Iimurivll hm Hprt\ji AO ., V idmlnl»lrud|l vnlli: l«u> . . X gl. 40 kr Političen list za slorstiski narod. /■h l'.ll> ni pm len, * ,, 30 ,, ».» i'»trt ii'iii 3 ., 10 „ V Lluliliaid u« <1x111 ooHil nn v.Iiu lil) Itr. vno im l«tu, VrmlnlUvo 'n Floiijfimko 4 Hlit'0 lit. 11 A /hnit in. trilirn hh tiulmi InlA ilo»r v ioni*, u«lrt«k m mitioto.L Šolstvo v Ljubljani. Kmalo no bodo zopet odprle ljubljanske učilnice, tu podučovnlo «e tio p« siurem — poucHičovulnriii načinu naprej. Pričakovali hiiio «d Bodanje vlade, da bo našim željam vanj v nekoliki meri ustregla, pa imA up je šel po vodi; zato ne moremo imeti zn našo ljubljanske učilnico nobene vneme. Realka bo šo nadalje sko/, in »koz nemška, kakor bi stala v Frunkobrodu, učili so bodo učenci pnč laškega in fruncozkegu jezika, slovenščina pa bo stala za durmi, saj pojdejo ti mladi ljudje, kedar ni> Izšolajo, vsi na Nemško, Laško in France/.k o služb iskat, nli kali? Na gimnaziji se bo kmečkim sinovom dovolilo, učiti hm materinščino — undriig.), Češ, to ni laž, ampak skrivnost, »klicevnje ho iiu umetne besedo, na priliko in podobe itd. Ali dn je to, kar je Jnkob govoril, biln Inž, v i' in čuti kntollčun vnuk , in dejanje njegovo se dA sicer opravičevati, Inž pn no opravičevati, Iii to — kako? a) I>» je vsaka luž bodisi v šoli IioiIIhI y sili greli, to vemo po katekizmu; uli Reheke in Jakobu ne smemo Ao Hoditi po nu Sem krsflausko katoliškem katekizmu. b) Razodeto jo bilo vže prej, da bode veči nll HturejAi služil manjšemu (2ft, 'JU), In v dosego tegu namena mora mlajši dobiti hlo-godov prvenstva, iiiinlila Hi je Robčku (cf. Mul. 1, 2. Riui. D, 13.) c) K, '.av je pravico do prvenstva s prisego celo bil prodal, In Jnkob torej kupil to pravico. 25, '2'.) -31. d) Storil jo Jnkob in govoril vso na ukn/. materin, in Reheku je nu njegovo ugovarjanje, kaj pa čo m« oče spoznajo, naklonim hi namesto blagoslova prekletstvo, prevzela vho odgovornost. rekAi: Prekletstvo zadene uaj mene. 27, lU. e) Izak hIIšiivAI, da jo blagoslovil Jakoba, potrdil Je vso ter rekel: Hlagoslovll hoiii gn, iu bodo blagoslovljen. 27, 83. iu ponovil mu je vho tri Abrahomovo blagoslove, predno ga jO HpUNtll un ptujo. "H, 1 —1. I) Kur jo Izrekel očo, to jo potrdil tudi Hog sum, priknznvši se mu na begu, ter oblju-blvfti mu, da gu hoče varovati, tje in nazaj pripeljati In spolmtl nr, kur jo bilo povedano. 28, 18 Ifi. g) /.n storjeno pregreho alodlla jo tUdI pokora: l/.nku ln Uobeki po Kzavu ln njegovih dveh babah, kteri ste žalile Brco l/.akovo in Rebekiuo 8(5, 36, 27, 4C> posebej pa so jo spokoril Jnkob na ptujem pri Lobnnu, kteri gu je oknuil s slepo Lijo, du je služiti moral zu Ruliclo sedem druzih let, in kteri mu je v teh letih pri drobnici plačilo bil Hprevrgel de Butkrat. 2!», 25- 28 31, 7. h) Dejanje Jakobovo ju naposled res tudi skrivnostno (niystrriiun), in to v predpodobl gledd iiu Krintusa, kteri je naSo grehe nosil na nebi in nam pridobil blagoslov Očetov, iu gletlii nn Cerkev njegovo, v ktero ho pred llebrejcl sprejeti bili pogani, kterih mlujAi hiiio iiu kristjanjo. Tako se opravičuje VHO to dejanje, in pokoril je, ktorn spruvo daje tudi zn Inž. Sicer je pn v omenjenem dejanji Ae mnogo mnogo naukov nam in posebej mladini. Govorjenje Jakobovo bilo je Inž. Sveto pismo pripovedmi* to, kar ho je bilo zgodilo, a no potrjuje laži, ne priporoča v posnemanje, kažo vendar v In/njivoin dejanji prodpodobo, kukor v mnozih drugih pregrešnih osebah in stvurčh. Prvenstvo - dva deleža časnega ali po« zeniHkegii premoženja, vlndnrstvo v deželskih tn duhovHkih rečeh, m blagoslov o prihodnjem Meniju pomonjn prnv lepo prvenstvo, dobljeno pri sv. krstil, posvečujoči milosti božji, Samo po sebi se ameje, da mi tudi na . mestnih šolah za dečke ne odobravamo nepotrebnega mučenja otrok z nemškim jezikom. Zlasti na prvi mestni šoli je bojda vse nemško, tako da slovenski učenci izprva učitelja pogledujejo, kakor — no kako že pravi slovenska prislovica? Kak uspeh zamore