1ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 1 (118)
2 H. GRUNDMANN: ZGODOVINOPISJE V SREDNJEM VEKU
ISSN 0350-5774
UDK  
949.712(05)
UDC
ZGODOVINSKI
^ASOPIS
HISTORICAL REVIEW
GLASILO ZVEZE ZGODOVINSKIH DRU[TEV SLOVENIJE
Uredni{ki odbor: dr. Bojan Balkovec (tehni~ni urednik)
Borut Batagelj
dr. Rajko Brato`
dr. Ernst Bruckmüller
dr. Igor Grdina
dr. @arko Lazarevi~
dr. Bo`o Repe
dr. Franc Rozman
Janez Stergar (namestnik glavnega urednika)
dr. Peter [tih (glavni in odgovorni urednik)
dr. Peter Vodopivec
Za znanstveno vsebino prispevkov so odgovorni avtorji. Ponatis ~lankov in slik je mogo~
samo z dovoljenjem uredni{tva in navedbo vira.
Redakcija tega zvezka je bila zaklju~ena 1. 5. 2001
Prevodi: Nives Suli~ Dular (angle{~ina), mag. Niko Hudelja (nem{~ina), dr. Branko
Maru{i~, mag. Barbara Zlobec, dr. Boris M. Gomba~ (italijan{~ina)
Zunanja oprema: Neta Zwitter
Sede` uredni{tva in uprave: Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani, SI-
1000 Ljubljana, A{ker~eva 2/1, tel.: (01) 241-1200, e-po{ta: zgodovinski.
casopis@uni-lj.si; http://www.ff.uni-lj.si/zgcasopis/
Letna naro~nina: za leto/letnik 2000: za ne~lane in ustanove 6600 SIT, za dru{tvene ~lane
4800 SIT, za dru{tvene ~lane-upokojence 3600 SIT, za dru{tvene ~lane-
{tudente 2400 SIT.
Cena tega zvezka v prosti prodaji je 1800 SIT (z vklju~enim DDV).
Naro~nina za tujino zna{a za ustanove 45 ó, za posameznike 35 ó in za {tudente 25 ó
oziroma ekvivalent v nacionalni valuti.
Pla~uje se na ra~un Zveze zgodovinskih dru{tev Slovenije pri Novi Ljub-
ljanski banki: 50100-620-133-27620-10295/4.
Teko~i ra~un: Zveza zgodovinskih dru{tev Slovenije, 50101-678-49040
Sofinancirajo: Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije
Ministrstvo za {olstvo, znanost in {port Republike Slovenije
Znanstveni in{titut Filozofske fakultete v Ljubljani
Znanstveno-raziskovalni center SAZU
Tisk: Littera picta, d.o.o., Ljubljana, junij 2001
Naklada: 1900 izvodov
3ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 1 (118)
ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS – LETNIK 54, 2000, 1 (118)
KAZALO – CONTENTS
RAZPRAVE – STUDIES
Barbara  Z l o b e c, Etik Hister in njegova Kozmografija ................................................. 5–13
Eticus Hister and his Cosmographia
Andrej  K o m a c, Vzpon Turja{kih v srednjem veku (1. del) .........................................15–48
The Rise of the Turjak (Auersperg) Lords in the Middle Ages (Part I)
Darko  D a r o v e c, Gospodarsko stanje v bene{ki Istri v 17. in 18. stoletju ................49–67
Economic Situation of the Venetian Istria in the 17th and 18th Centuries
Branko  M a r u { i ~ , Slovenci na Primorskem med politi~nimi izbirami (1848–1918) ..... 69–76
Littoral Slovenes amidst Political Choices (1848–1918)
Ludwig  S t e i n d o r f f, Glavno mesto kot simbol nacionalne dr‘ave v vzhodni
srednji Evropi ......................................................................................................................77–87
Capital City as a Symbol of National State in Eastern and Central Europe
Jure  G o m b a ~, Novo urejanje socialnega skrbstva v Sloveniji 1944–1947 .......... 89–109
New Approaches in Managing Social Welfare in Slovenia (1944–1947)
PROBLEMI IN DISKUSIJA – PROBLEMS AND DISCUSSION
Andrej  P l e t e r s k i, Vozi me vlak v daljave .............................................................. 111–113
Aboard a Train Bound Far Away
Igor  G r d i n a, Kako je z vozovnico Andreja Pleterskega? ...................................... 114–115
About Andrej Pleterski’s Train Ticket
Peter  [ t i h, Pojasnilo ............................................................................................................. 116
An Explanation
JUBILEJI – ANNIVERSARIES
Ana  B e n e d e t i ~  – sedemdesetletnica (Jo‘e  C i p e r l e) ...................................... 117–119
Ana Benedeti~ – A Septuagenarian
KONGRESI, SIMPOZIJI, DRU[TVENO @IVLJENJE –
CONGRESSES, SYMPOSIA, SOCIETY EVENTS
Jubilejni 30. mednarodni kulturnozgodovinski simpozij Modinci – Mogersdorf,
4. – 7. julij 2000 (Olga  J a n { a - Z o r n) ............................................................... 121–124
Jubilee 30th International Conference on the History of Civilization in Modinci/
Mogersdorf, July 4–7, 2000
Ob prvi obletnici Dru{tva u~iteljev zgodovine (Jelka  R a z p o t n i k) ................... 124–126
The First Anniversary of the History Teachers’ Society
OCENE IN PORO^ILA – REVIEWS AND REPORTS
Hans D. Kahl, Der Millstätter Domitian (Andrej  P l e t e r s k i) ................................ 127–130
Du{an Sindik, Pisci srednjevjekovnog latiniteta (Ignacij  Vo j e) ............................ 130–132
4 H. GRUNDMANN: ZGODOVINOPISJE V SREDNJEM VEKU
Igor [kamperle, Magi~na renesansa (Jure  G o m b a ~) .............................................. 132–137
