Za tvojo reklamo pokliči Novi Matajur novi tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CIVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • Postni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1.500 lir Stampe in spedizione abbonamento postale. Comma 27, art 2, legge 549/95. Filiale di Trieste St. 30 (871) • Čedad, četrtek, 31. julija 1997 Ljubo smo bli vajeni videt kot pieuko an zadnje dvie lieta je bla ona udobila Senjam, Matteo pa je biu parvi krat, ki je stopu na o-der, pa se mu nie poznalo, parielo je, da je biu vajen tegà. Bravi. Barka je bla tudi skupina, ki je spremljala vse piesmi an reč, de je bluo parvi krat, ki so godli kupe: David Klodič klavir (ki je biu tudi koordinator telega sejma), Nino Bracciale baterijo, Michele Tomasetig kitaro an Mauro Osgnach bas. beri na strani 3 Dsl predstavila svoj osnutek Demokratična stranka levice zagovarja stališče, da je slovenska manjšina sestavni del italijanske družbe in ne izolirana skupnost. Njena zakonska zaščita pa mora predstavljati jasen korak k obogatitvi celotne stvarnosti, v kateri manjšina živi in še posebno je pomembno, da se to uresniči v obdobju, ko se z ustavnimi spremembami gradi nov, sodobnejši demokratični ustroj. To stališče je bilo podčrtano v ponedeljek na tiskovni konferenci v novinarskem krožku v Trstu, kjer so voditelji DSL ilustrirali javnosti osnutek zaščitnega zakona, ki ga je stranka vložila v poslanski zbornici. Podpisalo ga je več uglednih poslancev stranke, prvi podpisnik pa je furlanski poslanec Di Bisceglie. Prisotni so bili tudi senator Darko Bratina, podpredsednik deželnega sveta Miloš Budin, odgovorni za mednarodne odnose DSL Umberto Ranieri ter deželni in tržaški tajnik stranke Maran in Spadaro. Predstavniki DSL so de- jali, da je zakonski osnutek z nekaterimi dopolnitvami odraz osnutka, ki ga je izdelalo skupno predstavništvo Slovencev v Italiji. Darko Bratina je izhajal iz evropske listine za zaščito manjšin, ki je tik pred ratifikacijo v italijanskem parlamentu, podčrtal pa je tudi, da se je Prodijeva vlada, ne da bi čakala na razpravo v parlamentu, že lotila reševanja nekaterih nujnih problemov manjšine. beri na strani 4 Ricordo di Doric il 9 agosto a Matajur Sabato 9 agosto si ripeterà ancora quest’anno a Monte-maggiore, nell’ambito della sagra paesana dì S. Lorenzo, l’incontro - Srečanje Sloven-cev. Quest’anno la manifestazione avrà una caratteristica particolare in quanto sarà tutta dedicata al ricordo di Isidoro Predan - Dorič, uno dei più importanti dirigenti della minoranza slovena a livello locale e regionale, politico, operatore sociale e soprattutto uomo di cultura. Dorič è morto proprio un anno fa, all’ improvviso, un attimo prima di prendere la parola alla nostra festa per un saluto in cui (chi lo conosce ne è certo) ci avrebbe invitati a lavorare assieme, ad unire le forze per far sì che la nostra comunità possa rinascere, mantenendo viva la propria i-dentità. Dorič verrà ricordato con una messa e poi con due libri che sono stati preparati proprio per quest’occasione. Nel primo, “All’ombra del Tricolore” di Paolo Petricig viene ricostruito il processo a Predan. “Adesso posso dire di aver ripercorso fino in fondo la vicenda e posso affermare, in perfetta coscienza e nel rispetto dei fatti”, afferma Petricig “che la condanna di Izidor Predan era stata formalmente già pronunciata prima del momento dell’ arresto”. Nel secondo libro, “Piše Petar Ma-tajurac”, è Predan stesso che parla e riprende il dialogo con i lettori che aveva coltivato per 25 anni sulle pagine del Novi Matajur. In mattinata a cura delta planinska družina saranno ricollocate due targhe, la prima relativa al 25. incontro alpinistico, la seconda in pietra riproduce la scritta “Kristusu Odrešeniku in Brezmadežni” che è scomparsa all’epoca del restauro della capellona. Alle ore 10 ci sarà la messa cantata dalle Beneške korenine e la cerimonia, (jn) Topolò, domenica 3 agosto AL DI LA’ DELLA LINEA IMMAGINARIA Camminata Topolò-Livek Programma: ore 9.00 ore 13.00 ore 16.00 ore 18.00 Partenza camminata dal centro del paese Ristoro a Livek Rientro “Le parole, la luna”, omaggio a Christine Lavant Sabato 2 agosto alle ore 21 il Beneško gledališče presenterà la commedia “Buogi možje”. A seguire incontro con Matjaž Pikalo e gli Autodafé. Novi obrazi na Sejmu Udobila je pie sam “.Beneška vičer” “Kuo tiho prihaja beneška vičer, kar sonce za goro umori se počas in magie vžiga, da nebo se lašči, potiska vse h kraju, naj mierno zaspi”. Tele so be-siede od piesmi, ki je udobila lietošni Senjam beneške piesmi, “Beneška vičer”, katere avtor je Hlodal. Piela sta jo Checco an Chiara. Na drugo mesto je paršla pie-sam “Samo sonce jo razume”, ki jo je zapiela Cristina (besiede Mirko an Cristina, glasba Cristina), na trecje mesto “Me kličejo damu”. Pieu jo je Marco, napisu an uglasbiu pa Luciano Chiabudini. Posebna žirija je vebrala kot narlieušo glasbo tisto od Micheina Obit, “Ist-an-ti”. Narlieuše besiede jih je napisala Sonia Gariup, “Moji non”. Tel senjam ratava “star”, irpa že 22 liet. Takuo, ki je )isu predsednik kulturnega društva Rečan (ki je organizator tele velike kulturne manifestacije) “fantazija Benečanu še napri rodi an nam daje nove piesmi, novi so ljudje, ki nastopajo, četudi te stari korenjaki ne popuščajo”. Nas veseli videt mlade obraze na odru gor na Liesah, zad za cierkvijo, je pa tudi ries, de zadnje cajte nam manjkajo kantav-torji iz Rezije, iz Barda, iz Tipane, naši te domači. Skoda, de na obogatijo naš senjam z njih vižami, z njih besiedam, naš senjam bi biu še buj velik an liep. 22. senjam se je začeu v petak, kar so nam predstavili parve pet piesmi. Tisto vičer so bli gostje, ospiti, Denis Novato z njega diatonično harmoniko an skupina Tasič-Tomik iz Ljubljane. V saboto smo poslušal druge šest piesmi. Igor in Z-drundinoband iz Barda, ki po navadi so piel na sejmu, so lietos paršli kot gostje an nas razveselil. Zadnji dan senjam se je začeu pod soncam ob šesti popudan. Poslušal smo spet vse piesmi an ljudje, ki so se zbral v liepim številu, so vebral tiste, ki na koncu so Assegnata domenica a S. Pietro al Natisone la “Marionetta d’oro” Premio ai burattini II riconoscimento al Granteatrino della Marignana di Mogliano Veneto Gor na varh publika, ki je siedila sejmu. Na te pravi roki Checco an Chiara udobile. Grede, ki so štiel “vote”, je godu ansambel Jukebox iz Gorice, štieri m-ladi fantje, ki so piel po italijansko an po sloviensko. Posebna pohvala naj gre mladim prežentatorjam, Ljuba Crainich z Lies an Matteo Primosig iz Hlocja. Foto di gruppo peri premiati a S. Pietro Il Granteatrino della Marignana di Mogliano Veneto, provincia di Treviso, con lo spettacolo “Un trovatello in casa del diavolo” si è aggiudicato il premio «Marionetta d’oro» istituito dal comune di S. Pietro al Natisone. Un premio assegnato, questa la motivazione, per la valida ricerca lo studio e la riflessione sul teatro dei burattini rappresentato dallo spettacolo. Il pubblico ha apprezzato anche le compagnie “Pupi di Stac” di Firenze, “Laura Kibel” di Roma e “Otesa-nek” di Praga, a cui sono andate delle menzioni speciali. Tocca dunque ad un italiano, dopo il successo dello scorso anno della compagnia slovacca Tradične Babkove Divadlo, otte- nere il riconoscimento che premia - su indicazione di una giuria popolare e di critici -il miglior spettacolo di marionette tra quelli (in tutto le rappresentazioni sono state 43) che si sono esibiti nei paesi delle Valli del Natisone, alPinterno del Mittelfest. E’ un modo per ricordare - come ha affermato domenica nel corso delle premiazioni il sindaco di S. Pietro Giuseppe Mari-nig - la figura di Vittorio Podrecca, ma anche per ridare vita ed emozione a molti paesi che per anni sono stati dimenticati dalla cultura. I voti espressi dal pubblico sono stati quasi 3 mila, con un numero di spettatori che si può calcolare almeno doppio. (m.o.) segue a pagina 3 četrtek, 31. julija 1997 Predstavnike SKGZ je sprejel prefekt Videmski prefekt Vito Melchiorre je pred nekaj dnevi sprejel delegacijo Slovenske kulturne gospodarske zveze, v kateri so bili prof. Viljem Cerno, Luigia Negro in deželna tajnica SKGZ Jole Namor. Slovenski zastopniki so vladnemu predstavniku obrazložili svoje poglede in pričakovanja glede sprejetja zaščitnega zakona v rimskem parlamentu, izročili so mu dokument skupnega slovenskega zastopstva o zaščitnem zakonu ter o Se odprtih vprašanjih slovenske manjšine. S tem v zvezi so manjšinski predstavniki Se posebej izpostavili vprašanje razširitve slovenskih televizijskih programov Tretje mre- že RAI tudi na videmsko pokrajino, ki ga žal nova konvencija med predsedstvom vlade in Raijem ne resila. Dotaknili so se tudi drugih odprtih vprašanj, med njimi je prav gotovo izstopalo vprašanje dvojezične topono-mastike v obmejnem pasu pokrajine Videm, ki se srečuje s tolikšnimi ovirami. Naleteli so na pozornega in prijaznega sogovornika, ki je obljubil, da bo posegel seveda v okviru obstoječih zakonov