan, da napadeni niso mogli organizirati odpora. Polovico tečajnikov so sovražne strojnice pokosile. Padli bi bili vsi, če ne bi bili slučajno,, zaradi izpitov, razdeljeni v skupino. Tako je skupina, v kateri jo bil Amadej, še pravočasno opazila strojnico, ki jo jo sovražnik nameščal na cerkveni zvonik in se razbežala. Po nekaj urah so partizani pregnali sovražnika. Tečajniki, ki so napad preživeli, so se vrnili vsi razen onega, ki je bil zajet. Komandant, Dušan Furlan, kije v borbi izgubil nogo, jih je odpustil z napotnico, da so tečaj dovršili z odličnim uspehom. Ko je postal okrožni aktivist, je moral biti stalno na terenu, kjer je organiziral Osvobodilno fronto in ljudsko odbore itd. Pii tem je neštetokrat za las ušsl otroka. K sreči niso zadeli. Izpustil je otroka na tla in skočil za hišo. Vsi so bežali. Krogle so brnele okrog ušes. Pred njim je padel tovariš Jovo, nedaleč vstran Bruno Pobega, okrog 20 korakov proč čerčil in Danijel Pertot. Amadej je bežal skupno Markom—Kocijančič Vinko-tom iz Bertokov, ki je pozneje padel. Marko je bil bolehen in je omagal. Trikrat je padel, pobral ga je ter s težavo vlekel dalje. Bežala sta v smeri proti sv. Antonu in se srečno rešila. Tudi otroka je žena rešila v zadnjem trenutku. Ko sta se pozneje vrnila, so vsi obstrmeli, ker so ju že objokovali za mrtva. Ko so fašisti požgali Gabro-vico ter postrelili mnogo domačinov, nekatere pa celo žive sežgali, med njimi tudi neko starko in otroka, je bil tudi Amadej tam. Slučajno pa je spal nedaleč vstran v Portinjanu, kjer si je izbral za prenočišče majhen kozji hlev. Čeprav je bil obkoljen in so fašisti krog in krog vse prebrskali, je res prav izjemen slučaj nanesel, da v hlevček nihče ni stopil in tako si je ohranil življenje. Pri ponovnem napadu na Če-žarje, se je Amadej nahajal v neki hiši v soseščini pri Vato-vec-Kozinc Veroniki, kjer so imeli v skritem bunkerju ilegalno literaturo. Ko je Veronika stopila na prag, je zagledala fašiste, ki so medtem že obkolili hišo in vas. Bilo je prepozno za beg. Takrat je Amadej začel doživljati svoje najbolj dramatične trenutke v življenju. Skril se je na podstrešje. Ko je zaslišal pod seboj fašiste, je skozi majhno okence zlezel na streho, neprestano pripravljen, da s pištolo ustreli na zasledovalce ter si nato konča življenje. Tri ure in pol so fašisti preiskovali hišo in podstrešje. Ves ta čas je Amadej, ki je vse slišal, kaj se spodaj dogaja in v katerem je trepetala sleherna žilica in živec, neprestano smlikal skozi okence in se skrival s podstrešja na streho, ko so bili fašisti na podstrešju. Ko je slišal, da so odšli spodaj v hišo, pa je zlezel nazaj na podstrešje, ker se je bal, da bi ga zagledal na strehi kdo od fašistov ali domačinov, ki so bili v skupini zastraženi nedaleč vstran ali pa tudi Nemci s svoje postojanke, ki je bila oddaljena komaj dober kilometer zračne črte in bi ga z daljnogledom lahko videli. Slišal je, kako ropajo po hiši in v srdu stiskal pesti. Že si je skoraj oddahnil, da bodo odšli, ko je dal tenente nalog, za ponovno preiskavo hiše in podstrešja. In vse muke so se začele iznova. Toda tudi zdaj niso našli ne bunkerja, ne Amadeja. Slišal je, kako je tenente jezen rekel marešalu: "Ha. Posrečilo se mu je popihati jo!" Nato je dal nalog, naj hišo zažgo. Marešalo je ugovarjal, nakar je dejal tenente, da če hiše ne zažgo, morajo vrniti, kar so naropali, če pa zažgo, ne bo toga nihče vedel. Zažgali so, mnogo vaščanov pa odpeljali v Dekane. Izmed teh so bili takoj ustreljeni torenec Severin Ber-tok ter sestri Elvira in Marija Vatovec. Kako so je takrat vrnil domov, sam ni prav vedel. Sam sebi se je zdel nekam neresničen, kakor nekdo, ki je in bi moral biti mrtev. Še vedno je sleherni živec v njem trepetal in kakor nekje v megli jo videl prepadene obraze domačih in med njimi ženo, ki jo jokala od veselja: "Živ si, živ!" Dne 1. maja jo zvedel, da bodo prišli fašisti iz Kopra v Santo-mo po terenca Ivana Kneza. Šd ga jo obvestit, naj pobegne. Toda, ko jo bil 50 metrov [)red Kne- OB ATLANTSKEM OCEANU Piše JOHN GORJANC (Nadaljevanje) Kadar je tam na severu zelo mrzlo, ga tudi nam tu doli pošljete, za kar pa vam nismo prav nič hvaležni. Če bi vi tam na severu vedeli koliko nam škoduje samo ena noč mraza, bi ga kar obdržali tam, ker ga lažje prenesete kot mi tukaj. Odkar sem jaz tukaj, je bilo le dve zimi tako mrzlo, da so pomaranče pomr-znile na drevju, kar je tudi drevju veliko škodovalo. Jaz sem moral nekatera moja oranžna drevesa, ki so bila še premlada za prenesti mraz, že parkrat presaditi, potem je treba pa še čakati dve do tri leta, predno zraste drevo nazaj kot je bilo preje. Če drevje pomrzne nad čepom, se kmalu obraste, če pa zmrzne pod čepom, je treba nanovo cepiti, če ne rodi drevo kisle divje oranže. Farmarji in obdelovalci oranžnih nasadov imajo veliko ne-prilik pri svojem poslu. Ni dovolj, da si samo dober in priden delavec, moraš biti tudi kemist. Na pomaranče in drugi kmetijski sadež pridejo različne bolezni in mrčesa; če v pravem času ne poškropi s pravilno kemikalijo, lahko vse izgubi. Če baš pred dežjem poškropi sadež, mu ga dež izpere in delo mora ponoviti. Ker tukaj ni industrije kot na severu, je tudi z delom drugače. V zimskem času je veliko lažje dobiti delo, ker turisti prinesejo zaposlitev. Stavbinsko delo se dobi skoro najlažje, a so plače precej nižje kot na severu. Torej, to naj bo za slabo stran. Kaj pa je tukaj dobra stran? Kadar preneha deževati in se vreme uredi, kar je nekako sredi meseca oktobra, včasih malo preje, včasih pa malo pozneje, imamo zelo prijazno solnčno vreme do konca junija. Baš sedaj imamo tako prijazno in ravno prav gorko vreme, da se človek počuti kar zadovoljnega posebno ko čita v časopisju in posluša novice na radiju kako je tam na severu mraz in koliko snega imajo. Ravno ko to pišem, nas sta presenetila z obiskom poznani rojak iz Clevelanda in njegova soproga Mr. in Mrs. Hartman, ki pride semkaj prezimovati vsako zimo že nekaj let., Seveda sem prenehal s pisanjem in smo pogledali kaj prinašajo nedeljske novine iz Daytona Beach o tisti katastrofi in poplavi v New Yorku, New Jersey in drugod. Mr. Hartman je takoj rekel: No