AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 141. CLEVELAND, 0., TUESDAY MORNING, JUNE 16th, 1931. LETO XXXIII—VOL. XXXIII Zvezni prohibicijski agenti v Chicagi so dobili bogato žetev Chicago, 15. junija. Al Ca-pone, poznani glavar gangežev v Chicagi, ki je bil zadnji teden prijet v Chicagi, se bo moral Kongres ameriških izseljencev v Ljubljani, Zagrebu in Belgradu Zagreb. — Prvič v zgodovini jugoslovanskih emigrantov se bo vršil izselniški kongres v Ljubljani, Zagrebu in Belgra- VLADNA MAŠINERIJA JE VSA IZ REDA zagovarjati na sodniji radi du, in, sicer v dnevih od 26#ju-najmanj 5,000 kršitev prohibi-j nija do 30. junija. Jugoslovan- cijske postave. Osem zveznih prohibicijskih agentov je mesece in mesece zasledovalo Capo-nija in njegove toj',arše, prodno so imeli na rokah dovolj dokazov, da se je Caponija lahko prijelo. Koncem preteklega tedna so zvezne oblasti prijele še 68 Caponijevih pristašev, kateremu vsakemu grozi zapor najmanj dveh let. Zvezna sodnija ne izda imen prohibicijskih agentov, ki so povzročili, da je bila ogromna družba gangežev aretirana. Vsi so mladi ljudje, povprečno stari 30 let, in imajo vseučiliško vzgojo. Njih letna plača znaša $2,800.00. Tekom svojega delovanja med gangeži so mnogokrat dobili ponudbe od $2,000 do $5,000 podkupnine-, ako bi obljubili, da ne bodo preganjali gangežev, toda niti eden izmed zveznih prohibicijskih agentov se ni dal podkupiti. Ca-pone sam je potom svojih zaupnih mož ponudil enkrat milijon dolarjev, ako se ga pusti v miru, toda ponudba je bila zavržena. Zvezni agenti so sedaj na delu, da poiščejo gangeže in ra-ketii-je v New Yorku, Detroitu, ska vlada sama ješla temu kongresu zelo darežljivo na roke, dočim se odbor v Ameriki, ki se je tozadevno sestavil, mnogo potrudil, da spravi čim več up-Ijivnih Jugoslovanov na ta kongres. Na kongresu se bodo raz-motrivala važna vprašanja in problemi, ki se tičejo naših izseljencev. Jugoslovanov, to je, Srbov, Hrvatov in Slovencev se nahaja mnogo nad milijon, raztresenih po skoro vseh deželah širnega sveta, in to dejstvo gotovo nudi problem, za katerega vlada gotovjj veliko zanimanje. Prvi dan kongresa bo imel predsednik Zveze organizacij izseljencev pozdravni govor, nakar se bo ves materijal predložil posebnim odborom, ki bodo .tozadevno razmotrivali. Odbori bodo poslovali v Ljubljani, Zagrebu in Ljubljani. V Ljubljani se bo otvoril kongres izseljencev, nadaljeval se bo v Zagrebu, nakar se bo zaključil v Belgradu. V zvezi z zasedanjem kongresa bodo delegati in drugi navzoči, ki posetijo domovino v tem času si ogledali razne jugoslovanske narodne ustanove, Clevelandu in San Francisco, obiskali bodo razna mesta in kjer imajo svoje glavne stanove, prišli bodo v stik z odgovornimi -o--|faktorji jugoslovanske vlade. Banditi v resnici nimajo 'Prirejenih bo tudi mnogo zani- nobenega humorja mivih prijateljskih izletov- v Chicago, 15. junijL Sidney Smith, slavni ameriški karto-nist, ki je znan po svojih kartonih "Andy Gump" je bil danes izropan od dveh roparjev na ulici. Smith se je peljal s svojo ženo z avtomobilom proti domu. Pri neki prometni luči je moral avto počakati, in dva roparja sta z revolverji vstopila v avto. Pobrala sta Smithu'in ženi draguljev v vrednosti $51,-000.00. . * Zanimivo praznovanje Mr. John Zaletel je pač skoro slehernemu Slovencu v Clevelandu poznan. Saj biva že celo vrsto let v Clevelandu, in rad je vedno deloval pri društvih in naših narodnih prireditvah. V soboto bo družina Mr. John Zaletela imela svoj veliki dan. Ta dan se namreč poroči hčerka Johnova, Miss Edith Zaletel, 6402 Orton Ct. Poročna slav-nost se bo vršila zvečer v Grdi-novi dvorani, ženin je Mr. Eddie Salomon, tudi poznan fant v naselbini. Poleg poroke svoje hčerke pa bo Mr. Zaletel praznoval isti dan 50 letnico svojega rojstva, zraven pa še 26 letnico svojega zakonskega stanu. Mr. Zaletel prav prijazno vabi vse svoje prijatelje in znance, da se udeležijo teji slavnosti. V prijateljski družbi se boste gotovo lahko kaj prav zanimivega pomenili, obudili stare spomine in se zopet razšli kot prijatelji. ženinu in nevesti pa naše iskrene čestitke! Je skočil v jezero Charles Lorkowski, 3649 E 49th St., je včeraj skočil v jezero in utonil. Sin mu je hotel preprečiti skok, toda ga je oče s pestjo podrl na tla. Lorkowski je bil jezen, ker se je sin poročil brez njegovega dovoljenja. * Dva moška sta bila ubita od strele včeraj v Kansas City. Zanimive vesti iz življenja Odlična Slovenka v Cleve- naših rojakov po širnih naselbinah Amerike landu bo vodila veliko K. S. K. Jednoto V soboto večer, 13. junija, se j Te dni odpotujejo v staro do-je v New Yorku vršil v dvora-imovino z izletom, ki ga prire-ni Mednarodnega zavoda umet-j di najstarejša slovenska podpor-niški koncert z igro, in sicer v: na organizacija v Ameriki, korist Novinarskega doma v: Kranj sko-Slovenska Katoliška Belgradu. Poleg odličnih srb- Jednota, glavni predsednik Mr. ! škili in hrvatskih umetnikov je j Frank Opeka, prvi glavni pod-nastopil kot virtuoz tudi Slove-j predsednik Mr. John Germ, nec g. Milan Trošt. Prireditev glavni tajnik Mr. Joseph Zalar je dobro uspela. in mnogo drugih članov in dru- Farmarsko samostojno dru- štvenih uradnikov Jednote. Za štvo v Fly Creek, N. Y., priredi i časa odsotnosti glavnega pred-4. julija piknik. Proslavili bodo sednika