Književne novosti. 445 katerimi se začenja pomlajena književnost. Zatem govori o Boženi Nemcovi, Viteslavu Halku, Pflegerju Moravskem, Janu Nerudi, Adolfu Hevducku. Sledi nepričakovani procvit češke literature in pomen Svatopluka Cecha ter Jaroslava Vrchlickčga. Slovencem, ki niso vešči češčini, pač pa srbščini, a bi se hoteli na kratko poučiti o najvažnejših pojavih češke literature, je ta razprava, ki se dovrši v prihodnjem zvezku, prav dobro došla. — »Cvijeta«, novela Iva Cipika, ima tole vsebino: Sirota Cvijeta se je seznanila s Spasojem pastirjem, ki odpotuje v Ameriko, postane imovit krčmar in piše svojemu gospodarju, naj mu pošlje fotografije različnih deklet, da si izmed njih izbere nevesto. On izvoli Cvijeto, ki se odpravi z Lazom, drugim zemljakom njegovim, v New York. Ko pa prispe tja, je Spasoje več ne mara, ker so ji lice razgreble ošpice. Zato se vrne Cvijeta domov in životari tu do smrti. Ta mršava vsebina napolnjuje 25 strani velike osmine; seveda je množina takih stvari, ki nič ne spadajo v povest. A ona je dokaz, da je Srbom dobro došel vsak mediokri pisec, ki ni pravoslavne vere, a se štuli med Srbe. Dobri glas, katerega uživa Cipiko med Srbi kot pripovedovalec, je malo utemeljen in opravičen. — V oddelku »Književnost« so ocenjene različne knjige. Posebno zanimiv je oddelek »Rad na domačoj istoriji u g. 1902«, kjer se omenjajo in ocenjajo vse knjige, vsi poedini članki, ki se tičejo srbske in hrvaške zgodovine. Tako podjetje bi bilo tudi Slovencem koristno, da bi poznali svojo strokovno literaturo. Izborno pravi dotični izvestitelj: »Preterano osetljivi patrijotizam u Crnoj gori i štetan nacijo-nalni razdor izmedju Srba i Hrvata u Dalmaciji utiču štetno na istorijski rad u tim krajevima«. Iz peresa Srbina ne bi pričakovali tako iskrene izjave. Ta pregled je spisal Jovan Radonič. — Na koncu knjige so še kratke beležke. Knjiga 218. istega zbornika prinaša historijsko sliko dra. D. Pavloviča »Kultura i ratovi«, povesti Milana Budisavljevida: »Plemič Adam Matejid« in Sv. Corovica: »Ibrahimbegov dosak«, zgodovinsko razpravo o črnogorskem vstanku v početku morejskega rata. Med ocenami omenjamo one o Milorada Medinija »Povesti hrv. književnosti u Dalmaciji«, v prikazih je Belic naznanil Karla Brug-mana. »Kurze vergl. Grammatik der indogerm. Sprachen«, potem »Rad na domacoj istoriji književnosti« od Tih. Ostojica. — Knjiga 219. pa prinaša nadaljevanje in konec Karaskove češke literature, Tomicevega »črnogorskega ustanka« in Pav-loviceve »kulture in ratova«, poleg pa književni esej Marka Čara o »Ljubomiru Nenadoviču« in Djukida »tri pisma patrijarha Arsenija III. Crnojevida.« Vsi trije zvezki imajo bogat listek z ocenami, prikazi in beležkami. R. Perušek. Chrysanthem VIII. Em. Šl. z Lešehradu. Jas a Stin. Črty a Naladv. 