poglejte, kakor je tukaj lepo in gorko, tam pa sneg in mraz, za nameček pa še poplava. Obrniv-ši se k soprogi, ji je rekel: vidiš kako smo srečni tukaj, ravno ob pravem času sva odšla iz Clevelanda. Ob takih lepih solnčnih dnevih je na morskem obrežju polno ljudi, ki brodijo po čisti morski vodi. Nekateri ležijo v kopalnih oblekah na čistem, kot kristal belem pesku, se zakopajo celega v ta pesek, drugi plavajo po plitvi vodi, boljši plavači pa odplavajo precej daleč od obrežja. Nekateri samo hodijo po obrežju na milje daleč na sprehod, največ pa se jih zabava v vodi, kjer je le dva do štiri palce globoka. Mlade ljudi vidiš, ki tekmujejo v tekanju, dekleta hočejo preteči fante in obratno. Nekateri plavajo na splavih in avtomobilskih gumih. Neko posebnost imamo tukaj, ki je mogoče ni nikjer drugje, in ta je, da se lahko voziš po tem pesku prav ob vodi ali po vodi, če se ti zlju-bi zmočiti avto v morski vodi. Na obisku je bil neki moj prijatelj iz Clevelanda, bivši sodelavec pri Electrolux družbi, po imenu Adolf Lettke, rodom Nemec. Privoščil si je vožnje z avtom po morski vodi in, imel je prav veselo zabavo ko je voda pljuskala vse povsod, celo na streho. Vesel je bil in rajal, češ, da kaj takega še ni doživel v celem svojem življenju, da bi vozil avto po morju. Domov grede se je na vročem solncu avto posušil, morska sol, ki se je avta prijela v vodi, pa je njegov črn avto spremenila v belega. Ko se je Mr. Lettke začel jeziti name češ, da zakaj ga nisem n% to opozoril, sem mu odgovoril: "Imel si preveliko zabavo in ti jo nisem hotel kratiti, sedaj za to za-ba^o po operi karo." (Dalje prihodnjič) smrti. Dne 12. aprila 1944 jc skupina izovo hišo je žo zagledal fašiste in tudi ti so njega zagledali in takoj začeli streljati nanj. Vrgel se je v jarek in se naredil mrtvega. Nesrečnega Kneza so pobegnil s skupino 10 tovarišev.' so začeli streljati nanj in na I fašisti našli doma, ker ga je bo- 40 fašistov, ki so prišli iz Kopra, napadla Cezarje. Zagledal jih je, ko je stopil iz hiše s svojo dvc- manjših skupinah. Amadej je ^ letno hčerko v naročju. Takoj RAČUNAMO Z NESREČAMI COLUMBUS, O., 13. decembra —Urad, ki skrbi za varnost državljanov in vodi preglede nad nesrečami, računa s tem, da bo do konca tega leta prišlo 600 Ohijcev ob življenje. Okrog 290 bo postalo žrtev prometnih nesreč, petina od tega števila na račun božičnih praznikov. Lansko leto je bilo za praznike v Ohio 43 oseb pobitih na cestah. lel zob. Ustrelili so ga 500 metrov od hiše. Prav takrat je prišla h Knezu kurirka iz Buninov, 13-letno istrsko dekle, po neko pismo. Vzela je pismo in zbežala. Streljali so za njo in jo težko ranili. Ko je videla, da ne bo mogla pobegniti, je snedla pismo, preden so jo fašisti potolkli. Še toliko podobnih zgodb bi vedel povedati Amadej-Ernest Vatovec. Že prav na pragu svobode je za las ušel smrti v Tric-coli pri Manžanu, ko so se Nemcu umikali in je granata padla komaj deset korakov vstran. Ko je šel nato proti Škofijam ter je hotel v Trst, kamor so že korakali partizani, se je pri Valah pri Dekanih, kjer so partizani lovili fašiste in se istočasno srečali z Nemci, znašel sredi med' njimi v križnem ognju in res je I spet le za droben las manjkalo, I da ni bilo po njem, toda svetlooka: bela žena se je hotela le še })o-slednjič pošaliti z Amadejem pred velikim, težko pričakovanim dnevom, ki je prinesel nam svobodo in novo dobo Amadeju-Ernestu Vatovcu, ki je danes predsednik okrajnega ljudskega odbora v Kopru, pa vrsto novih odgovornih nalog in dolžnosti. Kakor Amadej, je tudi Mirko Markežič postal "Bus" zelo znan in priljubljen po vaseh v koprskem okraju. O njem kroži med (Dalje na 4. strani) Vesela novica za božične praznike Za božične praznike in za novo leto si vsak rad privošči kaj dobrega. Takrat se mi Slovenci ra* (Ji spomnimo našega rojstnega kraja, rodne zemlje onkraj morja. To je lepo. Za naše praznično razpoloženje in veselje se nam bo gotovo prilegla kaplja ziele-ga in žlahtnega vina iz štajerskih goric ali iz kraških in istrskih vinogradov.,Mr. John Dre-nik, .predsednik Drenik Beverage Distributing, Inc., poroča našin: narodnim domovom, gostilničarjem, trgovcem in posameznikoP^' da je spet jjrispela nova zalogi zdravega in pravega vina iz Slovenije. Ni ga bolj primernega upoštevajočega božičnega daril* kot steklenica v Ljubljani natočenega in v Ameriko importira* nega vina, ki zaiskri v kozarcu in poživi tek človeške krvi. Po svoji prosti volji si lahko izberete katero koli vino, pa bo dišeči traminec, sladki šipon- kipeči rizling, rdeči kabcrnc > modri ))inot ali zdravilni teran- Sedaj je čas, da naročite noVO zalogo okusnih in slastnih vin . .. pil- domačih krajev v Sloveniji-te zdrava in okusna slovenski vina, pijte za zdravje in vese^^ razpoloženje za časa božičnih novoletnih praznikov. r ENAKOPRAVNOST STRAN 3 IMENIK DRUŠTVENIH URADNIKOV ZA LETO 1953 "Ameriško jugoslovanski center" na Recher Ave. Predsednik Frank Žagar; podpredsednik Joe Susnik; tajnik Andrew Ogrin, 18508 Shawnee Ave., ^ 1-1107; blagajnik Theodore ^cher mL, zapisnikarica Gusti Zupančič; nadzorni odbor: John Gerl, predsednik, Leo BostjanCič in John oarkovich; gospodarski odbor: *rank Rupert, predsednik, Frank ^Ggel in Louis Godec; publicijski odbor: Frank Rupert, Gusti Zupan-Jic in Andrew Ogrin; ostali direktorji: Frank Derdich, Frank Segu-Frances Gor jane in Josephine "enikman; poslovodja John žig-®an, KE 1-9309 in oskrbnica Mary Medvešek, IV 1-3822. Seje se vršijo vsako tretjo sredo v mesecu ob 7:30 uri. "Carniola Hive" št. 493 L TM Bivša predsednica Mary Boita, predsednica Josephine Stwan, podpredsednica Christine Glavan, du-oovna voditeljica Mary Tekaučič, spremljevalka Mary Mahne, vra-«rica Pauline Zigman, stražnica •Mary Vesel, zapisnikarica in tajni- bolniškega oddelka Julia Brezo-var, 1173 E. 60 St., EN 1-4758, fi-^nCna tajnica Pauline Debevec, 1287 E. 169 St., IV 1-2048, nadzor-?ice: Frances Tavcar, Ursula UnetiC ^ Pauline Stampfel; zastopnici za filub društev SND Josephine Stwan ^ Julia Brezovar. Seje se vrše vsako prvo sredo v ®esecu v dvorani št. 1 SND na St. '-lair Ave., ob 7.30 uri. -k "Carniola Tent" št. 1288 T. M. Častni predsednik Thomas Mli-JJ^r, predsednik Joseph Babnik, Podpredsednik Joseph Sušnik, taj-nik John Tavčar, blagajnik Louis iT^ke, zapisnikar Ivan Babnik, nadzorni odbor; Joseph Skuk, Anton ^upan in Paul Praust, bolniški od-oor: Thomas Mlinar, John Grbec in Joseph Sušnik, odborniki za otvoritev seje: Paul Praust, Anton ^Hith, Joseph Drobnich, Frank ^aiole, Anton Debelak, vratarja: Subel in Frank Meserko, za-®'rfvi®^?