Mr. Opeke in glavnega petletnico obstanka. podpredsednika Mr. John V Akron, Ohio, je bil preteklij Germa, bo vodila to najstarejšo tedep pokopan Viktor Mramor,; slovensko podporno organizaci-star 24 let. Ranjki je bil iz jo druga glavna podpredsednica, družine John Mramor v Davis, Mrs. Mary Hochevar iz Cleve-West Virginia. Ranjki je bil landa. Mrs. Mary Hochevar je član društva sv. Janeza Krstni- znana društvena delavka, ki ka, št. 37 JSKJ. vzorno posluje kot tajnica pri V So. Chicagi je graduiral te j največjem ženskem podpornem dni Mr. Frank Ziherle ml., shi j društvu Jednote, pri društvu uglednih slovenskih staršev Mr. Marije Magdalene. Mrs. Hoche-in Mrs. Frank Ziherle v So.; var je tudi znana kot agilria Chicagi. Svoje pravne študije tajnica "Pasijona," ki je bil je dovršil na Notre Dame uni- letos že trikrat uspešno in lepo verzi. Mr. Ziherle je torej nov uprizorjen v Clevelandu. Mrs. slovenski odvetnik v Chicagi. ; Hochevar gredo naše iskrene V Chicagi je umrl Frank Lev- čestitke in ji želimo, da bi Jedka. Zapušča soprogo, štiri sino- nota tudi pod njenim začasnim ve in tri hčere, katerih dve sta! vodstvom prav lepo napredova-omoženi, dva zeta, Mr. Jarkovecila. Kot se nam nadalje poroča, iz So. Chicage in Mr. Opeka ml. so se zaključili te dni v Jolietu, S iz Waukegana. Kako je bil1 Illinois, petmesečni računi Jed-jranjki priljubljen med ljudmi, note. Vse je bilo v najlepšem i je pokazal veličastni zadnji i redu. Iz Clevelanda se je udele- prijateljskih mnogih mestih Jugoslavije so že izbrani posebni odbori, ki bodo šli izseljencem iz severne kot južne Amerike na roke. Parnik Aquitania od Cunard družbe popelje prve potnike v domovino. Samo iz Clevelanda jih odpotuje 35. Priglasili so se pa tudi drugi iz vseh krajev širne Amerike. Na parniku Aquitania potuje Mr. Anton Krvavica, poznani hrvatski rodoljub in lekarnar iz Chicage, s svojo talentirano hčerko Madelino. Drugi izlet se vrši s parnikom Be-rengaria, ki odplove iz New Yorka 20. junija pod vodstvom I. Kampotiča in tretji izlet pa s parnikom Mauretania, pod vodstvom g. Louis Drnkea. Za nad al j na pojasnila lahko vprašate pri naših potniških pisarnah ali pa direktno v uradu Cunard družbe, ki je za te izlete priredila izvanredne ugodnosti za vse Jugoslovane. -o- Komunisti v zbornici Sinoči je prišlo v zbornico councilmanov kakih 300 komunistov, ki so poslali tri svoje govornike, da zahtevajo od mestne zbornice nemudoma pomoč za brezposelne. Ker je pa zbornica predlog zavrnila na poseben odsek, so komunisti začeli kričati, in nastopila je policija. Za 15 minut je bilo mnogo kričanja in dirindaja, potem so pa komunisti odšli. Zahtevali so milijon dolarjev za hrano brezposelnim. Avtomobil ukraden Mr. Frank Suhadolniku, 1196 Norwood Rd., je bil v soboto ukraden na Recher Ave., njegov Willis Knight avtomobil. D« včeraj ga še ni dobil nazaj. Važna seja V sredo se vrši seja pripravljalnega odbora društva sv. Jožefa št. 169 K. S. K. Jednote, in sicer pri tajniku Pavel Ko-govšku na Holmes Ave. Predsednik Hoover se je podal na govorniško potovanje za stranko Orange, Virginia, 15. junija. Predsednik Herbert Hoover se je podal na potovanje, tekom katerega bo imel več govorov v, prid republikanske stranke. S tem bd nekako uradno odprl svojo kampanjo za zopetno nominacijo za predsednika. V to mesto je Hoover dospel iz svo Prijazna prošnja Tekom meseca poteče mnogim naročnikom slovenskega dnevnika "Ameriške Domovina" naročnina. Mnogim je potekla tudi že prej. Med tisočerimi naročniki "Ameriške Domovine" jih je precej, ki so zaostali z naročnino, in do teh se obračamo s prijazno prošnjo, da naročnino poravnajo. Nekaterim j«ga taborišča včeraj zvečer. bo to seveda nemogoče, ker ži-Vozi se v posebnem vlaku ter ga spremlja žena in sin, generalni poštni mojster Brown in žena ter pomožni delavski tajnik Robe Carl White. V pondeljek opoldne je Hoover dospel v Indianapolis, kjer je govoril na banketu Zveze republikanskih urednikov. 5,000 gostov je bilo povabljenih, in pravijo, da je to največji banket te vrste, kar se jih je še kdaj napravilo. Govor Hooverja je bil razposlan po radio. Govor Hooverja je bil zanimiv iz vzroka, ker je Hoover v tem govoru označil splošno pota in načrte, katerim hoče slediti v bodočnosti, za slučaj, da je ponovno nominiran predsedniškim kandidatom. -o- | sprevod. ! V Johnstownu, Penna., je nedavno tega preminula Vincenci-ja Kobal, stara 51 let. Doma je bila iz Nanosa pri Vipavi. Rojak Jos. čeroš, ki je rie- „ , „ ... _ davno tega v "Prosveti" sveto-New York 15. junija. James [ va, rojakom> da se naselijo v Gerard- blvsl amenškl. Pf: C^liforniji in kupijo tam far- Klic ameriške demokracije, da se stabilizira ameriška industrija slanik v Berlinu, eden najbolj odličnih demokratov v Ameri- ki, je pravkar izdal oklic ameriške industrije, da naredijo poseben načrt stabilizacije, ali stalnosti v poslovanju. Ta načrt naj bi se izpeljal v dese- me, sedaj ta nasvet preklicu je in sicer radi finančnih neprilik. žil sestanka glav,nih uradnikov Jednot Mr. Ivan Zupan, urednik, v nedeljo sta pa tja dospela tudi Rev. B. J. Ponikvar in odvetnik Mr. Leo Kushlan. Rev. Plevnik je oba prav prijazno sprejel. Vrnila sta se v Cleveland v pondeljek. Posebni vlak, ki bc peljal izletnike KSKJ v New York, kjer se ukrcajo na parnik Berengaria od Cunard Od strele zadet 