imeti taka šola, kjer učenec učitelja ne razumi, kjer se ne mora učiti iz nemških knjig, kjer komaj vsako tretjo besedo na pol razumi, to si naj vsak sam misli. Nespametni starši mislijo, da se bo otrok kar v enem letu nemškega naučil, zato silijo na nemški poduk. To pa je čisto napačno. Pisalec tega gotovo ni bil slabe glave, '*. Učil se je na čisto nemški;ijudski šoli, vendar še v četrtem razredu ni nemški znal in se je moral nemško slovnico na pamet učiti, ker je razumel ni. Kaka muka je to za otroka, tega le tisti neumni starši ne vedo, ki sami niso nobene šole videli. Kar smo rekli pri dekletih , to velja tudi za dečke, namreč da jim nemški poduk ne gre ne v glavo ne v srce, da toraj že komaj čakajo, kdaj bodo šolanja rešeni, in kedar tistih šest ali osem let mine, vržejo bukve v kot, in jih nikdar več ne pogledajo. Šola jih ni navduševala za vednost, ampak jim vsako veselje do knjig vzela, in namesto da bi se po dokoučauih šolskih letih še sami nadalje izobraževali, pozabijo še to, kar so se naučili, in tista glasovita ,,nemška" šola ostane za našo mladino brez vsake prave koristil Toda nemškutarjem je zastonj to praviti in dokazovati, oni so gluhi za vse pedagogičoe razloge, zatoraj se ni treba z njimi pogajati, ne njih spreobrnjeuja čakati, ampak delati moramo po svojem razumu in storiti, kar se nam prav zdi. Od prihodnjega narodnega mestnega zbora pričakujmo, da bo nepotrebno nemškutarenje po ljubljanskih šolah odpravil, Še o eni zadevi smo hoteli daneB spregovoriti, namreč o potrebi slovenske obrt-nijske šole v Ljubljani. Ljudje silijo otroke le v gimnazije in realke, pa ne pomislijo, da to niso za dejansko življenje učilnice, da le tisti po njih do kruha pride, kdor jih do konca izvrši, kdor pa prej izostane, njemu za njegovo znanje latinščine a i i grščine nihče beliča ue da. Sicer je pa študirane gospode tako že preveč, za najmanjše službe se morajo trgati in puliti, ter bo doBtikrat še bolj revni in Bkor vselej bolj odvisni, ko prosti rokodelec. Obrtnija ima še zmirom zlate tla in se bo še povzdignila, kedar bodo naši obrtniki v svoji stroki tako izobraženi, da bodo zamogli se meriti b tujimi obrtniki. Zatoraj še enkrat povdarjamo, da nam je v Ljubljani treba obrtnijske šole, in sicer naj bo ta šola slovenska, kakor je tudi večina obrtnikov na Kranjskem slovenska. Ako bo šola dobra, obiskovali jo bodo tudi učenci iz slovenskega Primorja in slovenskega Štajerja. če nam vlada ne dovoli očitne šole, naj se osnuje privatna taka šola, ali pa na deželne stroške, saj bo veča izobraženost med obrtniki le celi deželi v korist prišla. VBe pravice do nebes itd. Kakor je E/:av za teiesuo jedačo in pijačo prodal blagoslov pr-veustva ne zmčnivši se, kasneje pa je Bilno vpil in jokal in rjul, toda prepozno, zastonj: tako mnogi knstjauje ouo prvenstvo za malo vž tka prodajajo meni nič tebi nič, pozneje pa jokajo in izdibujejo, a si pomagati ne morejo — nedolžnost zgubljena, ne pride nobena! — Nemilo je ravnal Jakob in po lihvarsko ali odrtniško, da ni postregel lačnemu bratu, marveč da je tirjal za malovredno jed toliko cčno prvenstvo, in to s prisego, — in tako bo ga v tem posnemali in ga še vedno posnemajo njegovi mlajši — Izraelci ali Judje 1 — O prisegi se ni brigal ue Ezav ne Jakob, ali brigal se je gospod pri kterem se prisega, poslavši obema trdo pokoro, in to spolnuje še dan danes pri vseb, ki brez potrebe ali celo krivično prisegajo. — Resnično, Gospod je na tem mestu, a jaz nisem vedil —■ reči je mogel še Jakob o sloveči prikazni; nikakor pa ne more govoriti tako v teh in druzih rečeh katoliški kriBti-jan, kteri ima po dovršenem razodenji božjem nebo odprto (I. Mojz. 28, 11—17. Jan. 1, 51.) itd. V porabo katehet katehetom. Resnicki. Politični pregled. V Ljubljani 29. avgusta. Avstrijske deaele. Po spodnjem in »gornjem Avstrijskem se še vedno sem ter tje kmetiška zborovanja sklicuje kmalo od konservativne, kmalo od liberalne stranke. Poslednja vedo veliko