in svojih pristojnosti. Prefekt Melchiorre je pokazal tudi zanimanje za vabilo, naj obišCe slovensko manjšinsko skupnost oziroma njene dejavnosti v videmski pokrajini. Bil sem Se novinarski vajenec, ko nas je prešinilo spoznanje, da je poštena informacija temelj demokracije. Kajti samo državljan, ki ve, lahko svobodno izbira in torej odloCa. Kogar so nalagali, ta največkrat podpira tirane. Pozneje sem razumel, da stvar ni tako preprosta. Prešli smo Mc Luhanovo “elektronsko vas”, ko vsak lahko komunicira z vsakim in ima na razpolago neizčrpne vire znanja in obveščanja, neskončno število novic od vsepovsod. In vendar se kritične sposobnosti državljanov niso povečale. Prej nasprotno. Preobilica informacije je povzročila to, kar bi vsakomur povzročila preobilica hrane. Mnogim gre na bruhanje, pa jo odklanjajo. Ali postanejo do nje tako ravnodušni, da verjamejo vsaki babji čenči. Ker ne ločijo več med resnico in lažjo. Le da je predstavljena v taki obliki, da se zdi verodostojna. Vzemimo kot primer zadnji škandal, ko je pado-vanski podjetnik premamil par tisoč mladih ljudi, predvsem deklet, z obljubo, da bodo sodelovali pri filmskih produkcijah. Prikazal jim je možnost, da bodo snemali z vidnimi igralci, s pomembnimi režiserji. Nato od njih izterjal težke denarce. Z najlepšimi in bolj predrznimi “igralkami” je opravil preizkušnjo kar v postelji. Nek bolonjski zdravnik je prevarantu plačal 50 milijonov lir, da bi nastopil kot partner Valerie Marini v “vročih epizodah”. Sedaj se mnogi sprašujejo, kako so ti ljudje mogli verjeti tako nemogočim obljubam. Spominjajo na ameriškega turista iz petdesetih let, ki so mu Rimljani prodali Kolosej. Pa kaj bi se čudili, če so v naši deželi ljudje, ki še Appello alla Protezione civile Marseglia lancia l’sos “Cara Protezione civile, dovevi intervenire e non l’hai fatto”. Il sindaco di Pulfero Nicola Marseglia tira le orecchie alla direzione regionale della Protezione civile dopo i danni provocati dal maltempo nel comune il primo luglio scorso. Nella lettera, inviata una decina di giorni fa, Marseglia ricorda la tempestiva segnalazione effettuata via fax, con la quale è stato segnalato che “le forti piogge, seguite da una grandinata, hanno provocato notevoli danni al territorio e disagi alla popolazione”. Nonostante il tempestivo Sos “dispiace notare che a distanza di tanti giorni non sia stato effettuato alcun sopralluogo da parte dei tecnici della Protezione civile”. verjamejo v to, da šibka in nebogljena Slovenija hlepi po italijanskem ozemlju in se pripravlja, da anektira Kanalsko dolino, Rezijo, Benečijo in Posočje. Lahko še razumem, da so takim propagandističnim čenčam nasedali med vojno ljudje, ki so bili še zastrupljeni z dvajsetletno propagando “Miniculpopa”. A sedaj, ko je vsem na dlani, da mala in neenotna slovenska država nima niti dovolj moči, da bi se ukvarjala sama s seboj? Ko se v krčih zvija in trudi, da bi jo prej ali slej sprejeli v ekskluzivne evrospke in atlantske klube? Ko je celo usoda Slovencev za mejo ne briga več? Kljub temu so politiki in časopisi, ki trobijo o slovenskem aneksionizmu, ker so videl “Atlas Slovenije”, na katerem je tudi del (ne vse) zamejstva za lepo izrisano rdečo mejno črto. Ali niso opazili, da ima “Atlas Slovenije” za vse slovenske kraje za mejo najprej, na veliko italijansko ime in šele spodaj, v manjših črkah, slovenski izvirnik? Res je strah prazen, okoli pa ga nič ni. In v to praznino sedaj vdira slaba vera. Marseglia ricorda ancora come l’amministrazione, nei giorni successivi al primo luglio, abbia iniziato con propri mezzi la bonifica dei cumuli di detriti in vari punti del territorio e della frana lungo la strada Loch-Mersino. La situazione viene riassunta sottolineando altri danni, in particolare a Brischis, nel terreno a monte della caserma dei carabinieri e alle spalle della chiesa. Quest’ultima situazione era stata riportata anche dal “Novi Matajur” su segnalazione di u-na nostra lettrice. Forti erosioni si sono avute lungo la sponda del Natisone, prima del ponte di Tiglio, e sulla strada interpoderale presso il bivio stradale Tiglio-Tar-cetta. Il sindaco di Pulfero, oltre a lanciare l’allarme, chiede quindi alla Protezione civile un intervento nei vari punti segnalati oppure che vengano concessi all’amministrazione contributi adeguati per effettuare i lavori di manutenzione. Infine Marseglia segnala la necessità che anche a Pulfero venga autorizzata, da parte della Regione, l’asportazione delle ghiaie per abbassare l’alveo del Natisone e consentire la facile immissione degli affluenti in piena. Agriturismo, corso all’Ita L’istituto tecnico agrario “Paolino d’Aquileia” di Ci-vidale ha istituito un nuovo corso postdiploma. Riguarda la formazione di conduttori di aziende agrituristiche ed è progettato dalI’Enaip provinciale in collaborazione con la scuola ducale. Il progetto è stato sostenuto anche da tre Comunità montane, tra cui quella delle Valli del Natisone. Il corso si svolgerà da settembre a marzo presso l’Ita e sarà strutturato in 800 ore nelle quali sono previsti alcuni stages aziendali. Informazioni e adesioni si possono richiedere all’Enaip di Udine. Bo proračun zgladil odnose znotraj vlade? Janševi desni socialdemokrati so prejšnji teden skušali spodkopati vladno koalicijo s parlamentarno interpelacijo o delu vlade, glede na to, da še nima odobrenega letošnjega proračuna, zraven pa so dodali še kakšen njen “greh“. Koliko bo manever uspešen ali ne, bomo videli šele po poletnih počitnicah, ko bo interpelacija prišla na dnevni red. Do takrat pa se lahko zgodi še marsikaj, kar utegne koalicijo znotraj okrepiti ali pa še bolj zra- vlade mora biti proračun po določilu poslovnika državnega zbora predložen do oktobra tekočega leta, skupaj s proračunom pa mora biti predložen tudi takoime-novani proračunski memorandum, to je spremni dokument, v katerem so zapisane temeljne usmeritve vladne proračunske politike. Sledi vrsta procedur v parlamentu in nato ob koncu glasovanje, do katerega pa bo po vseh napovedih težko prišlo pred letošnjim novembrom. Proračun za tekoče leto Premier Janez Drnovšek in finančni minister Mitja Gaspari hljati. Trenutno kaže, da se nasprotja med liberalci in ljudsko stranko vsaj navidezno (in začasno) umirjajo, o čemer priča doseženo soglasje v vladi glede proračuna. V trenutku ko pišemo je sicer soglasje veljavno za proračun kot tak, ne pa tudi za znani aneks, s katerim postavlja SLS vrsto programskih zahtev in hoče, da je odobren skupno s proračunom. Komentatorji so si bolj ali manj enotni v oceni, da Liberalna demokracija trenutno nima druge poti kot popuščanje Podobnikovi stranki, če noče da koalicija razpade. Podobnik se seveda tega zaveda in zato kar vleče vrv, ne da bi se posebno bal, da se utrga. Tako je že videti krepitev desnih opcij v vladnih izbirah in utrjevanje nadzora nad kmetijskim sektorjem, iz katerega, kot je obče znano, Podobnikova stranka črpa pretežni del konsenza. Po uskladitvi v okviru znaša 737 miljard tolarjev in ker je predvidenih 710 milijard prihodkov države, naj bi znašal primanjkljaj 27 milijard tolarjev. To po ocenah izvedencev sicer ne bi bil velik primanjkljaj, če ne bi imela Slovenija še povsem nerazčiščeno vprašanje velike javne porabe, ki nezadržno prazni državno blagajno. Medtem je prišlo sredi prejšnjega tedna v slovenskem parlamentu do nevsakdanjega dogodka: poslanci vseh strank so se naenkrat znašli na istem bregu glede zakona o pomoči kulturi. Zakon je čakal da pride na dnevni red že od lanskega februarja in v bistvu predstavlja podlago za nekatere nujne posege na področju varovanja kulturne dediščine in podporo kulturnemu ustvarjanju. Čeprav tudi na tem področju ne manjka strankarskih spopadov, so očitno vsi ocenili, da spopad s kulturno sfero ta tranutek ne prinaša popularnosti. Dušan Udovič Accordo tra governo e Chiesa Firme benedette Il vescovo di Lubiana e metropolita sloveno, Frane Rode, ha sottoscritto assieme al capo del governo sloveno, Janez Drnovšek, un accordo riguardante la restituzione dei beni della chiesa. Nell’accordo lo Stato sloveno riconosce alla Chiesa la legittimità della richiesta e si impegna a tenerne conto in sintonia con la legge sulla denazionalizzazione. Il metropolita Fran Rode ha inoltre firmato assieme al Ministro della cultura Jožef Školč un documento in cui viene rinnovato l’ac- cordo tra Ministero della cultura e Conferenza episcopale slovena in base al quale viene riconosciuta alla Chiesa l’attività archivistica svolta. Dopo “Alba” Cipro Sabato sono ritornati a Capodistria i 24 militari sloveni che hanno partecipato all’operazione “Alba”, la missione di pace in Albania. Il contingente sloveno, composto da personale medico e paramedico, ha offerto un’apprezzata assi- stenza sanitaria ai soldati ed ai civili. La prossima missione u-manitaria slovena nell’ambito di un contingente internazionale avrà come obiettivo Cipro. Studenti presso privati Il problema dell’alloggio per studenti universitari, che