..Primorski List"
izhaja vsaki 1., JO., in SO„ dan V mesecu. Cena za celo leto I gl. 50 n., za pol leta 75 n.
Posamezne številke se dobivajo vtabakarnah: Nunske ulice in Šolske ulice po 4 nov.
LIST
t
T
(goučljiv list za slovensko ljudstvo na primorskem.
Vse xa vero, dom, cesarja 1
Uredništvo in npravniStvo
mu je v Gorici, Nunske ulice št. 10. — Nefran-kovana pisma se n« sprejemajo. Rokopisi s* ne vračajo. Upravništvo sprejema oglase in naznanila po pogodbi.
I
Odgovorni urednik in izdajatelj : J. Marušič.
Lastnik: Konsorcij »Primorskega Lista".
Tiska: Hilarijanska tiskarna.
Prvi vseslovenski sltin
kršf.-socijalnih delavcev v Ljubljani.
Vsem slovenskim krMansko- socijnl-nim delavcem po Kranjskem, Štajerskem, Koroškem in Primorskem naznanjamo, da Ito v nedeljo, dne 18. septembra t. I. v Ljubljani prvi veliki vseslovenski shod krščansko socijalnih delavcev.
Kaj nas nagiba, da sklicujemo tak shod ?
Letos praznuje naš ljubljeni vladar svojo petdesetletnico. Ko se vse veseli njegovega slavja, ne smejo zaostati slovenski delavci. Hvala Bognl velikanska večina njihova si je še ohranila zavest dolžnosti), ki jih ima do svojega cesarja, zavest hvaležnosti do njega, ki je porušil ovire delavskim organizacijam, ki je v skrbi za delavsko varstvo in zavarovanje vstvaril že mnogo koristnih zakonov, ki je zadnji čas tudi v politiškem življenju dal mesto delavskemu stanu. Zato bodi njegovega blagonosnega dela spominu v prvi vrsti posvečen naš shod, — dokaz naše sinovske vdanosti in ljubezni.
Vseslovenski shod sklicujemo, ker je sedaj bolj kot kedaj treba, da javno prosvednjemo proti pogubnemu interna-cijoualstvu, ki se iz tujine zanaša med naše delavce in da veličastno pokažemo, da v obrambi narodnih pravic stoji slovenski krščanski delavec vedno v prvih vrstah.
A še drugih razlogov imamo dovolj. Žalostni, obupni prizori na vseh straneh! Kdo z žalostjo ne opazuje kako naglo propadajo slovenski delavski st.a-no\ i sploh ? Komu pač niso znane žalostne razmere slovenskega delavstva? Kako vsej tej nesreči pomagati ? Premišljujmo, posvetujmo se, delajmo najprej sanii, in Bog bo blagoslovil naše misli in delo. To je'gotovo: če bomo mi storili vse, kar zahteva od nas krščanska pravičnost pa krščanska ljubezen, bo tudi Bog storil vse, česar nam je treba.
Za taka posvetovanja so potrebni shodi. In zato sklicujemo letos prvi vseslovenski shod krščansko-socijalnih delavcev. Sobrat je 1 Piidi na shod vsak, kdor le more ! Na tem shodu se bomo ozrli po svetu ter si ogledali, kako si drugod pomagajo delavci, v prvi vrsti krščanskosocialni delavci, potem pa hočemo preudariti, kako si hočemo mi vsi slovenski krščansko-socijalni delavci, skupno pomagati
Sobratje! Dosedaj smo napravljali le vsak v svojem ožjem kraju de avske shode, sedaj nas je pa že toliko povsod, kjer prebivajo Slovenci, da lahko napravimo velik, veličasten vseslovenski delavski shod. Na tem shodu si hočemo znova utrditi svoje prepričanje, znova se naudušiti za misel krščansko - soci-jalno.
Ob jednem se bo tisti dan blagoslovila naša zastava, zastava slovenskega krščansko - socijalnega delavstva, zastava vse slovenske krščansko-socijalne organizacije. Ta zastava bo zanaprej vidna vez, ki nas bo vezala in nas vodila v našem težkem boju!
Ker pa bo zastava skupna last vse slovenske krščansko - socijalne organizacije, zato vabimo ob jednem vsa slovenska diuštva te organizacije in sploh vse prijatelje slovenskega krščansko • socijalnega delavstva: pridite k slavnosti blago-' slovljenja naše zastave!
Trdno smo prepričani, da s tem dnevom naredimo velik, važen korak naprej proti cilju, ki nam ga je zarisal z neizbrisnimi črkami poglavar naše svete cerkve, papež Leon XIII., v blagor in čast slovenskih delavcev.
Opomba 1. Nfa korespondenca, ki so , tiče vseslovenskega delavskega shoda, si- dopoši-Ijnj glavnemu tajniku pod naslovom : Luka Smolnikar, stolni vikar v Ljubljani.
Opomba II. Zastava j« naročena; da so pa pokriiejo obilni stroški zanjo, prosijo se vsi prijatelji krščansko - sooijalne organizacije blagohotnih prispevkov, ki naj so pošiljajo uredništvu »Glasnika".
»Prim. List“ je že razpravljal o Raiffeisnovih posojilnicah ter posebno povdarjal njihovo korist. Vidi se, da se njegov glas ni brezvspešno izgubil v prazni zrak, marveč je vzdramil mnogo rodoljubnih mož, katerim bije še vedno gorko srce za ljudstvo, kateri se potegujejo za njegovo rešitev, povzdigo in njegove koristi. Pri tem delu jih bodri zavest, da služijo dobri stvari, da se bore v povzdigo blagostanja svojega naroda in v obče človeštva. Pač čast takim po-žrlovalnim možem!,
Pri nas so torej že ustanovili nekaj posojilnic. A vendar jih je še vse premalo. V vsakem večjem kraju naše primorske dežele bi morali postaviti tako trdnjavico, kakor so v resnici Raif-feisnove posojilnice. Cim več takih trdnjavic, tem varnejši bodemo pred sovražniki—oderuhi. Da se laglje odbija napad, treba složnosti, zveze, treba — organizacije. Stanove, katere je razbila liberalna vlada, treba zjediniti, in v stanovih samih jediniti v krepko celoto posamezne ude. Brez organizacije je vse govorjenje
o	rešitvi soc. prašanja nično, brez organizacije ni govora o povzdigi bednih stanov, ki stočejo pod težo modernega kapitalizma.
Kakor je sedaj stanje človeške družbe, treba organizacije na vsej črti, v vseh stanovih. V naši razpravi se pa hočemo omejiti samo na jeden stan, in to na kmetski. Kaj vse premore pojedini mož, ako se oklene ideje organizovanja z ljubeznijo in navdušenostjo, v to nam je porok skromni župan flammerfelski Raiffeisen. Njegove posojilnice so liki ta-borji, v katerih se zbirajo ostaline razkosanega kmetskega stanu, v katerih se organizuje kmetski živelj, da odbija od sebe skupno nevarnost. A to ne s čini brutalne sile, ampak z delavnostjo in varčnostjo, po medsebojni pomoči, na neomaj-uplp^temelju prava in krščanske ljubavi.
'^zbuditi v naših vrstah mnogo mož, vnetih^ za organizacijo našega ljudstva, odločnih ustanoviteljev Raiffeisnovih posojilnic, to je namen predstoječe razprave, ki veljaj postanku, upravi in koristi teh posojilnic.
V renski provinciji na Nemškem je zavladala 1.	1847—1848 vsled slabih
letin velika stiska. V slabih letinah pa ne preostaje kmetu druzega, kakor da se zadolži. In kakor skušajo povsod nekateri brezvestneži zlorabljati bedo bližnjega v svoje sebične namene, tako se je zgodilo tudi tukaj. V velikih tolpah so se oglašali oderuhi in izsesovali kmeta, rokodelca in delavca. Drage volje so posojevali potrebnim denarja, toda na tako visoke obresti, da jih dolžniki niso
mogli zmagovati. Kaj se je zgodilo ? Posestva, lasti prej premožnih kmetov so padle brezvestnim oderuhom v roke. V takih žalostnih razmerah se je našel mož, ki ni mogel zreti mirnim okom bede svojih Ijudij. Ta mož je bil Miroslav, Viljem Raiffeisen, tedaj župan v Flammersfeldu.
Raiffeisnu se je ljudstvo smililo. Rad bi mu bil pomagal, a začetkom ni sam vedel kako, ker ni imel denarja. Vendar on je bil mož na svojem mestu, kar nič se ni dal oplašiti, in tako je v njem dozorel sklep, da hoče pomagati in rešiti, kar bi se sploh še dalo rešiti. Poznal je, da se ljudje boje jemati posojila v večjih hranilnicah in sličnih denarnih zavodih, in da se v to raje oglase pri sosedu v vasi ali celo pri oderuhu. Zato je osnoval v Flammersfeldu zadrugo, h kateri so pripadali najprej premožnejši občinski kmetje. Glavni namen zadruge je bil, postaviti se v bran oderuŠtvu in o-pomoči potrebnim v stiski po načelih kr-čšanske ljubezni.