pripovedovati od hudobnega klerikalizma konservativne strauke državnega zbora; prehudih davkov, ki Be jim krivično nakladajo, itd. Dokler pa je le Kranjska čez 300.000 gld. na leto preveč plačevala, jih ni kar nič niti bolelo, niti se jim krivično zdelo. Vedno dvojna mera in tehtnica! V šerdingu so konservativni zborovalci ojstro šibali zadržanje lahonov in laške vlade o preneštnji r. pp. Pija ter potem stojč čestitali in izrekali svoje spoštovanje pp. Leonu; vladni c. kr. komisar pa je kakor prismoljen sedel ter bb mu za papeža ni vredno zdelo vstati. Mislimo, da že vljudnost sama po sebi tirja takrat vstati, naj bi komisar tudi drugo-verec bil. Da je bil zastopnik Nj. veličanstva, apostolskega cesarja i u katol. Avstrije bi imelo menda v očeh c. kr. vradoika tudi nekaj tehtati. Ali mar ne? Čudna izobraženost! Tirolski deželni zbor se je odprl. Predseduje mu na veliko žalost liberalcev no-voimenovani deželni glavar dr. Rapp, mož iz konservativne večine. Vlada je predložila zboru predlog o spremembi občinske uprave; debata o tej zadevi utegue zanimiva postati. V konservativnih krogih se nadalje pomenkujejo, da bi državnemu zboru predložili postavni načrt, ki bi določeval posvečeva-nje nedelj iu praznikov. Po tej postavi Be bo smelo ob nedeljah le izjemno delati in to le proti za polovico povišani plači. Mojster ne bo smel ob nedeljah pomočnika k delu siliti. Prav bi bilo. Naši bralci se bodo Bpominjaii, da Bmo ta predlog v ,,Slovencu" že prej ata-vili, zdaj pa bo menda resnica. Na Hrvaškem je zdaj vse v volilni agitaciji. V Zagrebu kandidira Mrazovič proti samemu banu Pejačeviču. Kolikor se sploh Bodi, bo opozicija zmagala po mestih in selih, toda vladno večino bodo rešili virilisti, ki bolj na madj&runsko cikajo, kakor naši grajščaki na nemškutarsko plat. V Celjskem okraji bila je volitev okrajnega šolskega aveta in zmagali bo — nemškutarji! Dosedaj bo imeli Slovenci večino, zdaj bo pa menda spali in Bovražnik jim |je luliko med pšenico zasejal. Med izvoljenimi je tudi znani dr. Glantschnig (reete Glančuik), strasten sovražnik vsega slovenskega. Kakor si Štajarci postiljajo, tako bodo spali. V Zjagrehu je bilo na Veliki Šmarinj preoblečenih 28 devic za usmiljene sestre. Med njimi ste bili tudi dve zamurki. Bog ima še zmirom in povsod svoje ljudi, ki živijo in delajo le za božjo čast in blagor bližnjega. Ogersko. Od I. 1871 do 1880 se je iz Ogerskih dežel izselilo v Ameriko blizo 10.000 prebivalcev. Znano je, da je Ogerska le malo obljudena in da bi bilo želeti, da bi se jih muogo tje naselilo, na — zdaj pa še izseljevanje! Kmetijstvo čeda'je bolj pojemlje in trgovstvo tudi m kaj znamenito, kakošnja bode prihodnost? Pa to še ni vse; mnogo več se jih izseli v bližnje dežele, n. pr. v Beč, na Moravsko zdaj v Bosno, Romunijo itd., tako da se teh iz8elencev računi blizo 30.000 na leto. Znabiti Be marsikteri nazaj vrne, recimo tretjina, vendar večina je za Ogerske dežele zgubljena. Stara resnica je, da se zarad veselja ali spre-mena le malo kdo izseli, ker vsakemu je njegov rojstni kraj ljub, naj bila bi tudi zemlja pusta, in koča borna, kjer je njegova zibelka tekla, tedaj morajo biti drugi silni vzroki. Taki ne mara da so: zatiranje narodnosti, preveliki davki, težavnost za podložne pri go-sposkah pravico dobiti, itd.; vsakako se Oger-skim deželam žalostna prihodnost obeta. Vnanje države. Sploh se m sli, da bo na Francoskem zdaj Gambettta sostavii novo ministerstvo in njega predsedmštvo prevzel. Drugi pa mislijo, da je ta mož že nemogoč postal, ker ga je bellevilski diugi okraj, središče mesta Pariza, na cedilu pustil, Nekdaj je bil Gambetta mogočen, zdaj se mu pesmehujejo, največ tudi zavolj nespodobnega obnašanja njegovega pri znanem volilnem shodu. Turki bo n žo Tesalijo Grkom prepustili, kakor jim veli berlinska pogodba; pa odhajajoči so še eno vas požgali, menda zato, da ne pridejo z navade. Omenili smo že, da )lli%niaiak namerava upeljati pokojnino za stare in