10 letni John Bross, ki stanuje na zapadni strani mesta, je šel v nedeljo s svojo 7 let staro sestrico v Edgewater park. Ko je začel padati dež, sta se oba otroka zatekla pod neko drevo, v katerega je udarila strela. Fantek je bil na mestu ubit, dočim drevo niti poškodovano ni bilo, sestra Helen je pa ogluši-la za eno uro. Nevihta preteklo nedeljo je povsod povzročila precej škode. Ranjka Mrs. Jakin O smrti Mrs. Jakin, rojene Golob, smo včeraj poročali. Mr. Svetek nam pa sedaj naznanja, da ranjka ni bila članica WOW organizacije, pač pa članica društva Washington, ki pripada Zapadni Slovanski Zvezi. ve v razmerah, ki jim nikakor ne dopuščajo, da bi izdajali denar, toda mnogo vas, cenjenih naročnikov je, ki lahko poravnate, in obračamo se do vas s prav prijateljsko prošnjo, da storite to čimprej. Ni naša navada prositi v javnosti tozadevno, a vendar, pomislite, da moramo mi točno vsak dan izdajati list, katerega dobivate redno dostavljenega v hišo, pomislite, da obratovanje v tiskarni, papir in drugo poslovanje, vse to velja ogromne svote denarja. "Ameriška Domovina" plačuje samo svojim uslužbencem nad $50,000 na leto v plačah, in nekako težko bi bilo, če bi več naročnikov, ki lahko plačajo, zaostali z naročnino. Naročnina je doberšen del dohodkov našega podjetja, in vi veste, da smo mi vedno točno na delu, da dobivate časopis, da mora podjetje točno plačevati za papir in drug material, zlasti pa našim uslužbencem, ki točno vsak teden dobivajo svoje, plače. Vsega tega pa se ne more vršiti, ako ne dobimo od strani naših naročnikov lojalnosti in naklonjenosti. Prosimo vas torej vse, ki ste zaostali z naročnino, in če vam razmere količkaj dovoljuje,- da plačate našim zastopnikom, ki se oglasijo pri vas, ali pa pošljete po pošti ali pa se osebno zglasite v uradu. Podjetje kot je naše, zahteva ogromno stroškov, in z vašo prijazno pomočjo pričakujemo, da bomo vsi skupaj prestali težke čase, v katerih se nahajamo. j Pravi, da ko se bodo razmere J družbe, pripelje v Clevelandu v spremenile, bo zopet poročal, j petek, 19. junija, ob 8:30 zve-Tozadevno priporočilo rojaka čer na Terminal postajo. čeroša smo iz omenjenega vira --o- t tudi mi priobčili svoječasno in Izredna seja J) J) nhinvnnmn oitntpliem tudi me- J tu, ki. ga je upeljala sovjetska Rusija tekom pet let. Gerard je tih letih, nekako podoben načr- objavljamo čitateljem tudi nje- govo svarilo. V Johnstownu, Penna., je pre-lzjaVil, da ima zaslombo in pod- minul rojak John Primožič, do-poro od strani kakih 500 ame-j ma iz Dolenjih Novakov pri ,, , organizacij v industriji, | Cerknem. Podlegel je pljučnici prodlc?' int- <■> 1 To je pred odhodom moj zadnji poziv in sporočilo, ki se naslanja na sklep zadnje seje odbora združenih društev kontest ne kampanje, želeč najlepšega uspeha je s tem moje delo kot poročevalca za tri mesece končano. Odsedaj se bom pa oglasil s potovanja in sporočal kako se nam bo v domovini godilo. V čast mi bo tudi doma sporočati o krasni cerkveni stavbi, vi pa svojcem pošiljajte cerkvene razglednice, da vidijo sliko nove cerkve in da se prepričajo da se tudi v Ameriki gibljemo. Ostajam vedno naklonjen: -Anton Grdina, poročevalec. --o- Žena ranjkega Wilsona gre na Poljsko Washington, 13. junija. Mrs. Woodrow Wilson, vdova po ranjkemu predsedniku Wilsonu, je sprejela povabilo, da potuje na Poljsko, kjer bo 4. julija v Varšavi navzoča, ko odkrijejo Poljaki spomenik njenemu ranj-kcnu soprogu. Ker gre vsako leto mnogo naših ljudi z avtomobilom v Kanado, jim bo morda dobro služilo par podatkov, ki jih tukaj navajamo glede takega potovanja. Kdor misli ostati v Kanadi samo 24 ur, zadostuje, ako pri prehodu preko meje izroči kanadskemu obmejnemu uradniku licenčno karto (State licence card) od svojega avtomobila. Ko se vrne v 24 urah, dobi to karto nazaj. Kdor pa namerava ostati dlje dni, mora na kanadski strani časa v Kanadi, od dveh do 60 izpolniti gotov formulat v du-plikatu. Enega obdrži kanadski obmejni urad, enega pa turist. Pri povratku nazaj, izroči turist duplikat kanadski oblasti. Avtomobilist se lahko vrne po isti poti, kjer je šel preko meje, ali pa kje drugje, kakor to želi in nima v tem ozi-ru nobenih sitnosti. Ako želi turist ostati v Kanadi več kot 60 dni, mora prositi za podaljšano dovoljenje s tem, da predloži carinskemu uradniku kjerkoli dovoljenje, ki ga je dobil pri prehodu čez mejo. Kdor želi ostati z avtomobilom v Kanadi dlje kot šest mesecev, mora izpolniti posebno tozadevno f o r m o in položiti bond za dvojno carinsko vrednost avtomobila. Kdor pa hoče bivanje v Kanadi podaljšati nad šest mesecev z avtomobilom, mora to javiti carinskemu uradu v Ottavvi, ker sicer mu lahko zaplenijo avtomobil. V Kanado se sme vzeti puško, ribarsko orodje, čolne, šotore, priprave za taborenje, fotografske aparate itd., ako se javi te predmete kanadskemu carinskemu uradniku pri prehodu. Ako so ti predmeti za osebno rabo turista, bo moral položiti v denarju tako vsoto, kot je carinska vrednost za isti predmet. Pri prehodu nazaj v Zedinjene države, mu, kanadska oblast isto vsoto povrne. Vsak turist sme prinesti ifc Kanade zlatnine in drugih stvari, ki jih je nakupil v Kanadi, za $100 vrednosti, ne da bi plačal za to kaj carine. -o- t" SKRIVNOSTNA BOLEZEN Leta 1445 je izbruhnila za časa vojne med Rihardom III. in Henrikom VII. v Angliji neka