Vsak zadružnik je plačal določeno svoto (10 mark) ali naenkrat ali v obrokih kot zadružni delež v zadružno denarnico. Ta vplačevanja so tvorila glavni kapital, ki je po hranilnih vlogah vaščanov vedno bo.j naraščal in se zmerno obrestoval (po 4V*%).
Tako se je nabral primeroma velik prometni fond, s katerim naj bi se opomoglo potrebnim. Ta fond se je izročil
23
L ISTE K
Moja doba in podoba.
Spisal Andrej Marušič (Dalje.)
„11 cappellanut di Sant’ Antoni". Blizu grof Attems-ovega palača na Kornji je poddružnica sv. Antona, kjer sem jez ma-šaval. Ta cerkvica ima od nekdaj svojega „kapelana“ z nalogo, „ut custodiat et augeat". Tisti čas, ko sem bil jez pri gr. Attems-u, bil je kapelan bolehni g. Iv. Lustik, popred nunski katehet in drugi dvorni kapelan kn.-nadškofa Luši na, pevec-dilettant. ,Redna opravila g. kapelana pri sv. Antonu so bila: maša s sv. Rešuj Telesom ob nedeljah in praznikih ob 9. uri, litanije in blagoslov ob nedeljah, praznikih, petkih in nekt.erih osminah ; slednjič o petkih v postu križev pot, rožni venec v osmini loženvenčne nedelje in neka izredna opravila med letom in Velik; teden (nekdaj celč maša na Vel. četrtek!). Ker ni mogel kapelan L. vsega tega opravljati, bil sem njegov namestnik jez. Zato me je muhasti in prilizni cerkovnik Jos. Buffolin klical „il cappellanut" (kapelanček), kterega naslova so se brž babice ondotnega okraja (rione) poprijele.
Lani in predlanskim se' je vnel hud prepir po časnikih zarad petja in pridige v cerkvi sv. Antona, ki smo jo imenu-, vali pred 40—45 leti „1’ abbazia di St. Antoni". V kterem jeziku se je tedaj pelo ? Po latinski in slovenski. Pri glavni maši z izpostavljenim sv. R. Telesom ob nedeljah je pela vsa cerkev koralni „Tautum ergo“ po maši in nič druzega. Ob slovesnejših praznikih popoldne je pela spet vsa cerkev latinske litanje, kakor jih je obrednih zapel; potem „Tantum ergo" in na zadnje »Salve Begina". Namesti ,,Tantum ergo" smo peli ob navadnih nedeljah in petkih : „Santo". To je bilo edino italijansko. Še-le ko so 1. 1857 napravili orgle, hodil je moj prijatelj Ant. Curnar (f 1. sept. 1876). ravnatelj v zavodu zanemarjenih otrok (»fanciulli abhandonati"). orglat, in so njegovi vzgojeuci peli italijanske pesmi. Po Lustik-ovi in Dninarjevi smrti je šlo vse tako naprej. V adventu pa. pri zorni masi, se je pelo od nekdaj po slovenski; peli so dijaki (n. pr. tudi sedanji gosp. baron Winkler) in pozneje kakoršni koli drugi dilettanu. — Pridige ni bilo nikdar nobeiie, ker so župniki sv. Ignacija želeli, da bi prihajali ljudje raji v župnijsko cerkev. — Tako tedaj vidite, da tudi nekdanji »cappellanut" še kaj ve. — Na sv. Tel6 sem mašaval pri sv. Antonu glavno mašo po procesiji celili 20 let, za gimnazij je mašaval kollega Pertout. H koncu tega kapiteljčka še to: Bilo je en petek m. junija, ob času sardel. Pel sem po litanijah navadne molitve, kar zavpije »Križan" pred cerkvijo: »Sardelic, ej ; sardelle, ej" ! -— kakor je pri nas navada. Ministranta začneta zamolklo smeha prhati in mene je tudi strašno lomil smeh ; bal sem se res, da mi prsi počijo, ker sem se po sili smeha zdržaval. Eden ministrantov, ki je imel kot pevec krasen sre-bern glas, je zdaj dekan na laški meji v Višku (Visco), g. Ferd. plem. Posarelli.
V	velikih hišah so tudi posli »veliki". Imeli smo pri gr. Attems-u starega Karnjela Ant. Pividor-ja; bil je 40 let pri hiši, služil že pod grofovimi stariši in užival po starem grofu pokojnino. Tresle so se mu roke močno, pa Bog v&ruj, da bi ga bili odstavili od strežbe pri mizi, čeprav smo se vsak hip bali, da mu padejo krožniki iz rok in da nam posodo pobije. Privilegij, pogrinjati‘in napravljati mizo, imel je le on ; več
ko pol ure jo je pripravljal, pa je bilo vse simmetrično in elegantno! Ta originalni starček „Toni" (rfrugi ljudje so mu rekli : „Šior Antoni") je bil ročj služabnik in me je imel-rajšč, ko svoje otroke ; imel je namreč družino v lastni hiši tik cerkve sv. Antona. Bil je varčen v vseh rečeh; varoval je tudi — metle, da se preveč ne pogulijo. Prej ko je začel n. pr. pometati mojo sobo, pomočil je pod še preveč in pustil ga tako kakih 5 — 10 minut ; potlej je začel iz vseh kotov prav rahlo spravljati prah na mokre deske, slednjič je tudi po sredi pomete), pa — ker se mu je metla smilila — je pod le bolj božal; po vseh mokrih mestih se je naredilo blato. Ko se je to blato posušilo, spremenilo se je v prah, kakor po cesti, tem bolj, ker sem hodil med ukom gori in doli. Prah je meni in učencem nagajal, zato sem ga večkrat skrivši in v naglici sam pometel; postavil sem pa k oknu stražo, da me očka Toni ne zasači. Enkrat se je to vendar le zgodilo. Toni stopi nenadoma v sobo, gleda in vpraša : „Po, Pre Andrče,
' — cefaš" ? Jez : „A, nuja, nuja, Toni! I kontinš...." (sem nekaj I mencal za zobmi.) Poparjen gre T ven, pa mrmrd sam s sabo.
1 Hišni je pozneje rekel: „Ča del Diau ! Le pluj kurjčš, komeil korit" (ali po furlanskem pravopisu : „Qhia del Diau! l'č pliii 1 curios, co,me il cont". To pomeni: „Ti hudir, ti! — je bolj si-| ten, ko grof." Prav za prav pomeni nedolžna furlanska kletev: „chia del I)iau“ — »hudujeva hiša" t. j. pelčel.) Sicer je pa T. že popred sumil, da za njim pometam; saj me je izdal čisti pod.
Po tej anekdoti naj se še enkrat od grofovega palača na Kornji v duhu poslovim
/'.) Učitelj slovenščine in veroučitelj na gimnaziji.
Pomočili učitelj na gimnaziji sem bil že 1. 1854 in (v 2' sem.) 1855; učil sem slovenski jezik-, učil sem ga, izvzemši 11. 1856 in 1863, tudi še kot katehet do leta 1865. Leta 1856 ga je uči) novi katehet g. Andr. Respet; 1. 1863 pa novosistemi-zirani prof. ,T. Pajk — sam.
Organizacija za slovenščino ni bila v omenjenih ednajstih letih zmeraj enaka. Leta 1854 sta bila dva učna tečaja (po 3 ure), 1 1855-57 tri tečaji (po 2 uri); od 1. 1858-62 tri tečaji in še en poiiavljavni tečaj (ta z eno uro na teden). Z razpisom državn. ministerstva z dne 8. okt. 1861 se je raztegnil pouk v slov. in ital. na vse gimnazijske razrede; poprejšnji tečaji so bili namreč samo ža dijake višega gimnazija, pozneje tudi IV. razreda etc. Od 1. 1863. naprej smo imeli tudi slov. tečaje za Neslovence in ital. tečaje za Neitalijane; v prvih (slov.,) sem eno leto (1864.) učil tudi jez. Učitelji slovenščine zraven mene so bili 1. 1854 in 55 komi vikarij Matej Pirc;]. 1858-63 prof. Iv. Šolar, ki je imel navadno po eden tečaj; pozneje se je izročala slovenščina v raznih gimn. razredih raznim zd-njo sposobnim (notranjim) učiteljem. Zadnje leto (1865) sem imel n. pr. jaz IV., VII. in VIII. gimn. razred.
Vtisi, ki so mi ostali iz prvih let poučevanja slovenščine, so ti, da sem težko pogiešal pri odraslih dijakih jezikovne in narodne zavesti; moial sim jo še-le buditi, ker brez nje ni zanimanja za materni jezik in ugodnega uspeha. Zbujal in krepčal sim jezikovni Čut ne samo z zlajšano in podsladk&no slovnico z ozirom na domače dialekte, temuč med drugim tudi s tem, da sem bral (višega gimnazija) mladini primerne, mikavne, aktualne spise v »Novicah". Moj namen je bil namreč, pripraviti več ali manj potujčene dijake do tega, da bi sami pri sebi rekli: No, lejte, saj tudi naš materni jezik je še kaj vreden ! Ta namen sem tudi dosegel.