onemogU? delavce. Pristaviti nam je še treba, da hoče potrebni denar s tem not dobiti, da bo tobak v državno zalogo vzel, tako da bo le država tobak prodajala, kakor v Avstriji. Do zdaj je bil tobak na Nemškem prost. Izvirni dopisi. Iz Ijj uhlja ne, 27. avg. Te dni smo č.tali v ..Slovencu" in v „Narodu" prav važne članke zadevajoče naš materijalni napredek. To je vsakako zadeva, katera je imenitna pred vsemi druzimi; kuj ti če pojde tako naprej, kakor zadnjih 20 let pod liberalnim gospodarstvom, potem je slovenski narod v kratkem čaBU čeda beračev, narod proletarijatski, kakor Irci na Angležkem. S strahom in grozo bere rodoljub dan na dan veliko število očitnih dražb, s kterimi se našemu slovenskemu kmetu matica zemlje jemlje, tujec jo pa kupuje. Vinograd za vinogradom preide na Štajerskem v nemške in judovske roke, na Dolenjskem pa si judje grajščine kupujejo in slovenske kmete kar mogoča Btiskajo. Vsa dosedanja liberalna gospodarska sistema bila je tako osnovana, da bi vsa zemlja počasi prišla v roke judov in bankirjev, da bi ti postali grofje, prejšni kmečki posestniki pa njih tlačani. Kajti živeti hoče vBak človek, živ neče nobedeu v zemljo, in prej ko to stori, bo prejšni kmet raje šel za hlapca k judu in gospodu novopečenemu grajšaku. Iluda je bila tlaka, pa še hujši tiska so obresti, ki jih mora kmet od svojih dolgov plačevati, in da se mora zadolžiti, za to skrbd že liberalne, judovske postave. Sploh si je te obresti gotovo kak jud zmislil; v prejšnih časih so si kmetje po3ojevali brez obresti; v prvih časih kristjaostva in v srednjem veku so papeži prepovedali, jemati obresti, to prepoveduje tudi sveto pismo, to se je smatralo tačas kot oderuštvo, kajti laž je, da denar zopet denar dela, denar ostane vedno isti denar, kapital ni nobena produktivna moč, ampak produktivna je le mati zemlja in pridne roke človeške. Ta pogubna teorija od vsemogočnosti kapitala in o njegovi lažnjivi produktivnosti spravila je kmečki in srednji stan na beraško palico. Obresti bo le zatiranje in izmolževanje potrebe, kmetu zemlja ne nese toliko obresti, kakor jih mora plačevati hra nilnicam ali drugim posojevalcem, sistema obresti ni za kmeta in ga bo pogubila; to je le za trgovca, ki lahko plača tudi deset odstotkov, ker jih dvajBet pridobi. Dobro in potrebno je toraj, da ste začeli pisati o zboljšanji blagostanja na slovenski zemlji. Pohvalim slovenske liste za to, ter hočem tudi o neki zadevi spregovoriti, ki je velike važnosti za prihodnjost slovenskega naroda, in to je dolenjska železnica. Kupčija je denarni vir, zlati studenec, to nam priča bogata Auglija, bogati Trst, bogati Duuaj, Hamburg, London, Odesa, Marsilja in sploh vse kupčijske mesta. Srečna je dežela, po kteri vodi glavna kupčijska cesta, kajti koder se blago vozi, povsodi nekaj odpade, kakor je povsodi belo, koder se moka vozi, kolikor toliko se je povsodi prime. Velika kupčija se bo pričela med evropskim zapadom, to je med Francozko, Angležko in Nemčijo in med nekdajnimi turškimi deželami na drugi strani. Prve imajo dosti obrtnije, druge dosti prirodn h pridelkov. Bolgari, Srbi, Grki, Albanci bodo z rastočo civilizacijo in rastočim blagostanjem vedno več izdelkov kupovali od zapadne Evrope. Kaka sreča bi bila za Slovence, če bi glavna kupčijska cesta med zapadom in jugovzhodom šla skozi Ljubljano! To se pa prav lahko zgodi, ako se zida železnica iz Ljubljane čez Karlovec v Banjoluko in Sarajevo, od tam naprej pa v Carigrad iu Solun. Med Parizom in Londonom in med Carigradom, Solunom je to najkrajša črtal Madjari si muogo prizadevajo, da bi Bvetovno kupčijo Bkozi svojo deželo napeljali, zato zidajo zdaj železnico iz Bioda v Sarajevo, Brod pa bodo zopet s Pešto zvezali, tako hočejo vso kupčijo v Bosno in druge jugovzhodne dežele na se potegniti. Iz tistega uzroka se tudi toliko upirajo črti Sisak Novi, ker ta bi morala iti čez Banjoluko in zvezati Hrvaško, Slovensko iu Duoaj po najbl žji poti s Sara jevim. Za nas