Gorici, v četrtek dne 10. oktobra 1907. ^prednJStvo i v Gospi^l ulici St. 7 v XXXVII. »Vse za narod, svobodo in napredek!« Dr. K. Lavrii. se nahaja v Gosp^t ulici St. 7 v Gorici v I. nadsfa Z urednikom je mogoči govoriti vsak dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 19. dopoludne. UpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici 5t. 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni. RaroCnino in ogla so je plaCati loco Gorica Dopisi naj se poJHjaJo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo ]• npravnlStva. »PRIMOREC" izhaja neodvisno od »Soče« vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-00. »Soča« in »Primorec« se prodajata v Gorici v naših knjigarnah in teh-Ie tobakarnah: Schwarz v Šolski ul., Jellersitz v Nunski ul., Ter. Leban na tekališču Jos. Verdi, Peter Krebelj v Kapucinski ulici, I. Bajt v po-kopališčni ulici, I. Matius3i v ulici Formica, I. Hovansk v Korenski ulici št. 22; v Trstu v tobaikarni Lavrenčič na trgu della Caserma. T*!«fon if, 83. »Gor. Tiskarna« A. Gfebršček (odgov. J. Fabčič) tiska in zal. „Dobrote" jouega uolilnega reda. (Izven uredništva.) Brumnim čitateljem »Prim. Lista* •i le Čestitati na dobrem želodcu, ker .. upajo brez zlih posledic namah prebaviti toliko nesramnosti, kolikor jim ih je la list naprtil v 40. štev. v članku [zgubljene liberalne glave«. Nič čud-lega! Vsak normalen Človek bi res moril izgubiti pamet, ko vidi, da se še redno nahajajo ljudje, ki verujejo in idobrujejo klerikalnim listom vse, naj M isti prinašali tudi same smrtne ob« »dbe. Cez krivico novega volilnega reda, js Gorica voli s Furianijo, si pomaga i\ L.« s tolažbo, da se razmere v 20 letih izpremenijo. Brozdvomno! A komu i prilog se izvrši ta izprememba, tudi ii ravno težko določiti. Lahom je zagotovljena večina in po novem volilnem redu tudi Gorica do nedoglednega časa, koz katere Slovenci nikdar ne moremo priti v deželi do veljave, katera nam iritičo. Dobri % prebivalstva v deželi Mano brez glavnega mesta, le Gorica GAano še nadalje tisto gnezdo, v katerem se bo kakor mlada kukavica šopiril laški šovinizem, odjedal Slovencem vsako pomoč, ter sebi v prilog in oja-cenjo gojil klerikalizem, ki je drugo največje zlo v deželi. Vsakemu človeku, H vidi le za prst daleč pred se, si bo iahko vstvariti sliko, kake bodo naše politične razmere čez 20 let in ni treba, da bi bil ravno črnogled, ako sodi, da bomo morda takrat mnogo na slabjem, nego smo bili. Ni treba ravno izkušenega politika, da bi vedel, kolikega odločilnega pomena zamore biti za naš, ftl vseh strani zatirani narod le en sam ton, en sam trenutek političnega spanja 3 nemarnosti, koliko bolj sramotno in orezmilostne obsodbe je vredno, ako se aa> za celih 20 in več let proda laški nemilosti. In za vso to lepo bodočnost, *i feo nam jo ustvarili klerikalni po-slanci, imajo edini izgovor: Lahi niso hoteli drugače! — Prašamo samo: Ali klerikalni naši poslanci nimajo tudi *voje lastne volje kakor laški? In če je nimajo sami, zakaj ne upoštevajo volj(3 svojih volilcev, katerih želja je, osvoboditi se laškega jarma in dati n a-*ernu narodu naše pravice? — Clo-?*k, ki trdi, da ljubi svoj narod in nosi zgovornost za narodovo boljšo bodočnost kot njegov zastopnik, a se klanja "} udaja njegovemu najhujšemu sovraž-n&u in temu sovražniku pomaga na paSim zatirancev, tak človek je nesramen lažni k, izdajica, katerega bi se morala sramovati in ga obsojati lastna mati. Kdo ne ve nadalje, da so naši ^erikalni poslanci največji Prijatelji kmeta ? Ustanovi j a jo se 'kmečke zveze«, v katerih se hoče res *a večno zavezati našega kmeta, da ne bo mogel gibati, a kadar je treba resne, ^varne pomoči, takrat izginejo ti prijatelji kakor tema pred lučjo. Je pač [esničen pregovor: Bog nas varuj pri-jateljev, sovražnikov se bomo branili ^a«ni! In na podlagi tega prijateljstva fl0 kmeta so glasovali klerikalni poslanci za nov volilni red, po katerem bodo imele kmečke občine mesjo prejšnih 6, sedaj j sedem poslancev, kar je po njihovem mnenju pridobitev onega poslanca. Ako bi posvečenci okoli »Prim. Lista« znali tudi drugače računati in ne samo takrat, kadar jim gre za