Zdenka Janekovi} - Römer, Okviri slobode (Ignacij  Vo j e) ..................................... 137–140
Daniela Juri~i} - ^argo, Gospodarski razvoj lupoglavskega gospostva
(Ignacij Vo j e) .................................................................................................... 140–141
Anton Muznik, Gori{ko podnebje (Cirila  T o p l a k) ................................................ 142–144
Slovenska Istra v boju za svobodo (Avgust  L e { n i k) .............................................. 144–147
OBVESTILA
Navodila avtorjem prispevkov za Zgodovinski ~asopis ..................................................... 148
Guidelines for Contributors to Historical Review
IZVLE^KI – ABSTRACTS
Izvle~ki razprav in ~lankov v Zgodovinskem ~asopisu, 54, 2000, 1 (118) ..................... I–IV
Abstracts from Papers and Articles in Zgodovinski ~asopis – Historical Review,
54, 2000, 1 (118)
5ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 1 (118)
B a r b a r a  Z l o b e c
Etik Hister in njegova Kozmografija
Etik Hister, avtor ob{irne Kozmografije iz osmega stoletja, je izven kroga preu~evalcev
srednjeve{ke zgodovine in knji‘evnosti danes skoraj povsem neznano ime, vendar je v
prej{njem stoletju do‘ivel trenutek slave tudi med slovenskimi intelektualci in njegovo
delo ni brez pomena v razvoju slovanske filologije.
Jernej Kopitar, u~eni kustos dunajske dvorske knji‘nice, ki je v delu Glagolita Clozia-
nus iz leta 1836 hotel znanstveno utemeljiti so~asnost glagolice in cirilice (oziroma starej{i
izvor prve), je svojo tezo potrjeval z naslednjo izjavo:1 “Admonuitque nos hoc loco Ill.
Comes O. Castillionaeus µυστηριω′δους Aethici (sive tu Ethicum malis rectius scribere)
Histrorum philosophi, de quo eiusque litteris citat Hieronymi locum Hrabanus Maurus, in
ipsius S. Hieronymi operibus hodie non extantem. Quid si Ethicus iste, cui etiam orbis
descriptio quarti ad summum seculi tribuitur, et Slavicarum litterarum ante Cyrillum auctor
exstiterit: cum illoque memoratus ab Hrabano presbyter Hieronimus ansam dederit alphabe-
ti S. Hieronimo tribuendi? Minime nos doctum in historia fastidium ignoramus quorunda-
rum hominum, excolantium culicem, camelum autem glutientium.”
Kopitar je bil torej mnenja, da bi Etik lahko bil izumitelj slovanskega ~rkopisa – glago-
lice, ki jo je raz{irjena tradicija pripisovala svetemu Hieronimu. Kopitarjevo domnevo je
podprl in ob{irno obdelal Karl August Friedrich Pertz, ki je leta 1853 izdal monografijo o
Etiku;2 sodobna kritika je to tezo opustila in v glavnem odklanja mo‘nost povezave med
glagolico in skrivnostnim Etikovim ~rkopisom, ki se je kot zaklju~ni del Kozmografije
ohranil v nekaterih rokopisih.3
Zaradi ob{irnosti snovi zapletenemu vpra{anju Etikovega ~rkopisa v pri~ujo~em prispevku
ne bo posve~ena posebna pozornost; razprava ima namre~ predvsem cilj osvetliti zagonetni
1 J. Kopitar, Glagolita Clozianus, Vindobonae 1836, str. XIa; slovenski prevod v Jerneja Kopitarja
Glagolita Clozianus, Ljubljana 1995, str. XI (prev. M. Benedik).
2 K. A. F. Pertz, De Cosmographia Ethici libri tres, Berolini 1853, str. 156 sl. V op. 371 na str. 156 in 375
na strani 158 Pertz omenja tudi Linhartov Versuch einer Geschichte von Krain und der übrigen südlichen
Slaven Oesterreichs.
3 Prim. K. Hillkowitz, Zu Kosmographie des Aethicus. Teil II, Frankfurt am Main 1973, str. 169 sl.
(~rkopis naj bi odra‘al zanimanje avtorja Kozmografije za magijo in alkimijo); H. Löwe, Aethicus Ister und
das alttürkische Runenalphabet, Deutsches Archiv 32 (1976), str. 1–21; V. Peri, La Cosmografia dell’Ano-
nimo di Histria e il suo compendio dell’VIII secolo, Vestigia. Studi in onore di Giuseppe Billanovich, Roma
1984, str. 515–516 (zlasti op. 34) in 551; O. Prinz, Die Kosmographie des Aethicus, (MGH Quellen zur
Geistgeschichte des Mittelalters 14), München 1993, str. 78–79. Najiz~rpnej{a je {tudija Heinza Löweja, ki
je med drugim postavil tezo o uporabi tur{ke pisave med pokristjanjevanjem Karantancev; svoje misli je na
zaklju~ku ~lanka (str. 21) povzel takole: “Denkt man freilich daran, dass wir als Verfasser der Aethicus-
Kosmographie den irischen Bischof Virgil von Salzburg betrachten, während dessen Amtszeit die Salzbur-
ger Mission in Karantanien in vollen Gange war, dann fragt es sich, ob man nicht die Parallele zu dem
Slavenlehrer Konstantin ziehen darf, der die glagolitische Schrift der slavischen Kirche der Zukunft dienst-
bar machen wollte. Hat Virgil an eine künftige Awaren Mission mit Hilfe des türkischen Alphabets gedacht
oder standen etwa schon die Slaven Karantaniens, bei denen die Salzburger Kirche missionierte, so weit
unter dem nicht nur politischen, sonder auch kulturellen Einfluss der Awaren, dass sie sich eines türkischen
Alphabets bedienten?”