Slovence jia je najprikladnejša Črta Ljubljana — Karlovec — Banjaluka — Sarajevo, ker ona nas veže neposredno z južnimi deželami, z Inomostom je Ljubljana tako že zvezana, zdaj se pa dela arelska železnica, ki bo Avstrijo zvezala z Francozko in Angležko, najbogatejšimi deželami. Če se mi potrudimo in če nam je sreča mila, šla bo velika kupčijska cesta med zapadom in izhodom skozi Ljubljano, kajti iz Pariza v Carigrad in Solun je najkrajša pot skozi Inomost, Ljubljano, Karlovec in Sarajevo. Želel bi, da bi vsak Slovenec uvidel važnost te stvari. Zdaj gre velika kupčija iz zapadnih dežel na Turško deloma po morji, deloma pa čez Pešto. Kedar bodo železnice dozidane, bode Be po njih bolj varno na iztok vozilo, morska pot se bo umaknila suhi. Vprašanje bo potem, kodi, ali čez Pešto in Beligrad, ali čez Ljubljano in Sarajevo? Za večino zapadnega blaga bo poslednja pot krajšal Madjari si bodo Be ve da vse prizadejali, da bi kupčijsko ceBto skoz Bvojo deželo napeljali, pa tudi mi Slovenci bo moramo potegniti za našo črto, in ne odjenjati prej, dokler je ue dobimo — Madjarom ua kljubl Že večkrat Bem Slovence opozoril na važnost te železnice, če vse nič ne pomaga, in če se ne zmenijo za svojo korist, potem jim ni mogoče pomagati, naj trp6 in stradajo 1 Zakaj se ne poganjamo zanjo pri vladi in dr žavnem zboru? Ker smo preleni in v vse neraar puščamo. Nekteri tej železnici tudi ugovarjajo in to iz prav malenkostnih ozirov, Krčmarji ob cesti in v Karlovškem predmestji ljubljanskem se bojč, da jim poide zaslužek, tako tudi vozniki ob dolenjski cesti. Pa proti tako velikanskimu dobičku, ki ga obeta celi deželi velika kupčijska poteza, ne smemo se ozirati na tako maleukostne lokalne ugovore. In če hočemo že pri lokalnih zadevah ostati, ali bodo mar vsled železnice vsi zgubili? Ali ne bodo vinogradniki veliko ua boljem, ker bodo ložej svoje vino prodajali, med tem, ko zdaj Gorenjci in Ljubljančani na Hrvaško po v,no hodijo. Zakaj doli hodijo? Ker je železnica iu se jim ni treba z vozniki ukvarjati. Pa je še več reči ua Dolenjskem, ki jih bodo potem lahko prodali, zdaj pa ne morejo. Veči berači ne morejo Dolenjci postati, kakor so že, morda jim ravno železnica odrešitev prinese; zato naj bi se zanjo potegovali na vso moč, pa tudi drugi Slovenci naj bi jim pomagali, Hrvatje bodo gotovo tudi zadovoljni. Isr 19Sif>nice, 28. avgusta. (Hud vihar) je danes popoludue razsajal po Ribniški dolini ter napravil Bilno veliko škode. Prišel je tako nenadoma, da ljudje skoraj niso imeli časa umakniti in pospraviti reči, ki so se sušile. Podrl je veliko sadnih dreves, otresel skoraj vse sadje in bolj zrelo proso, polomil turšico, razkril več streh ter podrl mnogo plotov Škoda je precejšna, zlasti pri strehah in ua polji. Dežja je bilo malo, tudi groma in treska ni bilo do3ti slišati, vendar pa je trešilo v dimnik neke hiše v Gorenjivasi , ter ubilo hišuega gospodarja, ki je zapustil 6 malih še ne preskrbljenih otrok. Ljudstvo je bilo vse plašuo iu zbegano, ker se je balo še večje nesreče. Res ne molimo zastonj: Treska in hu-vremeua, obvaruj nas o Gospod 1 H)oI»mčc, 28. avgusta. — Kakor je „Slovenec" že naznanil, nam je strela pri po-družeuski cerkvi sv. Ana v Šmavru stolp jako poškodovala in kor v cerkvi skoraj razsula, že je zopet danes med keršanskem naukom razsajal silno velik vihar. Zdelo se je, kakor bi se cerkev hot,eiu posuli. Ljudje so bili v tolikem slrahu, da so jo nekteri že zapuščali. Letos popravljeno jabelko in zvezda na stolpu sta se hudo nagnila. Zopet bo treba poprav Ijanja. — Krasno lipo pred šolskim poslojijem je verglo na tla, ter zlomilo — strehe razkrivalo in odnašalo — sadje otresalo — in polje po valjalo in poškodovalo. Kaj je po viuogradih škode storilo se še ne o tem trenutku. Bog obvaruj zanaprej takih neviht. CArica, 24. avgusta. (Shod volilcev) katerega je sklical g. Dr. Jož. Tonkli, državni poslanec za Sežanski, Goriški in Tolminski okraj je bil danes prav dobro