rappresenta uno degli scogli maggiori per gli studenti fuori sede, in Slovenia è stato risolto in modo brillante con tutta una serie di case dello studente. Non basta. Essendo la domanda superiore all’offerta, il Ministero della pubblica istruzione ha deciso per il prossimo anno scolastico di sovvenzionare 800 studenti con alloggio presso privati, coprendo la differenza di costo dell’affitto rispetto alle case dello studente. Tempi migliori per la cultura Il parlamento sloveno ha accolto all’unanimità la legge con cui vengono destinati alla cultura ulteriori due miliardi di talleri all’anno (il provvedimento dovrebbe avere una durata di sei anni). I mezzi finanziari dovrebbero essere utilizzati per la conservazione di castelli, chiese ed altri monumenti, per l’adeguamento delle biblioteche agli standards europei, nonché a sostegno delle attività culturali amatoriali. Due sloveni in lista Ci sono anche due sloveni nel lungo elenco (1872 nominativi) fatto pubblica- re dall’Unione dei banchieri svizzeri e riguardanti i conti aperti prima del 1945 ed intoccati dal 9 maggio del ’45 che potrebbero essere di proprietà di vittime del nazismo. I nomi dei titolari dei conti sono stati pubblicati da 60 quotidiani in 27 paesi europei e su Internet. I due sloveni sono Juro Adlesic e Feliks Moskovič. Il primo, di professione avvocato, è stato sindaco di j Lubiana dal 1935 fino al 1942 quando si trasferì negli USA. Il secondo sarebbe invece un commerciante. ima Stojan SpetiC Kultura četrtek, 31. julija 1997 Conclusa domenica a Cividale la sesta edizione del Mittelfest D festival tira le somme Oltre 16 mila le persone che hanno assistito agli spettacoli presentati Tra le rappresentazioni più riuscite “Schizophrenia” e “Rom Stalker” 3 Novi obrazi na Sejmu Fotokronaka XXII festivala An b^neSke Un premio ai burattini dalla prima pagina Un successo, dunque, segno evidente di un’iniziativa che ha ormai preso piede, e alla quale manca solo, lo ha ricordato il presidente della Provincia Pelizzo, la benedizione del cielo. Nonostante il cattivo tempo, ci sono stati piccoli «miracoli», come quello raccontato dal direttore artistico del Mittelfest Pressbur-ger: uno spettacolo tenuto in una stanza di pochi metri quadrati, con la gente che non riusciva ad entrare e assisteva dalle finestre. E’ anche vero che una struttura come il costruendo teatro polifunzionale di S. Pietro, l’ha sottolineato Toma-setig, potrebbe servire ad ospitare gli spettacoli in caso di brutto tempo. Nel giorno in cui si celebrava quello che il direttore dell’Ente teatrale regionale Castiglione ha definito «il fiore all’occhiello del Mittelfest», è mancato la vera protagonista, cioè la compagnia premiata, ma l’amministrazione comunale ha voluto comunque rendere omaggio agli organizzatori ed ai loro aiutanti con il dono di una marionetta, (m.o.) La sesta edizione del Mittelfest è terminata da pochi giorni, ed è già tempo di bilanci. Gli organizzatori tirano le somme e fanno sapere che sono state oltre 16 mila le persone che hanno assistito alle diverse proposte del festival e della rassegna di marionette che si è tenuta nelle Valli del Natisone, per un incasso complessivo di circa 110 milioni di lire. Nel dettaglio, a Cividale gli spettacoli sono stati 34 per 38 rappresentazioni, quelli nelle Valli 16 per le 43 rappresentazioni di marionette. E’ un risultato superiore a quello dello scorso anno - fa notare la direzione del festival - nonostante le continue insidie del maltempo, che comunque non hanno costretto ad alcuna cancellazione. Letos 120 udeležencev iz vse Evrope Seminar v Ljubljani Se en seminar slovenskega jezika, literature in kulture se je te dni uspešno zaključil na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Seminarji so vsakoletna delovna srečanja med slovenisti iz celega sveta. Tako je bilo tudi letos. Skupno jih je prišlo 120 iz raznih držav Evrope, iz južne Amerike in Japonske. NajveC udeležencev je bilo iz Italije - oziroma iz naše dežele - iz Avstrije, Nemčije, Polske, Francije, Češke in Rusije. Bilo je tudi kar lepo število slovenistov iz Belorusije, Hrvaške, Makedonije, Madžarske in Slovaške. Se dokaz veC, kako se zanimanje za slovenski jezik, literaturo in kulturo veCa bodisi v zahodni, bodisi v srednji Evropi. Seminar je kraj, kjer se srečajo tri vrste udeležencev: zamejci, potomci zdomcev in tujci. Vsem pa sta skupni zanimanje in ljubezen do slovenskega jezika. Bodisi, da ga predavajo na raznih univerzah po svetu, kot da ga prevajajo v razne tuje jezike, se izpopolnjujejo v njem ali jih iz najrazličnejših razlogov zanima slovenski prostor. Seminarje tudi izvrstna priložnost, da se vsi tisti, ki se zanimajo za probleme Slovenije in slovenstva, srečajo, razpravljajo ter izmenjajo misli o najbolj zgocih problemih današnje slovenske družbe in kulture. Seminar pa ni samo študij in informacija: popoldanski in večerni program vsebujeta razne izlete, oglede kulturnih ustanov, muzejev, obiskov gledaliških in kinematografskih predstav, literarne večera ter koncerte zabavne glasbe. Zanimiva, enkratna priložnost, da preživiš dva tedna v tako kulturno bogatem mestu, kot je Ljubljana. Marino Vertovec Qui a fianco un’immagine tratta da “Schizophrenia", sotto lo spettacolo “Rom Stalker" Altri numeri interessanti riguardano le persone che a vario titolo hanno lavorato alla manifestazione: 473 tra attori e tecnici. La fase preparatoria, da marzo a giugno, ha impegnato a tempo pieno quattro persone, che sono diventate una sessantina durante il festival. Anche gli spettacoli dell’ultima settimana hanno confermato la buona tendenza riguardo l’affluenza e la critica, iniziata con il successo del “Danubio” di Ma-gris, che ha richiamato circa un migliaio di persone. Tra le rappresentazioni più riuscite e seguite c’è stata sicuramente “Schizophrenia”, portata in scena dal Koreodrama di Lubiana con una grande interpretazione di Judith Malina. E- mozioni ha, regalato lo spettacolo “Rom Stalker”, per la regia di Loredana Putigna-ni, che ha visto come attori alcuni Rom impegnati in un percorso - frutto di un laboratorio teatrale immaginiamo non facile da realizzare - che dalle voci, dalla musica, dai gesti fa emergere la possibilità di una trasformazione. 11 pubblico ha accolto bene anche gli spettacoli legati alla poesia e quelli musicali, in particolare la Nona sinfonia di Beethoven, nella versione per due pianoforti, eseguita da Helene Mercier e Ana-Maria Vera. Tornando alla prosa, ha colpito l’“Immanuel Kant” di Bernhard (rappresentato da una compagnia polacca) soprattutto per l’ironia del testo, mentre apprezzato è stato il “Re Lear” presentato sabato da un gruppo teatrale della comunità albanese che vive in Macedonia. Grande finale con il concerto di Gino Paoli, deciso in fretta e furia dagli orga nizzatori dopo il forfait a causa di un malanno di Giorgio Gaber. Paoli, alle cui canzoni ha fatto da contraltare una lettura di testi di autori mitteleuropei per la voce di Otta-via Piccolo, ha presentato vecchi e nuovi successi, accompagnato da un’ottima band e da una voce perfetta per la rabbia e l’amore raccolte nei testi delle sue canzoni. Michele Obit Novuost na lietošnjem sejmu sta bla tudi dva predstavjalca: Ljuba Crainich iz Lies an Matteo Primosig iz Hlocja. An jih čut guorit takuo lepuo v našem slovienskem nareču nam je sarce ugrielo Massimiliano iz Ažle je zapieu tisto piesam, ki je udobila za te narlieušo glasbo “lst-an-ti". Godli so Mauro, Nino, Michele an Davide, tudi oni novuost kot komples lietošnjega sejma Karen taz Bardona (Idarska dolina) je zapiela piesam “Moji non”, ki je udobila nagrado, premjo, za nar-lieuše besiede MOJI NON V naruoC lepuo s’me daržala, mi pravce pravla in prepevala, za de bon mernuo zaspala in ti lahko počivala, stara in trudna si bila že, lepuo si zmislin zmieran na te, samuo za druge si ti skarbiela in zato si tudi tarpiela. Oh nona, oh nona moja, zdaj san velika, zdi se m’ sanja, kuo s’ me lepuo ti zaspivala, za de na bon sama jokala. Zdaj san velika, na smien jokat, četud’ sama muoran zaspat, piesmi na čujen več, odkar zapustila si ti tel sviet, moli Boga in prosi za me, de mi Se kajšan pravco pove, de me Se kajSan razveseli, takuo, ki znala si sama ti. Oh nona, nona, nona moja, zdaj san velika, zdi se m' sanja, kuo s’me lepuo ti zmieran učila, zatuo za te bon vedno molila. Dober glas gre v deveto vas Res je, kot pravi slovenski rek, “dober glas gre v deveto vas“. Tokrat je dober glas šel od Topolovega do Baške grape, v kakih 20 km od Tolmina oddaljene gorske vasice Z-nojile, Kal in Stržišče. Tam se bo to soboto in še naslednji dve v avgustu odvijalo kulturnoumetniško dogajanje z naslovom “Tranzverzala u-trinkov“, ki so jo organizirali kulturni delavci Metka Miljavec, Ernesta Drole in Moreno Miorelli v sodelovanju s krajevno skupnostjo StržišCe. Postaja Topolove je bila torej veC kot dober zgled, saj bodo zopet v središču dogajanja kraji in ljudje z demografsko ogroženega in odmaknjenega območja, pozabljeni