® John Kikol in Eddy Mramor. V gjlG se vršijo vsako četrto soboto nar. domu na St. Clair Ave , 'Glasbena Matica" 3^20% A Frank Bradach. 'IWa Ave., podpredsednik , Kenik, korespondcnCiia Ave Frank, 5919 Prosser 6313' ^lagajničarka Carolyn Budan, S.'^or- i. Clair Ave., posredovalni ^fario'Edward Kcnik, Josephine <3an % ' ^rin Safred, Carolyn Bu Afatik Bradach, Emil Safred; F''-''' Josephine Misič, nad % Alice Somrak, June Price ® Frank; publicijski odbor: Misič, Emil Safred, Jo-^evnx, in Valentine Mersol. ^ovodja Tone 6u))clj. B. i,p|® se vršijo vsak četrtek ob zvečer v sobi št. 2 Slov. nar. '"a na SI. Clair Ave. "Mir" št. 142 SNPJ Predsednik Anton Bokal, podpredsednik John Prusnik, tajnik Frank Sustarsich, 15726 Holmes Ave., LI 1-8939, blagajnik Anton Zorko, zapisnikarica Frances Su-šel, nadzorniki: August Svetek, Frank Ludvig in Peter Adam, zdravniki: dr. Opaskar, dr. Skur, dr. Rottar in dr. Urankar. Seje se vršijo vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9. uri dopoldne v Slov. domu na Holmes Ave. ■k "Napredne Slovenke" it. 137 SNPJ Predsednica Josephine Tratnik, podpredsednica Josephine Mežnar-šič, tajnica Josie Zakrajšek, blaga j ničarka Helen Mikuš, zapisnikarica Albina Braidich, nadzornice: Katie Bradach, Jennie Skuk m Josie Krasovec, bolniška nadzornica Jennie Drobnich, za Federacijo SNPJ Josephine Tratnik in Josie Zakrajšek, za farmo SNPJ Urška Mulej in Pavla Artel, za Atletično ligo Alma in Nada Žagar, za Klub društev SND in čitalnico Jennie Skuk, za podr. št. 39 Sans Helen Mikuš. Seje se vršijo vsak prvi četrtek v mesecu v starem poslopju SND na St. Clair Ave. * "Naprej" it. 5 SNPJ Predsednik Joseph Skuk, podpredsednik Frank Mack, tajnik John Krebel, blagajnik Frank Mik-Še, zapisnikar Andy Turkman, nadzorniki: Anton Zakrajšek, John Tavčar in Louis Pire. Seje se vršijo vsako prvo nedeljo v mesecu ob 9.30 uri v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. * "Napredni Slovenci" št. 5 SDZ Predsednik Andrej Tekauc, podpredsednik John Stefe, tajnik Matthew Debevec, 1287 E. 169 St., IV 1-2048, blagajnik Tom Kraich, zapisnikar Frank A. Turek, nadzorniki: Charles Koman, Frank Stefe in John Nestor. Seje se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 9. uri zjutraj v sobi št. 3, staro poslopje SND na St. Clair Ave. "Napredek" št. 132 ABZ Predsednik John Tanko, podpredsednik Ludvik Prosen, tajnica Adalyne Cecelič, 4-33595 Morris Dr., Willoughby, O., tel. WI1-ioughby 2-4359, blagajničarka An-tonia Tanko, zapisnikar Frank Sesek, društvena zdravnika dr. Anne Prosen in dr. Carl Rotter. Seje se vršijo vsak drugi petek v mesecu ob 7.30 uri zvečer v Ameriško jugoslovanskemu centru na Recher Ave. Asesment se pobira 25. na nedeljo, se pobira na 26. Krožek št. 1 Progresivnih Slovenk Predsednica Anna Zaic, podpredsednica Fani Henikman, tajnica-blagaj ničarka Marion Bashel, 18913 Cherokee Ave., tel. KE 1-2173, zapisnikarica Theresa Gorjanc, nadzornice: Frances Francel, preased-vsakega 25. v mesecu, če pa pade niča; Rose Paulin in Rose Sanapor, prosvetni odbor: Paula Prudič, An tonia Tomle in Mary Dacar, poročevalki; Theresa Gorjanc in Mary Vidrich. Seje se vršijo vsak prvi četrtek v mesecu v Slov. del. domu na Waterloo Rd. Krožek št. 2 Progresivnih Slovenk Predsednica Cecelia Subel, podpredsednica Frances Legat, tajnica Marie Zakrajšek, 1038 Addison Rd., blagaj ničarka Jennie Skuk, zapisnikarica Anna Belle, nadzornice: Helen Mikuš, Frances Gorshe in Elizabeth Belay. Seje se vršilo vsako tretjo sredo v mesecu v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. "Krožek št. 3 Prog. Slovenk" Predsednica Mary Kobal, podpredsednica Louise Derdich, tajni-ca-blaga j ničarka Elizabeth Matko, 330 E.^260 St., zapismkarica Gusti Zupančič, nadzorni odbor: Frances Julyia, Frances Gorjanc in Angela Ogrin, poročevalka Vera Potočnik. Seje se vršijo prvo sredo v mesecu v Ameriško jugoslovanskem centru na Recher Ave. "Podr. št, 5 S.M.Z." Predsednik John Sever, 18023 Hillgrove Ave., IV 1-1228, podpredsednik Frank česnik, tajnik in blagajnik Tony Krampel, 1003 E. 66 PI., tel. UT 1-8387, zapisnikar Frank Kuhar, nadzorni odbor: Frank Kuhar, Louis Erste in Frank Petkovšek, zastopniki za Federacijo: John Sever, Frank Brancel in Frank Petkovšek, za Klub društev S.N.D. Frank Kuhar. Seje se vršijo vsako tretjo soboto v mesecu v -dvorani št. 4 staro poslopje SND na St. Clair Ave. "Ribnica" št. 12 SDZ Predsednik Andrew Sadar, podpredsednik Joseph Sankovič, tajnik Joseph Ban, 1201 E. 168 St., Cleveland 10, O., tel. IV 1-2246, zapisnikar Anton Tavžel, blagajnik Anton Debelak, 893 E. 75 St., nadzorniki: Frank Debelak, predsednik, Edward Herbst in Frank Lun-der, zdravnik dr. F. J. Kern' in drugi slovenski zdravniki, zastopniki: za Klub društev SND Andrew Sadar, za Ameriško jugoslovanski center Frank Wirant in John Virant, za S. N. čitalnico Louis Mr-har, za Sans Joe Champa. Seja se vrši vsak drugi petek v mesecu ob 7.30 uri v Slov. nar. domu na St. Clair Ave., soba št. 4, staro poslopje. T^kom delavnikih se tajnika lahko telefonično pokliče po 5. uri zvečer. "Slov. nar. dom'' na Si. Clair Ave. Predsednik Charles Vrtovšnik, podpredsednik Frank Plut, tajnik John Tavčar, blagajnik John Centa, zapisnikarica Josephine Petrich, nadzorni odbor: John Pollock, Leo Poljšak, Josephine Zakrajšek, Anton Wavpotich in Frank Ilersich; gospodarski odbor: Frank Cesnik, Joseph Okorn; Janko N. Rogelj, Frank Virant, Joseph "Fifolt, Stanley Dolenec in Josephine Stwan. Namestniki: Andy Turkman za tajnika; Max Traven za podpredsednika, Andrej Tekavc za blagajnika, John Lekan za zapisnikarico. Seje direktorija se vršijo vsak drugi torek v mesecu v navadnih prostorih. -K "Sv. Ane" Si. 4 SDZ Predsednica Julia Brezovar, podpredsednica Jennie Stanonik, taj niča Jennie Suvak, 