obiskan. Dasiravno je pred sklepom odšlo mnogo gg. volilcev, jih je vendar 105 v dvorani ostalo do konca. Ob 11. uri je državni poslanec dr. J. Tonkli shodu predstavil vladnega komisarja veleč. g. Rechbach-a dvornega svetovalca, in je shod pozival, da naj Bi voli predsednika. Po naBvetu v. č. g. Fr. Vidic-a je bil za pred- sednika z usklikom izvoljen g. J. Leban, župan v Černičah. Ta je dal besedo g. dr. J. Tonkliju, da naj poroča o svojem delovanju v državnem zbora. G. dr. Tonkli je v pol ure dolgem in jedrnatem govoru opisal svoje delovanje v državnem zboru. Častitim bralcem „Slovenca" je njegovo delovanje znano iz slovenskih časopisov. Govornik je tudi omenil, da minister Taaffe trdno stoji, da si bo vaakako vedel tudi gOBposko zbornico pridobiti z novimi udi, iu da ima dober, tudi Slovanom pravičen program, ter ai resno prizadeva mir narediti v Avstriji. Razgovora o dr. Tonklijevem govoru Bta se udeležila dva volilca. Prvi g. A. Makarovič, posestnik pri Kanal u je rekel, da je naš državni poslanec naše nade še prekosil s svojim pogumnim in neustrašenim postopanjem, da še nobeden naših državnih poslancev ni tako srčno se potegoval za naše narodne pravice in težnje. Povdarjal je, da mu moramo tudi hvaležni biti za denarno podporo, katero je on pridobil za ceste na Goriškem. Konečno je predlagal resolucijo, s katero mu njegovi volilci čestitajo k vspešnemu in pogumnemu delovanju v državnem zboru, ter se mu zahvalujejo za krepko zagovarjanje narodnih pravic in mu izrekajo svoje popolno zaupanje. Potem je govoril č. g. BI. Grča. Ta govornik je rekel, da naš državni poslanec mora delati za mogočno Avstrijo, drugič za blagor Blovenskega naroda in tretjič za posebne potrebe svojega volilnega okraja. Potem je v krepkih stavkih dokazoval, da je g. dr. Tonkli tej trojni zahtevi izvrstno zadostoval. Rekel je, da drž. poslanca ne smemo soditi Bamo po uspehih, ampak po njegovem delovanju, ker delo dela moža čati iu hvale vrednega, vspeh pa je odvisen od mnogo drugih dejanj in okoljšin. Sklep njegovega govora se je blizo takole glasil: Ko smo zdaj leto volilci Sežanskega, Goriškega in Tolminskega politiškega okraja volili državnega poslanca smo bili vsi edne misli glede programa, katerega naj se drži naš državni poslanec, razdvojeni pa Bmo bili glede osebe. Nekateri volilci niso glasovali za dr. Tonklija. Danes pa Bmo vsi edini v prepričanju, da g. dr. T. je izvrstno in jako pogumno izvrševal skupen program goriških Slovencev, Nadejam se tedaj, da mu bomo danes edno-glasno izrekli zaupnico, glasujoč za pred na-svetovano resolucijo. Zložimo Be tedaj! Ednoglasna zaupnica bode našemu državnemu poslancu dajala nov pogum, njegovemu delovanju pa močno podporo in veljavo. Govor je bil z mnogimi dobro klici sprejet. Ker se ni nihče več oglasil za besedo, je g. predsednik dal glasovati o nasvetovanej resoluciji, katera je bila ednoglasno sprejeta. Ker imajo volilci popolno zaupanje v g. T. niso hoteli staviti nobenih poBebnih predlogov in vprašanj. Zdaj se je g. drž. poslanec svojim volilcem srčno zahvalil za dano zaupnico, in je obljubil, da hoče tudi na dalje pogumno delovati na podlagi svojega programa. Konečno je predsednik shoda govoril nekaj primernih besed in pričujoče pozival trikratno „živijo" zaklicati presvitlemu cesarju. Z navdušenjem je zbor storil in Be potem mirno razšel. Domače novice. V Ljubljani, 30. avgU9ta, (Operni pevec F. Gerbic) je prihodnje leto najet za operno gledišče v Levovu, kjer bo pel v poljskem jeziku. (Obrtnijski shod) za Štajarsko, Koroško io Kranjsko napravili bodo v Gradcu 8. sept. Ker večina ljubljanskih obrtnikov ne umeje dobro nemško, bo bolje, ako slovenski obrtniki svoj lastni shod v Ljubljani napravijo. Vojaške vaje na Gorenjskem se bodo vršile od 1. do 15. septembra. Vdeležili se jih bodo vojaki od polkov št. 27 (Belgier) in št. 7 (Maroičič) iz Celovca in pa vojaščina \% Ljubljane. Za tiste, ki hočejo ,,vojsko v miru" v Radoljci pogledati si, je