ZGOD VINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 1 (118) • 5–13
6 B. ZLOBEC: ETIK HISTER IN NJEGOVA KOZMOGRAFIJA
lik tega srednjeve{kega avtorja in poglavitne zna~ilnosti njegovega dela, s posebnim pou-
darkom na njegov domnevni istrski izvor.
Kopitarjevo sklicevanje na Etika je po vsej verjetnosti odraz zanimanja za tega prej tako
reko~ povsem neznanega avtorja, ki je za~elo nara{~ati v tridesetih letih devetnajstega
stoletja. O njem sta leta 1839 spregovorila tako Allgemeine Literatur-Zeitung kot Rheini-
sches Museum für Philologie,4 leta 1853 pa sta iz{li kar dve kriti~ni izdaji Kozmografije in
‘e omenjena Pertzova monografija: prvo izdajo je pripravil Heinrich Wuttke, drugo pa
preu~evalec anti~nega zemljepisa M. A. D’Avezac; Pertz se je preu~evanja Kozmografije
lotil po vsej verjetnosti na podbudo o~eta, Georga Heinricha Pertza, izdajatelja zbirke Mo-
numenta Germaniae Historica, za katerega vemo, da se je zanimal za Etikove rokopise.5
Ta dela imajo danes predvsem zgodovinsko vrednost, saj njih avtorji {e niso iz~rpno
poznali vse bogate rokopisne tradicije, ki nam posreduje Etikov spis, te‘ili pa so tudi k
racionalizaciji in normalizaciji besedila, kar je zna~ilno za takratno filologijo, ki pogosto ni
upo{tevala jezikovnih in ortografskih zna~ilnosti srednjeve{kih tekstov. Wuttke (str. CIV) in
Pertz (str. 150) sta bila mnenja, da je Kozmografija latinski prevod, ki ga je izgotovil sveti
Hieronim po predlogi nekega druga~e neznanega gr{kega filozofa Etika. To tezo je podprl,
~eprav v previdnej{i obliki, tudi D’Avezac (str. 271). Dvomi, ~e ‘e ne odkrita kriti~nost, s
katero so bila sprejeta prva dela, posve~ena Etiku, so ohladila navdu{enje za tega sibilskega
avtorja, tako da je bilo na moderno in popolno kriti~no izdajo treba ~akati kar do leta 1993,
ko je Otto Prinz (gl. op. 3) v zbirki Monumenta Germaniae Historica objavil svojo Die
Kosmographie des Aethicus.
V vmesni dobi je prevladalo prepri~anje, da Etik ni lastno ime, ampak splo{en naziv za
u~enjaka ali filozofa,6 in da Kozmografija ni prevod, temve~ originalno delo, ki ga gre na
podlagi jezikovnih zna~ilnosti in literarnih vzorov datirati v prvo polovico osmega stoletja.
Kako pa je kritika vsebinsko ocenjevala Etikovo delo, je razvidno iz dejstva, da je
najpogostej{a oznaka, ki jo sre~ujemo v priro~nikih in literarnih zgodovinah, Schwindlerei
oziroma Schwindelliteratur.7
V zadnjih desetletjih se je zanimanje za skrivnostnega Etika zopet pove~alo. Med {tevil-
nimi razpravami je treba omeniti vsaj delo Kurta Hillkowitza, ki se je posvetil zlasti analizi
germanskih, slovanskih, hebrejskih in arabskih jezikovnih drobcev v Kozmografiji,8 in
prispevke Heinza Löweja.9 Löwejeve {tudije so pomembne zlasti zaradi te‘nje, uokviriti
Etikovo besedilo v konkreten zgodovinsko-zemljepisno-literarni prostor ter dolo~iti njego-
vo namenskost. Po mnenju tega nem{kega filologa se za Etikovo masko skriva Irec Virgil
(Ferghil), salzbur{ki {kof v letih 767–787, ki naj bi v Kozmografiji sme{il svojega nasprot-
4 O tem podrobneje poro~a Peri, cit., str. 505.
5 H. Wuttke, Cosmographiam Aethici Istrici ab Hieronymo ex graeco in latinum breviarium redactam ...
primum edidit H. Wuttke, Lipsiae 1853; A. D’Avezac, Mémoire sur Éthicus et sur les ouvrages cosmographi-
ques intitulés de ce nom. Mémoires présentés par divers savants à l’Académie des inscriptions et belles-
lettres. Première Série, Tome II, 1852 (tekst na str. 455–541); za Pertza gl. op. 2.
6 Prim. npr. A. Ebert, Allgemeine Geschichte der Literatur des Mittelalters in Abendlande, I, Leipzig
18892, str. 609 in M. Manitius, Geschichte der lateinischen Literatur des Mittelalters, I, München 1911, str.