1414 E. 51 St., tel. EN 1-8104, blagaj ničarka Josephine Oražem-Ambrožič, zapisnikarica Angela Virant, nadzornice: Mary Bradač, Rose L. Erste in Frances Okorn, rediteljica Mary Pristov. Seje se vršijo vsako drugo sredo v mesecu v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. "Sv. Ane" St. 4 SDZ Predsednica Julija Brezovar, 1173 E. 60 St., podpredsednica Jennie Stanovnik, tajnica Jennie Suvak, 1415 E. 51 St., EN 1-8104, blagaj ničarka Josephine Orazem-Ambrožič, zapisnikarica Angela Virant, nadzornice: Mary Bradač, Rose L. Erste in Frances Okorn, reditelj ica Mary Pristov. Seje se vrše vsako drugo sredo v mesecu v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. -k "Slovenske Sokolice" št. 442 SNPJ Predsednica Frances Legat, podpredsednica Mary Geromi, tajnica Cecilia Subel, zapisnikarica Antoinette Wichich, nadzornice: Stella Božeglav-Sodeckas, Florence Zalo-kar in Mary Sankovic, zastopnica za Clevelandsko federacijo SNPJ in Klub društev SND Ivanka Shiffrer, za Jug. kult. center, za SANS in Čitalnico SND Amelia Božeglav, društveni zdravnik dr. F. J. Kern. Seje se vrše vsak prvi ponedeljek v mesecu v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. -k Pevski zbor "Slovan" Predsednik Joseph Durjava, podpredsednik Joseph Ivančič, tajnik in blagajnik Milan Urbančič, 1342 E. 170 St., KE 1-6624, zapisnikar Ciril Ozbič, arhivar Joseph Ivančič, nadzorni odbor: Joseph VičiC, Frank Urbančič in Ludvik Oster, pevovodja Anton Schubel. -k St. Clair Rifle and Hunting klub Predsednik Frank Zietz, podpredsednik Louis Pike, tajnik-blagajnik Albert Peterca, zapisnikar Fred A. Kochevar, gospodarski odbor: Frank Kramer, predsednik. Frank Spenko, Ed. Petrick, Frank Kosec in Mike Telic, nadzorni odbor: Leo Lukič, Louis Pike in Mike Telich, oskrbnik pušk Ed. Petrick. Seje se vršijo vsak prvi petek v mesecu v Slov. domu na Holmes Ave. ob 8. uri zvečer. * "Waterloo Camp" št. 281 W.O.W. Predsednik Walter Lampe, podpredsednik John Lokar, tajnik Edward Rozance, blagajnik in zapisnikar Vincenz Godina, spremljevalec John Rozance. straža Peter Bukov-nik, nadzorniki: Frank Stupar, Valentine Malnar in Frank Stupar. Seje se vršijo vsak drugi četrtek v mescu v Slov. del. domu na Waterloo Rd. Asesment se pobira vsakega 24. v mesecu in na seji. "Waterloo Grove" št. 110 W. C. Predsednica Pauline Balish, podpredsednica Emma Jane, tajnica Cecelia M. Wolf, 1251 E. 173 St., KE 1-2564, zapisnikarica Justine Klemenčič, blagaj ničarka Molly TomariC, duhovna voditeljica Mary Benda. Seje se vršijo vsako tretjo sredo v mesecu ob 8. pri v Slov. del. domu na Waterloo Rd. "Washington" št. 32 ZSZ Predsednica Antonia Tomle, podpredsednik John Zaic, tajnica in blagajničarka Anna Vadnal, 15815 Arcade Ave., IV 1-3919, zapisnikarica Anna Zaic, nadzorni odbor: Frank Moro, Frank Fende in Mary Božič. Seje se vrše vsak četrti petek v mesecu v Slov. del., donju na Waterloo Rd. "Ženski odsek farme SNPJ" Predsednica Antonia Tomle, podpredsednica Frances Henikman, tajnica in blagajničarka Mary Zaman, 484 E. 149 St., IV 1-4871, zapisnikarica Victoria Poljšak, nadzornice: Jennie Gerchman, Jennie Leskovec in Frances Zorman. Seje se vrše vsak zadnji četrtek v mesecu v Slov. del. domu na Waterloo Rd. ob 7.30 uri zvečer. "Zavedni sosedje" št. 158 SNPJ Predsednik John Koss, podpredsednik Frank Žagar, tajnik Charles Zele, 20970 North Vine St., Euclid 19, O., tel. KE 1-4640, blagajnik Andrew Ogrin, zapisnikar John Ludwig, nadzorni odbor: Frank Matko, predsednik, Frank Mišič in Mary Segulin. Seje se vršijo vsak zadnji petek v mesecu v navadnih prostorih Ameriško jugoslovanskega centra na Recher Ave. Seje se vrše vsak drugi četrtek v mesecu v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. Pričetek ob 8. uri zvečer. "Združeni bratje" št. 26 SNPJ Predsednik Joseph Godec, podpredsednik John Krebel j, tajnik-blagajnik Peter Ster, 2005 E. 224 St., KE 1-5773, zapisnikar John Kikel, nadzorniki: John Kikel, John Zaman in John Krebely. Seje se vršijo vsako prvo soboto v mesecu ob 7.30 uri zvečer v Slov. del. domu na Waterloo Rd. Jitgoslovanska vas—mednarodno preizkusno središče za elektrifikacijo vasi Tri jugoslovanske vasi sredi Šumadije, blizu Beograda, bodo postale svetovno znane. Na njihovem področju bodo ustanovili mednarodno preizkusno središče za elektrifikacijo vasi in kmetijskih del. Te tri vasi bodo uredili vzorno in najbolj sodobno ter bodo uporabljali električno energijo za vsa kmetiiska in razna hišna dela. V okviru organizacije Združenih narodov delujejo tudi mednarodne ustanove, ki si prizadevajo, da bi se na svetu zboljšale gospodarske razmere, da bi se dvignila življenjska, zdravstvena in kulturna raven prebivalstva. V teh ustanovah je zastopana tudi Jugoslavija. Zamisel jugoslovanskih zastopnikov je bila, da bi se ustanovilo mednarodno preizkusno središče, ki bi bilo v neposrednem stiku z življenjem na vasi. Ker je elektrifikacija eden prvih pogojev za povečanje kmetijske proizvodnje in tehničnega napredka na vasi, je poglavitna naloga nove mednarodne ustanove za pospeševanje kmetijstva v tehnično še zaostalih državah, omogočiti boljšo, hitrejšo in cenejšo elektrifikacijo vasi. Končno so mednarodne ustanove Združenih narodov sprejele predlog, da ustanovijo v Jugoslaviji mednarodno središče za pospeševanje elektrifikacije. Pri tem seveda ne gre za to, da bi na podeželju za vsako ceno začeli uporabljati elektriko, marveč, da se vas elektrificira tako, da bo imela od uporabe električne energije največje koristi. Zato pa bo treba preizkusiti številne vrste strojev na električni pogon, izmed katerih bodo nato izbrali za praktično uporabo tiste, ki delajo z največjim koristnim učinkom. Ustanova bo nato tudi pravilno strokovno ugotovila, kje naj bi se zgradile krajevne elektrarne in ali naj bi se za to izkoriščala vodna sila ali drugi energitski viri. Izkušnje, ki jih bodo dobili v jugoslovanskih preizkusnih središčih, seveda ne bodo potem izkoristili le v Jugoslaviji, temveč tudi v drugih deželah. V Jugoslaviji je elektrika šele začela bolje prodirati na vas. V vsej državi je okrog 2,800,000 kmetijskih gospodarstev, od katerih ima po podatkih iz leta 1951 le 23 odstotkov