Rudolfova železnics voznino znižala. (Riboreja na Kranjskem.) V „Laib. Ztg." priobčuje g. R. Kastelic spis, v kterem obžaluje, da se na Kranjskem tako malo skrbi za umno riborejo in da je toliko potokov brez rib, kjer bi se lahko preživele, samo da bi j h kdo tje zanesel. Stvar je vsakako pomislika vredna, že zato, ker se tu ponuja dobiček brez stroškov, ker riba se sama preživi. Razne reči. — Duhovske spremembe po Kranjskem: Za stolnega kaplana pride č. g. M. Ša-rabon iz Šmarije. V Šmartno pri Litiji č. g. M. .Vlolek. V št. Rupert pride č. g. Franc Gornik. Boh. Bistro pa č. g. Šimen Ažman. — Bogati ljudje. V San Francisco v Ameriki živi neki James Fair, ki mora od 42 miljonov davke plačevati. Neki Fiood pa gospodari čez 56 miljonov dolarjev, v našem denarji čez 100 miljonov gl. Bolj reven proti tema dvema je v istem mestu Charles Crocker, ki ima samo 20 miljonov dolarjev. — Clovekojedci Zdaj so pripeljali v Hamburgu 11 divjakov iz ognjenih otokov, ki človeško meso jedo. Kuhanih jedi ti ljudje ne jedo, mora se jim dajati surovo meso. Lojene sveče posebno radi jedo. Kazali bodo te divjake po celi Evropi. — Hudo vreme: toča, Btrela in vihar nam po Kranjskem še dokaj prizanaša. Bilo je toče sicer sem ter tje nekoliko, pa tako hudo ne, in tudi tako po širokem ne, kakor včasih ; ali po svetu pa marsikje grozno gospodari. Tako je spet po Štajarskem preteklo oedeljo in ponedeljek vse vničila, kar je še na polji in v vinogradih pri sv. Duhu v Ločah, pri sv. Jerneju in okolici. Eoako hudo je prizadeta Rogatska in Šoštanjska okolica. Staro mogočno drevje je izkoreninjeno, kozolci podrti in strehe odkrite; toča pa je kakor oreh debela vse, kar je bilo zelenega, vničila ter v; zemljo vtepla. Prva žetev je bila že tako p;čla, zdaj so še nade na jesenske pridelke vničene. Vbogo ljudstvo I Mnogo hudih vremen z nevihto je bilo po zgornjem in spodnjem Avstrijskem, Sedmogra-škem in dr. Tudi strela je že mnogo ljudi vbila- Od treska in hudega vremena, reši nas, o Gospod! Tržne cene v Ljubljani. Pšenica hektoliter 9 gld. 10 kr.; — rež 5 gl. 85 kr.; — ječmen 4 gld. 23 kr.; — oves 2 gld. 76 kr.; — ajda 5 gl. 52 kr.; — proso 4 gl. 87 kr.; — koruza 5 gld. 40 kr., — krompir 100 kilogramov 2 gld. 50 kr.; --fižol hektoliter 7 gld. — kr. — masla kilo gram — gld. 82 kr. ; — mast 82 kr.; — špeh frišen 76 kr.; špeh prekajen 80 kr.; jajce po 2 kr. mleka liter 8 kr.; — govedine kilogram 48 kr.; — teletnine 60 kr. ; — svinjsko meso 56 kr. — Sena 100 kilogramov 2 gld. 05 kr slama 1 gld. 78 kr. 100 kil; drva trde 5 gld. —■ kr. mehke 5 gld. Poslano. Ker se mudim nekoliko dni v središču Slovenije, stopim tudi v Ljubljansko čitalnico, hoteč brati kak poljski časopis. Pa čuda velika! ne enega nisem dobil. Videl sem pa ruske tri, in med njimi ,,Moskovskie Viedomosti", to je, list, ki je uredovan od Katkova, od tistega Katkova, ki zahteva , da se morajo vsi neruski Slovani odpovedati svoji veri in svojim jezikom ter sprejeti pravoslavno vero in ruski jezik ; od tistega Katkova, ki zahteva, da se absolutizem ue sme na Ruskem odpraviti, od tistega Katkova, kteremu poŠt,eni Rusi niso hoteli roke podati, ko jim jo je ponujal pri Puškioovi slovesnosti in dr. Piragovem jubileju. Sramota je, če kak Slovan in katoličan prebira list, ki je vredovan od Katkova, kterega Rusi »ami zaničujejo.*) Poljak iz Varšave, ki je prijatelj poštenih Rusov. *) Želeti bi bilo, da bi časništvo po čitalni-nicali še marsikje prerešetali ter nekatoliške in judovske časnike izbacnili. Vzrokujejo mnogo vsestranske škode. Vredn. Za šolska in druga darila priporoča Katoliška bukvama v Ljubljani, stolni trg, 6 sledeče knjige za mladino, katere ima vedno v zalogi: KrZid, A. Izgledi bogoljubnih otrok, n. del, lično vezana knjižica stane 40 kr. (Prvi del Kržičevih ,,Izgledov" se je jako hitro razprodal, gotovo dobro znamnje za knjigo.) Kržid, A. Sv. Germana (ponatis iz Izgl.) 8 kr. Kržid A Jerica Jugovic (ponatis iz Ligi.) 5 