230.
7 Prim. Berger, RE I, 1 (1893), s.v. Aethicus, 697–699; Ebert, cit.; Manitius, cit.
8 Gl. op. 3. Hillkowitz je preu~evanju Etika posvetil ‘e disertacijo z istim naslovom (Bonn 1934), ‘al pa
je bilo to delo avtorici ~lanka nedosegljivo.
9 H. Löwe, Ein literarischer Widersacher des Bonifatius. Virgil von Salzburg und die Kosmographie des
Aethicus Ister, Abh. Akad. Mainz. Geistes- und Sozialwiss. Klasse XI (1951), str. 903–983; Id., Die Vacetae
insolae und die Entstehungszeit der Kosmographie des Aethicus Ister, Deutsches Archiv 31 (1975), str. 1–16;
Id., Aethicus Ister und das alttürkische Runenalphabet, cit. v op. 3.
7ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 1 (118)
nika, Saksonca Bonifacija (Wynfrith) in vse tradicionaliste, ki so odklanjali ter celo ozna~ili
za hereti~no teorijo, da je Zemlja sferi~no telo in da sonce sije na ju‘ni prav tako kot na
severni polobli. Löwejeva teza je prodrla in ima {e danes veliko privr‘encev. Preu~evalci
Etikovega dela, med katerimi vsekakor vse bolj prevladuje mnenje, da Etika ne gre ena~iti
z Virgilom, sku{ajo v skrivnosti, ki zakrivajo Etikovo osebnost in kulturnozgodovinsko
ozadje Kozmografije, prodreti tako z raziskovanjem izvora rokopisov in njihovega {irjenja10
kot z analizo posameznih zemljepisnih terminov, njihovo geografsko in kronolo{ko identi-
fikacijo11  ter s preu~evanjem posameznih Etikovih literarnih vzorov12  in njegovega na~ina
pisanja.13
Etikova Kozmografija – vsaj navidezno – nima urejene zunanje zgradbe in ne ka‘e
te‘nje po harmoni~ni razporeditvi vsebin. @e v prvih stavkih nam jo avtor predstavi kot
znanstveno delo, ~igar cilj je, da se pred bral~evimi o~mi v celoti prika‘e fabrica mundi.
Kozmografija temelji na literarni fikciji: duhovnik Hieronim, kot izjavlja ‘e na za~etku, v
prvi osebi deloma prevaja, deloma parafrazira, {e pogosteje kriti~no komentira podatke, ki
da jih je ~rpal iz spisa nekega filozofa Etika. Ta literarni pristop vodi v markantno stilno
diferenciacijo: za dele, ki jih Hieronim predstavlja kot dobesedne prevode, je zna~ilen
visoko pateti~en, pogosto skoraj nerazumljiv slog, Hieronimove parafraze pa so jezikovno
in stilno preprostej{e.
Delo uvaja kozmogonija, ki temelji na svetopisemskih predstavah o kozmosu: gre za
pripoved o nastanku sveta iz ni~a, nebesih in angelih, peklu in padcu hudi~a. Uvodni del
zaklju~uje splo{ni prikaz Zemlje, to je neba, sonca, lune in zvezd, s {tevilnimi astronomski-
mi pripombami. Prete‘no zemljepisne podatke vsebuje sredi{~ni del, ki pripoveduje
pustolov{~ine, ki jih je do‘ivel Etik na svojih potovanjih. Ta si sledijo brez pravega reda in
protagonista povedejo od otokov Rifargica in Zhrisolida na severu proti jugu, nato pa zopet
proti severu po zahodni evropski obali. Etik podrobno opisuje ljudstva v notranjosti Azije,
pripoved pa prekine ekskurz o Aleksandru Velikem in {e ob{irnej{a razprava o gradnji ladij,
ki pa se opira bolj na fantazijske kot na realne temelje. Pot pelje Etika dalje proti pustinjam
v bli‘ini Aheronta in k narodom z neznanimi imeni; {ele z opisom Skitov in ljudstev na
Kavkazu dospe kozmograf zopet v poznane kraje. Ob{iren ekskurz posveti Amazonkam in
njihovim voja{kim spretnostim. Armeniji, kjer na Araratu i{~e Noetovo barko, in Mali Aziji
sledita Gr~ija in Makedonija: Etik Atenam posveti dolgo hvalnico. Posebno zanimanje ka‘e
za sredozemske otoke: Ciper, Kreto, Kiklade, Sardinijo in Sicilijo. Opis Balkana uvede
dalj{o pripoved o bojih Romula s Frankom in Vassom (gl. spodaj). Tej sledi opis Indije,
Perzije, Mezopotamije, Sirije in severne Afrike do Mavretanije. Italije in Galije Etik v svojem
delu tako reko~ ne omenja. Kozmografijo zaklju~uje kratko poglavje o genezi vetra in voda
ter ‘e omenjeni ~rkopis.
10 Prim. Prinz (1993), cit., str. 48 sl.; Id., Untersuchungen zur Überlieferung und zur Orthographie der
Kosmographie des Aethicus, Deutsches Archiv 37 (1981), str. 474, 510; W. Stelzer, Ein Alt-Salzburger
Fragment der Kosmographie der Aethicus Ister aus dem 8. Jahrhunderdt, MIÖG 100 (1992), str. 132–149.