od vseh državnih struktur. Pobudniki tranzverzale so prišli do zamisli iz zelje, da bi kulturno dogajanje preseglo okvire folklornih prireditev in tradicionalnih umetniških kolonij. To jih je privedlo do sodelovanja z Morenom Miorellijem, ki je z večletnim vodstvom Postaje Topolovo ustvaril široko mrežo povezav z umetniki iz veC kontinentov. V vasi Znojile bo idealno okolje za postavljanje umetniških instalacij, ki naj bi po konceptu izhajale iz razmišljanja o duhovnem povratku k izvoru umetnosti. Podobno kot v Topolovem bodo umetnikom, ki prihajajo iz različnih kulturnih okolij nudili prostor za raz- mišljanje in ustvarjanje travniki, gozdovi, dvorišča zapuščenih hiš, skednji in hiše same. V bližnjem StržišCu bodo v soboto, 2. avgusta nastopili ljudski pevci, teden kasneje pa bo vaški sejem z o-brtnimi delavnicami. V Znojilah bodo na pobudo Mio-rellija prisotni Makoto iz Japonske, American John Duncan, Holandec Jan Van der Ploeg, Novozelandec Julian Dashper, iz Francije bosta prisotna Florence Favai in Pierre Homa in iz Italije pridejo Gian Filippo Pe-dote, Isidoro Dal Col in Ugo Pa-schetto, Slovenijo pa bodo predstavljali domačini Metka Miljavec, Rene Rusjan in Boštjan Potokar. Četrtek, 31. julija 1997 V nedeljo popoldan velika slovesnost v Zavarhu ob prisotnosti škofa Berninija Posvetili zavarško cerkev Verskega obreda se je udeležila skupina ljudi iz Albano laziale, ki je pobraten z Zavarhom še iz časov potresa - Ob predstavnikih oblasti kakih trideset slovenskih in furlanskih duhovnikov 21 let so morali čakati verniki in vsi ljudje v Zavarhu - Villanova delle Grotte, v občini Bardo, zato da so se spet zbrali v molitvi v svoji cerkvi. V vsem tem času jih je povezoval le zvonik, ki je čudežno leta 1976 zdržal močne potresne sunke in ostal pokonci, čeprav hudo poškodovan. Furlanska Cerkev je v dnevih po potresu izjavila, da je potrebno najprej poskrbeti za domove ljudi in za obnovitev gospodarskih objektov in šele nato še za obnovo cerkva. Zaradi tega so morali v Zavarhu toliko časa čakati. Toda bili so bogato poplačani, saj imajo prav lepo cerkev, majhno zato, da se bolj harmonično vključuje v okolje, notranjost cerkve ima pa posebno obliko, nesimetrično, kompleksno, kot je dejal arhitekt Alberto Caroncini, kar naj zveni “čim manj retorično” in obenem naj opozarja na bogastvo izražanja in večplastnost božjega ljudstva. V nedeljo je bila v Zavarhu velika slovesnost za posvetitev nove cerkvev, kar nedvomno predstavlja izjemen dogodek. Verski obred je vodil msgr Dante Bernini škof iz mesta Albano laziale, ki je pobrateno z Bardom in Zavarhom prav iz časov potresa, udeležilo pa se ga je kakih 30 duhovnikov, furlanskih in slovenskih, iz vse videmske škofije. Med njimi je bil tudi kobariški dekan. Na posvetitev so prišli tudi predstavniki krajevnih uprav, v prvi vrsti predsednik deželnega odbora Giancarlo Cruder, župana iz Skof Bernini izroča župniku Calligaru ključe cerkve v Zavarhu Barda Maurizio Mizza in iz Tipane Marisa Filipig, državni sekretar za kulturo iz Slovenije Silvester Gabršček, slovenski konzul Tomaž Pavšič in mnogi drugi ter veliko število domačinov. Dolgo slovesnost je spremljal s slovenskimi, latinskimi, italijanskimi in furlanskimi pesmi cerkveni pevski zbor iz Barda, ob spremljavi klavirja in vio- llŠPi&S! M ' ' ’ ■ -: - - Dolga precesija s številnimi župniki, na čelu katere so bili križi sosednjih župnij. Med predstavniki oblasti je bil tudi predsednik deželnega odbora Giancarlo Cruder Osnutek Dsl o naši zaščiti s prve strani Miloš Budin je spregovoril o možnosti izvolitve slovenskih predstavnikov v parlament in deželni svet, pri čemer je izrazil mnenje stranke, da se rešitev problema prestavništva manjšine na deželi prepusti deželnemu svetu. Glede možnosti izvolitve slovenskega parlamentarnega zastopstva pa je Budin dejal, da morajo imeti slovenski kandidati neglede na listo, na kateri kandidirajo, enake pogoje za izvolitev kot italijanski kandidati. Budin je še dejal, da bo o tem vsekakor govor v okviru izdelave novega volilnega zakona. Predstavniki DSL so ob predstavitvi osnutka naslovili tudi javni poziv Nacionalnemu zavezništvu, naj ravno ob vprašanju zaščite Slovencev pokaže tisto željo po spravi, o kateri toliko govori. Italiano per stranieri a S. Pietro al Natisone Sabato 2 agosto con la consegna dei diplomi si concluderà presso l’Istituto magistrale di S. Pietro al Natisone un corso di lingua italiana per stranieri organizzato dall’associazione culturale “Lingueper” di Remanzacco e presieduta da Rosetta Gasparini. Al corso di due settimane si è iscritta una decina di cittadini europei, provenienti da Francia, Svizzera, Austria, Polonia, Slovacchia, Croazia e Bosnia. Alle lezioni in aula, dove il lavoro è articolato in tre gruppi in base alla conoscenza dell’italiano, sono affiancati anche incontri, conferenze, come quella del sindaco di S. Pietro Firmino Marinig sulla realtà socioeconomica e culturale delle Valli del Natisone, e soprattutto visite a città d’arte e cultura del Friuli. I corsisti Una parte dei partecipanti al corso a S. Pietro al Natisone hanno visitato naturalmente Cividale, Aquileia, Grado con la sua laguna, Castel-monte, Udine e concluderanno il soggiorno con una visita di due giorni a Venezia. Si tratta di un’iniziativa piccola, appena agli esordi ma che ha tutte le carte in regola per crescere ed affermarsi e dunque promuovere la conoscenza delle valli del Natisone e di Cividale che con la loro ricchezza culturale e linguistica ed il patrimonio artistico ed architettonico assieme possono e-sercitare una forte attrazione. lin. In prav dialogu, srečanju med različnimi v medsebojnem spoštovanju, enotnosti v različnosti, spravi med slovenskim, furlanskim in italijanskim narodom je cerkev posvečena, kakor so napisali farani iz Zavarha na priložnostni brošuri, kakor je potrdil škof Bernini v svoji pridigi in za njim tudi predstavniki oblasti, od predsednika Cruderja do župana Mizze, od Gabrščka do predsednika Skgz Pavšiča. Vsi so tudi izrazili zahvalo in priznanje župniku Renzu Calligaru za vsa njegova prizadevanja in za nelahko pastoralno delo, kot je dejal župan Mizza. Na koncu še nekaj besed o sami zavarški cerkvi, ki jo je zgradilo podjetje Frattolin, iz katere se odpira prekrasen pogled na Muzce. Predvsem pa je polna svetlobe, in svetloba pomeni upanje, življenje. Seveda želja je, da bi bila v cerkvi in vsej verski skupnosti v Zavarhu vedno prisotna luč upanja, ki daje moč življenju, (jn) Nadia Cijan a guida dell’Afds Nadia Cijan, 34 anni, ci-vidalese originaria di Obliz-za, è da martedì scorso il nuovo presidente provinciale dell’Associazione friulana donatori sangue. Già vicepresidente dell’associazione, Nadia, che lavora nel settore organizzativo del Mittelfest, prende il posto di Giampaolo Sbaiz, che ha deciso di passare il testimone dopo sedici anni di impegno. Al suo fianco, come vice-presidenti, sono stati eletti Giorgio Pozzecco di Chiusaforte e Gianni Muccin di Udine. L’elezione della rappresentante cividalese - è la prima volta che una donna ottiene questa carica - era nell’aria, visto che lo scorso mese l’assemblea provinciale, indetta per scegliere i rappresentanti di zona, aveva destinato a Nadia la maggioranza dei voti. L’Afds opera a livello provinciale dal 1958. Lo scorso anno i prelievi di sangue sono stati circa 29 mila, mentre si sono registrate duemila nuove iscrizioni all’associazione. TRIBUNALE DI UDINE Avviso di Vendita Immobiliare con incanto nella causa civile promossa da MEDVESIG BRUNO e altri contro QUALIZZA ANTONIO e DUGARO GINA avente per oggetto: scioglimento comunione (n. 1367/94 R.A.C.C.). Il sottoscritto Collaboratore di Cancelleria rende noto che il Giudice Istruttore dott. A. Zuliani con provvedimento di data 08.7.1997 ha disposto la vendita all’incanto dei sottoindicati beni immobili, nello stato di fatto e di diritto, come specificato nella perizia agli atti del geom. G. Peressini: LOTTO UNICO Comune di Stregna N.C.T. Part. 2326 F.111 n.151 are 1.60 fabbricato ad uso abitativo e relativa area scoperta loc. Postregna. La vendita avrà luogo davanti al Giudice Istruttore, nella sala delle udienze civili di questo Tribunale, alle ore 11.00 del giorno 24/9/1997 al prezzo base d’incanto di L. 40.000.000 con offerte in aumento non inferiori a L. 1.000.000. Gli offerenti entro e non oltre le ore 13.00 del giorno 23/9/1997 devono presentare in Cancelleria istanza su carta bollata da L. 20.000 (con l’indicazione del codice fiscale e del regime patrimoniale) accompagnata contestualmente dal versamento della cauzione di L. 4.000.000 e delle spese di L. 8.000.000 in assegni circolari trasferibili emessi in Provincia di Udine intestati alla Cancelleria Civile del Tribunale di Udine. Il pagamento del prezzo di aggiudicazione, dedotta la cauzione già versata, deve essere effettuato entro 30 giorni dalla vendita con le forme dei depositi giudiziari, tramite assegno circolare intestato: “CASSIERE PROVINCIALE P.T. DI