kr. Tomšič, J. DragoljubCi. Zbirka poučnih pripo- vedek, lično vezano 40 kr. Tomšič, J. Peter rokodelčič, poučna povest slov. uiladini, lepo vezano, delce stane 60 kr. Genovefa, povest iz starih časov. Iz pisem Kri štofa Šmida. Vezano a pod. 30 kr. 5-VStahij , povest iz pisem Krištofa Šmida. Vezano s pod. 30 kr. Nedolžnost, preganjana in poveliČana. Po Krištofu šmidu. S pod. vezano 30 kr. Dobra hči Evstahija. Iz nemškega prevel I. š. bogoelovec. Drugi natis, vezano 30 kr. Star vojak in njegova rejenka. Gledališka igra v dveh dejanjih 15 kr. Povesti, ktere sta spisala v laškem jeziku H. Parea in A. Brameri, tretji natis 40 kr. Timotej in Filemon. Zgodba kršanskih dvojčkov spisal Krištof Šmid 10 kr. Dve povesti iz pisem Kr. Šmida 10 kr. Zlata VaS, podučna in kratkočasna povest, po- poslovenil P. Malavašic. 10 kr. Zlate bukve slovenskega vedeža, za Slovence vre- dil V. Podlaz. 40 kr. Silvester, R. Mali Šopek domoljubnih cvetličic 20 kr. Pobožni otrok ali podučne in molitevne bukve, za mlade kristjane. Spisal V. L., lepo vezane 20 kr. (2)' Za bolj odraslo mladino: Jurčič, J. Slovenska Vila 30 kr. Orožen, Val. Zbrani spisi, vezano 70 kr. Janko, Raj k Izbrane narodne srbske pesni. Drugi pomnoženi natis, 40 kr. K obilnemu naročevanju vljudno vabi Katoliška bukvama. Katoliška bukvama v Ljubljani. Pred nekoliko časom smo na temu mestu naznanili čisto nov llrevir I« Tu-rina. Skazalo se je, da je ta brevir Dar boljši za popotovanje, kolikor jih je izišlo s tem, da se je naznanilo v „Slovencu" jako-dobro obneslo. Priporočilo od prečast. duhovščine iz vsih krajev, spodbudilo nas je, da ga zopet naznanimo v ,,Slovencu", s željo, da bi tega brevirja ne manjkalo pri nobenem du-' hovnu. Lično v safjan vezani del, kateri se vsaki čas potrebuje, ni debelejši kot 2'/a CH5 v visok 12 cm. in širok 8 cm. „Proprium de tempore' in ,,Commune sanetrm." so v posamezne sešitke razdeljene. Spredaj in zadaj vezanega dela je taka naprava. da Be lahko sešitek pridene po potrebi^ Na popotvanji brevirja, kot je ta, ni prezreti. Tisk je sicer mal, ali zelo razločen. Rumenkasto-rujavi papir jako prijetno upliva na očesi. Posebno bodi še opomnjeno priporočilo sv. Očeta, papeža Leona XIII., katero so naročili založniku pisati po nj. eminenciji kardinalu Nina : Ce Breviaire a (te pripare par vous avec une heurevse invention a l' avantage surtout des pretres vogageurs. (6) (Ta brevir ste prav spretno sestavili, posebno za rabo popotnih duhovnov.) Cena dela je: 7 gld. 20 kr. jP^" -Če si kdo želi omisliti kakih druzih-liturgiču.h del, radi mu postrežemo b zapis-uikom. K obilnemu naročevanju vljudno vabi Katoliška bukvama v Ljubljani. Le še malo časa! m sS s2 a 4) »50 4) J Samo za 8 gld. pošljem vsakemu popolno jedilno opravo iz britanje srebra, in sicer teh le 51 krasnih reči: 6 nožev iz britanje srebra in angleškega jekla; 6 vilic iz britanje srebra prav močnih; 6 močnih žlic iz britanje srebra; 12 malih žlicic za kavo iz britanje srobra; 1 močno veliko žlieo za mleko, iz britanje srebra; 1 težko velika žlieo za juho, iz najboljega britanje srebra; 2 krasna namizna svečnika; 3 lično kupice za jajca ; 6 ličnih eizeliranih podčašnic; 1 lepo posodico za poper ali sladkor 1 lino precejilo za čaj -, 6 podnožnikov iz stekla; teh 61 reči vseh skupaj velja samo 8 gld. Te reči so bile nakupljene v neki veliki tovarni za britanije srebro, ki je pa falirala, tor so prej veljale 40 mark. Dobri stojimo za to, da ostanejo to reči lepo bele. Naročila proti poštnemu podvzetju (Nachnahme) so točno izvršujejo, dokler imamo reči šo kaj v zalogi; pisma naj se pošiljajo pod napisom: Hcrui M. Itunribakin, JVien 11. Hedivigsstrasse 4. Vsakdo se lahko brez škodo prepriča, kako po ceni in kako krasno je to blago, kor so poslano reči, ako niso všeč, v 10 dneh lahko pošljejo nazaj in prejeto denarje takoj povrnemo. (7) f cd 0B< cd 5 p c5< P 02 P Le še malo časa! lidajatelj in odgovorni urednik Klllp Haderlap. J. lllaznikovi nasledniki » Ljubijaui.