1903. Tiskem Em. Stivina v Praze. Nakladem vvdavatelstva. Cena? O tej knjižici izpregovorimo prilično kaj več. Narodopisna mapa uherskvch Slovakfi na zaklade sčitani lidu z roku 1900, vydal dr. Lubor Niederle. Praha 1903. Nakladem narodopisne spo-lečnosti českoslovanske a s podporou akademie pro vedi, slovesnost a umeni. Velezanimiva, z veliko natančnostjo sestavljena knjiga o narodnostnem gibanju v ogrski državi! Žal, da statistični podatki, ki jih nahajamo v knjigi, ne govore ugodno za slovanski živel j. Najbolj napredujejo na Ogrskem Rumuni in Nemci. Pač so tudi Slovaki v zadnjem desetletju pridobili za 1,06 občin več, nego so jih izgubili, toda skoro ves 'njih dobiček gre na škodo Rusinov, dočim so njim samim izvili iz rok Madjari celo vrsto občin. Spričo tega dejstva je torej jasno, da Slovanstvo na Ogrskem le nazaduje. Precej neizpremenjena je ostala last 446 Glasba. — Med revijami. Slovencev v dobi med predzadnjo in zadnjo ljudsko štetvijo. Prešlo je namreč pet občin Madjarom v posest, a predobili so od njih tri. Knjigi je pridejanih 20 zemljevidov. —z—. Z nad Drawy, Sawy i Soczi je naslov knjigi, katero je napisal dr. Kazimir Ostaszewski-Barariski v spomin na lanski časnikarski shod v Ljubljani. Pisatelj opisuje natanko vse kraje, po katerih prebivajo Slovenci, in omenja tudi trdega boja, ki ga imamo Slovenci prestajati z navalom Germanstva. Iz vse 207 strani obsežne knjige veje gorka ljubezen do našega naroda in Slo-vanstva sploh. —i— »Planinke« op. 10, pesmi za mešani zbor, uglasbil Janez Laharnar, organist. Založil skladatelj; tisk J. Blasnikovih nasled. v Ljubljani. Cena 1 K 20 h. Izmed 10 pesmi, katere prinaša ta zvezek, je še najboljša, oziroma precej dobra »Pomladna«. Druge so nezanimive, manjka jim umetniške duhovitosti. Melodično ne prinašajo nič posebnega, harmonično so skoro šablonsko prirejene, modulacija je borna. »Trugschluss« skladatelj še največ rabi, skoro v vsaki pesmi enkrat, kar dolgočasi, tembolj, ako je vedno eden in isti — glej št. 2, 3, 4, 5, 6, 8 in 9. Tudi postopanje glasov je mnogokrat zelo dolgočasno, bas precej len, kar se tembolj občuti, ker vsi glasovi ritmično enakomerno pojo. Tenor v 6. taktu št. 7. ne postopa pravilno glede na »Vorhalt« v sopranu. Tudi drugih hib in nepravilnosti v strogem stavku bi se lahko navedlo, kar bi sicer bilo odpustno in postranska stvar, da so pesmi drugače lepega umetniškega vznosa. Naravno je, da zahtevamo danes že boljših skladb, saj tudi pri nas glasbeno napredujemo, »Planinke« pa daleč zaostajajo za tekom časa, in ž njimi s tega stališča glasbena literatura ni pridobila. Sicer bodo manjšim vaškim zborom »Planinke« še dobro došle, ker so lahke in polnodoneče, besedilo prikupljivo in ker se je stari repertoir lahkih pesmi že skoro izpel. Želeti pa je, da zborovodje izbirajo tudi med novejšimi modernimi skladbami — da zaneso med pevce in pevke tako tudi čut za umetniško lepo petje. Razliko med zastarelo in novodobno glasbo bodo tudi pevci takoj spoznali. L. Pahor. Slovenske narodne pesmi. V c. kr. dvornem založništvu muzikalij Julija Karolusa na Dunaju je izšlo pred kratkim 14 slovenskih narodnih pesmi, predelanih po Karlu Jeraju. Zbirka je posvečena kneginji Elizabeti "VVindichsgratzovi ter ima poleg slovenskega tudi nemški tekst. —a— »Tajinstveni Sviet«, mjesečnik za proučevanje supernormalnih psihičkih fenomena, ureduje dr. Gustav Gaj. Zagreb, knjigotiskara Franja Rulica, Juršiceva ulica 7. Tistim, ki prisegajo na špiritizem, ali ki se hočejo natančneje seznaniti ž njim, se nudi v tem listu vsekakor mnogo zanimivega. »Vienac« je začel prinašati v svoji 9. letošnji številki serijo člankov o Cankarju, ki se še nadaljuje. Študijo je napisal g. Milan Marjanovic. V listku