nova bolezen, ki je bila dotlej nepoznana in je čez 100 let zopet tako nenadoma izginila, kot je prišla. Danes jo poznamo le še po imenu. To je bila takozvana "angleška potna bolezen." Ta bolezen je napadla človeka brez posebne napovedi : začel se je tresti, po nogah in rokah ga je začelo srbeti, potem ga je začela boleti glava in postal je grozno zaspan. Srce je razbijalo po prsih kot kovaško kladivo in začel se je potiti po vsem životu in v silni oslabelosti je bolnik umrl. Smrt je navadno nastopila v 24 urah. Ta bolezen je zlastni napadala močne možake srednje starosti. Otroci in starci so bili varni pred to boleznijo. Ta bolezen je zbruhnila v Angliji petkrat, nazadnje leta 1551, in tisoče in tisoče najkrepkejših moških je takrat pomrlo. Leta 1529 se je pojavila ta bolezen tudi na evropski celini, najprej v Hamburgu, kjer je v 14 dneh umrlo 2,000 oseb. Potem se je bolezen razširila po vsej Nemčiji in je takrat vsega skupaj podleglo tej bolezni 30,000 ljudi. Zadnjih 359 let pa je ta bolezen popolnoma izginila. Toda ni pa izključen njen zopetni pojav, ker se je že zgodilo, da je kaka nalezljiva bolezen, ki je za nekaj časa popolnoma prenehala, se zopet nenadoma pojavila. -o- * 55 kaznencev v Oroville zaporih, Californija, je zbolelo na zastrupljenju. * V jezeru Bourhet, Francija, je včeraj vtonilo 5 oseb.' Franca, ko so jo Matijčeve besede stresle do mozga. "Potem, potem spm jaz tu!" "Ti, ko sem ti to naredila?" so se ji ulile solze na lice.. "Ti, Matijec! Le nikar ne misli tega, se bom že branila in ti se ne smeš spuščati z njim. Bog ve, kaj bi nastalo iz tega! če te smem prositi in če ga res vzamem, potem si to izbi j iz glave! Poznaš ga! Močnejši je in mlajši je!" "Močnejši je in mlajši je je v mislih pokimal za njo ter zlezel vase. Kakor da ga je oplazila z bičem, so se mu zde le te njene besede. "Da, močnejši je in mlajši!" je počasi vstajal z ognjišča. "To je tisto, o, to je tisto! Jaz pa sem že star ter mi sive lasje na sencih. In se mi že hrbet upogiba. O, mlajši! Kako da sem to pozabil, starec prismojeni Rožnivenec v roke in ne ženi-tev." In je kratko polglasno brez vsake druge besede voščil lahko noč ter med očenašem, ki opravičeval Tine. "In pijana tijec, ki se je zavedal, da je Mo-sva bila. Saj besedo lahko pre- horjev, ta Matijec se je čudno kličem, če ti je zdaj še nepri- tajal po zadnjem pogovoru s jetno; pa ne vem zakaj, ko ne Franco. moreva skriti. Za skrivanje je že prekesno!" Da, že prekesno!" je po udarila', "in Matijec tudi ve!" "Temu nisem povedal!" "Njemu sem povedala jaz sama !" i "Njemu si povedala ti sama?" 'Da mu kure ne izkavsajo skorjo in oči! Kakšna mati si ti!" In je v naglici pobral otroka s tal. 'Tu le sedi, Janezek!" ga je posadil na kup detelje na gare. 'Ali pestuješ, Matijec?" je vprašala Kosmačka, ki je prav 'Ko me je zasnubil!" mu je tisti hip stopila čez prag. "Pa (ostro pogledala v oči. Meti pestuješ!" je poudarila "Takšno, kakršna si?" se je|zlovešče, zasmejal Tine. Franco je zaskelelo v dno srca, toliko da ni omahnila od bolečine, ki jo je zbodla v prsih. "Snubil me je! Ah ti ni do- 'Meti pomagam!" je zardel ter stopil k vodnjaku. "Le pusti, saj ne moreš; primi rajši [otroka, da ne pade!" In je natočil lonec vode, ne volj? Da, snubil me je, tudi po-1 da bi se zmenil za Kosmačko, ki tem, ko sem mu povedala. In je s prekrižanimi rokami zrla snubil brez grunta in — brez prizor. Matevževe mešetarine!" je opre- "Nesti tudi ne boš mogla!" znila vanj. je dejal, videč, da ji Janezek le- Tinetu je padla cigareta iz ze z desnice, "čakaj, da ti po- padla rok. "Brez grunta in brez Matev-ga je molil med razpravljanjem, Iževe nJive?" Je Povlekel, mešal svoje misli: "Siviš že in "Jaz sem rekla, da brez Ma-hlače ti mahedrajo okoli kolen tevževe mešetarine, ne njive," odpusti nam naše dolge — j je zagrabila za besedo in roke so se ji tresle od strašnega sra-In se je zamislil ter se poza-1 mu in gnusa, ki ji je plal v sr-bil prekrižati in legel s prekri- cu. "O njivi si se izdal ti sam! žanimi rokami pod glavo ter sto- Da, brez Matevževe njive, če kal od strašne bolečine, ki mu hočeš!" je rila v srcu: "To je tisto: "Jaz ne vem . .'." se je lovil mlajši je, in ti, oveli preužitkar, Tine. WTAM postaja WTAM radio postaja v Clevelandu mogoče ne bo dobila obnovitve licence za radio razpošiljanje. Postaja je prekršila gotova pravila radio komisije in bo za to kaznovana. Drzen rop Preteklo nedeljo je en sam bandit prišel v znani Regnatz restavrant na zapadni strani mesta. V prostorih je bilo osem strežnikov in kakih 30 gostov, in bandit je vse skupaj ustrahoval ter odnesel $400.00. MALI OGLASI ženska išče hišno delo ali gospodinjstvo. Kdor ima kaj naj vpraša na 18714 Muskoka Ave. (142) ki imaš samo kot pri hiši in se ti že roka trese, da si mleko polivaš po hlačah, ti si se ji ponu-l jal za moža. Še za varuha te ne mara!" In je slišal še zunaj govorjenje, ki ga ni razločil. "Gluh si tudi že; kot otrok si razumel vsako besedo." morem!" In je pustil gare ter nese) lonec čez pot. Kakšen mož si ti!" je kregal Klančarja, "pustiš ženo, da se ti tako trudi!" "Saj je nisem jaz poslal! ženska je ženska. Ali mar kaj posluša in uboga? Kaj ti veš, Matijec!" y I, potem pa sama pazi!" jo je pokaral. "Tegale imaš, že zaradi njega pazi!" je vščipnil otroka v lice in odšel, ne da bi Candy prodajalna