žep, potem bi vedeli ali vsaj povedali, kako je s to »pridobitvijo«. Toda klerikalcu ni za resnico, Um manj onemu, ki zavzema kakšno častno mesto med njimi. Trditev, da so kmečke občine pridobile enega poslanca, je grda laž in kot izrabljanje ptuje nevednosti očitno sle-parstvo, ki ne zasluži pardona. Poglejmo, kako je! Po novem volilnem redu se število poslancev zviša od 22 na 30. Ako bi bile sedaj kmečke občine zastopane po prejšnem razmerju 22:6, morale bi imeti kmečke občine vsaj osem poslancev, in še vtem slučaju bi ne bilo nobenega izboljšanja, ampak bi ostale lo stare razmere, nekolik o p o s 1 a b š a n e. Po novem volilnem redu pa so kmetje zastopani lo po sedmih poslancih, vsled česar jo trditev o kakem tozadevnem napredku le hudobno zavijanje, ker je resnično ravno nasprotno, namreč: Kmečke občine so grdo opeharjene za vsaj enega poslanca, in ta sleparija je od njenih z a govornikov ti m nesram-neja, ker provzročitolji te krivice zahtevajo od revnega kmeta še posebnega priznanja, hvale in časti. Morda je ta »pridobitev« '"sti *ko-rak naprej«, o katerem sanjajo klerikalni listi. Je, je, korak naprej, toda korak v pogubo, kateri pa se mora maščevati 1 Radi konsekvence v zavijanju resnice hvali nadalje »P. L.« novi volilni red, češ, da bo volitev direktna in t a j n a. Minole državnozborske volitve so pokazale, da so v nekaterih krono-vinah direktne volitve res blagodejno uplivale, a v naši deželi neverjetnosti se je lahko opazilo, da je neposrednost dobrodošla le nekaterim klerikalnim prenapetežem, ki imajo na jeziku lepe besede o človeški prosti volji, v srcu pa željo ^o krutem, brezobzirnem samo-vladanju. Po starem volilnem rodu smo imeli vsaj volilne može, katere se je od volitve do volitve lahko menjalo, a sedaj imamo v osebah naših prevzetnih, terorističnih nuncev stalne, od vlade in nevednosti podprte volilne može, volilne diktatorje, katerim je geslo: Smrt vsem političnim nasprotnikom! Govoriti o t a j n o s t i pri voliivi, bi bil pleonazem, ker vsak, kdor se je udeležil volitve za državni zbor in je opazoval delovanje naših nuncev, mora vedeti, da bi vsaj 99% teh posvečenih političnih agitatorjev sedelo v luknji, ako bi kazni za kršenje volilne pravice bili deležni tudi duhovniki. Še eno upanje nam ostaja. Klerikalci okoli »P. Lista« vedo dobro, da je Gregorčič tisti močan in širok steber vsem tem razmeram na Goriškem, ga natihoma tudi obsojajo, a po izreku, »da vrana vrani ne izkljuje oči«, tolažijo se z 20 leti, češ takrat bo že konec njegovi strahovladi —- a mi se tolažimo s tem, da ga bo konec mnogo, ! mnogo prej! nujna prošnja na vse človekoljubne in dobrosrčne ljudi, na vsa županstva, župnijske urade itd. sploh na vsa društva in korporacije ter na vse tm -t se in obrtnike. Kakor ?t splošno znano, je uničil dne 30. julija t. 1. grozen požar malone celo vas na Ponikvah. Zgorelo je popolnoma do tal 24 hiš z vsemi drugimi gospodarskimi poslopji, z vsem pohištvom, orodjem, obleko, krmo in vsemi do tedaj spravljenimi pridelki. Škoda, nastala ysled te strahovite katastrofe, je ogromna in se pravzaprav popolnoma preceniti ne da. — Ljudje so komaj odnesli, kar so ravno ua sebi imeli, drugega nič. — Ne-koji od njih so bili zavarovani za majhne svote, a mnogo jih je, ki niti niso bili zavarovani. Vsi ti ponesrečenci se nahajajo že sedaj v najhujši bedi in stiski, kaj pa še le bode, ko zahruli z vso neusmiljenostjo po tukajSnjh hribih navadna ostra in huda zima z burjo, snegom in ledom. Ta pa je v tukajšnjih hribih pred durmi, kajti zima začno navadno z vso svojo ostrostjo že koncem meseca oktobra in trnja do meseca aprila neprestano. Predstoji torej tem nesrečnikom najžn-lostnejša, pogubonosna perspektiva za bodočnost. V dno srca se morajo ti nesrečniki smiliti vsakomur, ki le količkaj Človeško čuti. Ubogi ti reveži nimajo ne potrebne obleke, ne potrebne posteljne oprave, niti gorkih stanovanj, sploh je večina od njih brez vsega, kar bi bilo najpotrebnejše za zimo tukaj v hribih. V očigled tem najžalostnejšim okolno-stim se je ustanovil pomožni odbor, kateri ima blag namen, nabirati denarne prispevke in drugačne darove v prid tem siromašnim