UDINE CON IL CONCORSO DEL CONTROLLORE”. Le spese relative al trasferimento della proprietà e di voltura saranno a carico dell’acquirente. Ulteriori informazioni potranno essere assunte presso la Cancelleria Civile di questo Tribunale. Udine, lì 8/7/1997 IL COLLABORATORE DI CANCELLERIA (Michela lussa) četrtek, 31. julija 1997 Liepa čičica je parnesla puno veseja mami Marisi an tatu Dantu, ki so jo težkuo čakal Dobrodošla med nam Dana )rave An pisatelj, Skritor, z zelenim facuolacam tu taškine je hodu po vsieh vaseh od Benečije. Tu adni oštariji je sreču Giovanina an ga vprašu če je tudi v teli vasi, kajšan šleut za ga fotografat an in-tervištat, ker napravja bukva: “Vsaka vas ima njega šleuta”. - Oh ja - je hitro poviedu Giovanin - je biu an šleut, pa ga ni vič! - Kam se je zgubu? - ga je vprašu škritor. - Lansko lieto je oblieku ’no zeleno srajco an se pobrau v Mantovo, kjer je na-redu veliko srečo! Pravejo, da kajšan se že trese, de mu prevzame prestor! ! ! *** - Zaki an mož sa-mac, single, je buj madu, ku an mož oženjen? - Boh! - Zatuo, ki an mož brez žene, kadar pride ponoč damu, pogleda tu hladilnik, frigo, an gre v pastiejo; te oženjen pogleda tu pastiejo an gre odperjat hladilnik!!! - Milica, juhuhuj, sem uduobu dva mi-ljarda na “Totocalcio” - je zaueku v pan-diejak zjutra Bepič ku je paršu v hišo - napravi hitro hitro vali-žo! - Oh, muoj dragi mož, kuo sem vesela, kam gremo? - mu je odguorila Milica - A ložem notar oblieko zimsko al polietno? - Loži vse, kar imaš - je jau Bepič - an bi-eš par vsieh sajetah!!! - Vieš Giovanin, sem sreču adnega droganega mladenča an sem ga vprašu, ki ušafa tu kokain, de na more živiet brez nje? - Mi poveča mojo inteligencjo an mojo osebnost, personalitò! - mi je hitro odguoriu. - Ma kore inteligencjo an kore osebnost, če si an buogi makako!!! *** - Kadar grem v Li-ron, zvestuo plešem z adno uduovo iz Kar-mina - je pravu Peri-nac parjatelju Gjova-ninu - ker je zlo ri-servana an kar me narvič briga je, da ni pru nič radoviedna. Pa telo zadnjo saboto me je nomalo ujezla! Poštudieri, je ušafala kuražo za mi reč: “Ze dvie lieta plešema kupe, donas pa čem vie-det, kuo se kličeš!!!” Rete Nord Est je tudi lietos organizala “Summer on dance”: pet dni, od petka 1. do torka 5. vošta glasbe an plesa, predvsem za te mlade. Lietos na bo vič v podbonieškem kamunu, pač pa blizu Ažle. “Che altro sono se non vandali?” Pismo parjatelja iz Gorenje Mìerse Iz podutanskega ka-muna nam je paršlo ’no pismo, ki zvestuo publi-kamo, sa’ kar je na njim napisu Daniele Vogrig je zaries an problem, ki nas tiče od blizu. Je pru garduo videt vse naše tabele, vsake sort tabele, od vaških imen do tistih ciestnih, namalane, nafarbane, postriejane, odriezane, obarnjene pru-oti nebu al pruot zemlji, odstranjene... Garduo je za nas, ki tle živmo, garduo je za tiste, ki parha-jajo tle h nam kot turisti. Tistim, ki runajo tolo škodo vprašamo: bi vam bluo ušeč, če bi vam par-šli v hišo an posul glaže v oknah, razbil kandre-je...? Naše doline so naš duom, so naša skupna hiša. Chiedo, con semplice umiltà un piccolo spazio al Vostro giornale periodico dove mi sento in do- vere denunciare alcuni atti vandalici che troppo spesso affliggono le nostre amate valli, concernenti danneggiamenti a proprietà private e segnaletiche di vario genere, come del resto si può e-vincere dalle foto. Ritengo che simili gesti non si possono attribuire a persone civili, quindi mi sento in dovere di ammonire detti responsabili inconsci delle azioni a lungo perpetrate a danno della nostra comunità ed invitare gli autori a riflettere poiché dette gesta sono punibili a norma dell’art. 345 del Codice Penale. Di quanto sopra, anche per ciò che avviene per le tabelle delle località e frazioni dei comuni delle Valli. Ringrazio cortesemente dell’ospitalità. Daniele Vogrig Pik-nik minatorju V nediejo 17. vošta, v Dolenjim Tar-bju (kamun Sriednje), gor na Kaluže bo tradicionalni pik - nik minatorju, ki ga organizava že puno liet secjon bivških rudarju, ex-minatorju Zveze slovienskih izseljencu. Vse se začne okuole danajste ure, kar začnejo peč griljato, ki jo ponudejo vsem članom (soci) telega asočjacjona. Pjačo jo ponudijo minatori. Popudan bojo godle ramonike, tek bo teu se pru vepleše, te drugi bojo lepuo v sienci počival an poslušal naše lepe domače viže. Organizatorji so nam parporočil, de naj vam povemo, de se muorta vpisat na puno takuo bota imiel možnost srečat puno parjatelju. Tiste parjatelje, ki lieta nazaj so živiel kupe z vam v kakim kraju gor v Belgiji an ki seda srečata le vsako-antarkaj. Še ’na stvar: če bo daž, se prelože na drugo nediejo, 24. vošta. u Danica, Bogdarica’ tebe an tvoji družini želimo vse tisto veselje, ki je plačilo za takuo veliko ljubezan Dana je že ušafala parve parjatelje v Benečiji: Mattia an Francesco 24. luja 1997 Naco priet, ku san zaspala san mislila na te: “Jutre pride Dana”. Ponoč san te sanjala: si znala hodit an smeje si paršla do mene. Si bla liepa ku kar san te vidla parvi krat na sliki, ki toja mama Marisa mi jo je pokazala. V moji sanji san vidla toje velike plave oči, toje mikane lice. San se zbudila, “Donas pride Dana”. Moje misle so le za te, za tojo mamo Ma-riso, za tojiga tata Dante. Kadar gledan veliko muo-rje, ki je pred mano, mislin da je glaboko, kot ljubezan ki ti si ušafala. Na piesku vidin puno mikanih čičic, ki norčinajo, mislin da so vse Dane, ku ti ki si od Boga dana! Pa iman ’no žalost, kadar mislin, da drieve, kadar tuoj tata an toja mama te parpeljejo v tojo novo hišo, mene z mojo družino ne bo. Vsa toja žlahta, vsi no- nuni an vsi prijatelji te bojo praznovali, ti boš “dobrodošla”. Mene na bo, kadar lepuo te polegnejo v pasti-jejco od toje lepe kambri-ce: mama te bo ninala an tata z njin liepin glasan te bo pieu naše piesmice, ti boš mernuo zaspivala. Cu-jem, de si že dugo cajta v našin sarcu, od kadar toja mama nam je poviedala, da te čaka. Za te, za tojo pošteno družino želin, de van bo dano vse tiste veselje, ki je plačilo od prisarčnega lju-bezna. Zelin, de vam bo dana velika sreča an puno zdra-vlja. Vierjen, de tata an mama te bojo lepuo učili, oni vedo, de niemaš samuo adno družino, ma še drugo, buj veliko, ki je Planinska družina Benečije. Vsi kupe mi planinci te bomo dost reči učili, ku ljubezan za našo domovino. Dana, boš rastla an boš poznala vse naše domače slovenske piesme, tuoj tata je an bardak pievac, cieu zbor Pod lipo je an bo z vam! Ti si naša Danica, Bogdarica naša ta mala zvezdica Bog Ion, da si paršla močnuo an lepuo žari v toji novi an liepi družini. Luisa Battistig piccoli elettrodomestici Al Buonacquisto trovi articoli di casalinghi, articoli da regalo, e giocattoli • REMANZACCO Ss Udine-Cividale Tel. 667985 • CASSACCO Centro commerciale Alpe Adria Tel. 881142 Po navadi za svet Jakob so imiel nimar daž, lietos so bli srečni. Za njih senjam so imiel par Hloc lepo uro. Takuo v saboto vičer an tu nediejo se je na piacu pred Silvanino gostilno zbralo puno ljudi. Biu je ples an lepuo so godli tisti od domače skupine “Tekila”. V nediejo popudan so imiel otroc puno opravila okuole an notar velike gobe, ki so jo nastavli na sred vasi. Paš kuo so jo bli radi nesli damu! četrtek, 31. julija 1997 6 Anche nelle valli del Natisone, dell’lsonzo e dell’ldria - 6 Presenze dei Veneti e tracce archeologiche Sul problema dell’appartenenza etnica e linguistica del Friuli protostorico voglio aggiungere ancora una citazione di F. Crevatin da “Testi venetici in Friuli, 1995” letta sul catalogo degli scavi di Paularo: «Il Friuli ha avuto anche una (o forse più) componenti linguistiche e culturali celtiche, ma il loro rilievo non pare di essere stato sullo stesso piano di quello dei filoni venetici: genti celtiche che hanno dato il loro nome a regioni come la Carnia e a regioni contermini come Cadore, senza voler rammentare le fonti classiche e la toponomastica che ne denunciano una presenza sparsa sia in Friuli che in aree finitime». Concorda con questa impostazione in parte anche il Giovanni Battista Pellegrini, pur ricordando che «le fonti storiche antiche per la regione friulana non fanno menzione dei Veneti» e ritiene che «il Friuli preromano non fosse intensamente popolato». Nello stesso libro “La lingua vendica” Pellegrini raccoglie invece il parere che «tombe attribuite ai Veneti sono state scoperte a Gradisca, frazione di Spilimbergo e precisamente nel terrapieno di un castelliere; esse pare assicurino un qualche collegamento tra il Veneto e la valle del Gail, tanto ricca di avanzi veneti», e vi aggiunge Moruzzo, vicino a Udine, dove fu trovato un gruppo di tombe di attribuzione veneta. Ho lasciato per ultimi i ritrovamenti venetici della regione alpina adriatica. Senza le ultime osservazio- Su questa lastrina di bronzo (78x20 mm) della valle dell’ldria si legge, da sinistra verso destra, un iscrizione venetica. Il testo, disposto su due righe, è stato interpretato, con molte incertezze, come: luk.s..melink.s. / ca.i.?o.s. kab. Un vero rebus! ni sopra