je naprodaj. Proda se po zelo nizki ceni. Za naslov se pozve v uradu tega lista. (142) V najem se odda dvoje stanovanj, vsako po 4 sobe, kopališče. Poleg nove cerkve sv. Vida. Pozve se pri Jos. Soršek, 6026 St. Clair Ave. Tel. Eddie 8438. (141) "Ne laži!" je siknila Franca.. , v , „ . In samo zato, ker hočem, da POslusal Klančarja bo imel otrok pošteno ime, til PlacaJ' Matl^ec! pravim, premisli; še v teku jutrišnjega dne^a premisli, če ne. vzamem Matijca!" In mu je pokazala vrata. "Vražji Matijec!" je siknil, ko je stal pred skednjem. "Vse In je slišal, da je gospodinja mi je pokvaril!" šla spat, zapehnila vrata v veži In je stisnil pesti, kakor da in je slišal Tinetove stopinje lomi železo, proti skednju. Franca pa je padla v temi "Stopinje pa le slišim!" pe je sredi sobe na kolena: razveselil, a nato vstal in videl, "O, ti Gospod, ki nisi pustil da je šipa ubita v oknu. "Zato vreči kamenja na grešnico, daj slišim'!" meni moči, da prenesem poko- "Da bi bil slišal, če bi si bila ro, ki si mi jo naložil. Samo za voščila lahko noč, pa si nista, to milost te prosim, ti Usmilje-Če sta si šepetaje," je ugibal ter ni, ti Pravični!" ni mogel zaspati. In ko se je naplakala, se je Tine se je bil koj vrnil iz tra- napravila, prisluhnila vase in fike ter sedel, kjer je prej se- čutila rahel utrip pod srcem, del Matijec. Franca je imela Kako strašno razodetje ji je objokane oči in ruto potegnjeno planilo v dušo! globoko na čelo. Hlapec je zvil "Utripa!" se je bolno nasmeh-cigareto ter si jo prižgal na nila. "Trpljenju in muki utri-ogorku. I Pa. Moji sodbi utripa, moji sod V zameno Kot naplačilo se vzame lot, ki je prost bremen, v Euclidu, za trgovski prostor s stanovanjem zadaj. Vprašajte na 907 E. 67th St. (141) Stanovanje se odda v najem, 5 sob. Tudi garaža na razpolago. 1217 Addison Rd. Pozve se na 6424 Spilker Ave. (142) "Samo srce ga. je!" je zmajal z glavo ter nasajal motiko, "Njemu bi tudi privoščil take-gale sina!" "če bi Franca ne bila slepa!" "Prav to sem mislil!" je pritrdil. "Pa Bog ve, morda pa se le zgodi!" Kosmačka pa je ta čas pripovedovala možu: "Kar za hlapca ji je in ne le za pestunjo, zdaj ji je še vodo nesel. Kakor da se je vanjo zagledal !" - "Kaj praviš?" je vprašal Matevž. "Da se je vanjo zagledal?" "Zagledal? V kaj bi se zagledal, kakor smrt je. Jeseni ne bo učakala!" (Dalje prihodnjič.) dneWevesti Zamenja se za lot hiša za dve družini. Nahaja se v bližini Jugoslav, društvenega doma na Recher Ave. Vprašajte pri La Salle Realty, F. J. Turk, 830 E. 185th St. Tel. KEnmore 3425. (June 13. 16. 19.) ti je v "Kaj dolgo. "Nič!" je odvrnila Franca "Nekaj ti pa je vendar!" "Sam dobi-o veš!" je vprašal čez [bi utripa!" čudno čustvo jo je prevzelo, bolečina in sladkost, obup pred bodočnostjo in pričakovanje; le strahu, strahu, tiste strašne bo- Dve novi plošči Columbia družbe vColumbia družba je te dni zopet poslala v javnost dve novi slovenski plošči. Za eno sta pe- tXXXXXXXXXXXXXXXIXXXXXXXXX3 M H N meso! meso! Vedno velika zaloga svežega in suhega mesa. Prijazna postrežba in zmerne čepe. MARTIN FRANK St. Clair-106th St. Market GLcnviUc 5994 DOBER PREMOG! 1 Točna pn°tr«iba! © The TI ill Coal Co. ® VdKI MATtOtlETTF Iti* © Stari Cimpevmaivovi prostori /Sj !tKiul»r»im FRANK ARKO. zastopnik fo) HENRIK SIENKIEWICZ POTOP lz poljščine prevel DR. RUDOLF MOLE (Nadallevanle) "Ali si bil tak zaupnik? čemu zardevašŽ Vsak dan? Kako vsak dan?" . "Ker je vedela, da sem ji bil vdan in sem ji izkazal nekaj uslug. To se bo pokazalo iz nadaljnjega pripovedovanja, a sedaj je treba začeti od začetka. Gospodje morda ne veste, da me ni bilo v Kejdanih takrat, ko je prišel knez in pripeljal ono gospodično v Tavroge. Zakaj se je to zgodilo, ne bom ponavljal, ker so različno govorili o tem, edino to lahko povem, da so koj pri prihodu vsi opazili, da je knez zelo zaljubljen." "Da bi ga Bog kaznoval!" je zakričal Kmitic. "Prirejale so se zabave, kakršnih do tedaj ni bilo, turnirji in lov na prstane. Marsikdo bi mislil, da so najmirnejši časi, medtem pa so prihajala vsak dan pisma, prihajali so poslanci od elektorja,, od kneza Januša. Vedeli smo, da je knez Januš obkoljen od gospoda Sapiehe in konfederatov in da prosi za Boga pomoči, ker mu grozi pogin. Mi nič! Na meji elektorjevi stoje pripravljene čete, kapitani prihajajo z vojsko, toda na pomoč ne gremo, ker se knezu ni mudilo od gospodične." "Torej radi tega ni prišel Bo-guslav bratu na pomoč?" se je oglasil Zagloba. "Da. Isto je govoril Paterson in vsa okolica njegova. Nekateri so zabavljali radi tega, drugim pa je bilo prav, da propadajo Radzivili. Sakovič je v knezovem imenu opravljal javne posle, odgovarjal na pisma in se je posvetoval s poslahči, knez pa je mislil le na to, kako bi priredil kako zabavo, bodisi kako konjsko dirko ali pa lov. Denar — on, skopuh — je trosil na vse strani, ukazal posekati gozdove na miljo daleč, da bi imela gospodična lepši razgled z oken, z eno besedo, trosil ji je cvetje pod noge in jo je tako sprejemal, kakor bi bila švedska kraljica; bolje bi je ne mogel. Mnogi so jo pomilovali radi tega, ker so govorili: 'Vse to se godi v njeno pogubo, ker knez je ne oženi; naj pa jo le ujame za srce, jo zapelje.' Toda pokazalo se je, da to tako dekle, da bi jo mogel zapeljati tja, kamor ne hodi nedolžnost. Oho!" "A kaj " je zakričal Kmitic in planil