pogorelcem. Temu odboru blagovolil je prevzeti predsedstvo pre blago rodni gos p. Prinzig Bogomil, c. kr. okrajni glavar v Tolminu; tudi sta blagovolila sprejeti od-borništvo in po svojih močeh na korist pogorelcem v odboru sodelovati velecenjena gg. dr. Anton Gregorčič, drž. in dež. poslanec v Gorici, in Ivan Lapa-nja, dež. poslanec in geometerv Kobaridu, kar znači, da je res nujno potrebno tem nesrečnikom v pomoč priskočiti. Vljudno in nujno so torej naprošene vse zgorej naslovljene osebe in korporacije, naj blagovole iz človekoljubnosti zbirati in darovati prispevke bodisi v denarju ali blagu. — Zlasti so vljudno naprošeni gg, trgovci in obrtniki, naj blagovole darovati blago za, obleko, obuvalo in posteljno opravo. — SI. društva in »Čitalnice" naj blagovole prirediti vsaj po jedno veselico v prid tem nesrečnim pogorelcem. — SI. posojilnice in denarni zavodi naj blagovole od čistih svojih prebitkov darovati kak znesek na korist tem siromakom. Z eno besedo: Apeluje se v tej skrajni potrebi na vse sloje blagosrčnih ljudij. Vsak naj pripomore po svojih močeh z denarnimi prispevki ali v blagu v olajšavo bede teh nesrečnikov! Vsak, tudi najmanjši dar se hvaležno sprejme. Prispevke in darove naj se blagovoli pošiljati: C. k. okr. glavarstvu v Tolminu; županstvu na Ponikvah; dr. Antonu Gregor-čič-u, drž. in dež. poslancu v Gorici; gosp. Ivanu Lapanja, dež. poslancu itd. v Kobaridu in podpredsedniku g. Andreju Štrekelj-u, vikarju na Pečinah. N« Pečinah, dne 5. oktobra 1907. Pomožni odbor. DOPISI. t Iz tolminskega okraja. Iz Tolmina. (Dramatični večer.) — V nedeljo večer so igrali pri nas Ganglovega „SinaB. Nastopili so sami domačini, udje »Pevskega zbora", ki bo svojo nalogo častno izvršili. Pred igro smo nekaterniki zmajevali z glavo, češ, preveč si upajo v Tolminu, ali prepričali smo se kmalu, da smo podcenjevali zmožnosti domačih igralce*. „Sin" je pisan na vsak način za večji oder, ki razpolaga z izvežbanim igralskim osobjem in dobrim režiserjem. Pred vsem so vloge sina, očeta in Helene zelo težke, in se jih smejo lotiti le vegči in zmožni igralci. Ciril, sin posestnika Slemenca, se zaljubi strastno v lepe oči sosedove Marice, hčerke Slemenčevega prijatelja trgovca Slaka. Sklene, da jo zasnubi; prej pa si mora še ustanoviti lastni dom. Zato poprosi očeta, da mu da denarja, da si otvori trgovino. Oče mu prošnjo odbije. Vsled tega zapusti Ciril očetov dom ter se poda v svet. O svoji ljubezni ni črhnil besede nobenemu, niti Marici ne. Sam hoče svojo bol pretrpeti in pozabiti. Toda ne more in ne more pozabiti, ves obupan se vrže v valove življenja ter hoče v strastnem uživanju zadušiti ogenj, ki ga peče v duši. Iz Cirila Slemenca postane Artur Neuberg ter vstopi v neko trgovino na Dunaju v službo. Tu se seznani s souradnico Heleno Trdina ter jo zapelje. Niti trohice ljubezni ne čuti do Helene, uiti takrat ne, ko mu porodi sinčka. Le strast ga je gnala h Heleni in neodoljiva moč, pozabiti in pre-vpiti svojo prvo in pravo ljubezen. Sedaj se pridruži k njegovi nesreči Še kes nad grehom. Grešil je, ker se je lagal Heleni in v grehu spočel sina, ki ga ne more ljubiti. Vzbudi se mu vest in kragulji zasade s podvojeno močjo svoje kremplje v njegovo dušo in se vsesajo v njegovo srčno kri. Ciril-Artur išče utehe po beznicah, kjer zapravi svoje zadnje prihranke. A utehe ni, povsod le brezdno, propast... Zato hoče proč od tod, proč, bog ve kam v tuji svet, le proč od pozorišča svojih grehov 1 A sredstev ni, vse je zapravil. Slučajno je sam pri blagajni, roka se mu kar sama iztegne, in Ciril-Artur zbeži z ukradenim denarjem. Nevidna, neodoljiva sila ga privede v očetov dom. Tu se je pripravljala baš svatba njegove sestre Tilke z zdravnikom dr. Ivanom Trdina, bratom njegove zapeljane ljubice Helene, ki je tudi prišla na svatbo. V hiši ne ve nikdo razun Helene, da je Ciril tat Artur Neuberg in oče Heleninega otroka. Stari Sle-menec pokliče sina na odgovor. Sinov obupan obraz je vzbudil v vseh in posebno v" očetu zle slutnje. Zahteva od sina, da mu pojasni dogodke svojega življenja. A sin ne more govoriti in prosi odloga do večera. Pojasnilo pa pride še prej. Ciril se