(Dalje prih,)
v oskrbo vodstvu, ki je bilo sestavljeno iz zadrugarjev, in to vodstvo je izposo-jevalo denar potrebnim stanovskim dru-gom z nekaj večimi obresti (5%).
Tako se je opomoglo mnogim.
Vsakdo ve, kako ulogo igra že pojedini goldinar v malem gospodarstvu ; navadno se ga dobi najtežje tedaj, ko se ga najbolj potrebuje.
Čevljar ima napravili čevlje; mož ima majhno hišo, nekaj njive in jedno kravo. Ali usnja nima in denarja nima, da bi si ga kupil. Rabil bi 50 gl. Ako bi bila Raiffeisnove posojilnica v vasi, bi takoj dobil to svoto; za to bi plačal vsako leto 2 gl. 50 kr. obrestij, ako se mu obrestuje po 5%. Tako pa ne more dobiti denarja. Premožnejši v vasi so shranili denar v bližnji hranilnici ali ga celo zamenili za vrednostne papirje, drugi mu ne morejo, drugi nočejo pomagati. Izposoditi si denar na visoke obresti in celo pri oderuhu, ne kaže. Njegovo stanje je tedaj vsekako mučno.
Enako je z mizarjem; ima malo posest in se mu nudi prilika, da kupi za 100 ali 200 gl. dober les in po ceni. In pustiti mora priliko, ki se mu morda nikoli več ne vrne, iu to samo zato, ker nima pri roki denarja. Takih primer se d& navesti obilo; in v takih slučajih^hi-tro opomoči in obvarovati ljudi oderuhov, je bil prvi namen izposojenega denarja.
Posojila so se dovoljevala samo proti dolžnemu pismu. Menjice so bile brezpogojno izključene, ker ni kmet največkrat kar nič podučen v menjičnem pravu in bi ga torej ne znal uporabljati. Kdorkoli si je hotel izposoditi denar, je moral tudi navesti vzrok, čemu ga rabi. Vzrok se je podrobno pretehtal, iu ko je prosilec dobil denar, se je strogo na to pazilo, ali ga res porablja za navedeni namen. V nasprotnem slučaju se je denar takoj zahteval nazaj. Zapravljivcem, igralcem, pijancem i. dr. se sploh ni pogojevalo, ali pa je tak človek obljubil, da postane pameten in reden človek in da se postavi pod nadzorstvo društvenega vodstva. Tako so se zabranili lehko-miselni, nepotrebni dolgovi.
(Dalje prih)
Politični pregled.
Notranje dežele.
Nagodbeno prašanje avstiijski in ogerski vladi dola velike skrbi. Ministri se vozijo z Dunaja v Pešto, z Pešte na Dunaj, po cele ure stikajo glave, a svet ne ve pri čem da je. Ogerski minister je bil tudi zopet pri cesarju ter mu poročal o uspehih. Govori se da so se Ogri udali za kvoto 35%, katera pa je vsekakor še prenizka.
m'"'K.
LISTEK
Slavnostni govor porodom odkritja spomenika
Andreja bar. Čehovina
dni 14. avgusta 1898.
(Govori! pr6d rojstno hišo in spomenikom junakovim : M. Vules, v priiio 4000—5000 ljudi).
Vvod.
Hvaljen bodi Jezus Kristus! — „Položil bom tvoje sovražnike v podnožje tvojih nog“. (Mat. XXII. 44.) Pozdravljam Vas prisrčno verna — krščanska visoka gospoda, in Vas, dragi mi krščanski rojaki, pozdravljam Vas vse, ki ste prihiteli od blizo in daleč v tako ogromnem številu, pozdravljam Vas v imenu Gospoda vojnih trum. Izredno lepo in pomenljivo dvojno slavnost obhajamo danes v tej naši prijazni slovenski dolini braniški; prva je slovesno odkritje spomenika slavnemu junaku Andreju bar. Čehovinu, katero je ravno kar izvršil vi-sokorodni g. zastopnik c. kr. vlade. Druga s tim odkritjem združena slavnost je naznačena v napisu na spomeniku: V spomin 50 letnice vladanja njih veličanstva cesarja Frančiška Jožefa I., o čemur mi je danes dana častna naloga, Vam, visoka gospoda iu predragi rojaki v proslavo tega dneva nekoliko besed spregovoriti v imenu in v čast Gospoda vojnih trum. Prepričan sem, da me bodete radi poslušali, saj Vam bom govoril kot tukajšni rojak tega slavnega junaka, ki sem imel to čast, da sem ga kot 12-13 letni deček parkrat videl, ko je prišel na kratek odpust. Prosim pa slavno iu verno občinstvo, da bode milo sodilo moje kratke besede ter prizaneslo moji slabosti.
I.
Važen in vzvišen je poklic, ki je odločen vojaškemu stanu. ‘Vojaški stan
Cesar je izrazil željo, da se na vsak način še jedenkrat poskusi, ako je mogoče parlamentarnim in ustavnim potom rešiti zadevo o obnovitvi nagodbe.
V	ta namen da bo sklican državni zbor na 19. septembra.
. Češki katoliški shod je bil sijajen pojav katoliške zavesti med Čehi. Ob ogromnej udeležbi so razboriti govorniki obravnavali najvažnejša prašanja. Bog daj obilo uspeha.
Kat. ljudska stranka hoče vstra-jati v desnici. To posnemamo iz vrste člankov v „Linzer Volksblatt**. Vstrajati hoče z desnico na podlagi načel izraženih v skupni adresi, ker si ne želi absolutizma. Nas veseli ta izjava. Da bi le stranka ostala trdna.
Jezikovne naredbe so še vedno strašilo, s katerim nemški nacijonalci begajo ubogo nemško ljudstvo. Ko bi Nemci ne imeli nujnejših potreb, naj bi si le dovoljevali ta „špas“.
Vnanje države.
Ruski car je po svojem ministru za vnanje zadeve razposlal oklic proti oboroženemu miru. Ruski minister je na povelje carjevo poslal vsem vladam poziv za sklicanje konferenc, na katerem bi razpravljali o škodah, ki jo trpe narodi vsled oboroževanja. Ta oklic je napravil povsodi globok vtis, in se ga mora veseliti vez civilizovani svet.
Nemški katoliški shod je zboroval letos v Krefeldu. Shoda se je udeležilo do 7000 oseb, mej njimi največ delavcev. Na dnevnem redu so bila mnoga pereča socijalna prašanja.
Poljaki v Prusiji so prava raja. Zadnje dni je pruska vlada zopet odredila, da morejo dobiti samo oni Poljaki dovoljenje za lekarnarski obrt, ki se obvežejo, da bodo imeli na svojih lekarnah le nemške napise. Vsa notranja ureditev lekarne mora biti izključno nemška.
Mirovna pogajanja med Španijo iu Ameriko bodo težavna. Severna Amerika zahteva, da Španci odstopijo filipinski otok Luzon, da imajo Američani na ostalih otokih s Španci jednake pravice in da se cerkev loči od države. Najtežjo pa bode prašanje glede kubanskega dolga. Španci se bodo vpirali a slednjič morali odjenjati.
Nemški cesar je k posvečenju nove protestantske cerkve v Jeruzalemu povabil zastopnike protestantov iz drugih držav. Tudi avstrijski protestantje pošljejo svojega zastopnika. Nemški cesar pride z velikim spremstvom v Jeruzalem kot mednarodni poglavar protestantizma. Toda tudi to sredstvo ne oživi omrtvelega protestantovstva.
ima namreč namen, da nam donaša pomoč v sili, brambo v dnevih nevarnosti. On se zbira okoli prestola svojega vladarja, da brani napadano pravo njegovo. On se zbira ob stopnicah altarja, da brani svetišče Gospodovo, t. j. da brani, kakor se glasi krščansko geslo: „vero, dom cesarja ;a on hiti na meje domovine, da jih brani |na zunaj proti sovražniku ; on obrača svoje pazljivo oko na znotraj, da potlači sovražne, vporne življe, Velike so torej dobrote, ki {nam jih daje vojaški stan, velike so dobrote, ki nam jih do-našajo hrabri vojščaki ob času nevarnosti. Vendar pa sliši vse to njih dejanje le temu svetu in vse posvetno prejde in vsa posvetna čast je minljiva iu kaj pomaga najlirabrejšemu vojščaku, ako bi si ves svet pridobil, na svoji duši bi pa škodo trpel ? Pravo vrednost, ceno ima le človeška po božji podobi vstvarjena iu s Kristusovo rešnjo krvjo odkupljena neumrjoča duša 1 —
To blago versko prepričanje je imel tudi naš verni slovenski junak in rojak, slavni Andrej, kteremu je Bog že zdavno, kakor trdno upamo, za njegove zasluge „za dom in cesarja11 podelil tudi v nebesih še lepšo neminljivo krono in je torej tudi gotovo njegovo nebeško veselje pomnoženo s terift, da gleda danes z veseljem dolj na nas in na ta njemu odločeni kraj in krasen spomenik, kateri se mu je v vedni spomin na njegovo iz-venredno junaštvo postavil tukaj, pred-njegovo rojstno hišo. Za to redko pa veselo slavnost se imamo poleg. Boga, ki nam je dal doživeti ta veseli dan, da se v njem, v Gospodu radujemo in veselimo, zahvaliti še posebno tisti lepi napravi v našem austrijskem slovenskem (ali ilirskem) skupaj.