11 Prim. Löwe (1975), cit. v op. 9.
12 Prim. S. Di Brazzano, La Bibbia e la biblioteca dell’autore della Cosmographia del cosiddetto Etico
Istro, v “Slovenija in sosednje de`ele med antiko in karolin{ko dobo. Za~etki slovenske etnogeneze, (ur. R.
Brato`), Situla 39, Ljubljana 2000, 749–785.
13 Prim. M. Zelzer, ’Quicumque aut quilibet sapiens Aethicum aut Mantuanum legerit’ – Muss der Name
des Verfassers der Kosmographie wirklich “in geheimnisvolles Dunkel gehült bleiben”?, Wiener Studien 104
(1991), str. 183–207. Avtorica poudarja, da je treba za razumevanje besedila nujno upo{tevati ludi~no
komponento Etikovega pisanja ter informacije sprejemati kot uganke, ki jih mora bralec razre{iti, to je kot
(pogosto enigmati~ne) aluzije na literarna besedila in avtorju so~asne zgodovinske razmere.
8 B. ZLOBEC: ETIK HISTER IN NJEGOVA KOZMOGRAFIJA
Etikovo Kozmografijo so preu~evalci primerjali zdaj z Lukijanovim Potovanjem na
Luno, zdaj s Swiftovimi Gulliverjevimi potovanji ali celo z Defoejevim Robinsonom Cruso-
ejem:14 {lo naj bi torej za fantageografski roman s satiri~no-moralisti~nimi primesmi. Pri
dolo~anju literarnega ‘anra, na katerega se avtor navezuje, je mo‘na {e ena interpretacija
njegovega ustvarjalnega hotenja: Etik dokazuje za svoj ~as tako dobro poznavanje anti~nih,
zlasti rimskih avtorjev,15 da ne smemo zanemarjati mo‘nega vpliva anti~ne geografske tra-
dicije. ^eprav ne moremo tajiti, da delo temelji zlasti na glosarijih in vsebuje relativno malo
zemljepisnih podatkov, ki neposredno izhajajo iz klasi~nih geografskih del, smemo domne-
vati, da je anti~na zemljepisna tradicija vtisnila svoj pe~at vsaj zunanji zgradbi dela: kot vsi
anti~ni zemljepisni opisi sveta prina{a namre~ Etikova Kozmografija v za~etnem poglavju
splo{ne podatke o zgradbi Zemlje, med katerimi izstopajo zlasti astronomski, sledi pa obhod
(v tem primeru v obliki potovanja) do skrajnih meja poznanega sveta. Gr{ka zemljepisna
tradicija, ki se je izoblikovala na podlagi konkretnih izku{enj pomor{~akov in trgovcev,
pozna zlasti obalno obkro‘enje Sredozemlja (περι′πλους), to pa se je zlasti v ~asu rimskega
imperija in novih odkritij silovito raz{irilo ter zaobjelo tudi kopne predele, kar je {e posebno
vidno na primer pri Pliniju. Tradicionalni element tako zgodovinskih kot zemljepisnih
spisov so ekskurzi: teh je v Kozmografiji ve~ (gl. zgoraj), nekateri so celo tako obse‘ni
(prim. ekskurz o izgradnji ladij), da je notranje ravnote‘je delov pripovedi ‘e popolnoma
poru{eno. ^uditi nas ne smejo niti zgodbe o Amazonkah in drugih naravnih ~udesih: dokso-
grafska tradicija, ki so jo latinski avtorji prevzeli od gr{kih, je izredno ‘iva {e n.pr. pri Meli
v prvem stoletju po Kristusu; seveda pa je v delu srednjeve{kega avtorja {e posebno bujna.
Etikova Kozmografija zrcali dru‘bene in kulturne razmere, ki z anti~nim svetom nimajo
ve~ veliko skupnega: temelji namre~ na kr{~anskem nauku in je nastala v dobi, ko je pozna-
vanje latinskega jezika in kulture nasploh doseglo najni‘jo stopnjo. Od anti~ne tradicije se
je, kot re~eno, ohranila le zunanja struktura, in {e ta v dokaj zmedenih in zbledelih obrisih.
Nedvomno pa bo lahko samo natan~nej{a raziskava dokazala, v kolik{ni meri Kozmografija
spo{tuje kanone, ki jih je ustvarila anti~na geografska tradicija, oziroma v kolik{ni meri
lahko to delo imamo za njeno parodijo (v modernem ali verjetneje klasi~nem pomenu bese-
de) ali u~eni lusus, ki se sklicuje na anti~no tradicijo.16
Etik nam prek pripovedovalca Hieronima posreduje ve~ avtobiografskih podatkov. ̂ eprav
je jasno, da je v tako zasnovanem spisu njihova verodostojnost vpra{ljiva, vendar njihova
vrednost ni povsem zanemarljiva, saj so nam v pomo~ pri dolo~anju avtorjeve zemljepisne
interesne sfere.
14 Prim. Ebert, cit., str. 609; Löwe (1951), cit., str. 978; Peri, cit., str. 511–512.
15 Prim. zlasti Hillkowitz, cit., str. 63 sl. in Prinz (1993), cit., str. 22 sl.
16 Anti~ni zemljepisni spisi oziroma priro~niki vsebujejo obi~ajno v uvodu podatke o obliki, velikosti in
polo‘aju Zemlje ter o klimi, ubikaciji in velikosti obljudenih de‘el. Pri opisovanju posameznih de‘el ne
primanjkuje novic o ~udesih in zanimivih obi~ajih oddaljenih ljudstev, po tradiciji, ki so jo uvedli Herodot,
Ktezijas in Megastenes ter Polibij in Pozejdonij v svojih antropolo{kih digresijah; to tradicijo so prevzeli
rimski avtorji. Prim. L. Canesi, La produzione geografica latina e gli influssi letterari, Historia 9 (1931), str.