električno napeljavo. Na prvem mestu je Slovenija, kjer ima okrog 60 odstotkov podeželjskih gospodarjev električno napeljavo, medtem ko je v Bosni in Hercegovini, Makedoniji in Črni gori priključenih na električno omrežje samo 8 odstotkov podeželskih hiš. V vsej državi bi bilo treba elektrificirati še dva milijona kmečkih gospodarstev, za kar bi Jugoslavija potrebovala 500 milijard dinarjev. Če bi te naloge hotela uresničiti vsaj v 20 letih bi potrebovala na leto po 25 milijard dinarjev. Toliko bi znašali stroški, če bi mednarodna ustanova ne našla boljše rešitve Njena naloga pa je tudi proučiti kako naj bi se elektrikacijska dela pocenila. Zakaj so preizkusne vasi našli prav v šumadiji ? Tako bo najbrž marsikdo vprašal. Pri tem so morali upoštevati več okoliščin. Predvsem vzorna elektri-ficirana vas naj nastane sredi srednje velike in strnjene in neelektrificiranih vasi, ki so prosto zidane. Zemlja naj bo srednje rodovitna, okoliš primeren za poljedelstvo, živinorejo in sadjarstvo. Skozi vas mora teči rečica, ki ima zmogljivost za vodno elektrarno 20 do 30 "kilovatov. Razen tega naj bi bilo dovolj zemlje v ravnini in v neposredni bližini gozda. Kraj tudi ne sme biti oddaljen od večjega mesta več kakor uro vožnjo z avtomobilom. Vasi, ki so odgovarjale vsem tem pogojem so torej našli v Šumadiji—to so vasi Gornje in Dolnje Šaternje ter Jar-menovci pri Beogradu. V teh vaseh bodo preizkusili v kmečkih gospodarstvih najrazličnejše stroje. Obenem bodo proučevali tudi električno raž-delilno omrežje. Postavili bodo razne stebre za vode, batonske, železne in lesene. Preizkusili bodo vse vrste vodov, od bakrenih do jeklenih. Prav tako bodo preizkusili različne izolatorje ter ugotavljali, kateri so najprimernejši. Postopoma bodo gradili za proučevanje strojev posamezne zgradbe. Tako bodo popolnoma elektrificirali hlev za govedo živino, kjer bodo z električnimi stroji molzli 30 krav, ki jih bodo trmili predvsem z umetno — v električni sušilnici — posušenim senom. V zadružnem domu v Dolnji šatorni bodo uredili pralnico s stroji na električni pogon za pranje, sušenje in likanje perila. V pralnici bodo prale kme-ice same. Pozneje bodo zgradili tudi vi-narno z zmogljivostjo okrog 100 vagonov vina. Opremili jo bodo z vsemi sodobnimi strojnimi napravami. V Jarmenovcih bodo zgradili popolnoma elektrifici-rane mlekarne in sirarne. Tam Dodo dalje uredili tudi sušilnico sadja in povrtnine ter predelo-valnico sadja v sokove, konser-ve in druge izdelke. Ustanovili bodo učiteljišče za učiteljice gospodinjskih šol, ki se bodo seznanile z vsemi modernimi pridobitvami, ki s strojnimi napravami olajšujejo delo gospodinjam. "Svoboda" št. 748 SNPJ Predsednica Antonia Tomle, pod pred. Jos. Vesel, tajnica Josephine P, Terbizan, 14707 Hale Ave., LI 1-1464. blagajničarka Josephine Seitz, 16213 Waterloo Rd. Zapisnikarica Leopoldina Vozel, nadzorni odbor; Mary Kafrle, Anna Zaic in T. Gorjanc. Zastopnice za ženski odsek farme SNPJ; Theresa Gorjanc, Antonia Tomle in Josephine Vesel; za Clevelandsko federacijo SNPJ; Theresa Gorjanc in Leopoldina Vozel. Seje sc vrše vsak drugi petek v mesecu v Citalniških prostorih SDD na Waterloo Rd. "Svob. Slovenke" St. 2 SDZ Predsednica Nežika Kalan, pod predsednica Jennie Skuk, tajnica Josephine Petrich, 101 E. 225 St., RE 1-6316, blagajničarka Mary Somrak, 996 E. 74 St., zapisnikarica Albina Braidič, nadzornico; Albina Braidich, Elizabeth Belaj in Josephine Razinger. Zastopnica za Klub društev S.N.D. Helen Mikuš; poročevalka Rose Alden. Tf/mw//AT yoo'j^E BBTYOUCA/\^ SBATf/mrO Tf/e TURf/J, YOU CAN B8T YOUR Uf|^ S^FETVPAYS! Many a man who would hesitate to risk big money on cards will gamble his life—to save five minutes. Next time you're tempted to hurry in traffic, bet it safe. The stakes are steep, if you lose. BE CAREFUL —the life vou sove mpy be vour own! a ENAKOPRAVNOST zavodu bodo rastlinjaki in tople grede, ki jih bodo ogrevali z elektriko, dalje valilnice in ko-košnjak, kjer bodo preizkušali kokoši in nesnost raznih pasem. Poleg tega bodo imeli vzorno urejen svinjak, v katerem bodo s križanjem gojili nove pasme prašičev. Seveda te tri preizkusne vasi ne bodo nekakšen popoln vzor kušali, ne bodo mogli spodrini-vsem drugim vasem v Jugoslaviji. Tam bodo predvsem preiz-ki jih bodo potem v kmetijstvu na splošno uporabljali, če se bodo dobro obnesli. Morda nekateri stroji, ki jih bodo preizkusila, ne bodo mogli spodrini-ti druge vrste strojev, ki jih že uporabljajo. Zato pa bodo te tudi preizkusili. Vsekakor pa bodo poizkusi in dognanja, ki jih bodo dobili v šumadskih vaseh Gornja in Dolnje Šatorno in Jarmenovcih velikega pomena za tehnični napredek kmetijstva v Jugoslaviji. (Slovenska izseljenska matica) a Zastopniki Enakopravnosti >9 Središče vsega delovanja bo zavod za elektrifikacijo vasi, ki ga bodo vodili strokovnjaki. Ob Za st. clairsko okrožje: JOHN RENKO 1016 East 76th Street UTah 1-6888 Za collinvvoodsko in euciidsko okrožje: JOHN STEBLA) 17902 Nottingham Road IVanhoe 1-3360 Za nevvburško okrožje: FRANK RENKO Diamond 1-8029 11101 Revere Avenue Radi selitve se proda pohištvo za sprejemno lobo, obednico in spalnico. Vse v dobrem stanju. Za podrobnosti pokličite KE 1-1934 ali IV 1-0285 Dva pogrebna zavoda j z« zanesljivo Izkušeno simpatično pdgrebnlsko postrežbo po i CENAH. KI JIH VI DOLOČITE I poldičil* iVGRDINAti^NS Funeral directors Hm ALI KASUATE? Pri nam imamo ixborno »drmvilo. ila vam ustavi kašelj in prehlad. Ledi Mandel. Ph. G.. Ph. C. MANDEL DRUG CO. 15702 Waterloo Rd—KE 1-0034 Pošljemo karkoli prodamo kamorkoli. POSEBNOST! Moške vse-volnene suknje, katerih imamo samo še nekaj, in ki so bile narejene nalašč za našo trgovino, dobite za samo ' $49.50 THE NORWOOD MEN'S SHOP 6217 ST. CLAIR AVE. John F. Kovačič, predsednik HIŠE NAPRODAJ Od E. 140 St. Hiša za eno družino, 6 lepih 3ob, se proda. Gorkota na plin, oakrene cevi in vse nanovo de-korirano. 3 garaže. Cena $11,500; takoj samo $2,500. Za podrobnosti se obrnite na KOVAČ REALTY 960 EAST 185th STREET KE 1-5030 DR. IVO ČERNE AVG. HOLLANDER DOPISNA ŠOLA DRŽAVLJANSTVA Peti dopis izide 18, dec. z vsebino: angleški odgovori z izgo-varjavo na vprašanja 4. dopisa. Tretje poglavje: Zvezne države, njih uprava, njihova zakonodaja. Primerjava uprav zveznih držav z upravo Združ. Držav po načrtni risbi, kako je delitev oblasti izvedena po medsebojnih ustavah. Nekaj zamudnikov dobi šc dosedanje dopise. 