Primorju, ki se jej pravi: II. društvo vojaških doslužencev — veteranov za Gorico in Gradiško. Mi vidimo namreč to slavno društvo, kako ono očitno kaže
Dopisi,
Iz Ročinja. Leta 1772 ustanovil je preč. g. Matevžič, takratni vikai ij v Ročinju, prelepo bratovščino „Sedem žalosti Matere Božje1*, ki se je prav lepo razcvitala. Imela je nad 3000 udov. Pozneje je jela nekoliko hirati, a oživela je zopet leta 1864, ko je past.iroval v Ročinju preč. g. Andrej Pahor (1850 — 1877) nepozabnega spomina. Po zadnjem misijonu v Ročinju pa se je ta bratovščina posebno lepo razvila. Vstopilo je v bratovščino nad 600 novih udov. Preč. misijonar g Urban Nežmah spisal je lepo knjižico „Škapulir Marijinih sedem ža-losti“. Ta knjižica se vroči vsakemu novemu udu, v katerej so dolžnosti in du-duhovni dobički naznanjeni. Omenjeni preč. g. misijonar opozoril nas je, da so tej bratovščini podeljeni za III. nedeljo meseca septembra (nedelja 7 žalost M. Božje) enaki odpustki kakor za porci-junkulo. Tega odpustka se udeležijo če so udje ali niso udje bratovščine Marijinih 7 žalosti: 1) ako sv. zakramente vredno prejmejo (spoved velja že v petek iu soboto pred praznikom ; sv. obhajilo pa v saboto in nedeljo); 2) če Ro-činjsko cerkev v saboto in nedeljo (tolikokrat - kolikorkrat) obiščejo in ondi v papežev namen opravijo molitve. Da bi se domačinom pa tudi zunanjim čestil-cem Matere Božje vstreglo, bode že v petek popoldne in v soboto celi dan pomagalo več spovednikov domačima duhovnoma. Tudi bosta v soboto 2 govora; eden ob 10 uri predpoldne, drugi pa ob 3 uri popoldne.
Vabljeno je toraj verno slovensko ljudstvo k lepi tej pobožnosti. Saj se" naše ljudstvo enakih pobožnosti za dne
1.	in 2. avgusta v Gorici tako rado in v tako obilnem številu udeležuje. Bog daj pa svoj blagoslov 1
Iz Vedrijana. V Vedrijanu se je v nedeljo 21. pr. m. ob 1% uri popoldne vnel skedenj J. Zorzut-a št. 17 in je popolnoma pogorel z vsem blagom, kar ga je bilo na Skednju in pod skednjem. V nevarnosti je bilo tudi stanovanje, ki je začelo že goreti, dva druga skednja polna sena, šolsko poslopje in vikarišče. Da se ogenj ni dalje razširil, zahvaliti je za Bogom nekatere može in mladeniče, ki So celi dve uri ob pekočem solncu in dušljivem dimu in soparu neumorno delali, da so ogenj omejili, kakor tudi ženske, ki so vodo kaj pridno donašale, da so vse vodnjake izpraznile. Zraven skednja v sobi so spali trije otročiči. V preveliki zmedenosti je mati skoraj pozabila na nje. Ko se otrok spomni, saoči v sobo, a ne vidi ničesar, ker soba je bila polna gostega, dušljivega dima. Le po umu plane k postelji, zgrabi vse tri ob enem
pri vsaki cerkveni slovesnosti svojo edino zveličaluo katoliško vero, med tem ko se mnoga druga društva (zlasti neslovenska) sramujejo božje ime ali tudi ono naše ljube Avstrjje le imenovati. In tako je tisto slavno til v velikem številu pričujoče društvo*) s svojim vrlo delavnim predsednikom priredilo danes s sv. mašo na prostem in s cerkenim blagoslovilom pomembno veselo slavnost na čast našemu v tej hiši rojenemu junaku, to je slavnost, kakoršna se ne bode obhajala letos nikjer v celi Avstriji v proslavo cesarjeve petdesetletnice.
Temu sl. društvu veteranskemu se imamo zahvaliti, da je pod svojim neumorno delavnim in spretnim predsednikom, gosp. c. kr. stotnikom dež. brambe blag. g. Antonom Iakobom. ki tako modro in uspešno vodi to s pravim - domoljubnim avstrijskim duhom prešinjeno društvo veteransko že 9 let, po njegovem lastnem nagibu v predsedniški seji 20, dec. 1895, otelo našega rojaka — junaka, pozabljivosti sedajnemu rodu in prihodnjim rodovom.
Ne bom opisoval pa vam obširno njegovega življenja in junaških činov tega v znamenitih letih 1848-49 proslavljenega junaka, kajti menim, da ste to že čitali v letošnjem koledarju družbe sv. Mohorja, v raznih časnikih in boste tisto lehko še čitali v mali ravno te dni po društvu sv. Cirila in Metoda izdani knjižici. Uglobi-mo se le nekoliko nazaj v duhu v ono leto krvavih vstaj in vojsk, t. j. v 1848-
49	1. — Februarska vstaja 1848 v Parizu in na Francoskem ie vnela tudi v drugih deželah krvave vstaje in vojske, zlasti v lombardo-beneškem kraljestvu in na Ogerskem.
Francoske ali protozidarske skrivne družbe, ki se boje svitlobe, kot znana ži-valica, ki rije pod zemljo, so delovale že
•) Bilo jih nad 400, z dvema godbama
manhinjsko in pervašlco.-	Pia.
in jih nese ven. Gotovo njih angelji varuhi so jih morali varovati, da se niso udušili v tolikem dimu. Kako je ogenj nastal se ne ve.
Nerazumljivo je, da ljudje niso poprej ognja zapazili. Goreti je moralo že dolgo poprej, kajti takrat, ko so zapazili, je bil že ves skedenj v oguju in vsa vas v smrdljivem dimu, ki se je le po tleh valil. In vendar je bilo veliko ljudi tam blizu po seucah, ki so čakali popoldanske službe božje.
Vse graje vredno pa je, da se možje, potem ko je bil ogenj omejen, -niso več zanj brigali. Le na silno prigovarjanje č. g. vikarja so postavili nekatere može na stražo čez noč. To je bilo tudi potrebno, ker štirikrat je po noči ogenj bruhnil izpod razvalin, in veter, ki je že takoj zvečer začel pihati, je raznašal iskre na vse strani. Stražniki pa so vsa-kikrat ogenj takoj udušili: Pod razvalinami je gorelo in tlelo še v sredo jutro, pa nihče se ni zmenil za to. Še-le v sredo jutro je g. načelnik c. kr. orožniške postaje v Kojskem. opozorjen po č. g. vikarju, prišel, ter ljudi primoral, da so vse prekopali in ogenj vdušili. Tako smo se še-le v sredo večer brez skrbi podali k počitku. Gospodar je bil zavarovan pri banki „Slaviji“.
Iz hribov. Fratelli Marega, Gradišča Isonzo čitamo že večkrat ta oglas v Soči, Kakor se vidi, poslužuje se ta Furlan rad slovenskih oglasov, a še rajši hodi v naše gore med Slovence svoje žganje prodajat. Akoravno ne zna spregovoriti slovenski niti besedice, vendar se baha, da dela v hribih dobre „afare“ koi sklafs. Pa kaj bi ne saj ima tropinec po 40, 50, 60 kr. in še po višjih cenah, kakor mn doda alkohola in kakor more prodati. Če bi videli tega možiceljna, bi se kar čudili, kako ponosno se predstavlja s svojo blaženo furlanščino našim narodnim trgovcem v Bovcu, Kobaridu in Tornimi. Razume se, da nekateri trgovci radi etikete govorijo kaj radi ž njim v oni kosmati furlanščini, da bi ja ta gospod furlan ne prišel v kako zadrego na slovenski zemlji.