po konci. "To vem jaz bolje nego drugi!" "Kako pa je sprejemala gospodična Bilevičeva to kraljevsko češčenje?"1 je vprašal Volodi j ov-ski. "Izpočetka s prijaznim obrazom, toda videti ji je bilo, da nosi neko bol v srcu. Bila je na lovih, na maškeradah, pri dirkah in turnirjih, misleč, da so to navadne dvorske navade pri knezu: Toda kmalu je opazila, da je vse to radi nje. Nekoč se je zgodilo, da je želel knez, ki si je izmišljal razne igre, pokazati gospodični vojno: dal je zažgati blizu Tavro-gov naselbino, pehota jo je branila, a knez napadal. On je res odnesel veliko zmago in sit hvale se vrgel, kakor pripovedujejo, pred gospodično na kolena in jo prosil ljubezni. Ne ve se, kaj ji je ponujal, toda od onega časa je nehalo njihovo prijateljstvo. Ona se je začela oklepati svojega strica, gospoda rosienskega mečnika, dan noč, knez pa . . ." "Ji je začel groziti?" je zakričal Kmitic. "Kaj še? Preoblačil se je v grškega pastirja, v Filemona: posebni kurirji so letali v Kralj evec po modele pastirskih oblek, po vrvice in lasulje. On se je kazal obupanega, hodil pod njeno okno in igral na plunko. A rečem vam, gospodje, kar resnično mislim: to je bil vrag, ki je prežal na dekliško nedotakljivost in odkrito se lahko reče o njem, kar se govori v naši domovini o podobnih ljudeh: da so njegovi vzdihi napihnili že marsikatero deviško jadro, toda v tem primeru se je zares zaljubil, čemur se ni čuditi, zakaj dekle j ft bolj podobna boginji, kakor prebivateljici zemeljske doline." Tu je Hassling vnovič zardel, toda gospod Andrej tega ni opazil, ker se je oprl ob boke od za-dovolj nosti in ponosa ter pogledal z naravnost zmagovalnim pogledom na Zaglobo in Volo-dijovskega. "Poznam jo, izkopana Diana, manjka ji le meseca v laseh!" je rekel mali vitez. "Kaj Diana! Lastni psi bi lajali na Diano, če bi jo uzrli!" je zakričal Kmitic. "Zato sem rekel, da se ni čuditi," je odgovoril Hassling. "Dobro! Samo da bi ga jaz radi tega pripekal z malim ognjem; za to bi ga jaz dal pod kovati s podkovami. . ." "Daj mir vendar!" ga je prekinil Zagloba, "najprvo ga do bi, potem se pa izdivjaj, sedaj pa pusti tega viteza govoriti, "Večkrat sem imel stražo pred njegovo spalnico," je nadaljeval Hassling, "in vem, kako se je premetaval po postelji, vzdihoval in govoril sam s seboj, stokal kakor od bolečin, tako ga je očividno pekla strast. Izpremenil se je zelo, shujšal: morda ga je tudi že začela mučiti bolezen, ki se ga je lotila pozneje. Vtem se je razširila po vsem dvoru vest, da se je knez spozabil že tako daleč, da se hoče ženiti. To je zvedela tudi kneginja Januševa, ki je stanovala s knežnjo v Tavrogih. Začeli so se prepiri, ker se je imel, kakor vam je znano, Bo-guslav oženiti s knežnjo Janu-ševo, čim bi dosegla svoja leta. Toda on je bil že na vse pozabil, tako mu je bilo ranjeno srce. Kneginja Januševa se je razjezila in odpotovala s hčerko v Kurlandijo, on pa je za snubil gospodično Bilevičevo še isti večer." "Zasnubil?!" so začudeno zav-pili Zagloba, Kmitic in Volodi-jovski. "Da! Najprej jo je zasnubil pri gospodu mečniku rosien-skem, ki ni bil manj osupel in ni hotel lastnim ušesom verjeti, ko pa se je naposled prepričal, se ni mogel pomiriti od radosti, zakaj to ne bi bila majhna čast 'za ves Bilevičev rod, če bi se združil z Radzivili; sicer je pravil Paterson, da je bila že itak nekaka zveza, toda davna in pozabljena." "Nadaljuj!" se je oglasil Kmitic in se tresel od nepotrpežlji-vosti. 'Oba sta torej hitela h gospodični z vso pozornostjo, ki je navadna v takih primerih. Ves dvor se je tresel. Prišle so slabe novice od kneza Januša, pre-čital jih je le Sakovič, sicer se pa ni nihče brigal zanje, kakor tudi ne za Sakoviča, ker je padel v nemilosti radi tega, ker je odsvetoval poroko. A med nami so govorili nekateri, da to ni prvikrat, da se ženijo Radzivili s šlahčankami, da si je v tej ljudovladi vsa šlahta enaka, a bilevičevski rod sega v rimske čase. To so tudi govorili oni, ki so se hoteli že takrat prikupiti bodoči gospe. Drugi so trdili, da je to samo knezova zvijača, da bi mogel priti pri gos podični do tesnejše zveze (kakor se večkrat zgodi med zaro čenči )in bi ji ob priliki odtr- ln gal cvet devištva." "Gotovo je bilo to! Nič drugega!" se je oglasil gospod Zagloba. "Tudi jaz menim tako," je rekel Hassling, "toda^ poslušajte dalje. Ko smo tako ugibali med seboj na dvoru, se je naenkrat izvedelo kakor grom, da je gospodična presekala dvom kakor s sabljo, ker je kratko odrekla." Bog jo blagoslovi!" je zakričal Kmitic. "Torej je kratko odrekla!" je nadaljeval Hassling. "Treba je silo pogledati na kneza, pa se je poznalo. On, ki so se mu udale kneginje, ni prenesel odpora in je skoraj zblaznel. Nevarno se je bilo prikazati pred njegove oči. Vedeli smo vsi, da tako ne bo trajalo dolgo in da se bo knez prej ali pozneje po-služil sile. In res že di;ugi dan so zgrabili gospoda mečnika in ga odpeljali v Tilžo, že za elek-torsko mejo. Isti dan je gospodična izprosila oficirja, ki je imel stražo pred njenimi vrati, naj ji da nabit samokres. Oficir ji tega ni odrekel, ker je bil šlahčič in častivreden mož in je čutil usmiljenje do nesrečne dame in občudovanje do njene kra sote." "Kdo je bil oni oficir?" je za klical Kmitic. "Jaz!" je odgovoril suho Hassling. Gospod Andrej ga je tako tesno objel, da je mladi Škot, ki je bil