snide z Marico, kojo še vedno strastno ljubi. Odkrije ji svojo ljubezen, ali Marica mu je ne more ^rniti, ker ljubi Cirilovega brata Metoda. V divji strasti se vrže Ciril na Metoda ter ga skuša zadaviti, le s težavo rešijo Metoda iz Cirilovih rok. Helena je bila že prej prosila Cirik-Arturja, da vrne ukradeni denar in da se vrne k njej in otroku. Ciril pa je bil že preveč pokvarjen, da bi sledil temu glasu ter podi Heleno od sebe. Heleni se le z zvijačo posreči izpuliti Cirilu denar iz rok, ki ga potem izroči bratu dr. Trdini, da ga vrne tvrdki. V svojem obupu izda Helena svojo srčno skrivnost Cirilovi materi. Mati poišče sina ter ga prosi s po-vzdigjenimi rokami, da se vrne v življenje in popravi svoje grehe. Sin pa postane zopet divji, ker misli, da je Helena izdala tudi nje- r jtll9- ________ jjjuja trikrat na teden, in sicer ? torek, Četrtek . ^oto ob 4. uri popoldne ter stane po poŠti 'fem»n» ^ v Gorio5 na dom P0551]*1181: f'' vse leto ........15 K «.',...........10 » */i...........5 » p,.-am«5ut! Številke stanejo 10 vin. ,S0CA" ima naslednje izrcdae.priloge:_ Ob no-., [m „Saiipot po Goriškem in lBr*aailCanskinV^fnt ijjipot po Ijubljani is kranjskih mestih", dalje dva s, v lotu „Vozni red ieleraic, parnikov in poštni! j,.« ter mesečno prilogo nSlo?enski Tehnik". Naročnino sprejema apravništvo v Gosposki ulio ^ 11, nadstr. v »Goriški Tiskarni« A. GabrSCok , ijroiiia brez doposlane naročnine se n* oiuamo jflasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah če ipa 1-krat 16 v, 2-krat 14 v, 3-krat 12 v vsaka 0,* Večkrat po dogodbi. Večje črke po prostoru. — , Reklame in spisi v uredniškem delu 30 v vrsta. Za »o in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. govo tatvino ter ustreli na Heleno. K sreči j je ne zadene, a Heleni vteče ime Artur, in j vsi zaslutijo, da je najbrže Ciril oni Artur Neuberg, o katerem so čitali v časopisih, da I je poneveril denar. Ciril se prizna sedaj sam I k svojemu činu in Se očita očetu, da je on kriv njegove pogube, ker ga je odpodil po j svetu. Sledi razburljiv prizor, pri katerem I pride očetu slabo, da pade. Ciril zbeži. Zadnji i nastop je preveč za starega očeta. Bil je že | prej bolehen, sinove lopovščine in skrajna po- J kvarjenost so ga potrle popolnoma in mu za- j dale smrtni udarec. Ciril se je medtem vrnil j v hišo, vest ga je prignala nazaj. Mrtvaški | duh mu zadiši po hiši; od ulice zasliši šum, I kakor od prihajajočega ljudstva, na uho mu | zadone temni, očitajoči glasovi „umoril je j očeta", »umoril je očeta", in v tem hipu za- I poje že mrtvaški zvonec. Kakor ranjena zver | skoči Ciril pokoncu, divja slutnja zagrabi njegovo dušo in se spremeni v gotovost, ko od-grne dr. Trdina zastor in pokaže Cirilu rakev na mrtvaškem odru. Ciril plane k rakvi in se zgrudi kakor mrtev na tla. Orožniku, ki je bil prišel iskat Cirila, ni bilo potreba več izvršiti ukaza posvetnega zakona, govorila je višja pravica. Ciril je ostal od rakve blazen... Kakor smo videli, vsebina naše igre ni j bogata. Če odbijemo one zaobljube stare Sle- I menčevke, da pojde radi sina na božjo pot I na Brezje ali Sv. Višarje, in pa onega »spomina", ko je padla utež pri stenski uri, ne najdemo v igri prav nič slovenskih potez, j Tudi teh ni bilo potreba. Moderna naša igra ni, k večjemu po zunanjosti, efektu. Psihologija je revna, značaj glavnega junaka premalo utemeljen. Vzgojevalnega pomena nima igra prav nobenega. In vendar je in ostane igra visoko dramatična ter doseže svoj vspeh, če.so vloge v pravih rokah. Pri nedeljski predstavi v Tolminu lahko rečemo, da je bil uspeh igre popoln. Igralci so bili v celoti na svojem mestu in bi se lahko pokazali v vsakem drugem, tudi mestnem diletantskem gledališču. (Konec prih.) Iz krminskega okraja. V Fojinl v Brdih je bilo blagoslovljeno v nedeljo novo šolsko poslopje. Govorili so vikar Pavletič, okrajni glavar Pozzi in šolski | nadzornik Finžgar. — Zadovoljni smo, da j smo dobili novo šolo. Iz goriške okolice. h Šempasa. — („Kmečka zveza".) — V nedeljo 6. t. m. je imela tako imenovana »Kmečka zveza" v Šempasu v župnikov! hiši nekak shod. — Če človek čita klerikalno »Gorico" ali »Prismojenca", prisiljen je misliti, kdo ve kako imenitni in impozantni so ti shodi. Ako pa je pri takih shodih navzoč, komaj sprevidi, kaka puhlost in nezmisel vlada na takih klerikalnih shodih. — Ta I »lepi" shod se je torej vršil tako le: Med popoldansko službo božjo se je pripeljal štandrežM župan Lutman z nekim mladim človekom — kakor smo pozneje izvedeli — i urednikom Kremžarjem v Šempas. Seve da j so jo najprvo mahnili v farovž po informacije in potem skupno s g. Blažem na čelu in njegovimi priveski v župnikovo hišo. — Zbralo se je z otroki vred 61 ljudi. — »Gorica" bode gotovo pisala nad 150.l) Ko je župnik videl, daje udeležba tako pičla, je | nakremžil zraven Kremžarja obraz tako, da je bil naravnost smešen. Potem je s silo j spehaj Lutmana do mize ter postavil zraven j njega darvinca Likarja, bahatega tajnika in slamnatega župana Lebana. Ko je bilo vse tako vrejeno, je dal znamenje Lutmanu, naj i počne. Po dolgem obotavljanju se je Lutman ohrabril in izustil približno tako le : »Gospodje! Jest srn predsednik kmičk zviz za go- • rišM okraj. Usaki stan s dandans združuje, I taku smo s združli tudi mi druži kmitje in da ne bum dalje razlagou, kir vam je že znano, ! zaklučim moji govore in vas prou lipu po-pozdravim". — Vsedel se je potem in nastala je mučna tišina. Pa kakor povsod župnik rad pomaga, priskoči tudi tukaj na pomoč in pove predsedniku Lutmanu, naj da besedo Krem-žarju. Potem se je še le počela prava klo-basarija. Najprvo nam je povedal ta mladič, da nas prisrčno pozdravlja v imenu profesorja Berbuča, ker on da se ni mogel vdele* *) Zadeli ste: 61 Ijudlj je bilo z otroki vred — Kremzar jih je videl pa nad 150. Ima pač take »Špeglje«, da vidi vse akoro trikratno, aH pa je Blaženo vino tako čudodelno. ležiti shoda radi velikanskega dela.2) Pa tudi drugi poslanci da so ga pooblastili, naj nas pozdravi.3) — Pa pravite, da nas nimajo radi, ko nas še pozdravljat pošiljajo. Tako smo bili pri tem ginjeni, da so se nekaterim kap solze prikazale. Potem nam je razlagal o treh njemu znanih kmečkih uporih, ko so grajščaki kmete tlačili in mučili in kako so bili ubogi kmetje od grajščakov in cesarske vojske poraženi. Nekaj je iz te zgodovine vendar pozabil, namreč, da so ravno v istih časih duhovščina in samostani kmeta še veliko hujše tlačili in trpinčili kakor grajščaki in da so bili ravno samostani in duhovščina v kulturnem in gospodarskem oziru največja nesreča za kmeta. — Priporočal nam je ta veleučeni gospodič, naj si ustanovimo gospodarske in kmečke zadruge. — Hvala lepa 1 Mi v Šempasu smo že imeli j tako klerikalno zadrugo. Kako imenitno je pa končala, bi znal najbolje povedati njen te- j danji predsednik, kateri pravi, da če ni bil on iu dr. Turna, bi bili vsi sedeli na zatožni klopi. — Pa tudi dolgove nam je zopet brisal. Rekel je, da država vse dolgove popfača. Ah kako veseli so bili Blaževi backi, ko so to slišali. — Pač srečni dolžniki t Mi bi pa tega otročjega gospoda vprašali: Kje pa vlada vzame denar, da plača vse dolgove, ako bode kmet zato samo neko malenkost pri davku j prispeval ?4) — Posebno veselje je pa imel z zajci. Kar sline so se nam že cedile, ko nam je obljubil, da bode vsak na svojem zemljišču lahko sam lovil. — Mladi ste Še res gospodič, ali tega pa vendar ne dočakate, da bodemo kar vsi zajčke preganjali in morili. Hvalil je slovenski klub in klerikalne poslance na vse pretege.5) Poslance jugoslovanskega kluba je pa imenoval liberalce ter jih skušal smešiti, posebno pa Hribarja in Štreklja. Sedaj pa se j3 spravil še na napredno časopisje, posebno pa je rigal0) proti »Soči", »Primorcu" in »Edinosti". Ko je počel po agrarcih udrihati in so mu nekateri ugo-I varjali in mu laž dokazali, je bil ta preslavni j možic kar iz sebe. Zmerjal nas je na vse I mogoče načine.7) Vsi da smo brezverci, ali v doglednem času bode samo še njih stranka in tako močna, da je še sam »ta črni hudič" ne zmaga. — Pri tem je pa policaja dobro posnemal, kričal je namreč: »Sem naj pride, j kdor je rekel, da jaz lažem, ga bodem zapisal, j Jaz vam bodem že pokazali" Pa ni mu bilo I treba dolgo povpraševati po temr "'tkem I »zločincu", ker mu je preblagorodn: ajnik in »Tunin" hitro ime dotičnega povedal iu I sedaj smo vsi v strahu, kaj se revežu zgodi, j Gotovo zopet tožba! Za eno prisego več ali I manj se tako ne gleda. Pa tudi doktor medicine mora biti ta mladi človek, ker je na mah konštatiral, da niso možgani navzočih povsem razviti8), tako da ne morejo njegove sv. vere razumeti. — J Tu pa da nima on nobene krivde. Vidite, I župnikovi gardisti, kako krasno vas kvalifici- I rajo klerikalni voditelji. Prav! Saj drugega ne zaslužite. Potem je še nekaj iz evangelija razlagal, I namreč: Kdor ni z mano, je proti meni, povedal o izveličarjevem rojstvu, o njegovem vstajenju in o vojakih pri božjem grobu. Slednjič se je pa začel po prsih tolči in trditi, da če gre on k spovedi9) ali ne, kolikokrat gre k maši in kakšno je njegovo versko pre-I pričanje, ni dolžan nobenemu povedati, za to i da je odgovoren samo Bogu. — Ali ste ga slišali, g. župnik? Zakaj pa vi od nas »libe- I *) BerbuC in velikansko delo! Ha, ha! Kdo se j ne smeje! Berbnč in velikansko delo se Še nista ni-I koli srečala! I 3) Saprabolt, je pa imeniten gospod ta Krem- I žar! Škoda, da ni povedal tudi imen vseh teh poslan-| cev, ki pozdravljajo šempaske kmete, in Skoda, da j ni pokazal pooblastila. I 4) Za tako nesramno farbarijo zasluži palico. j B) Največje hvale je vreden dr. Gregorčič, ker I takega lenuha ni med poslanci kot je on. Ljudje so I se včasih pismeno obračali nanj — ali odgovora ni I bilo nikoli od svetega moža, pa če je bila kaka reč I Se tako nujna. j *) O tem riganju je izvedel tudi cirkus »Ko- I losej* v Gorici, ki se že pogoja s Kremžarjem, da j ga angažira; prav take vrste clown jim manjka. j *) Za tako zmerjanje je najboljše plačilo pest. I Ali kdo se bo spozabljal nad tako smeSmin človečkom! I *) O, njegovi pa so — pa za laž in Častikrajo j po farovSkih listih! I *) Kaj mu pomaga spoved? V torek laže v J »Gorici«, v četrtek v »Prismojenem«, v soboto zopet v »Gorici«. Pa kako laže, psuje, koliko obrekovanj j zagreii! Pri spovedi mora pač obljubiti greSnik, da se poboljSa, ali on se ne boljSa, marveč alabSa, o čemur pričata »Gorica« in »Prlm. list*. Kakgna spoved I je torej to? — Je pač bil v Soli, kjer so učili, kako { se ima Boga in ljudi za norca 1 i ralcev" to zahtevate? — Ko je bilo vse te komedije konec, počeli so ude vpisovati. Kričali so: Samo dvajset krajcerjev za celo leto ! Samo dvajset krajcerjev! In tako je končal ta „špas" brez nesreče, razun da so se Blaže in Komp. zvečer iz krčme grede nekoliko opotekali, pa menda ne bode hudih posledic. IZ Vrtojbe. (Za h v a 1 a.) — Da se je 6. t. m. izvršila uže dolgo nameravana veselica v popolno zadovoljnost navzočega občinstva, se je posebno zahvaliti raznim domačim društvom. V prvi vrsti se zahvaljujemo odboru Bralnega in pevskega društva »Napredek" iz Gor. Vrtojbe, njega odličnemu pevskemu zboru, njega vrlim tamburašem, spretnim diletantom in drugim posameznim udom tega društva. Zahvaljujemo se dalje gosp. govorniku, čislanimtamburašem in„diletantom Slovenske Čitalnice iz Dol. Vrtojbe; zahvaljujemo se tudi raznim gg., ki so preplačali vstopnino, oziroma darovali podružnici, kakor: Edv. Štrekelj, vikar 10 K, neimenovan 5 K, Jak. Maraž 5 K, Dorica Mervic 3 K, Florijan Batistič 2 K, Ivan Mrmolja 50 h, spoštovana obitelj Ivana Batistič je darovala razne dobitke za srečolov. Slednjič se zahvaljujemo tudi slavnemu občinstvu, katero je prihitelo k nam ter se ni zbalo slabega vremena, ne blatnih poti. Odbor podružnice sv. Cirila in Metoda v Vrtojbi, dne 10. oktobra 1907. Iz ajdovskega okraja. Rlhembarške novica. — Vedno se nekaj štreni po »Prismojencu", odkar je Štrancar v Rihembergu. Ni je dlake, ki bi je on tam ne cepil in ni je laži, ki bi je ne j hitel potisniti v to farško trobilce. Tako je | tudi te dni stala laž v tem listu, da šol. j otroci kamenjajo tujce; da je prišel Bričev in PlesniČarjev harmonij na boben, katerega še nikoli imela nista „ itd. Zagovarja se tudi, | da ni on kriv razpora pri Gregorčičevi slav-nosti, Češ, da je Še miril duhove in da so nekoji drugi hoteli odstraniti od slavnosti brejski in vaški zbor... (Kdo pa so tisti?) Štrahcarček gotovo ni bil med