Narodna zavednost, doslednost kje si ? Pa nikar ne mislite, da so vsi trgovci taki, ne : Imamo tudi v naših gorah narodne trgovce, — čast onim! Ali čaB bi
bil, da bi se ljulka ločila od pšenice. —: Vse drugače pa delajo Lahi z našimi. Znano vam je. da je poslal g. Poberaj na pomlad svojega zastopnika v Furlanijo, ali Lahi mu niso pustili niti tega, da bi jim pokazal uzorce. Naš rojak je moral pobrati šila in kopita ter oditi v Gorico jest slovenski kruh. Rojaki, ako žganje potrebujete, zakaj ga ne kupujete od naših Bricev, Vipavcev ali pa
dolgo let poprej na to, da bi starodavni častitljivi prestol slavnih katoliških Habsburžanov pfekucnile. Zaporedoma ste sledile tedaj 1. 1848 dve svet pretresujoči vesti : Ludovik Filip, kralj francoski, je v februarju (1848) zgubil prestolj tet- pobegnil na Angležko in na Dunaju je bila 13. marca (1848) razglašena ustava ^konstitucija*' 1) Oboje je naznanil tudi slavni maršal Jožef grof Radetzky svoji sicer mali, d krasni in hrabri armadi v Milanu, v svojem dnevnem povelju, v katerem jej je priporočal največjo previdnost. Že prej je bilo videti neko čudno gibanje med Milančani, njih ogorčenost proti avstrijski vladi je rastla od dneva do dneva, dokler ni buknila z 18. marcom silovita krvava ustaja, ki je trajala do 23. istega, katero bi bil Radetzky tudi udušil, ali ker so Piemonteži isti čas na-povedaU vojsko, ter je korakalo tudi 10.000 Švicarjev vpornim Lombardom na pomoč, se je moral pred premočjo umakniti v znano četverokotno trdnjavsko o-zemlje. (Mantova, Verona, Peschiera in Legnago.) Dozdevalo se je, kakor da so se vsi hudi duhovi zarotili, da bi Avstrijo kar ščinoma uničili. Ali neko že staro geslo se glasi: „Austria erit in vrbe ul-tima1* : (Austriae est imperare orbi uui-verso), t. j. Avstrija ne bo nikdar poginila. In res razvidili smo tedaj že delno vresničenje tega gesla, kajti med tem, ko so znotrajni in zunanji sovražniki hoteli Avstrijo kar izbrisati iz evropskega zemljevida, t. j. jo uničiti in se je moral cesar Ferdinand »Dobrotljivi** umakniti iz Dunaja v svojo zvesto Tirolsko, je korakala v primeri s sovražnikovo majhna d krasna Radetzkova armada od zmage do zmage in zares „v Radetzkovem taboru je bila tedaj Avstrija 1“ D& v njegovi tedaj pobožni, verni armadi, ki ni bila še okužena ‘od prekucijskih in svobodomiselnih idej, je našla Avstrija z božjo pomočjo svojo rešitev.	(Dalje	prih.)
od slovenskih tvrdk, koji Vas gotovo postrežejo solidno in dobro.
Jaz pa sem preverjen, da bi vseeno ustrajalo siovensko časopisje v Gorici brez enakih oglasov kakor tudi slovenske žganjarije brez furlanske vode.
Hribovski opacovolec.
Tomaj 29 avg. 1898. Šolske sestre so se v Tomaju naselile v svoji lastni hiši in lastni šoli. — 25. avgusta je častita »mati prednica Mariborskih sester Stanislava Voli pripeljala tri sestre, namreč-.s. Gabrijelo Plohl, koja je prednica tukajšni naselbini, in bo podučevala deklice v ročnih delili — s. Beatriko Tr-šavec, koja prevzame I razred La in II oddelka. — in Konstanco Vidmajer, koja bo gospodinstvo vodila. Letos toraj odprejo samo prvi razred.
Bile so častno sprejete: Fantje so napravili slavolok, in okinčali hiše s zastavami, ter streljali, da se je Kras tresel.
Male in odraščene deklice so jim šle naproti do slavoloka. — Prečastiti gospod dekan M. Sila, načelnik Anton Sonc, gospod župan Anton Černe z vsemi svetovalci so jih čakali pri slavoloku, ter po srčnem pozdravil spremili v župno ■cerkev v sprevodu, kjer je bil blagoslov z Najsvetejšim.
No sedaj se je pa tukaj vse poravnalo. H. Bogu, ki je utemeljitelja krepčal, da ni opešal v svojem pretežavnem podjetju.
Frere Orban.
H <1 ¥ I <2 S.
Gorica.
Stolnim kanonikom je imenovan preč. g. Frančišek Sedej, dosedaj avorni kapelan in vodja v višjem bogoslovnem učilišču sv. Avguština na Dunaju. Čestitamo !
Visok gost. Pri našem knezu in nadškofu je že nekaj dni nadškof za-derski Rajčevid.
Kanonična vizitacija in birmo-VHiije bode v kanalski dekaniji: 7. sept. popoldne v Plaveh (brez birme), 8. sept. v Kanalu, popoldne v Desklah, 9. sept. v Gorenjempolju, 10. sept. v Zapotoku,
11.	sept. pri Marijinem-Celju, 12. sept. na, Srednjem, 13. sept. v Ročinju, popoldne v Avčah, 14. sept. v Levpi, 15. sept. v Kalu, 16. sept. na Banjšicah in 17. sept. v Lokovcu. Pri Harijiuem Celju toote isti dan navadni veliki shod.
Petje v go riških cerkvah. K temu poglavju nekaj iz Placute. Minilo je leto odkar je bil nastavljen novi organist — signor Seghizzi. Naš list je poročal s kakim hrupom so ga vpeljali, da, na ramenih nesli, v cerkev sv. Vida. Vsak je pričakoval, da bo to mož, kateri proslavi sebe in farno cerkev in svoj zbor pred -celim svetom. Kako smo se varali. Kdor gre k maši v cerkev sv. Vida, posebno ko slovensko pojejo, težko pojde v drugič. Izbral pa si je slavni organist cel — kvartet, od katerega poljubno pridejo posamezni glaspvi. Petje je petje — ulice. Izgovarjanje naših slov. pesem je skrunenje, smešenje našega jezika, katerega le toliko znajo, da zabavljajo Slovencem. Pri tem petju — pardon vpitju
—	mine človeka vsa pobožnost. Bridka resnica. 18. avg. dan cesarjevega rojstva bila je sv. maša z orgijami. Prišel je slavni zbor, kateri se je celo med mašo podvojil. Pri začetku maše namreč je bil
1	pevec (reci eden), k polovici je prilezel še drugi. Cesarske pesmi se ve niso zapeli, ker je ne znajo, ali nečejo znati. Koliko lepše je bilo, ko so pele prejšnje pevke, katere izborno pojejo sedaj pri sv. Ignaciju. In vendar je lepo petje, katero vabi ljudi in vzbuja pravo pobožnost. Tako je kjer Židje vtikajo svoj krivi nos povsod in vse vladajo. Zakaj imamo sploh cecilijansko društvo ? Za mesto ne obstoji ? Kaj mislijo cerkvena predstojništva ?	Placutar.
Prošnja. — Vodstvo svetogorskega svetišča prosi vse tiste duhovnike, ki se žele udeležiti skupnega obeda, dne 6. septembra o priliki ceciljanske slavnosti, da se prej pri vodstvu oglase.
Premeščenje. Mihael Staininger, vodja gospodarskega ravnateljstva v Sol-nogradu, je premeščen v Gorico kot vodja gozdarskega urada; ob tej priliki je dobil častni naslov: dvorni svetnik.
Katoliškim časopisom. Večkrat či-tamo v „Ecu del L.“ pa tudi slovenskih kat. listih take-le besede : Togliamo dal “Corriere“ di Gorizia di Fogliano dal *Piccolo“, „Slovenski Narod11 piše itd. Nato prepisujejo cele članke iz teh listov. Nočemo podtikati slabih namenov, če tudi strogo obsojamo počenjanje.
To je najboljša reklama za judovske in brezverske liste. Če so škofje obsodili „Corrierja“, če so škofje obsodili ^Slovenski Narod" itd., veljaj to tudi za
katoliške časopise. Vse druge je, ako jih navajamo, da iz njih ljudstvo podučujemo. Čitajoče ljudstvo sodi tako-le: kupimo rajše „Corrierja“ ali „Piccola“ da bomo izvedeli resnico iz pristnega vira. Ali ni to najboljša reklama ? Poboljšajmo se tedaj tudi v tem!
Strah. Po vsem mestu bilo je zadnje dni govorjenje o strahu na starem pokopališču. Različne vesti so raznašale in pretvarjale razgrete domišljije. Vsak si je grozniše slikal javkanje, katero se je razlegalo iz sredine pokopališča. Skrivnostni glasovi so se ponavljali. Ljudje so v gručah hodili o polnočnih urah poslušat žalostno javkanje „duha". Prišla je tudi policija pogledat kdo vznemirja duhove. Slednjič se je posrečilo „panati“ duha i vlovili so na strehi kapelice — sovo.
Novi častni znaki. — Povodom svojega jubileja je naš presvetli cesar ustanovil spominsko svetinjo za člene oborožene sile in orožništva, ki so služili v vojski ali orožništvu v dobi vladanja sedanjega cesarja, to je od 2. decembra leta 1848. do 2 decembra 1898. V posebnih pravilih so označene vse tiste osebe, ki imajo pravico do te svetinje.
Nadalje je ustanovilo Njegovo Veličanstvo jubilejsko svetinjo za vse one osebe, ki so v rečeni dobi služile v civilni državni službi kakor uradniki ali sluge. In slednjič posebno „častno svetinjo za 40 letno zvesto službovanje1*.
„Corriere“ se je spomuil dr. Mahniča, krškega škofa. Do sedaj ga je imel za „c]ericalone ad oltranza“; zdaj pa vidi, da je „11011 meno un propagandista sloveno, sempre ad oltranza" in da bi ne mislili, da ima on — „Corriere“ — besno navado, soditi škofe in duhovnike (o joj, lesica), priobči doslovno kaj piše o škofu dr. Mahniču — „N. Fr. Presse“. Kaj ne, „Corriere“ jo je zadel.