še slaboten, zakričal od bolečine. "Kaj za to!" je zaklical Kmitic. "Saj nisi ujetnik, marveč moj brat, moj prijatelj! Reci, kaj hočeš? Za Boga, povej, kaj hočeš?" "Trenutek počitka!" je odgovoril sopeč Hassling. In obmolknil je, stiskal je le roke, ki sta mu jih podojala Vo-lodijovski in Zagloba. Naposlec pa, ko je videl, da gore vsi od radovednosti, je nadaljeval: "Opozoril sem jo tudi, o čemer so vsi vedeli, da je pripravljal zdravnik neko uspavajoče sredstvo. Vtem pa je postal ves strah brezpomemben, ker se je vmešal v zadevo Bog. Ta se je dotaknil kneza s svojim prstom, ga vrgel na bolniško postelj in ga držal mesec dni. Orjak, gospodje, toda upadel je tako, kakor bi mu kdo s koso noge odsekal, baš onega dne, ko se je hotel lotiti dekliške nedolžnosti. Roka božja, pravim, in nič več! Tudi on sam je mislil na to in se je prestrašil, morda se je v bolezni polegla strast, morda je čakal, da s« mu povrnejo sile, dovolj, ko je ozdravel, jo je pustil pri miru in še celo dal poklicati mečnika iz Tilže. Res je, da je lahko zapustil postelj, vendar ni prenehala vročica, ki ga muči vsako noč. Res je tudi, da je kmalu po bolozni moral v boj pod Tikočin, kjei je bil poražen. Vrnil se je s še večjo vročico,, potem pa ga je poklical k sebi elektor; a medtem je nastala v Tavrogih taka izprememba, o kateri je čudno in smešno govoriti, dovolj, da knez ne more tam več računati na zvestobo niti enega oficirja in dvorjana, izvz£mši na zelo stare, ki ne izvedo in ne slišijo ničesar in se zato tudi ne brigajo." "Kaj pa se je zgodilo?" je vprašal Zagloba. 'Ob času tikočinskega pohoda, še pred porazom pri Jano-vu, so ugrabili neko gospodično Ano Borzobohato Krasiensko in jo poslali v Tavroge." "Vidiš ga vraga!" je zaklical Zagloba. A gospod Volodijovski je za čel bliskati z očmi in migati j brkicami naposled je rekel: "Gospod vitez, ne pripoveduj o njej nič slabega, ker boš imel po bolezni opravila z menoj." "Tudi če bi hotel, ne morem o njej povedati nič slabega; če pa je tvoja zaročenka, pravim, da slabo paziš nanjo, če pa je sorodfcica, to jo preveč dobro poznaš, da bi mogel oporekati temu, kar bom povedal, dovolj, v enem tednu so se zaljubili to gospodično vsi povprek, sta rejši in mlajši, a iz nobenega drugega vzroka, kakor da je streljala z očmi in se posluževala nekih čarovnij, o katerih pa ne morem več poročati." "Ona! V peklu bi jo,spoznal po tem!" je zamrmral Volodijovski. "čudovita stvar!" je govoril Hassling. "Saj ji je gospodična Bilevičeva enaka po lepoti, toda v njej je taka resnoba in nepri-stopnost, kakor v kaki kneginji, da si človek v občudovanju in češčenju ne upa niti dvigniti oči, kaj še, da bi imel upanje kaj doseči pri njej. Sami lahko priznate, da so različna dekleta, nekatera so kakor starodavne vestalke, druga pa taka, da jo le pogledaš, pa bi že hotel.'. ." "Gospod!" je rekel grozeče gospod Mihael. "Ne razburjaj se, gospod Mi hael, ker govori resnico!" je rekel Zagloba. "Sam se plaziš pred očmi, a da je zapeljiva, si že sam stokrat povedal." "Pustimo to stvar!" je rekel Hassling. "Hotel sem samo gospodi razložiti, zakaj so se zaljubili v gospodično Bilevičevo le nekateri, ki so bili zmožni oceniti njeno resnično neprimerno popolnost, (tu je Hassling zopet zardel), a v gospodično Borzobohato skoraj vsi. Kakor mi je Bog mil, kar smeh me je lomil, zakaj godilo se je prav tako, kakor bi bila padla kuga na srca. In prepirov in dvobojev se je nakopičilo, kakor bi mignil z očesom. In čemu? Zakaj? Zakaj tudi to lahko potrdim, da ni bilo niti enega, ki bi se bil mogel pohvaliti, da mu je vračala ljubezen.; le toliko, da je vsak slepo verjel, da bo prej ali slej on prvi kaj dosegel." "Ona je, kakor bi jo naslikal!" je iznova zamrmral Volodijovski. "Zato sta se obe gospodični mcčno vzljubili," je nadaljeval Hassling, "da ne napravi druga brez druge nobenega koraka, da gospodari sedaj gospodična Borzobohata v Tavrogih, kakor sama hoče. . ." "Kako to?" ga je prekinil mali vitez. "Ker gospodari nad vsemi. Sakovič sedaj ni odšel na vojno, ker je tako zaljubljen, a, Sakovič je absoluten gospodar na vseh knežjih posestvih. Z njim pa gospodari gospodična Ana." "Tako je torej zaljubljen?" je vprašal zopet Volodijovski. "In ima tudi največje upanje, ker je sam vsega zmožen." "In imenuje se Sakovič?" "Kakor vidim, si ga hoče gospod dobro zapomniti!" I . . . seveda!" je odgovori gospod Volodijovski mirno, a je pri tem tako vražje migal z br-kima, da so Zaglobo kar sprele-tdi mravljinci. "•Da, hotel sem še to pripomniti," je rekel Hassling, "če bi ukazala gospodična Borzobohata Sakoviču, naj izda kneza in omogoči njeni tovarišici beg, mislim, da bi to storil brez obo tavljanja; toda kolikor vem, na pravi ona to za Sakovičevim hrbtom, morda njemu na jezo . kdo ve . . . dovolj, neki oficir, moj rojak, samo ne katolik, mi je zaupal, da je že pripravljen odhod gospoda meč nika in obeh gospodičen, da so potegnili tudi oficirje v zaroto . to pa se ima zgoditi v krat kem. . ." Tu je začel Hassling težko dihati, ker se je zmučil in se je boril z zadnjimi močmi. "To je torej najvažnejše, kar sem vam imel povedati!" je pripomnil naglo. Volodijovski in Kmitic sta se prijela za glavi. "Kam nameravajo zbežati?" "V puščavo in po puščavi se preriniti v Bielovežo . . . Duši me! . . Daljši razgovor je prekini prihod Sapiehovega