4 dopisi en $. Dr. Ivo Čeme. 1421 5. 53 St„ Cleveland 3, O., Tel. UT 1-9413 L BENARES SVETO MESTO Benares je eno najstarej^h mest na svetu, rojstni kraj budizma, najsvetejše mesto hindu-sov, kozmopolitsko hindusko mesto, kakor nam je rekel prijatelj, rektor benareške univerze. Leži ob reki Ganges "materi Ganges," ki priteče po brezkraj-ni severno indijski planjavi in se pri Benarsu v štiri milje širokem loku obrne proti vzhodu. Njegove vode spodjedajo gole bregove, jih ob deževju na široko preplavljajo in nosijo na rodovit-nejšo prst proti morju. Benaresu spodjeda Ganges tudi znamenita stopnišča—Gate, na katerih se ob največjih praznikih koplje na tisoče romarjev. Templji tik ob vodni gladini so nevarno pogreznjeni, izpodjede-ni so temelji "zidov, na katerih so sezidane obrežne palače. Benares je zgrajen na levi obali Ganesa. Desna obala je prazna in pusta. Po hinduskem verovanju je vsakdo, ki umre na levem bregu, osvobojen usode daljne selitve duše in gre naravnost v nirvano. Kdor bi dočakal smrt na desni obali, pa se bo ponovno rodil in začel novo trudapolno pot na živalski stopnji. Ko se spuščaš po reki, se pred teboj vrste sveta stopnišča—Gati, palače kraljev in maharadž, ki po svoji razkošnosti in zapuščeno-sti spominjajo na Benetke, in templji, mali in veliki ves Benares jih ima tisoč petsto. Pogled na Benares z reke je gotovo med redkimi na svetu. Obalno lice mesta iznad široke temno zelene reke tvori skladno celoto; široka in visoka stopnišča, med njimi veličastne palače, sezidane na visokih temeljih, ki se spuščajo naravnost v reko, zlate in bele kupole templjev, v daljavi visoki minaret Aurang-zebove mošeje. Rdeči peščenjak, plemeniti gradbeni material se-vrne Indije, živopisne nošnje menihov in romarjev, žarka indijska svetloba vse to daje sliki poseben barvni čar. K reki moraš zgodaj jutraj. Tedaj vidiš stotine romarjev pri obredih. Prihajajo posamič in v skupinah. S tongo se pripeljejo do vrha stopnišča, kjer jih v na-di na miloščino čakajo vrste naj-bednejših prosjakov. Spuščajo se po stopnicah k reki; cele družine, starci, stare žene, mladi pari in med njimi kak gol, s pepelom posut in z debelo vrvjo opasan jogi. Ob reki opravljajo obred. Žena drži v rokah krožnik, na katerem ima venec cvetja in hrano. Sklanja se nad reko in med molitvijo spušča cvetje v vodo. Mnogi darujejo denar in bronaste kipe. Nato se kljub hladnemu januarskemu jutru potope v vodo in zajemajoč prgišče za prgiščem izrekajo starodavno molitev: "O Ganges, sveta mati Ganges, klanjem se tvojim nogam, ki jih enako časte dobra in slaba božanstva. O Ganges, ki po naši veri deliš vsem sedanjo srečo in končno odrešitev . . Pod slamnatim sončnikom sedi duhovnik, sprejema darove in riše raznobarvne znake na lica romarjev in romark, ki po malih templjih na obrežju, na slamnatih ploščadih nad reko in molijo. Ob gatu Yalasayi sežigajo mrliče. Prinašajo jih k reki na bambusovih nosilih, ženske zavite v belo in moške v.rdečo tkanino. Potope jih v vodo in nalože na grmado. Pogrebci, raztreseni po stopnišču, tiho čakajo, da truplo zgori. Vsak pravoverni hindus skuša vsaj enkrat v življenju obiskati sveto mesto. Mnogi bogataši prihajajo sem umreti, ker jih odtod pot vodi naravnost v nirvano. Nekoč so kralji in maharadže prihajali čakat smrt v svoje palače ob reki. Romar, ki zmore daljše bivanje, prehodi peš šestintrideset milj dolgo pot "Panč kosi," ki teče ob robu svetega benareškega ozemlja. Romanje traja pet dni, potnik vsako noč prespi na drugi postaji in se vsak dan okoplje na enem izmed svetih stopnišč. Drugi, ki si ne morejo privoščiti tako dol gega bivanja v svetem mestu, se v enem dnevu okopljejo ob petih svetih stopniščih in obiščejo templje bogov in boginj, katerih pomoč najbolj potrebujejo; zlasti tempelj boga Sive s studencem modrosti, tempelj boginje Barakin Devi, ki zdravi revma-tizem, tempelj Sitale, boginje črnih koz, vodnjak, ki zdravi vročino. Milijon romarjev letno obišče Benares. Gnetejo se po zavitih spolzkih stopnicah, mimo trgovcev, ki prodajajo cvetje, svete figure in igračke, umikajo se svetim kravam, ki se sprehajajo po oakih uličicah in templjih, postajajo pred saduji, hinduskimi menihi, ki razlagajo sveta pisma. Pretresen si, ko gledaš okrog sebe svet, ki je še do take mere obvladan z religijo. Prav zato, ker so nam njene oblike tuje in brez zveze z našo tradicijo, še bolj občutimo srednjeveštvO, zvezano z religijo sploh. V tej zvezi je izredno zanimiva reakcija Gandhija na Benares: "Prešel bom na svoje izkušnje v Benaresu. Pripeljal sem se zjutraj. Odločil sem se, da bom stanoval pri pandi. Ko sem izstopil iz vlaka, so me obsuli z mnogoštevilni bramini. Izbral sem si enega, ki se mi je zdel najčistejši in boljši od ostalih. Izka zalo se je, da sem dobro iz-braL V dvorišču je imel kravo in sobo mi je dal v prvem nadstropju. Nisem hotel zaužiti hrane, dokler se nisem na pravoverni način okopal v Gangesu. Panda je vse'pripravil. V naprej sem mu povedal, da mu na noben način ne morem dati več kot ru-pijo in štiri ane v dar in naj se tega zaveda." Panda se je strinjal. "Naj bo romar reven ali bogat," je rekel, "postrežemo ga enako. Višina darila odvisi od proste volje in sredstev romarja." Zdelo se mi je, da mi panda ni pripravil nič krajšega obreda, čaščenje sem završil ob dvanajstih in odpravil sem se v tempelj Kaši Viš-vanat. Prizadelo me je, kar sem tam zagledal. Leta 1891 sem v Bombayu poslušal predavanje Romanje v Kaši" (Benares). Bil sem nekoliko pripravljen na razočaranje. Toda dejansko razočaranje je bilo hujše od pričakovanja. Približal sem se po ozki in spolzki ulici. Miru ni bilo nobenega. Roji muh in hrup trgovcev in romarjev so bili nevzdržni. Kraj, kjer je človek pričakoval ozračje premišljevanja in spajanja duš, se je odlikoval po odsotnosti vsega tega . . . Vodstvo templja bi moralo biti odgovorno, da ustvarja in vzdržuje v moralnem in fizičnem oziru čisto, sveže in vedro