145–168. Glede anti~ne zemljepisne tradicije prim. {e npr. G. Aujac, La géographie dans le monde antique,
Paris 1975; E. H. Bunbury, A History of Ancient Geography among the Greeks and Romans from the Earliest
Ages till the Fall of the Roman Empire, I–II, London 1879–1883 (ponatis Amsterdam 1979); F. Cordano, La
geografia degli antichi, Roma – Bari 1993; C. Nicolet, L’inventaire du monde. Géographie et politique aux
origines de l’Empire romain, Paris 1988; F. Prontera, Geografia e geografi nel mondo antico. Guida storica
e critica, Roma – Bari 1983; J. O. Thompson, History of Ancient Geography, Cambridge 1948.
9ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 1 (118)
Hieronim kar trikrat omeni Etikov istrski izvor, v eksplicitu pa filozofa ozna~i za Skita:17
88, 7 sl.: Hic igitur Aethicus Istriae regione sofista claruit primosque codices suos Co-
smografiam numcupavit aliosque non minora, sed maiora dixisse cognovimus, quos sophogra-
mius appellavit.
111, 6 sl.: Nos vero nec reprehendimus, sed miramur, quia philosophorum argumenta
nonnulla legimus, sed ne tanta dixisse nec tantum mundi circuitum et mare oceanum ante
navale insolas inacessibiles, cum ille Histriam se exortum18  fuisse scribat et de aquilone
parte vicina insolas Meoparotas et Bizas, Orcadas et alias quam plurimas et nauticos earum
gignarus in sequente volumine narrat.
223, 4 sl.: Quid subolis ignaviae meae meruerit non praetermittam, cum eo tempore
captivati ab Histria Casiopas insolas pervenerunt, post multa annorum curricula vix ad
vastam et inviam, caenum ac pulverem, ustionem cum magno merore et taedio repedaverunt
et usque in diem nativitatis meae culta quae dudum fuerunt, in solitudinem redacta sunt.
244, 1 sl.: Explicit liber Aethici philosophi chosmografi natione Scitica nobile prosapia
parentum, ab eo enim etica philosophia a reliquis sapientibus originem traxit.
Na podlagi teh podatkov so preu~evalci Kozmografije sku{ali identificirati Etikovo
domovino. Tako je Löwe, po mnenju katerega se kot re~eno za Etikom skriva salzbur{ki {kof
Virgil, v ‘e omenjenih ~lankih postavil hipotezo, da pisec s terminom Skitija namiguje na
svojo domovino (Scytha torej pomeni Scotus, v {ir{em smislu pa Irec), Histria je Bavarska,
ime Etik pa gre povezati z irskim otokom pri Joni – Ethica insula sive terra (Tir etha).
Taki interpretaciji nasprotuje na primer Hillkowitz,19 ~e{ da ima Etik do Ircev, kot tudi do
Britancev in Frankov ter drugih germanskih narodov, odklonilen odnos. Protifrankovsko
zadr‘anje avtorja Kozmografije bi bilo po mnenju Hillkowitza mogo~e razlo‘iti z dejstvom,
da je Etik izhajal z istrskega polotoka in je bil {e pod negativnim vtisom zasedbe, ki jo je
Karel Veliki izvedel okrog leta 787.20  Od tod naj bi se izselil na Bavarsko, ki so jo v devetem
stoletju, kot je trdil ‘e Löwe, poimenovali Histria.
Brunhölzl21  je mnenja, da se je Etik na obmo~je oglejskega patriarhata priselil iz Skitije,
de‘ele na obali ^rnega morja (Scythia minor), Histria pa naj bi bila dana{nja Dobrud`a. To
tezo podpira Peri,22 ki je bil sicer prepri~an, da Kozmografija ne temelji na literarni fikciji,
pa~ pa da je spis Etika, avtorja iz ~etrtega stoletja, res prepisal in komentiral neki duhovnik,
Hieronim, ~igar domovina naj bi bila vzhodna jadranska obala.
Identifikaciji Histria – Dobrud`a nasprotuje Smolak, ~e{ da bi si bil lahko avtor Kozmo-
grafije svoje {iroko znanje pridobil samo v [paniji, na Irskem ali Bavarskem. Po njegovem
mnenju si je treba izraz Scythicus razlagati ne kot krajevni naziv, pa~ pa kot epitet anti~nega
filozofa.23
17 Tekst Kozmografije citiram po najnovej{i, Prinzovi kriti~ni izdaji (1993); prva {tevilka ozna~uje stran
izdaje, kjer se nahaja citirani odlomek, druga {tevilka pa vrstico.
18 Zanesljivej{i rokopisi nadome{~ajo izraz Histriam s historiam, exortum z exorsum. Stavek bi torej
pomenil “je za~el (svojo) zgodovino”, ne pa “je iz{el iz Istre”. Prim. P. G. Dalché, Du nouveau sur Aethicus
Ister? A propos d’une théorie récente, Journal des Savants 1983/84, str. 184.