tistimi, ker ga je sama dobrota in spravljivost...! Štrancar pošilja letos pobirat okrog štolnino, katere mu niso v denaru plačali. Dela pa račun sam in po svoje. Pobira mošt, katerega računa pod ceno in zahteva še vr-hovine 10%. Lačenberger! Krotki naš Štrancar prilomasti cesto v obč. pisarno, kjer se jako domače obnaša in komandira Pavličeve jogre. Z županom govori navadno le nemški. Je bolj nobel. Škoda, da ne zna še laški! Sedajjenašžupnik Štrancar nekoliko v elementu. Farška posojilnica v Rihembergu je namreč kupila neko merišče, kjer bo imela svoj urad, kjer bo konsuinno društvo I in kjer bo stal njegov agent-organist. Zidanja I in popravljanja je jam veliko in Štrancar se J po mili votyi — ako ne gre v Gorico ali kam J drugam — vedno tam vrti in daje povelja. Kdo bo plačal ? Posojilnici tega ne bo mogoče. J Plačali bodo najbrže tisti, ki plačajo tudi ri-I žot ponesrečene Gregorčičeve slavnosti!... I »Primorskilist" pravi, da je de- monstracija v Rihembergu rodila ta sad, da se je koj prih. teden oglasilo več vrlih mla-I deničev iz Brji k Štrancarjevemu zboru. Radi bi vedeli, kdo so ti vrli mladeniči? Niso I morda to oni trije ali štirje bratje, ki so letos pomladi svoji materi ob porodu tamburali... ? Štrancar je zvedel za te muzikante in čast in I ponos njih in njegov bo poveličan L. J Štrancar se je na vsak način hotel I iznebiti g. Poniža, kot organista, ker je rabil j agenta in podrepnika za svojo trgovino. Delal pa je proti Ponižu zahrbtno. A g. Poniž je I dobro vedel za te mahinacije in je priliznje-I nost in hinavščino Štrancarjevo lepo odklonil. I Zato pa so v zadnji »Gorici*, kjer napadajo I g. C. in sumničijo učiteljstvo, tudi g. Ponižu I dali brco. — Malo traja farška čast. I Po naših f a r o v ž i h in samostanih I se priporoča zdržnost (abstinenca) od alkohol-I nih pijač. Toda sedaj ob trgatvi ni ne Štran-I car, ne menih abstinent. Vse se lovi za čim I večjo množino sladke kaplje. Iz vseh samo-I stanoy lezejo zdaj ven obriti in neobriti be-I raci, kakor ob deževju močeradi. Kmet daj, I da te škrat ne odnese. Kaj pravi k temu I brumni in pravični Kosec iz Kamenj, ki je J šel celo v Norvegijo poizvedovat, kako škod-j Ijivo in nevarno je vino ? I Brjl. (Za dijaško kuhinjo.) —Ker I je letos dobra letina, zmislili smo se na di-I j a S k o k u h i n j o in nabrali okoli 2 hI mošta. j Darovali so zlasti Cinki, Furlanci, Mihelj-Mar- tinci, Pečenkovci in Kodrovei. — iju njamo, ne da bi se hoteli s to malenk° hvaliti, ampak v spodbudo drugim krajem za ta koristen zavod tudi lehko kaj štor kaka živila darujejo (krompir, zelje, grah it Ue najfinejše, posušene kokosove orehe, brez dragih primesi uporabljajo! „Ceres" tovarne za izdelovanje znane I „Ceres" masti, katero pripravljajo v I čistih aparatih. I mast Domače in razne novice. Poroka. — Poročil se je gospod Hudoif Pretnar, c. kr. davčni oficijal v Novcu,?. gospodično Klementino Gaspari, bivšo učiteljico v Sežani. Vse najbolje l Shod I A*beni. — Državni in deželni poslanec gospod Alojzij Štrekelj priredi v nedeljo popoludne ob 2. uri shod v Avbcr«. j Za »Družbo sv. Cirila In Metodi" je daroval | gospod državni in deželni poslanec Alojzij j Štrekelj 10 K. Hvala! Premeščen jB namestništveni tajnik H. baron Baum iz Gorice v Trst. Za Gregorčičev spomenik nabrali v veseli družbi v gostilni gosp. MaruSiča v Solkanu K* 2 60. nPe«SkO in glasbeno drUŠtVO" v Gorici priredi v soboto dne 20. oktobra t. 1. koncert s sodelovanjem vijolinskega virtuoza g. Franceti Ondfička iu klavirskega virtuoza g. Josipi Fi-fllčre s sledečim vsporedom : 1. Stanko Pir nat: Pomlad In Jesen. Moški zbor „Pevskega io glasbenega društva". —2. J o s. SI a vik Koncert a-moli 1. odstavek, klavirsko sprem-ljevanje zložil Fr. Ondfiček. (Novost), Fr. OndHček. ,— 3. Vitčzslav Novak Pesni Zimskih noči. (Novost), a) Mesečna noi. 1 b) Nevihtna noč, c) Božična noč, č) Karnevalska noč. Jos. Famera. — 4. Anton Foerster: LjuMca. Mešan zbor „Pevskeg» in glasbenega društva". — 5. Jos. SI a vik: PetpOUri. (Novost). Fr. Ondfiček. — G. A. Balakirev: Ismiel. Orientalska fantazij* Jos. Famera. 