ozračje. Mesto tega sem našel bazar, kjer so prebriti trgovci prodajali slaščice in igračke poslednje mode " Štirinajst milj od Benaresa so razvaline starega Sarnata. Legenda pripoveduje, da je bil tu nekoč park srn, kjer so živeli puščavniki in menihi. Sem je leta 520 pred našo dobo prišel Buda oznanjat svojo vero. Od tu so se njegovi učenci razkropili na vse strani, v Tibet, Kino, Burmo in Ceylon. Sarnat je postal eno izmed središč budizma. Cesar Ašoka je tu gradil stupe, gomile, pod katerimi so bile shranjene Budine relikvije in samostane. Ob stupi je stal znameniti steber, čigar glava—štirje, s hrbtom drug k drugemu obrnjeni levi—je danes simbol Indije. Tu so še ostanki budističnega templja, v katerem je v 6. stoletju naše dobe kitajski romar Hiuan Tsiang preživel nekaj tednov. V njegovih spominih beremo, da je v Benaresu tedaj hinduizem že skoraj iztisnil budizem: "Večina prebivalcev časti boga Šivo," pravi. "Nekateri si striže jo lase, drugi jih zavijajo v čop na vrhu glave. Nekateri se sprehajajo goli, drugi se tarejo s pepelom ali pa se predajajo strašnim mučenjem, da bi se izognili daljni selitvi duše." Potomce teh častilcev Šive še danes srečuješ po Benaresu. Manj številni so, a prav nič iz-premenjeni. Budizem, ki ga opravičeno imenujejo vzhodno protestantstvo, se je zopet umaknil hinduizimu, iz katerega je izšel. Danes živi le kot ena izmed številnih legend hinduiz-ma, kot religija pa se je ohranil le zunaj indijskih meja. Zakaj je propadel v Indiji? To je vprašanje, ki živo zanima zgodovinarje. Profesor politične ekonomije na benareški univerzi mi je razlagal svojo tezo: Budizem je nastal kot protest zoper hinduizem, zoper sistem kast. Vendar se ni spustil v boj z obstoječim družbenim redom. Pro-povedoval je izdvajanje človeka iz družbe in izpopolnjevanje osebnosti. Družbeni red pa je ostal neizpremenjen in se na kraju pokazal močnejši od naporov posameznikov, da iz sebe preobrazijo svet. Tako so v Indiji od budizma ostale samo legende in umetniški spomeniki, slikarstvo Ajan-te, templji, prelepi kipi Bude, izmed katerih je oni v sarnaskem muzeju, gotovo med najlepšimi. Marija Vilfan. (Po "Slovenskem poročevalcu") DRUŠTVENI KOLEDAR DECEMBEB 19. decembra, sobota—Božičnica mladinskega oddelka društva Kras št. 8 SDZ in društva Col-linwoodske Slovenke št. 22 SDZ v Slov. domu na Holmes Ave. JANUARJA - 1954 16. januarja, soboto—Veselica društva Glas clevelandskih delavcev št. 9 SDZ v Slov. nar. domu, St. Clair Ave. 17. januarja, nedelja—Koncert mezzo - sopranistinje June Babbitt-Price v Slov. nar. domu, St. Clair Ave. 23. januarja, soboto—Veselica društva Loška dolina v Slov. nar, domu, St. Clair Ave. APRILA 4. aprila, nedelja—Spomladanski koncert zbora Zarja v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. 11. aprila, nedelja—Koncert Glasbene Matice v Slov. nar. domu, St. Clair Ave. TEKOM ČASA, ko se zobozdravnik nahaja na St. Clair Ave. in East 62nd St., je okrog 25 drugih zobozdravnikov v tej naselbini prakticiralo in se izselilo, dočim se dr. Župnik še vedno nahaja na svojem mestu. Ako vam Je nemogoče priti v dotiko z vašim zobozdravnikom, vam bo Dr. Župnik izvršil vsa morebitna popravila na njih delu in ga nadomestil z novim. Vam ni treba imei. določenega dogovora. Dr. J. V. ŽUPNIK 6131 ST. CLAIR AVENUE Tal. ENdicott 1-5013 Njegov naslov je vogal Eait 62nd vhod samo na East 62nd Street. Urad je odprt od 9.30 zj. do 8. zv. Dr. J. V. ŽUPNIK MATTERS OF DOLLARS & SENSE... PERSONAL LOANS Avoilablo Here For OPPORTUNITIES and EMERGENCIES LOW RATES laelude Life Insurance Protection Too NORTH AMERICAN BANK 15619 WATERLOO ROAD 6131 3496 ST. CLAIR AVE. EAST 93RO ST. SREČANJA NA OKROGLICI (Nadaljevanje s 5. strani) ljudmi nešteto zgodb. Pripovedovali so mi, da je bil dvakrat določen za talca in je enkrat pol ure pred ustrelitvijo ušel. Kmetom je dostikrat pomagal, kadar je hotel sovražnik rekvirirati. Čeprav je bil sovražnik v veliki premoči, Mirko pa sam ali je z nekaj tovariši, So vselej vedeli, da bo zmaga, na njegovi strani in nikoli se niso zmotili. Mirko Markežič, ki je danes uradnik pri podjetju "Vino-Ko-per," je tako mlad, da se ti zdi, da je takrat med vojno moral biti še pravi otrok. Res mu je' bilo komaj 16 let. Doma je iz Trušk pri Marezigah, toda kot petleten je prišel s starši v Ljubljano v Šiško, kjer se je kot delavski sin med okupacijo takoj vključil v osvobodilno gibanje. Delal je najprvo z mladino, od leta 1942 dalje pa je kot ilegalec začel delovati na Primorskem v loparsko istrskem rajonu. Tudi tam je delal predvsem z mladino do leta 1943, ko so po kapitulaciji italijanske vojske začeli z organiziranimi napadi na karabinjerske postaje. Z nekaj domačini in Ljubljančanom iz Šiške "Jodijem" so izvedli prvi uspešen napad na karabinjersko postajo in jo likvidiral. Iz te peščice borcev se je nato oblikoval prvi bataljon istrske brigade. Mirko ni redkobeseden. Rad pripoveduje. Govori o borbah brigade, ki se ji je priključila večina italijanske redne vojske, o zasedbi Kopra in Istre, ki je takrat trajala le nekaj dni—od 12. septembra. Pripoveduje o nemških napadih, ostrih borbah, veliki ofenzivi, ki je segala od Trsta proti Pulju. Težko je bilo. Ni bilo mogoče obdržati položaja proti do zob oboroženemu sovražniku. Umik proti Hrvatski Istri, Buret, Pazin. Tam so se priključili hrvatskim partizanom in Istrska brigada, ponovno formirana in okrepljena, je lahko nudila v Pazinu večji odpor. V mislih sledim Mirku preko UČI je. Mirko govori o tankih in miniranju cest in le mimogrede omeni, da je bil ranjen, zajet in kot talec odpeljan v bolnico v Pulj. Bil je težko ranjen v nogo. dum dumka mu je razstrelila peto. Medtem se je v okolici Pulja organizirala brigada Vladimir-Gortana iz samih prekaljenih borcev. Ko je bil uničen nemški bataljon, so Nemci začeli streljati talce. Tako je z drugimi prišel na vrsto tudi Mirko. Toda imel je srečo in pomoč tovarišev. Pol ure pred ustrelitvijo se mu je posrečilo pobegniti iz bolnice. No, ni bilo lahko s težko ranjeno nogo in še težje je bilo priti iz zelo zastraženega Pulja. Toda šlo je. Mirko se je priključil prvemu bataljonu Vladi-mirja Gortana, nato so ga borbe zanesle spet