esposte, nel nostro percorso verso oriente risulterebbe più difficile spiegare la continuità culturale, resa evidente dall’archeologia, dei Veneti occidentali e settentrionali con quelli che hanno lasciato tracce dei propri insediamenti nella valle dell’Ison-zo, dell’Idria e del Natisone. «Ritrovamenti preromani sono quelli di Gagliano a 2 km a nord di Cividale, tra i quali figurano ceramiche, oggetti di bronzo e asce di ferro riferibili al III periodo atestino. Anche a nord di Cividale, vicino a S.Quirino - ci informa il Pellegrini - sono state individuate 12 tombe a cremazione affini ad altre venute alla luce a San Pietro al Natisone con gli scavi del 1890-92 e del 1908. Si tratta di tombe in semplice buca, coperte da pietre disposte irregolarmente e contornate da vasetti di argilla rossa e bruna con alcune fibule. In un castelliere di Capo-retto sono state rinvenute numerose tombe ad incinerazione del periodo tardo, con oggetti di bronzo, tra cui due situle e armi di fattura tipicamente gallica». Le principali stazioni archeologiche venefiche della regione, afferma il Pellegrini, sono però quelle di Most na Soči-Santa Lucia, presso Tolmino, e di Idrija pri Bači-Idria della Baccia. «Santa Lucia, nel punto di confluenza dell’Idria con l’Isonzo, dette alla luce una grandiosa necropoli di tombe simili a quelle atestine; la zona fu esplorata in più riprese a partire dal 1850, e la suppellettile ivi rinvenuta andò dispersa tra i vari musei (Vienna, Cambridge, Berlino e Trieste). Ne dettero notizia vari archeologi, fra cui C. Marchesetti. I corredi non erano in generale molto ricchi e le ceneri del defunto erano sparse in semplici buche raramente foderate di lastre di pietra. Alcuni mucchi di sassi si estendevano sopra un certo numero di tombe e formavano quasi una lastricatura; di rado le ceneri dei defunti erano depositate nelle urne cinerarie ed in tal caso queste erano collocate nella fossa circondate da recipienti che contenevano il corredo funerario. A volte, ceneri e corredo funebre venivano sistemati in vasi di argilla o di bronzo a forma di situla, ma di grandi dimensioni. Le situle ivi rinvenute sono di due fogge: o sono munite di doppio manico e di coperchio, oppure sono di piccole dimensioni, costate longitudinalmente». La necropoli di Santa Lucia-Most na Soči è stata discussa anche sotto l’aspetto cronologico. È di comune accezione fra gli studiosi italiani l’attribuzione dei sepolcreti di Santa Lucia-Most na Soči ai Veneti «e non tanto ad un periodo più antico della loro migrazione, dal Nord-Est, - sostiene Pellegrini - quanto ad un’epoca successiva dopo che essi avevano consolidato le loro dimore nella pianura veneta ed avevano iniziato un movimento d’espansione in direzione Nord-Est». L’imponenza delle scoperte di Most na Soči-Santa Lucia, ha giustificato la definizione della “cultura di Santa Lucia-Svetolucijska kultura”. Nella valle dell’Idria, a pochi chilometri da Most na Soči, sono state scoperte tombe ad incinerazione e corredi dello stesso tipo. In questi sepolcreti sono stati raccolti arnesi ed attrezzi di ferro in grande quantità: grandi falci, una bacinella, una brocca ed un frammento con iscrizioni. Altre tombe attribuite ai Veneti sono state scoperte vicino a Idria sul monte San Vito. (Venezia - 6) Paolo Petricig A Bordano con la farfalla Rosalinda Domenica scorsa è stata inaugurata a Bordano la Festa delle farfalle che si protrarrà fino al 24 agosto. In tutto questo periodo potranno essere visitate le diverse mostre allestite nei locali della scuola elementare sempre sul tema delle farfalle. Tra queste segnaliamo la mostra della sezione adulti delle fiabe partecipanti al primo concorso di fiabe “Sulle ali delle farfalle”, la cioè, per quanto riguarda la sezione ragazzi, come abbiamo annunciato sul numero scorso, le insegnanti ed i piccoli dell’asilo bilingue di S. Pietro al Natisone. Il premio verrà consegnato dal presidente della giuria, dott. Livio Sossi. Nel corso della serata che si colloca nell’ambito della manifestazione artistico-cul-turale “Progetto Pavees - Edizione 1997”, verranno inoltre assegnati I piccini dell’asilo bilingue di S. Pietro al Natisone conoscono bene Bordano infatti l'hanno vistata il 23 maggio scorso assieme ai loro nonni mostra collettiva dei pittori partecipanti al concorso murales ’97 e la mostra della sezione ragazzi delle fiabe partecipanti al concorso murales '91. Uno dei momenti salienti della manifestazione sarà domenica 3 agosto, alle ore 17 con la premiazione dei vincitori del concorso “Sulle ali delle farfalle” e riconoscimenti alle fiabe non vincitrici, ritenute meritevoli dalla commissione giudicatrice. Attenzione! La premiazione a Bordano avrà luogo domenica, 3 agosto, alle ore 17 e non alle 18 come era stato annunciato. A Resia la settimana dedicata al raccontare Organizzata dal “Rozajanski dum' dal 4 all'8 agosto Una settimana dedicata al racconto e alla tradizione del raccontare viene già da diversi anni organizzata a Resia, nei primi giorni di agosto, dal locale circolo culturale Rozajanski dum. Nelle passate edizioni si sono presentati racconti in forma teatrale, racconti raccontati dalle nonne, racconti modemi e non, della tradizione locale e di altre comunità. Quest’anno l’appuntamento è fissato da lunedì 4 a venerdì 8 agosto. In tutti i paesi della valle, in forma itinerante, verrà raccontata la storia di “Relè e la Felicità” con l’ausilio anche delle diapositive. Questo libro è stato realizzato dalla Cattedra di Didattica delle Lingue Moderne dell’Univesità di Udine con il sostegno della Commissione delle Comunità Europee ed è stato presentato in valle, alla presenza del magnifico rettore Maurizio Strassol-do e le professoresse Silvana Schiavi Fachin ed Alessandro Burelli, nel Jelica, un’abile e famosa narratrice resiana mese di maggio. Nel libro oltre alla versione in resiano, vi è anche quella in italiano e friulano ed ulteriore spazio è riservato per inventarne una nuova. Gli autori del libro, arricchito da numerose illustrazioni, sono Alessandro D’O-sualdo ed Emanuela Castellani. La prima serata si svolgerà lunedì 4 a San Giorgio in piazza e proseguirà nelle altre frazioni concludendosi venerdì 8 a Oseacco nel parco del Villaggio Lario. Luigia Negro V soboto 9. avgusta na Matajurju srečanje in predstavitev dveh knjig V spomin na Dorica “Pod senco Trikolore" je napisal prof. Petricig, avtor druge je pa Petar Matajurac Za senjam svetega Louran-ca v Matajurju 9. in 10. avguk sta se bo, čeprav na drugačen način, ponovilo srečanje Slovencev, ki bo letos potekalo v znamenju prve obletnice smrti naSega Izidorja Predana - Dorica. Umrl je lani prav na naSem srečanju v Matajurju in letos se ga bomo spomnili in se mu na nek način oddolžili z dvema knjigama. Prvo, z naslovom “Pod senco Trikolore” izdaja zadruga Lipa iz Spetra in jo je napisal prof. Pavel Petricig. V drugi nam žaložba Devin in zadruga Novi Matajur ponujata, kakor priča sam naslov “Piše Petar Matajurac”, izbor iz bogate in zanimive rubrike, v kateri se je Dorič preko 25 let intenzivno pogovarjal s svojimi bralci. “Pod senco Trikolore” obravnava ozadje tajnih organizacij, vendar ne gre za eno od tolikih študij na to temo, pač pa za nizanje epizod in zgodovinskih dogodkov, kot izhajajo iz dokumentov in časnikov iz tistega obdobja. Knjigo sestavljajo tri poglavja: v prvem obravnava skladišča orožja, s katerim so razpolagale paravojaške organizacije; v drugem je predstavljena politično-vojaška kriza med Italijo in Jugoslavijo iz leta 1953; v tretjem je pa dokumentiran prikaz aretacije Izidorja Predana in kasnejšega procesa. Avtor knjige, prof. Pavel Petricig, pravi, da jo je napisal, ker ga je v to silila volja priti do dna afere in gonje, žrtev katere je bil Izidor Predan in obenem želja razumeti še nejasne okvire procesa. “V tej zadevi je bilo nekaj, kar mi ni bilo jasno in me je begalo, saj je bilo okrog tega dogodka, žrtev katere je bil mlad Slovenec, ki so ga aretirali na osnovi neverjetnih sumničenj, več desetletij političnih spekulacij”. “Na osnovi rekonstrukcije dogodkov in dokumentacije”, poudarja Petricig “lahko trdim, da je bila obsodba Izidorja Predana formalno izrečena že pred aretacijo”. Knjiga bo izšla tako v slovenski kot v italijanski verziji in bo predstavljena v soboto 9. avgusta ob 18.30. uri v Matajurju. Ob tej priložnosti bo prvič prišla med beneške in slovenske bralce knjiga, kjer ima besedo spet Dorič, oziroma Petar Matajurac, ki je četrt stoletja učil in zavabal, bodril in tolažil svoje bralce, jim vlival pogum in jih prepričeval z jezikom srca in razuma, naj ostanejo zvesti svoji materi, svojemu jeziku, svoji slovenski identiteti. Bil je prostor, kjer je prihajala do izraza Predanova pesniška duša, obenem pa tudi polemična ost, žrtve katere so bile v prvi vrsti nacionalistične in nazadnjaške sile. -— Šport ----------------------- Igralec Jadrana v Čedadu Cedajski košarkarski klub Ge-steco se bo v prihodnji sezoni okrepil z novim kakovostnim