Židovske sanje. „Corriere“ je prinesel novico, da so duhovniki v stolni cerkvi predgali o sovi na starem pokopališču ter s tem učili ljudi prazne vere. Vsaki pameten človek ve, da to ne more biti res, ampak, da se je o tem le sanjalo Luzzattu ali Gentiliju ali Michl-stadterju ali Morpurgu ali pa celo nežnemu Adlersteinu! Škoda pa, da takim sanjam le preradi verujejo laški Goričani.
Tatvina Dne 17. avg. ob eni po-polnoči so vdrli neznani uzinoviči v čev-ljaruico g. Kumarja Edvarda v Kojskem. Ropot je zbudil hišne, ki so na vse drugo prej mislili nego na tatove. Gospodar slednjič stopi z lučjo, da pogleda, kaj pomeni ropot o taki uri. Prestrašen vidi da so se prikradli tatovi skozi šipe, katere so z malto zamazali, da so je zdrobili brez ropota. Odnesli so nekaj novih čevljev, usnja, podplatov, nekaj blaga za obleke. Škode so napravili okoli 20 gld. Za spomin so pustili na dvorišči prazno vrečo in 2 močni poleni. — Isti večer so odnesli, tudi v drugi hiši ponošeno obleko.
Demokrat v Mirnem. Iz Ljubljane je prišel nek demokrat v Miren, misleč da se bodo Mirenci z veseljem oprijeli njegovih naukov. Toda mož se je varal. S svojimi nauki jo je bridko skupil in uvidel, da za rudečkarje v Mirnem ni u-godnih tal.
Shod slovenskih visokošolcev. Veselili smo se dijaškega shoda, ker smo bili skoraj prepričani, da s« letos slovenski visokošolci združijo v skupno organizacijo, ter isto zgrade nazdravi podlagi. Veselili smo se tega shoda, ker smo pričakovali, kakor se nam je zagotavljajo, da letos slovenski visokošolci načeloma zavržejo dvoboj ter tako priznajo krščansko načelo in omogočijo skupno organizacijo s krščansko mislečim dijašcvom.
Toda varali smo se, bridko varali. Na tem shodu se je očitno pokazalo, da večina slovenskih akademikov je zapustila ono stališče, katero zavzema naš narod, namreč krščansko stališče. Z veliko večino so zavrgli predlog g. stud. med. Brecelja : ,,Na občedijaškem shodu zbrani visokošolci in abiturijentje zahtevajo, naj se v „Savina“ pravila pripiše dostavek, da društvo deluje na krščanski podlagi4.
Zavrgli so tudi drugi predlog, naj se slovensko dijaštvo organizuje v smislu resolucij vseslovenskega shoda.
Tako je ogromna večina slovenskih akademikov pokazala, da o krščanski podlagi noče ničesar slišati.
Jurist suklje je naravnost izjavil, da oni ne bodo odstopili od svojih načel nikdar in nikjer.
Kar velja za svobodomiselne akademike, to menimo velja tudi za krščansko mislečd dijaštvo. Zakaj, da bi bili ravno oni morali žrtvovati svoja načela zakaj se jih je grdilo radi njih načel ?
Zato je g. Hribar pač naravnost nesramno krščansko misleče dijaštvo stavil v nasprotje s presvetlim knezom in škofom. Našim akademikom je gotovo v zadoščenje, da je vladika ljubljanski očito povdaijal veselje, da se je kršč. misleče dijaštvo prav vrlo postavilo ila branik pravih narodnih koristij, zakaj le odločno krščanska načela morejo rešiti naš narod pogube. Avete capito g. Hribar!
Krščansko mislečim akademikom pa kličemo : Živeli, le vrlo naprej za pravdo sveto. Naj vas objedajo in grde, vi pa neustrašeni delujte na edino pravi krščanski podlagi !
Živela svoboda! Svobodoljubni dr. Iv. Tavčar, ki na polna usta dijakom oznanuje svobodomiselnost, izposloval je kot deželni odbornik pomočjo dr. Schafferja ukor g. dr. Gregoriču ter nalog, da mora izstopiti iz konsorcija „Slov. Lista." Za njim je prišel na vrsto č. g. kurat Koblar, ki je dobil od kranjskega drž. odbora strog ukor, ker je bil sotrudnik pri „Slov. Listu", in ukaz, da mora izstopiti iz konsorcija „Slov. Lista“ ter opustiti vsako sodelovanje pri listu. Takim tiranskim načinom svobodoljubni dr. Tavčar maši usta političnim nasprotnikom. Ali si more živa duša misliti hujše tiranstvo ? Živela Tavčar ih svoboda ! ?
Kako sodi g. župan Ivan Hribar o krščanstvu in katoličanstvu ? Pri banketu slov. visokošolcev je imel g. Ivan Hribar kaj kurijozuo napitnico. Mej drugim je dejal, da je mej nami preveč katoliČanstva in premalo' krščanstva, ter da je krščanstvo samo klic na boj. Sicer previdni g. župan je tukaj nepričakovano razkril svoje misli, in to morda bolj, kakor mu je že danes všeč.
Iz Volč. Prejeli smo dopis ali bolje dva dolga dopisa, katera- povsem resnično slikata in bičata neznosno nemarnost, katera neče sama sebi dobrega. Malenkostni oziri, osebnosti prevagujejo — lepa občina pa hira v letargiji. Nauk dopisov, katerih ne moremo priobčiti, ker bi nam uzeli pol lista, naj bo : „V slogi je moč“. Ta nauk posebno z ozirom na
2	mlekarnici v eni vasi priporoča naš list svojim Volčanom!
Nova pošta. Trgovinsko minister-stvo dovolilo je za občino Grgar nov poštni urad in za Čepovan vozno pošto. Poštni urad v Grgarju in vozna pošta čepovanska začneta poslovati z novim letom.
Razpis štipendijev. Razpisuje se štipendij 300 gld. iz „ustanove Njegove ekscelencije grofa Franceta Coronini-Cronberg, deželnega glavarja, v spomin štiridesetletnice vladarstva Njegovega Veličanstva presvitlega cesarja Franca Jožefa I.“
Pravico do tega štipendija imajo ubogi dijaki, obiskujoči kako avstrijsko visoko šolo (vseučilišče, tehniko, visoko kmetijsko šolo), ki so pristojni v kateri občini poknežene grofije goriško-gradiške, brez razločka verespoznauja in narodnosti. — Prošnje s potrebnimi spričevali naj se ' predložijo deželnemu odboru do konca septembra 1898.
Vseslovenska delavska slavnost. Blagoslovljeuje zastave „slov. krščanskosocialne zveze“ ob priliki vseslovenskega delavskega shoda izvršil bode v svoji veliki prijaznosti sam knez in škof dr. Anton Bon. Jeglič. Tudi govor v nunski cerkvi ob tej priliki prevzel bode Presvetli.
Vseslovenska delavska slavnost.
Vspored vseslovenskega shoda kršč. so-cijalnih delavcev in slavnosti blagoslov-ljenja zastave „Slovenske kršč. socijalne zveze11 se je določil tako-le: V soboto, dne 17. septembra : Ob polu 8. uri zvečer sijajna bakljada po mestu z godbo, serenada presvetlemu g. knezoškofu in blagorodni kumici gospej Pollakovi. Po serenadi priredi na vrtu Virantove restavracije „Slov. kršč.-socijalna zveza“ večer na čast došlim gostom. V nedeljo, dne 18. septembra: Ob 8. uri zjutraj zbero se društva na Turjaškem trgu pred „Kato-liškim Domom“, odkoder odkorakajo z godbo na čelu v nunsko cerkev. — Bla-goslovljenje zastave, govor, sv. maša. — Obhod po mestu. — Slavnostno zborovanje v veliki dvorani »Katoliškega Doma“.
—	Skupni obed pri „Virantu“. — Po obedu ogledovanje mesta. — Ob polu 4. uri popoludne na okrašenem Virantovem vrtu velika ljudska veselica v proslavo jubileja Njegovega Veličanstva cesarja s sodelovanjem raznih pevskih društev, godb, prologom, slavnostnim govorom, šaljivo loterijo itd. — Vstop udom slavnih društev brezplačen. Podrobni vspored sledi. — Slavna društva se prosijo, da nemudoma naznanijo svojo vde-ležbo in točno zabeležijo število vdele-žencev in čas dohoda glavnemu tajniku g. Luki Smolnikarju, stolnemu vikarju v
Ljubljani. Udeleženci, ki žele prenočišča, naj to pravočasno naznanijo. Društva, ki imajo zastave, naj naznanijo, ako se slavnosti udeleže z zastavo. Slavna pevska društva se opozarjajo, da morajo pevske točke, katere nameravajo peti, tudi naznaniti poleg udeležbe pristojnim oblast-vom. Prosijo se, da pevske točke ob jed-nem naznanijo tudi pripravljalnemu odboru. Če kako društvo pomotoma ni prejelo vabila, [trosimo je oproščenja in blagohotnega obveščenja. Na naši slavnosti je vsakdo dobrodošel, kdor slovensko čuti in pošteno misli. Slavnost naša bodi slavnost slovenskih mas. Za posameznike veljajo objave v časopisih. Na svidenje 17. in 18. septembra v Ljubljani. Slavnostni odbor.