19 Hillkowitz, cit., str. 7–19.
20 Manj utemeljena se zdi Hillkowitzova domneva (cit., str. 17), da avtor Kozmografije z izrazom Hister
namiguje na satiri~no oziroma ludi~no namenskost svojega dela (termin Hister naj bi torej pomenil histrio).
21 Brunhölzl, cit., str. 68–69.
22 Peri, cit., Sulla città di Istria, Appendice II, str. 557–558.
23 K. Smolak, Skytische Schrifsteller in der lateinischen Literatur der Spätantike, Miscellanea Bulgarica
5 (1987), str. 23–29. Prim. str. 29: “Neben dem dialecticus philosophus Scytha, neben Dionysius, sollte ein
Ethicus philosophus Hister, das ist auf Grund der gennanten realienkundlichen Basis ebenfalls ein Scytha, zu
stehen kommen – mag diese als ehrenvoll empfundene Abstammung nun für einen Autor aus dem Raum
Aquileia oder für einen Iren usurpiert worden sein.”
10 B. ZLOBEC: ETIK HISTER IN NJEGOVA KOZMOGRAFIJA
Nekateri preu~evalci Kozmografije si postavljajo vpra{anje, ali ne bi lahko Histria, v
pomenu, ki ga temu zemljepisnemu izrazu daje Etik oziroma Hieronim, zaobjemala ozemlje
ob Donavi, in si tako razlagajo podatek o njegovem skitskem izvoru. To mo‘nost potrjuje po
mnenju Prinza24  tudi ekskurz o Amazonkah, ki so od Herodota naprej povezane s Skitijo.
Ker ta termin v dobi avtorja Kozmografije ozna~uje Balkan in ju‘no Rusijo in ker Etik ka‘e
posebno zanimanje za Turke, o katerih s ponosom pravi, da niso nikoli bili pod rimsko
oblastjo, je Prinz pri{el do zaklju~ka, da je skrivnostni pisec Avar. Spadal naj bi v vi{ji sloj
gr{ko-bizantinske dru‘be, kar je razvidno iz dejstva, da o Rimu dosledno mol~i, saj je zanj
pravi naslednik rimskega cesarstva Bizanc; Franke, pa tudi Irce in Britance kot re~eno zani~uje.
Njegovo zanimanje za Istro, obalni pas katere je bil v polovici osmega stoletja {e vedno pod
Bizantinci, se ka‘e zlasti v pripovedi o Romulovih bojih; tudi ekskurz o ladjah in pozna-
vanje navti~nih tehnik dokazujeta, da mu jadranske in jonske obale niso nepoznane. Zago-
netni avtor Kozmografije naj bi torej po Prinzovem mnenju bil duhovnik ali menih, ki se je
iz nemirnega Vzhoda preselil na Zahod, {e najverjetneje v Francijo, ter se tam neopa‘eno in
nemoteno posvetil pisanju svojega dela.
Morda bosta osebnost in izvor Etika oziroma njegovega dvojnika Hieronima res ostala
skrivnostna, saj na podlagi tako zagonetnega besedila nobene domneve ni mogo~e dokon~no
potrditi. Pa~ pa vsebuje Kozmografija nekaj podatkov, ki njenega avtorja nedvoumno po-
vezujejo s severnojadranskim prostorom in njegovim – {ir{e pojmovanim – zaledjem. V tem
smislu je pomenljiv odlomek v zvezi s herezijo, ki naj bi se bila iz Istre raz{irila do Rima.
153, 8 sl.: Cursimque vicina finitima hiuis regionis Histria multa induxit scismata here-
ticorum magistrantium, hinnula multa quaeque mater philosophorum, nutrix errorum. Unde
apparet errasse Scitia, triturasse Ionia Marculium et Amfianum Hircanumque et Macedo-
nium huius regionis ab Histria ortus nuper usque magnam Romam novam pertiginem impe-
ritamque cloacam pullulasse, qui scripserunt nonnulla inutilia et nociva, quae mergunt
hominem in interitum et perditionem.
Razumevanje besedila ote‘ko~ajo interpretacijske nejasnosti. Katera je de‘ela, ki se
nahaja v bli‘ini Istre (finitima huius regionis Histria)? Kdo so heretiki, ki jih omenja? Izmed
teh je znan le Makedonij iz ~etrtega stoletja, za katerega pa ni znano, da bi izhajal iz Istre.
Prevladuje vsekakor mnenje,25 da se Etikove besede nana{ajo na tako imenovano “shizmo
treh poglavij”; razkol se je zaklju~il `e na koncu sedmega stoletja, je pa {e odmeval v
dvojnem patriarhatu Akvileje in Grade`a: to ozemlje, kjer je svojo sled pustil tudi spor v
zvezi z ikonoklazmom, je bilo namre~ zelo ob~utljivo za verske probleme, saj so se tu stikali
interesi rimskega pape`a, Bizanca in langobardske dr`ave.26
Istra je v ospredju,27 kot re~eno, tudi v obse‘nem ekskurzu o krvolo~nem Romulovem
boju proti Franku in Vassu28  (228, 13 – 233, 10), ki ga zaklju~uje ‘e citirani odlomek (gl.
24 Prinz (1981), cit., str. 508 sl. in Id. (1993), cit., str. 15 sl.
25 Prim. Brunhölzl, cit., str. 68–69; Hillkowitz, cit., str. 16; Löwe (1951), cit., str. 956 (po mnenju
katerega se avtor Kozmografije tu sklicuje na verske spore na Bavarskem in Irskem); Peri, cit., str. 519; Prinz
(1993), cit., str. 16 sl.