ordonančne ga oficirja, ki je Vročil Volodi jevskemu in Kmiticu po četrtin ko papirja, štirikrat vpognjene ga. Jedva je razvil Volodi j ov ski svojo, se je takoj oglasil: . "Povelje, da takoj zasedemo pozicije za jutršnje delo." "Ali slišite, kako grme topovi?" je zaklical Zagloba. "No, jutri, jutri!" "Uf! Vroče je!" je rekel gospod Zagloba. "Slab dan za naskok . . . Naj vrag vzame tako vročino. Mati božja . . . Marsikdo bo jutri vkljub vroči-, ni mrzel, toda ne oni, ki se zatečejo k tebi, zavetnica naša . . . Ali grme topovi! . . . Prestar sem za naskok, odprto polje je nekaj drugega." Vtem se je pokazal nov oficir med vrati. "Ali je tu gospod Zagloba?" je vprašal. "Da!" "Na ukaz njegovega veličanstva kralja ostane gospod jutri pri njegovi osebi." "Ha! Hočejo me obvarovati pred naskokom, ker vedo, da se stari takoj zažene, samo da zatrobijo trombe. Dobri kralj se me je spomnil, zato ga ne bi hotel užaliti, toda če vzdržim, ne vem, zakaj če se me prime velja, todaj pozabim na vse in se zadrevim naravnost v dim Taka je pač moja narava! . Dober gospod! . . . Ali slišite, že se glase trombe ter kličejo vsakega na svoje mesto! No! Jutri! Jutri! ... Bo imel tudi Peter opravila; že si mora pripraviti svoje knjige ... V aeklu so tudi že pripravili za Švede kotle s svežo smolo za kopel! . . . Uf! Uf! jutri! . . XIV. Dne 1. julija je bila med Po-vonzkami in obzidjem, ki se je pozneje imenovalo Marimont, velika maša, katere se je udeležilo zbranega duha deset tisoč vojakov. Kralj se je zaobljubil, da sezida za primer zmage cer-iev na čast najsvetejši Devici, o njegovem zgledu se je zaob-jubil vsak po svojih močeh, dostojanstveniki, hetmani, vitezi, še celo prosti vojaki, ker ta dan e imel biti dan zadnjega naskoka. Po maši je krenil vsak poveljnik k svojemu oddelku. Gospod Sapieha se je-torej postavil nasproti cerkve sv. Duha, ki je stala takrat za obzidjem; ker pa je bila ključ do, trdnjave, so jo Šved je zato močno utrdili in natrpali z vojaštvom. Gospod Čarnecki je imel nalogo napadati Gdanski dom. Zadnja stena, tega poslopja/je tvorila del obzidja; kakor hitro bi se predrla, je bilo mogoče dospeti v mesto. Podlaški vojvoda Peter Opalinski je nastopal z Veliko-polanci in Mazuri od Krakovskega predmestja in Visle. Kraljevi polki so se postavili nasproti vratom Novega mesta. Ljudi je bilo toliko, da, skoraj več, kolikor je bilo dostopa do zidov. Vsa. ravan, vse okoliške predmestne vasi in livada — vse je bilo zalito z ljudskim morjem, za katerim so se belili šatori, za šatori so bili vozovi, da se je izgubljal pogled v sinji daljavi, preden je vtegnil doseči konec tega mravljišča. Vse te čete so stale popolnoma pripravljene, z orožjem naprej in z nogo, potisnjeno na-prej za beg, pripravljene, da s« zakade vsak hip proti prelomom, ki so jih napravili težki topovi, zlasti zamojski. Topovi niso prenehali grmeti niti za hip; naskok pa se je zategnil le radi tega, ker so čakali na zadnji odgovor Wittembergov na list, ki mu ga je poslal veliki kancler Koričinski. Ko pa je prijezdil okoli poldneva oficir z zanikajočim odgovorom, so zaigrale okoli mesta usodne trombe in pričel se je naskok. Kronske čete pod hetmani, čete čarneekega, kraljevi polki, pehota gospoda Zamojskega, Litvini pod Sapieho in črnovoj-niki so planili kakor narasel val proti obzidju. A z obzidja so se spustili proti njim trakovi belega dima in ognjeni izmeti: težki in manjši topovi", možnar-ji in puške so zagrmele obenem; zemlja se je stresla v svojih temeljih. Krogle so mesile to človeško gnečo, orale v njej dolge brazde, toda ona je bežala naprej in drla k trdnjavi, ne oziraje se na ogenj in smrt. Oblaki smodnikovega dima so zakrili solnce. Udaril je torej vsak z vso silo tje, kjer mu je bilo najbližje; torej hetmani od vrat Novega mesta, čarnecki na Gdanski dom, gospod Sapieha z Litvini na cerkev sv. Duha, a Mazuri in Velikopolanci od Krakovskega predmestja in Visle. Ti zadnji so imeli najtežje 'opravilo, ker so bile vse palače in hiše ob Krakovskem predmestju izpremenjene v trdnjave. Toda ta dan je prevzela Mazure taka vojna strast, da se ni mogel nihče upreti njihovemu pritisku. Jemali so torej v naskoku dom za domom, palačo za palačo, bili so se v oknih, v vratih, na stopnicah ter pobijali posadko. ■ Ko so vzeli eno poslopje, že so še vrgli, 'še preden se jim je osušila kri na rokah in obrazih, na drugo in iznova se je razvil boj na nož in iznova so dirjali naprej. Tovariši so tekmovali s črnovojniki, črnovojniki s pehoto. Še pred napadom so jim ukazali, naj nesejo pred seboj ^nope še nedozorelega žita, da bi se zaslanjali pred kroglami, toda oni so v bojni strasti in navdušenju pometali od sebe vse zaslone, deroč z golimi prsi. V krvavi bitki so vzeli kapelico carcv šujskih in sijajno palačo Koniecpolskih. Švede v manjših poslopjih, v magnatskih hlevih, v vrtovih ob Visli so po-mendrali do zadnjega moža. (Dalie onnuannc.) ( ^ Dr. Douglas Clyde Mcintosh, profesor na Yale univerzi je prosil za podelitev državljanstva Zecl. držav, toda mu je bilo to odklonjeno, ker ni hotel izjaviti, da bi šel pod orožje, ako bi stopile Zed. države v vojno. Eugene F. Goodwin, ki je v Clevelandu zanetil 75 raznih požarov v zadnjih sedmih mesecih. Vzrok za svoje uničevalno delo je navedel ta, ker je bil sam brez dela, je hotel, da tudi drugi ljudje trpe. § n^-it.