na Učko, kjer se je priključil drugemu bataljonu. Leta 1944 je imela v koprskem okraju vsaka večja občina svoje oddelke fašistov, ki so jim pomagali Nemci in domači izdajalci. Partizani so se morali boriti proti vsem trem. Po odcepitvi Slovenije je postal položaj vedno težji. Nemci so še vedno po-žigali. V vsaki vasi je bila sovražna postojanka. Zato so se partizani odločili za drobne akcije. Tudi Mirko je začel kar na svojo roko s takšnimi akcijami. Imel je zvezo s postojanko v Dekanih, kjer so bili Mongoli in Avstrijci. Z Božom Miklavčičem ZA BOŽIČ si nabavite te krasne nove harmonike, 120 basov. Za samo $yg.00 Vpraša se na 7710 MELROSE AVE. od E. 79 St., blizu Wade Parka Vesele božične praznike in srečno novo leto želimo vsem našim odjemalcem in prijateljem RUDY KOZAN SHOE REPAIR SHOP 6506 ST. CLAIR AVE. sta jih pozvala, naj se predajo. Res je 15 Mongolov z vsem orožjem prešlo k partizanom. V Pobegih je zajel sam skoraj sleherni dan po dva do tri Nemce, v Marezigah enkrat celo šest Nemcev. Kako je prišel Mirko do svojega naziva "Bus," pod katerim ga poznajo Istrani? To se je zgodilo v začetku leta 1944, ko je Mirko spal z dvema funkci-narjema in kurirjem na nekem seniku v okolici Kopra. Zjutraj so jih nepričakovano presenetili fašisti, ki so prišli prav na ta senik po seno. Ker so bili zakopani v seno, jih fašisti niso zagledali, le eden je slučajno zagrabil Mirkove škornje. Seveda so vzdignili takoj cel poplat in hoteli senik zažgati. Toda gospodinja jim je zagotavljala, da so bili gori le kakšni pozabljeni škornji in da je zato škoda zažigati seno, naj ga raje odpeljejo. Med tem prerekanjem se je presenečenim partizanom z velikim trudom posrečilo, da so na drugi strani izkopali kamen iz zidu in si tako naredili zasilen izhod. Tako so se rešili. Nesrečni Mirko pa je ostal brez škornjev, kar nikakor ni bilo prijetno za VOŠČITE VESEL BOŽIČ z darili od STAN'S Darujte fino obuvalo za božični dan. Izberite si iz obširne zaloge čevljev ali mehkih, udobnih copat in oopat-nogavic za vso družino. Dajte "Darilni certifikat" v maj hem čeveljčku, vloženem privlačno v zaboju. Prosta darila za otroke. Eagle znamke z vsakim nakupom. ODPRTO OB VEČERIH DO BOŽIČA. Stan Majer Shoe Store 6107 ST. CLAIR AVE. njegovo ranjeno nogo in povr še pozimi. Tako je bil potem brez obutve skoraj tričetrt leta. Medtem je sezul nešteto premaganih sovražnikov, tudi čevljarji so mu izdelali več parov čevljev, pa zaradi ranjene noge, nobene obutve ni mogel dolgo nositi in tako se ga je prijelo ime "Bus" (bos). Skoraj po enem letu mu je šele neki čevljar izdelal čevlje, ki jih je lahko nosil. (Slovenska izseljenska matica* IGRAČKE ^ • Ko kupujete letos igračke za otto' ke, katere nameravale razveseliti za božič, izberite iste skrbno. mete z ostrimi robovi, igre s puščicami, zračne puške ali kenucn® sete bi morali otroci posedati samo ob nadzorstvu odraslih. Bol]® je posebno za deco, da ji kup"^ igračke, katere se prav lahko op®; re in so pobarvane z nestrupenim.' barvili. Tudi bodite previdni P" nakupu igračk, ki imajo gumb®' itd., kar se lahko izpuli. Varnosi je PRVA ... zabava DRUGO.___ CHICAGO, ILL. FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING CALL DEarborn 2-3179 MADAM FATIMA — Reader & Advisor ■ her for business, love helped many. I can Bring your problems vate readings 10 a. m RE 7-4590 — 4928 Ave., 2nd fl. & 5447 Character — Consult etc. I ha^® help yoU-to me. Pri"' . to 10 p. m- S. Ashland S. Ashland- K DRENIKU je dospela spet nova zaloga zrelega in žlahtnega vina iz Slovenije. Najlepše in najbolj dragoceno božično darilo za očeta ali mater in vso družino bo steklenica domačega in pravega vina iz Slovenije, če bo ista stala na mizi za vesele božične praznike in srečno in zadovoljno novo leto 1954. Pri Dreniku imajo šipon iz Slovenskih-goric, rizling iz Haloz, traminec iz Ljutomera, kabernet iz Brda, modri pinot iz Istre ter zdravilni teran iz Krasa! Naročite zabojček katerega koli vina za dragoceno božično darilo. Drenik Beverage Distributing, Inc. 23776 LAKELAND BLVD. EUCLID 23, OHIO Telefon; R Ed wood 1-3300 - REdwood 1-3301 MADAM MAY Has helped others and can he^ you. No matter what your problem is. Don't fail to see Madai" May. You won't be sorry. 25 YEARS IN CHICAGO Speaks 7 languages including Slovak READINGS $1.00 Hours: 9 a. m. to 9 p. m. With This Ad $5.00 Phone: CH 3-5284 Across from Goldblatts on Chicago Avenue 310 N. MARSHFIELD WANTED TO RENT RESPONSIBLE Lawyer, 5 month old baby, need 4-5 room unfi"" nished apartment. Any g"®*' location. Moderate rental. Portsmouth 7-045^ FEMALE HELP WANTfiP ZA BOŽIČ DARUJTE HIŠNE COPATE DARILO, KI GA VSAKDO CENI. Pridite in izberite si iz naže obširne zaloge. Imamo jih za moške, ženske in otroke. Cene od $1.98 do $5.95 Tucker's Shoe Store "X-RAY FITTED" 686 EAST 185th STREET Zelimo vsem našim cenjenim odjemalcem in prijateljem vesele božične praznike in srečno novo leto! Woman needed at once — SHO^^^ ORDER COOK — Experience^' Good salary. Apply 10353 FraP^ lin Ave., Franklin Park. GLadstone 5-254® BUSINESS OPPORTUNfC* RESTAURANT Well establish®'^ trade. Good location. Selling to illness. Call after 2 p. m. PLaza 2 1.977^ Good Opportunity to buy BEA^^ SHOP with living quarter^ g. years established business, r* ent owner 4 years. Selling duG health. Shop equipped for 3 oP ators. Best offer. See to aP" ciate. .gj BUckmgham 1-3^^ STORE—Fine PACKAGE tion Cicero and Belmont lOiiv. to established business. Forc^ g sell, due to other business. out and see to appreciate. Dickens 5-9231 For Sale by Owner — Inoi' SHOP — Fully equipped, j,t ern. Well established, gel' business and location. Must . jg due to health. No reason offer refused. Must be appreciate a real buy. Call ^ gjl lock 4-7250 days, after^ COlumbus 1-9532, CApital 7-1398. Suna GAS STATION — Standard^g Selling, leaving city. LoO<^' and Roosevelt Road in May^ ^g; Excellent mechanical J j.gj)-stock, equipment. Company resentative available and Tuesday A . M. or call .«^4 FllmoreJ;:^ ----j . jji) Good Chance to buy MEN'S .j, BOYS' CLOTHING S'TOl^J^^ii Brookfield. Good location-established business. Con^e see to appreciate. Call HUntcr 5-