7. Fr. Ondfiček: Čtttl Rapsodija. (Novost). Fr. Ondfiček. Kakor razvidno s sporeda, bo ta koncert izvanredno lep in velike glasbene vredaosu, na kar se že sedaj opozarja občinstvo. Z ozirom na važno stvar je ;ati, d« tudi vsi člani pevskega z d o r a P0* svetijo vse svoje moči uspehu teg* koncerta ter z redno in sffrogo udeležbo pevskih vaj že naprej pok*" žejo svoje •/. a ni man je in stremijo nje po lepoti. Pevske In glasbeno društvo v Gorici nazna#> da bo imelo svoj VIII. redni občni zbor v a«* deljo 27. oktobra 1907. ob 2. popoludne * lastnih prostorih v ^Trgovskem domu". Spored: 1. Poročilo predsednika in tunika. 2. Poročilo blagajnika in pregledoval«** ter o računn za 1. 1906./7. in proračunu 1907./8. 3. Določitev društvenine za 1907.> 4. Določitev časopisov za društvene razgl«se- 5. Volitev predsednika, 13 odbornikov in f ^ pregledovalcev računov.'6. Slučajni predlogi- — Gostje-ljubitelji glasbe dobro došli! ^5*\ se rao» za prazenja, *una« ¦ nje in za pecivo. I Razpisano Je mesto opravltelja državnega pravden pri okrajni sodniji v Tolminu proti Jji nagradi 210 K do 20. t. m. Prošnje se liga Pri °kraJni sodniji v Tolminu ali pri Mavn^M pravdništvu v Gorici. Sadjarskim In drugim gospodarskim društven Molj"]"6 deželni zbor podpore s pogojem, j» da svoj prispevek tudi vlada. Ker pa na-jjclno od vlade dolgo Časa nj. nikakega od-jjvb, trpijo društva; Kje je *HibW Priitaff&jff 1^ pritožbe, da se take reči zavlačujejo pri Lastništvu v Trstu. Če se urgira kaka taka, •odpora v ministerstvu na Dunaju, se dobi L odgovor, da bi že dali, če bi imeli poročilo L Trsta. Torej želimo, da bi se. pri> namest-$tfa pospeševale take reči, ne pa zavla- ' Tako se je godilo tudi sadjarskemu fcuStvu v Komnu. Slednjič se je zavzel za reC državni poslanec Štrekelj pri na- ^stiiižtvu in v ministerstvu ter dosegel jjasčuo, da je dobilo društvo 1300 K državne >ore. Kal Pl »krttUSkl ilSle«"? -Toliko časa I Čakamo na odbor »krščansko mislečih" uči-5pjev. Kaj, vraga, da ga še vedno ni? Ali hirajo nove člene, da jih bo truma, aH se tsjsjo že sedanji ?! Likar že strašno težko fcia, da bo predsednik. „Krščansko misleči", ^e ste ? Več radovednežev. Pri|atSlJSlll III". — „Slov. Narod" je na-jiiai v soboto notico, v kateri je govora o prijateljski vezi med Lahi in slovenskimi klerikalnimi poslanci. — „Boltatu Pepe iz Ku-ieiugii" v „Gorici* se je strašno razjezU radi vpi ter opsoval prav po svoje „Slov. Narod". - „Narod" mu je povedal, kar mu gre. Glede prijateljske vezi" pa pripominjamo, da ni le prijateljska vez, ki veže Gregorčiča na Pa-;rrja, ampak politična pogodba, s k o -vsua v soboto, 15. decembra leta ;,0O ob državnozborskih volitvah. Pogodba :r?.i bže, za edine zaščitnike slovenskega je-:ia! Sleparji! Wi8Sar BI delil. —- PostajenaCelnik na drgnem kolodvoru v Gorici NVieser odpušča k vedno slovenske delavce, kadar se mu /ljubi. Tako je odpustil pred kratkim dva, sveda brez vzroka. Eden je delal že nad >w diiij na kolodvoru. Nastavlja potem Nemce. - Tp.ko \Vieserjevo postopanje je pač skrajno ikamlulozno; potreba je, da se Slovenci zga-:*nio proti Wieserju tako, kakor je že zdav-wj zaslužil. — Tu pa se vidi tudi, kako je fvtreima v Gorici dobra delavska orga- izacija. — Soc. demokratje se nič ne -**nijo zu preganjanje slov. delavcev na drenom kolodvoru. Zveza iaškfh učiteljev v Trstu se je te dni -i svojem občnem zboru tudi postavila proti ¦Niiestitvi slovenskega učiteljišča iz Kopra v iriro. Fa ne le to, zahtevali so celo, da naj " l*rt'mesti tudi Žensko slov. učiteljišče iz wice v kak drug primernejši kraj. Posebno •¦ssen je bil neki Oblak. —- Kaj so se ti -Jje popolnoma skregali s pametjo/ .KOBSHiM društva" I SMOdlJlh. - Kleri-*4!i ustanavljati konsumna društva. Naše "''^ce glede konsumnih društev je znano, 5-: znano je pa tudi, da se klerikalci navadno -' ozirajo na dejanske potrebe in na možnost fv*vanja pri snovanju takih društev, marveč ^sJo {red očmi le politične namene. Radi ;^a lo 1 k;pot)o vsal< k;on)ad. Ne zamujajte in hitite kupiti! KBOPEffS AMERICAN DIAMOND PALAČE Gorica ? Mleta K 8. Prej 8 kron sedaj t krona. Prej 8 kron sedaj 1 krona. 633 sedaj 1 krona. Prej 8 kron «535 sedaj 1 krona. Prej 8 kron sedaj 1 krona.