igralcem, ki prihaja iz Trsta in je več let igral za slovensko združeno košarkarsko ekipo Jadran. Igrati je pravzaprav začel pri združenju Bor, kasneje pa je igral tudi v italijanski A ligi za ekipo Messaggero iz Rima. Christian Arena je bil za Jadran igralec ključnega pomena, po sploSnih ocenah je to bil celo najboljši in najpopolnejsi Jadra-nov igralec, ki je obvladal vse elemente igre. Gesteco iz Čedada igra v B2 ligi in računa, da bo Arena krepko prispeval k njeni okrepitvi. Za Areno to vsekor ni bila lahka odločitev, kajti na Jadran je bil zelo navezan, poleg tega pa je imel za odločitev na razpolago tudi zelo malo časa. Na njegovo izbiro je vsekakor odločilno vplivala zelo dobra po- nudba, saj mu je čedajski klub zagotovil službo in stanovanje. Arena se bo v novem okolju predvidoma dobro znaSel, kajti večino igralcev že pozna, med njimi Lorenzona, Corpaccija, Dreasa in Durantija. Jadranu Arene ne bo lahko nadomestiti in dobro je, da bo vsaj Se to sezono igral Sandi Ra-uber, čigar doprinos pod koSema je za združeno ekipo naSe manjšine odločilnega pomena. četrtek, 31, julija 1997 Christian Arena bo igral v Čedadu mtut WSSI8 usmm v * Izšla je knjiga o našem športu V soboto so na sedežu društva Primorje na Tržaškem, v ponedeljek pa v Doberdobu na Goriškem predstavili drugo izdajo zbornika slovenskega športa v Italiji. Ta publikacija je res edinstvena in še zlasti letošnja je izredno popolna ter prinaša tisoče informacij in podatkov iz športnega udejstvovanja v zamejstvu v lanskem letu. Iz te kar debele knjige je povsem jasno razvidno kolikšn-' je aktivnost med Slovenci v Italiji na področju telesne kulture. Zbornik je, tako kot lansko leto, uredil novinar športne redakcije Primorskega dnevnika Branko Lakovič, ki je z letošnjo izdajo opravil še večje delo. Publikacija pa se potrjuje kot dragocena zbirka podatkov o našem športu, ki ni namenjena samo arhivom in statistikam, temveč bo še kako prav prišla vsem, ki se tako ali drugače aktivno ukvarjajo z našim športom. Na predstavitvi na Proseku so spregovorili Predsednik SD Primorje Dario Kante in v imenu Združenja slovenskih športnih društev v Italiji odbornik Mario Šušteršič ter predsednik Jurij Kufersin. Šušteršič je glede zbornika ob hvalevrednem naporu Branka Lakoviča podčrtal tudi zasluge pred nedavnim umrlega novinarja Primorskega dnevnika Marjana Dolgana. Kufersin pa je ilustriral več novosti, ki jih vsebuje letošnji zbornik, ki je izšel v založbi sklada Mitja Čuk v sodelovanju z zadrugo List Opčine in s podporo Združenja. V zborniku je tudi strnjen prikaz športnih dejavnosti med Slovenci na Koroškem, iz Beneške Slovenije pa je podatke prispeval naš športni sodelavec Paolo Caffi. Da venerdì a domenica calcetto a Livek Il portiere MezzaviUa, dell’Alborella, premiato al termine del torneo di Liessa Venerdì 1, sabato 2 e domenica 3 agosto, si giocherà a Livek (Luicco) il tradizionale calcetto internazionale organizzato dal “Turistično društvo Livek”. Alla manifestazione hanno dato la loro adesione formazioni delle Valli del Natisone che si misureranno con le squadre di casa. In palio sono stati messi consistenti premi in denaro. Per l’occasione sabato 2 e domenica 3 il valico di Potava, nel comune di Sa-vogna, sarà aperto fino a mezzanotte. Il torneo femminile, che era previsto per sabato 26 luglio, a causa del maltempo è stato rinviato a domenica 10 agosto. La Valnatisone si sta preparando agli impegni di Coppa Regione e di campionato . Pietro scalda i motori I ragazzi che hanno difeso i colori della lussig Assicurazioni Appuntamento per i ragazzi under 14 nel corso dei festeggiamenti di S. Rocco Calcetto, da Liessa si va a Scrutto Sabato 19 luglio si è giocato a Liessa il torneo di calcetto per ragazzi Gan Assicurazioni. Al via tre formazioni valligiane con atleti fino ai 14 anni di età: Impresa Cemotta, lussig Assicurazioni e bar alla Posta. La finale si è giocata tra l’impresa Cemotta e lussig Assicurazioni. Il trofeo l’hanno conquistato i primi con un risultato di misura: tre reti a due. In occasione dei festeggiamenti di San Rocco, a Scrutto, per tutti i ragazzi fino ai 14 anni sarà organizzato un torneo di calcetto. Chi desidera partecipare può rivolgersi a Giuseppe Qualizza, telefonando dopo le ore 20 al numero 732163. L’iscrizione è gratuita. I bianconeri esordiranno a Udine nel torneo Moretti Andrea Corredig riconfermato presidente della società - La squadra rinforzata con i ritorni di Sicco, De Marco, Secli e Cornelio - Nella rosa alcuni giovani provenienti dagli Juniores Udinese verso l’Europa E’ stato rinnovato di recente il consiglio direttivo dell'Unione sportiva Valnatisone di S. Pietro al Natisone. Non ci sono state sorprese, visto che alla presidenza è stato riconfermato Andrea Corredig, affiancato dal vice Tiziano Manzini e dalla segretaria Sonia Ga-riup. Anche per la prossima stagione la società sarà sponsorizzata dall’Immobiliare Angelo Specogna. Sono stati eletti consiglieri Giancarlo Pittioni, Walter Obit, Sergio Morea-le, Ugo Sittaro, Bruno Brai-dotti, Ivano Martinig, Fer-nardo Colapietro, Alessandro Zogani, Vanda Flaibani, Ignazio Peddis e Giuseppe Bergnach. Riconfermati l’allenatore della prima squadra Giorgio Coperti e quello degli Juniores Claudio Moratti. Nella prossima stagione la società sanpietrina si presenterà al via con la prima squadra impegnata nel campionato di Prima categoria e con gli Juniores, rinunciando alla squadra Allievi per motivi di organico. Novità ci sono anche per la campagna acquisti e vendite della prima squadra. Sono ritornati per fine prestito Moreno Sicco dalla Cormonese, Emanuele De Marco dal Manzano, Gianluca Tuzzi dalla Torreanese, Alcuni bianconeri durante la preparazione ad Arta Terme L’Udinese “europea” ha iniziato due settimane fa la preparazione in vista del triplice impegno di Coppa Italia, campionato e Coppa Uefa. La società bianconera è stata attiva nel corso della campagna acquisti con gli arrivi di Walem, D’Ignazio, Bachini, Ramzy, Sanda, Louhennappessy, Jorgensen, Fernandez e Appiak. Confermato in attacco il tridente Bierhoff-Poggi-Amoroso. La squadra bianconera avrà il suo battesimo ad alto livello nel torneo Moretti, previsto per venerdì 8 agosto allo stadio Friuli. Sfiderà l’Inter di Ronaldo ed i campioni d’Italia della Juventus. Il capitolo cessioni vede la partenza per fine prestito di Scidà e Chiabai, destinati alla Cormonese, e di Michele Selenscig, passato alla Torreanese. Appende invece le scarpe da calcio al chiodo, da quest’anno, Stefano Moreale. La rosa della prima squadra vedrà anche la presenza di alcuni giocatori promossi dalle squadre giovanili. Sono Alessandro Bergnach, Claudio Bledig, Cristian Specogna, Matteo Tomase-tig, Marco Domeniš e Federico Clavora. In alto la Valnatisone che ha giocato lo scorso campionato, a fianco gli Allievi Roberto Secli dal Buonac-quisto ed Enrico Cornelio dall’Udinese. Dalla Torreanese giungerà anche l’attaccante E-manuele Golles, mentre c’è da registrare anche l’arrivo dal Manzano di Davide De Marco. četrtek, 31. julija 1997 SOVODNJE Stiefnič - Puoje Teresa an Fabrizio sta se oženila “Je bla ura an cajt” pra-vejo parjatelji, “de Fabrizio jo genja hodit v uas h Teresi an de nam jo parpeje za ne-viesto tle v našo vas!” An takuo je ratalo. Teresa Cemoia - Stiefin-čjova je v saboto 26. luja v cierkvi v Sauodnji jala “ja” Fabriziu Podorieszach -Urbanove družine iz Puoja. Sevieda, “ja” je jau tudi on, an takuo sta ratala mož an žena. Za jih zahvalit, de sta paršla do tega, so jim parjatelji nastavli an liep purton pred cierkvjo an potlè se veselil kupe z njim do poznih ur v Prehodu, kjer so imiel kosilo, ki je bluo takuo du-go, de je bla an vičerja. Obljubil so nam fotografijo, de jh bomo videli, ka-kuo sta bla lepa an vesela... grede, ki jo čakamo, jim želmo puno sreče, zdravja an veseja v njih skupnem življenju. SREDNJE Gniduca -Gor. Tarbi Smo imiel noviče V cierkvi v Gorenjm Tarbju sta se v saboto 26. luja oženila Tiziana Laure-tig taz Gniduce (nje tata je Renzo Lenkcju, mama pa Fiorella Zefova, obadva iz tele vasi) an Roberto Stulin - Mateužu iz Gorenjega Tarbja. Okuole njih se je zbralo puno žlahte an parjatelju an po maši so se tam v Gniduc, pred Zefovo hišo, kjer je biu nastavjen velik purton, na vič kolonah, zbral še vasnjani an vsi kupe se veselil. Sevieda, novičam so an branil: pokazat sta muorla, kakuo bojo znal “gover-nat” v njih hiši. Ramonika Ezia Kaluta an naše domače piesmi, ki so jih vasnjani zapiel, dobruote za jest an za pit na dugi mizi... je biu pru an majhan, domači senjam. Ojcet je šla potlè napri v Mernike še ure an ure... Tiziani an Robertu, ki bota živiela v njih hiši v Cjampeju želmo, de bi bluo njih življenje srečno an veselo. SVET LENART Ješičje Žalostna novica Po dugi boliezni an tar-plienju je v videmskem š-pitale umarla Marta Qua-lizza, uduova Sibau. Imiela je 76 liet. Marta se je rodila v Dre-jutovi družin v Sriednjem, oženila se je bla s Carlam Bazjakuovim, le iz tele vasi. Živiela pa