»Kmetijska Čitalnica* v Podmelcu priredi v proslavo 50letnice Nj. veličanstva, cesarja Frana Josipa I., v nedeljo 4. septembra zvečer ob 7. uri, veselico z lepim vsporedom. Udarjal bode vrli domači tamburiški zbor.
Službeni razpis. Na slovenskem oddelku deželne kmetijske šole v Gorici je začasno oddati službo pristava z letno plačo 800 gld. in 200 gld. stanovnine.
Če bo po preteku ednega leta deželni odbor s službovanjem zadovoljen, ukrene stalno podelitev službe in od tistega časa naprej bodo pristojali 10 od-j stotni plačni poviški do dopolnjenega 20 leta službe in se bodo vštevala leta za j penzijo po določilih, kakoršna veljajo za deželne uradnike.
Prosilcem je predložiti dotične vloge do konca septembra t. 1. z dokazi učiteljske sposobnosti za kmetijske šole, popolnega znanja slovenščine in avstrijskega državljanstva. Ako prosilec še ni vsposobljen za učiteljstvo mora se obvezati, da prestane dotični državni izpit tekom poskusnega leta.
Izlet na posestva v Monasteru pri Ogleju na ogled nasadeb ameriških trt in vinogradov, nasajenih z ameriškimi cepljenimi trtami.
C. kr. kmetijsko društvo v Gorici obvešča svoje člane, pa tudi druge posestnike, kmetovalce in kmete, da priredi dne 4. septembra t. 1. vsled povabila gospoda barona Evgenija Ritterja pl. Za-liony izlet na njegova posestva v Ron-kali pri Tercu, v Belinji pri Ogleju in v Monasteru.
Vlak se odpelje ob 7. uri 10 m. zjutraj z go riške postaje do Tržiča in od tam do Cervignana, kamor dospe ob 8*/„ predp. Od tod se popeljejo izletniki na vozovih, ogledat si nasadbe in vinograde v Ronkah pri Tercu, kjer bodo tudi videli, kako se s posebnim plugom razo-rava zemlja za napravo novih vinogradov. Iz Ronkov krene družba v Mona-stero ; tam dospe okoli 10. ure predp, in se okrepča pri zajuterku, ki ga ponudi gosp. baron E. Ritter, potem se pa odpelje v Belinjo pri Ogleju, kjer si ogleda obširne nasadbe ameriških trt in trtnice z bilfami in cepljenke na ameriških podlagah.
Iz Belinja se lahko povrne vsakdo v Červignan ter se posluži za povrat v Gorico vlaka, ki odhaja ob 2.15 pop. ali onega ob 4.55 pop. ali pa nedeljskega ob 9.20 zvečer.
Kdor bo pa želel ogledati si kleti, mlekarnico in vinograde v Monasteruf stori to lahko isto popoludue, a ustavi se pri kosilu v Ogleju in se vrne v Gorico od postaje v Vlila Vicentini.
C kr. kmetijsko društvo je prosilo južno in furlansko železnico, da dovoliti olajšano voznino za vožnjo tja in nazaj.
Ako bi bito dne 4 septembra zel6 nevgodno vreme, odloži se izlet in se priredi naslednji praznik dne 8. septembra t. 1.
C. kr. kmetijsko društvo vabi vse tiste, ki se zanimajo za trtorejski napredek, naj se mnogobrojuo udeleže poučnega izleta. Tisti pa, kateri bi se hoteli udeležiti izleta z lastnimi 'vozovi, naj ved6, da je prihod v Ronkah pri Tercu določen okoli 8.45 predpoludne. Slednjič bodi še omenjeno, da se slovenskim izletnikom razloži in pojasni vse v njih materinščini.
Priporočamo prav posebno vinorej-skim društvom, naj ne zamude te izredno ugodne prilike, ampak naj pošljejo vsako po nekoliko svojih razumnih in za trtorejski napredek unetih članov, ogledati si prezanimive Ritterjeve nasadbe, katere s» zares uzorne in vredne, da jih posnemamo zlasti zdaj, ko nam od vseh stranij silijo najstrastnejši sovražniki v naše vinograde.
Nov poštni urad so odprli v Št. Petru ob Soči.
Za Alojzijevišče XII. izkaz 1898. Preč. gg. M. Ivančič 10 gl., Jos. Godnič 10 gl., vesela družba pri Marijinem Celju 5 gl. (toliko tudi za šolski dom), „Ofer“ v Štjaku po preč. g. F. Ceket-u 6 gl.
50	kr. Darilo hranilnice v Cerknem po
fetusi^
Izdeluje po najnovejšem načinu ali sistemu stiskalne stroje za grozdje in sadje. Vijaki so iz najboljšega jekla, podnožje ali stojali z vlitega železa. Jamči naj boljo in točuo postrežbo. Lastni izdelki.
Cene in velikosti stiskalnic po velikostih koša. Koš za litrov 200 razdeljen na 2 dela 95 gl., koš za litrov 320 razdeljen na dva dela 118 gl., koš za litrov 350 razdeljen na 2 dela 126 gl., koš za litrov 600 razdeljen na 2 dela 160 glv kol za Tit Jo v 800 razdeljen na 4 dele 190 goldinarjev.
Slovenska tvrdka ustanovljena 1. 1876
*«r- Via. Valdirivo št. 1»
ima veliko al g-o in prodaja le na debelo
kav«, riž, južno sadjr, olje vseh vrst za jiuliio, /,;» stroj«*, ribjo mast za strojarje itd.
Glavna zaloga kave sv. (girila in ^etoda za Primorsko, Trst, Istro in Dalmacijo.
Priporočata po najnižili cenah svojo bogato zalogo najboljšega štajerskega železa in pioščevine raznega obrtnijskega, poljedelskega, vinograd-skega in pohišnega orodja. Prevzemata naročila za vse stavbe in podjetja. Glavna zaloga za Gorico in okolico izdelkov c. kr. priv. tovarne; pri-poznano / najboljih kotlov od g. Nussbaum-a v Ajdovščini po tovarniških cenah.
Edina zaloga najboljega koroškega acalon in terescian jekla. Zaloga Portland in roman cementa. — česar ni v zalogi priskrbi se nemudoma.
Kupujeta staro železo in kovine po ijajvišji ceni!
Vsako naročilo izvrši se nemudoma in yestno!
preč. g. dek. Murovcu 10 gl., Volilo preč. g. f Fr. Sitarja, župnika 20 gl. Pri novi sv. maši č. g. Ant. Grbca v Šmarjah nabrali in zamorec požrl J1 gl. 52 kr., pri novi maši č. g. Henrika Černigoja nabrali gospici Anica Černigoj in Olga Mrevlje in zamorec požrl 17 gl. 28 kr, Delež Št. Peterške tombole po veleč. g. dr. A. Gregorčiču drž. jioslancu 100 gl., č. g. Frančišek Kodrič na Trnovem 2 gl. 10 kr. — Vsem dobrotnikom prisrčna hvala! 6. g. novomašnikom: Ad multos annos!
Trat-Istra.
Umrl je v Voloskem g. Andrej Stanger, possestnik in lastnik ladij, ter oče poslancu dr. Štangerju. — Na Proseku je umrl tamošnji učitelj g. Ivan Štrukelj. V. m, i. p.!
Tržaški Slovenci imajo hud boj z uradniki na poštah, ki nočejo ali pa tudi res ne znajo slovenskega jezika. Dnevoma, tržaška „Edinost“ poroča o skrajno žaljivem nastopanju poštnih uradnikov v Trstu. — Čas skrajni je že, da višja oblast tem gospodom stopi malo na prste.
Pomenljiva brzojavka. Značilna za tržaške razmere je brzojavka, katero je	bivši	finančni ravnatelj	dr.	Schuster
odposlal svojemu nasledniku pl. Zimmermannu. Brzojavka se glasi: „Čestitam Vam srčno ob imenovanju. Vaša osebnost je popolno zagotovilo nepristranske u-prave, kakor* tudi boja proti vsaki korupciji in protelcciji, katero poskušajo tudi mogočneži.“ Oj kak žalostno je to !
Tržaški patrijotje.	Na	godovni
dan našega presvetlega cesarja se je odpeljala lepa družba tržaških občinskih svetovalcev dopoludne — v Italijo. Seveda je bil to le goli slučaj! ?
Vedno Zola. V Trstu so ustanovili društvo z imenom zloglasnega, umazanega pisatelja francozkega Emilij a Zola. Kakšni pač morejo biti nameni društva, ki	si je	nadelo tako ime.
V	Rojanu so ustanovili kmetijsko
podružnico. Pravila so že potrjena. Za ta kraj je posebno potrebno, da se slovenski kmetje osamosvoje.
Nenaravna grba. Neki stražar v novi luki je videl moža, ki je imel nekam neobičajno grbo. Prijemši ga za isto, čutil je čudne oblike, popolnoma podobne steklenici, in res, mož je imel skrite 4 steklenice likerja, katere je vzel na parniku „Samos“, hot6 jih nesti žganjarju Calafattiju, ne da bi plačal užitninski davek za iste.