sta v hiši na samim, blizu Ješičjega, ki ji pravejo Ta na patoce. Z nje smartjo je Marta zapustila v žalost sinuove, nevieste, zete, navuode, brata Toninaca, sestro Marcello, kunjado an vso drugo žlahto. Venčni mier bo počivala v Kravarje, kjer je biu nje pogreb v nediejo 27. luja zjutra. Skrutove Zazvonila je Avemarija Na svojim duomu v Sk-rutovem nas je za venčno zapustila Maria Macorig. Dopunla je bla 78 liet. Žalostno novico so sporočili sestra Rina, brat Pio Francesco, kunjada Miranda an navuode. Od nje smo se poslovili v Podutanskem britofe v sriedo 23. luja. PODBONESEC Carnivarh Pogreb v vasi V čedajskem Spitale nas je zapustu naš vasnjan Angelo Specogna - go par Maskeh tih. Učaku je lepo starost, 87 liet. Glih an miesac od tega huda nasreča na diele je bla le teli družini ukradla mladega moža Tonina Za-brieszach od navuode Ori-ette - Ta par Juanih tih, le iz Čarnegavrha. Z njega smartjo je Angelo zapustu v žalost ženo Paolo, sinuove, nevieste, zete, navuode an pranavuo-de. Njega pogreb je biu v Čarnimvarhu v petak 23. luja zjutra. Ruonac - Ošjak Zapustila nas je Romilda Minčnih V sriedo 23. luja popu-dan smo imiel tle v Ruon-cu pogreb parlietne žene. Ža venčno nas je zapustila Romilda Butterà poročena Berghignan. Učakala je 88 liet. Umarla je v čedajskem Spitale. Romilda se je rodila tam v družini par Stengah tih par Buteri, oženila pa se je v Ošjak, v Minčnih družino. Za njo jočejo mož Bepo, sinuova Ginetto an Giovanni, ki živi tam na duomu, hči Giannina, zet, na-vuoda Luca an Andrea, pranavuoda Elisa an vsa druga žlahta. V Sriednjem so odparli vartac SREDNJE Cernečje Niemamo vič gospuoda V nediejo 5. setemberja je mašavu njega zadnjo mašo par svetim Pavle (Čeme-čje), naS gaspuod Giuseppe Mucig: po 20 dugih lietih nas je zapustu za iti v Cus-signacco, blizu Vidma. An takuo, seda smo an brez gospuoda. V cieli občini Sriednje je ostii an sam famoštar, Emilio Cencig, ki skarbi za Oblico an Gorenj Tarbi. Za svetega Pavla, so jal, da bo skarbeu za nomalo cajta famoštar dol z Podutane, Adolfo Dorbolò. An potlè? (Novi Matajur, 15.9.82) Imamo spet vartac So tiel zapriet vartac, aži-lo v Sriednjem, ker - takuo pravejo šuolske oblasti iz Vidma - je premalo otruok. novi matajur Odgovorna urednica: JOLE NAMOR Izdaja: Soc. Coop. Novi Matajur a.r.l. Čedad / Cividale Fotostavek: GRAPHART Tiska: EDIGRAF Trst/Trieste Pruot telemu progetu so bli vsi: starši, kamunska aministracjon an druge javne ustanove an na koncu so jo udobil. Ažilo v Sriednjem ostane odpart, do ka-da pa se na vie. PODBONESEC Carnivarh Tragična smart gospoda Specogna Ne samuo v Čenavarhu, tudi po cieli Nediški in drugih dolinah je globoko odjeknila tragična in čudna smart še mladega duhovnika pre Egidia, za domačine, don prof. Luigi Specogna za anagrafe. Don Specogna je opravju vič liet duhovniško službo dol po Italiji, posebno v Ro-magni. Ze postaran se je vpisu na Univerzo v Urbinu in postau profesor in potem je tudi učiu na Suoli. Biu je inteligenten in zlo učen mož. Lietos bi moru začet učit v Rubignaccu pri Čedadu an kadar ga ni bluo, so ga začeli iskat karabinieri in odkrili njega truplo v globokim prepadu na kraju, ki se imenuje Golobova jama, pod Cenevarhom, na kraju, kjer se je pred približno desetimi lieti ubu njega brat Sandro. Rajnik profesor, don Luigi Specogna, je biu zlo angažiran na kulturnem področju. Potegavu se je za ohranitev našega jezika in kulture in tudi zaradi tega je škoda za njegovo prerano smart. (Novi Matajur, 30.9.82) PRAPOTNO Obuorča Gradijo športno igrišče Mladi iz Oborč dielajo vsako lieto z veliko vnemo an entuziazmom, da imajo njih sejmi uspeh (successo). Od zaslužka, ki ga imajo na sejmah jim ne gre nič v ga-jufo. Ta denar služi za opravljanje del skupnih interesov. Takuo so založil denar za postrojitev oltarja v cierkvi svetega Antona, ki so ga bli tatje pred nekaj liet razbil. Seda pa so pobudniki velikega diela, ki bo velikega pomiena za vso idrijsko dolino. “Kaj če bi napravli športno igrišče (campo sportivo)?” Vsi so bli da-kordo, predvsem pater Mario Molena, ki opravlja službo famoštra v Oborčah an je duševni vodja mladine. Kupili so sviet an začel so dielat. Športno igrišče bo za nogomet (calcio), za odbojko (pallavolo) an bo tudi žug za balincarje. To bo parvo športno igrišče v cieli idarski dolini. (Novi Matajur, 15.10.82) m Včlanjen v USPI/Associato alFUSPI Settimanale - Tednik Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 Naročnina - Abbonamento Letna za Italijo 49.000 lir Postni tekoči raCun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Čedad - Cividale 18726331 Za Slovenijo - DISTRIEST Partizanska, 75 - Sežana Tel. 067 - 73373 Letna naročnina 2500.— SIT Posamezni izvod 70,—SIT Žiro raCun SDK SeZana Stev. 51420-601-27926 OGLASI: I modulo 18 mm x I col Komercialni L. 25.000 + IVA 19% VENDONSI a Cividale, via dei Miani, appartamenti trica-mere, con garage e cantina, giardino. Per informazioni telef. al 732151 Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 4. DO 10. VOSTA Spietar tel. 727023 OD 2. DO 8. VOSTA Cedad (Fontana) tel. 73 11 63 Ob nediejah in praznikah so odparte samuo zjutra, za ostali čas in za ponoc se mone klicat samuo, če ričeta ima napisano »urgente«. — Kronaka = Miedihi v Benečiji DREKA doh. Lorenza Giuricin Kras: v sredo ob 12.00 Debenje: v sriedo ob 15.00 Trinko: v sriedo ob 13.00 GRMEK doh. Lucio Quargnolo Hlocje: v pandiejak ob 11.00 v sriedo ob 10.00 v četartak ob 10.30 doh. Lorenza Giuricin Hlocje: v pandiejak ob 11.30 v sriedo ob 10.30 v petak ob 9.30 Lombaj: v sriedo ob 15.00 PODBONESEC PEDIATRA (z apuntamentam) doh. Flavia Principato Podbuniesac: v sriedo an petak od 10.00 do 11.30 v pandiejak, torak četartak od 16.00 do 17.30 tel. 726161 al 0368/3233795 doh. Vito Cavallaro Podbuniesac: v pandiejak od 8.30 do 10.00 an od 17.00 do 19.00 v sriedo, četartak an petak od 8.30 do 10.00 v saboto od 9.00 do 10.00 (za dieluce) Carnivarh: v torak od 9.00 do 11.00 Marsin: v četartak od 15.00 do 16.00 SOVODNJE doh. Pietro Pellegriti Sauodnja: v pandiejak, torak, četartak an petak od 10.30 do 11.30 v sriedo od 8.30 do 9.30 SPETER doh. Tullio Valentino Spietar: v pandiejak an četartak od 8.30 do 10.30 v torak an petak od 16.30 do 18. v saboto od 8.30 do 10. doh. Pietro Pellegriti Spietar: v pandiejak, torak, četartak, petak an saboto od 8.30 do 10.00 v sriedo od 17.00 do 18.00 SREDNJE doh. Lucio Quargnolo Sriednje: v torak ob 10.30 v petak ob 9.00 doh. Lorenza Giuricin Sriednje: v torak ob 11.30 v četartak ob 10.15 SVET LENART doh. Lucio Quargnolo Gorenja Miersa: v pandiejak od 8.00 do 10.30 v torak od 8.00 do 10.00 v sriedo od 8.00 do 9.30 v četartak od 8.00 do 10.00 v petak od 16.00 do 18.00 doh. Lorenza Giuricin Gorenja Miersa: v pandiejak od 9.30 do 11.00 v torak od 9.30 do 11.00 v sriedo od 16.00 do 17.00 v četartak od 11.30 do 12.30 v petak od 10.00 do 11.00 Guardia medica Ponoč je »guardia medica«, od 20. do 8. zjutra an od 14. ure v saboto do 8. ure v pandiejak. Za Nediške doline: tel. 727282. Za Cedad: tel. 7081. Za Manzan: tel. 750771. Informacije za vse Guardia medica Za tistega, ki potrebuje miediha ponoč je na razpolago »guardia medica«, ki deluje vsako nuoc od 8. zvičer do 8. zjutra an saboto od 2. popudan do 8. zjutra od pandiejka. Za Nediške doline se lahko telefona v Spieter na številko 727282. Za Cedajski okraj v Cedad na številko 7081, za Manzan in okolico na številko 750771. Ambulatorio di igiene Attestazioni e certificazioni v četartak od 9.30 do 10.30 Vaccinazioni v četartak od 9. do 10. ure Consultorio familiare SPETER Ostetricia/Ginecologia v četartak od 11.30 do 13.00; Cedad. v pandiejak an sriedo od 8.30 do 10.30; z apuntamentam, na kor pa impenjative (tel. 708556-708646) Psicologo: dr. Bolzon v sriedo od 9. do 14. ure Servizio infermieristico Gorska skupnost Nedi-ških dolin (tel. 727565) Kada vozi litorina 12 Čedada v Videm: ob 6.10 \ 7.00, 7.26 7.57, 9.*, 10., 11., 11.55 12.29 12.54, 13.27 * 14.05, 16.05, 17., 18. 19.08, 20., 22.10.(od pand do čet. an ob praznikih) Iz Vidma v Cedad: ob 6.35 *, 7.29, 8. *, 8.32, 9.32 *, 10.32, 11.30, 12.32, 12.57 *, 13.30, 14.08 *, 14.40, 16.37, 17.30, 18.30, 19.40, 21.50 (od pand. do čet. an ob praznikih), 22.40 * čez tiedan Bolnica Cedad .... 7081 Bolnica Videm 5521 Policija - Prva pomoč.... 113 Komisarjat Cedad....731142 Karabinierji 112 Ufficio del lavoro .731451 INPS Cedad .700961 URES - INAC .730153 ENEL 167-845097 ACI Cedad .731987 Ronke Letališče..0481 -773224 Muzej Cedad .700700 Cedajska knjižnica ..732444 Dvojezična šola .727490 K.D. Ivan Trinko .731386 Zveza slov. izseljencev ..732231 Dreka .721021 Grmek .725006 Srednje .724094 Sv. Lenart .723028 Speter .727272 Sovodnje .714007 Podbonesec .726017 Tavorjana .712028 Prapotno .713003 Tipana .788020 Bardo .787032 Rezija 0433-53001/2 Gorska skupnost... ..727281 Aperto anche sabato mattina “LA MARMI,, DI NEVIO SPECOGNA S. Pietro al Natisone • Zona industriale 45 «tel. 0432-727073 LAPIDI MONUMENTI PAVIMENTI - SCALE - SOGLIE E PIANI CUCINA