Pevsko društvo „Hajdrih‘ na Proseku vabi na veliko slavnost desetletnice in blagoslovljenja zastave, kateri kumuje preblagorodna gospa Felicita Gorkip, soproga deželnega poslanca, ki bode v nedeljo dne 4. septembra 1898. s sodelovanjem sledečih pevskih društev: „Ljubljana“ iz Ljubljane, „Danicatt iz Kontovelja, „Adrija“ iz Barkovelj, »Zarja" iz Rojana, „Slovansko pevsko društvo" in „Kolo“ iz Trsta, „Nabreziua-1 iz Nabrežine, ,;Zvon“ iz Opčin, „Pevsko in bralno društvo" iz Lonjt-r-ja, „Skala“ iz sv. Kiiža ter pevska zbora iz Bazovice in Padriča. — Pii slavnosti svirala bode veteranska-sokolska' godba iz Prva-fcine. Pri banketu stane kuvert 1 gld. — Vstopnina h koncertu 30 kr. za osebo, sedež 10 kr. — Za vsako točko plesa bode plačati 10 kr. — Prijave za briket se sprejmejo le do dne 2. septembra.
— Društva, ki se vdeleže slavnosti naj blagovolijo naznaniti število členov odboru „Hajdriha“ vsaj do 1. septembra, da jim prihranimo prostore pri slavnosti.
— Razpored veselice je prav zanimiv.
Čisti dohodek je namenje.i z je^lno polovico v prid društvu „Hajdrih“ a z drugo v podporo družinam okoličanov zaprtih radi volilnih izgredov. Glede na blag namen priporoča se blagudarimst, slavnega občinstva.
Od sv. Antona pri Kopm. Prejeli smo daljši dopis o žalostnih razmerah v tamošnji občini. Radi pomanjkanja prostora moramo ga opustiti. Nasproto vunje, katerega je kriva skoiaj vedno le neizprosna trmoglavost je tudi tu veliko škodilo. Podivjaiijede med mladino raste, tako da še, ko gre od službe božje, da še celo pri pogrebih je človek v nevarnosti. Ali ni treznih mož, kateri bi spoznali, da bodo še njih otroci radi tega nosili žalostne posledice ! ?
Poziv ! na predbrojku, odnosno pivt-platu na „Dušobrišniku za godinu 1899.
— Cijena 8 kruna (4 for.). — Buduče godine uz propovijedi na nedelje i blag-dane, te načrte istih, biti če priložene korizmene i svibanjske, a posebni prilog: tumaienje lcatehisma u oblilcu duh. govora i to: I. knjiga u 70 kračih razlaganja, dok II. knjiga opširnih. Obje če iznositi oko 35 tiskanih araka. — Pretplatnici „Dušobrižnika“ dobiti če ovaj prilog gra-tis, dok drugi za cijenu godišnje skoro
prelplate. — Dakle je vrijedno biti pret-platnikom ovoga lista, j er: 1.) dobiva gradju propovijedi; 2.) besplatno toli potreban prilog i; 3.) postaje (indireete) prinosioc za obnovu najslavnijega (600 god.) u Hrvatskoj svetišta Bogorodičina; — gak,stoga budi ovo toplo preporučeno dušobrižnom svečenstvu i vjeroučiteljima i dr. — Da se za vrijeme naklada udesi, pozivamo nove predbojnike, da se čim prije dopisnicom oglase!
Nadalje preporučatno : „RužiČnjaklt sv. Franje Serafskoga, ilustrovani list za katol. puk. — Cijena samo jedna kruna za cijelu godinu.
Izlaze oba lista svaki 15 dan mjeseca.
Uredništvo : z. p. Sušak-Trsat (Hrvatska).
Izjavljamo, da ne vč. g. kurat ne kapelan ročinjski nista pisala dopisa „Iz Ročinja" v 22 številki našega lista.
Listuica urod : G. Andr. Gerbio v Ročinju : Popravka ne moremo priobčiti, ker ni stvaren in ničesar ne popravlja.
Glasba.
Dvanajst mašnih pesmi za mešan zbor. Zložil Ign. Hladnik (kapiteljski kapelnik v Novemmestu) Op. 35. V Ljubljani. Založil skladatelj. Tiskarna I. Blaz-nikovih naslednikov. Cena partiture in 4 glasov 1 gl.
Pesmi v tem zvezku so melodijozne in se bodo prikupile pevcem in organistom. Modulacije v njih niso omahljive in izpeljava glasov ne bode prizadevala pevcem težkoč* Omeniti pa mi je pošto panja v harmonizaciji: a. Zadržek ne sme dalje trajati kakor priprava, t. j. disonanca h konsonanci. Čudno se slisi v 1. št. v 2. taktu polovna glaska (de-vetica h), kateri je priprava le osminka h. To je hiba, na katero se pri nas kar nič ne ozira; da-si je zadeva v vsakem harmonijoslovji pojasnjena. „Der Voihalt kann langer als die Auflosung, aber niclit kiirzer sein“. Glej Harmonielehre von H. Starčke, b. Namesto vpeljave *U akorda z dvemi disonanci bolje je postaviti triglas. c. Enakobežni skoki iz oktave v kvinto in nazaj se slišijo prazno, ako te ne prezentujejo toniko in dominanto in obratno, d. Ravnobežne kvinte so itak prepovedane ; med zunanjimi glasovi kakoršne so v 6. št. v 13. taktu pa so celo trde. e. Disonance naj bodo vse lej pravilno pripravljene in razvezane, f. Izpuščati važne intervale v septakor-dih je le tam dovoljeno, ako pri razvezi drugi glasovi nedostatek izravnajo. Delo 35 rad priporočam.
Ecce sacerdos magnus za mešan zbor s spremljavo orgel ali orkestra, zložil Ign. Hladnik. Op. 37. Založil skladatelj. Tisk Blaznikov v Ljubljani. Cena 30 kr.
To ie zares veličastna in lepa skladba, katero diči prednost, da je povsem mojsterski izdelana. Glasovi iu spremljava vse se vjema v lepi skupnosti in skladatelju je čestitati na tej lepi skladbi, katera sicer ni lahka a zato tudi ni plitva in vsakdanja. Trud, ki ga bodo imeli pevci z učenjem le častitljive skladbe, se bo hvaležno poplačal. Priporočam skladbo iskreno.
Glasi radosti. 1. Iubilejska kantata, 2. Moja Avstrija. Povodom petdesetletnega vladanja Nj. Veličanstva Fran Josipa I. Za moški zbor in (sopran iu alt a d libitum). Uglasbil Janez Laharnar, (org. na št. Viškigori (Pošta Slap nad Ilirijo Primorsko). V Ljubljani 1898 Založil skladatelj. Tisk 1. Blatnikovih naslednikov. Cena 23 kr.
Skladatelj je v glasbi nenavadno izobražen in kar je še več, je to. da mu je bilo dano že v zibeli vezilo spretnosti v skladanju. Zatorej rad in veselo priporočam vsako skladbo, ki pride izpod
j Štev. 631__	3	—	3
op.
spretnega njegovega peresa. Kantata je krepka, lahka in tako spretno pogojena skladba, da bo šla pevcem iz srca, poslušalcem pa v meso in kri. Ker teče naravno in veličastno, poleg tega pa je v naroduem duhu zložena, zato bo postala popularna. Tudi druga pesem je tako dobro zložena, dasi je težko želeti be» sedilu primerneje glasbe. Sezite torej po cenem in čedno tiskanem zvezčeku !
D. Fajgelj.
VNARSKO IN SADJARSKO DRUŠTVO ZA BRDA
Odlikovali fotografski atelier
prodaja naravne in pristne briške pridelke
po zmernih cenah.
v Gorici
na Travniku št. 11, poddružnica v Trstu na Akvedotu štev. 25
priporoča se svojim rojakom v mestu in na deželi.
Podpisana priporočata slavnemu občinstvu v Gorici in na deželi, svojo novo urejeno
proflaiaInico jestvin.
V zalogi imata tudi raznovrstne ! pijače, n. pr.: Francoski Cognac, pristni
pnsuim HM v® : kpto	1 SftS.
rizlinga, modre frankinje	j %*£
Z odličnim spoštovanjem
a®®®««® ms®	_
Sedež društva je v Gorici, ulica v hiši, kjer je „Trgovsko obrtuo-zadruga“.‘ liarzellini št. 20.
in druge.
iiiiiiimiiiiiiiimiiiimimiiiiiimiiiiimmiimimiimimiimmiiiiiiiiiiii
PL
(grva slovenska trgovina z železjem
KONJED C Sc ZAJEC
p i* t* j	D	arbo
GORICA — pred nadškofijo št. 9. •— GORICA
Naznanja se, da
JAVNA DRAŽBA
zastavil II. četrtleta t. j. mesecev
aprila, maja, in junija 1897
začne v
ponedeljek, dne 5. septembra 1898.
in se bo nadaljevala naslednje četrtke in ponedeljke.
Od ravnateljstva zastavnice' in ž njo združene hranilnice.
F Gorici, dne 5. maja 1898.