26 Prim. R. Brato‘, Vpliv oglejske Cerkve na vzhodnoalpski in predalpski prostor od 4. do 8. stoletja,
Zbirka Zgodovinskega ~asopisa 8 (1990), str. 26–45 in H. Krahwinkler, Friaul im Frühmittelalter. Geschi-
chte einer Region vom Ende des fünften bis zum Ende des zehnten Jahrhunderts, Wien-Köln-Weimar 1992,
str. 36–66 in 77–86.
27 Podobno zanimanje za Istro ka‘e tudi so~asna Historia Daretis Frigii de origine Francorum, prim. G.
Dottin, Le philosophe Aethicus et les Celtes insulaires, Révue des études anciennes 25 (1923), str. 144–150,
tu zlasti 145; Prinz (1981), cit., str. 503; Id. (1993), cit., str. 44 sl.
28 Prinz (1993), cit., str. 46 razlaga to ime kot odsev pove~ane vloge vazalstva v osmem stoletju. Tako
je na primer bavarski vojvoda Tasilo, ki je bil sicer kraljevske krvi, leta 757 postal Pipinov vazal.
11ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 1 (118)
zgoraj) o prisilni selitvi avtorjevih prednikov (233, 4 sl.). Ta odlomek je {e posebno zanimiv,
saj v njem spregovori v prvi osebi sam Etik, ki z zna~ilno formulo meni{ke poni‘nosti
pripoveduje, kako se je njegova dru‘ina morala izseliti iz de‘ele (captivati), ki jo imenuje
Histria in ki je bila do njegove mladosti plodna, na Kasiopske otoke,29 kjer prevladuje
agrarno gospodarstvo in od koder so se po mnogih letih vrnili v opusto{eno domovino.
Vdore, o katerih je tu beseda, preu~evalci Etikovega dela povezujejo z vpadanjem Slova-
nov30  in begom avtohtonega prebivalstva. Temu so vrnitev omogo~ili Bizantinci, katerim
je pripadalo obmo~je Benetk in Grade‘a, istrska obala, dalmatinski in jonski otoki.
Temeljne va‘nosti ostaja seveda vpra{anje, katero oziroma kako ob{irno ozemlje naj bi
ozna~eval izraz Histria. V ekskurzu o Romulovih bojih, pa tudi drugje Etik-Hieronim Istro
omenja z Dalmacijo in Norikom, v~asih {e z Lakedajmonijo, Albanijo in Panonijo: na pod-
lagi teh odlomkov lahko trdimo, da za avtorja Kozmografije Histria ne pomeni celotne
donavske regije.
189, 17 sl.: Graecia igitur a laeva31  Asiae, ab occiduo Dalmatiae, Histriae ac Norico ab
Scithia simul levaque secernens a monte Cimera mare, quo idem primum provincias, post-
modum montes et insolas maritimas in supradicta Ionia terminavit. Dalmatiam et  Galatiam
ex parte aliqua barbaricam, partem maximam Illiricum, linguas et litteras, Graecorum aethi-
mologiam, legem et editionem praecogniti. Quae flumina, Istrum videlicet et Tanai, secer-
nuntur, a leva barbaros modos vel fines terminantium, dextera itaque optimam partem Gre-
ciam iunguntur. Segetibus refertas atque uberrimas frugum copia, auro fecundas, omnium
animantium armenta et cunctarum avium reptilumque ac iumentorum opulentissimas, hole-
ra pinguia et usui apta, populum industrium et multa arte peritum.32
228, 13 sl.: Lacedemonia,33 Pannonia et Histria post celeberrimam Greciam, suarum
generationum repetens, ait: ... Quantae clades in Lacedemonia, Norico et Pannonia, Histria
et Albania, vicinae meae septentrionalium regiones ... Pirreos montes34  Cisalpinaque itaque
iuga peraccessit, Histrum transiens cum Albanos altercavit, sed superare non potuit.
231, 17 sl.: Romulus dein humanum sitiens sanguinem hostium plurimorum congestum,
Histriam ingressus cruore tanto fuso, ita ut undas Histri humanus cruor praeocupassit ...
Na podlagi teh odlomkov je jasno, da Histria obsega za Etika ali za njegov vir istrski
polotok in verjetno {e nori{ko-panonsko zaledje: kot poudarja Dalché,35 ostane od donav-
ske regije, ki naj bi jo obsegala Histria v {ir{em pomenu, bore malo, ~e ji od{tejemo Norik in
Panonijo, ki sta v Kozmografiji o~itno samostojni de`eli. V pozni antiki meje istrske regije
29 Te otoke gre ena~iti s Krfom, gl. Dalché, cit., str. 184, op. 25 in Prinz (1993), cit., str. 233, op. 935.
Prim. tudi 228, 9 sl.: Stilo posuit Cefalanias insolas, Casiopas et Liburnicas vicinarum suarum repetendum
explendi operis sui ordinem, ubi non magna feruntur artificia et aliis varia distincta amisit.
30 Prim. Dalché, cit., str. 184, op. 25 (Slovani naj bi se bili v dobi, o kateri je tu beseda, ‘e stalno naselili
na jadranskih obalah in naj bi vdirali na otoke); Peri, cit., str. 25 (Etikova pripoved naj bi opisovala
slovanske vpade v prvi polovici sedmega stoletja); Prinz (1993), cit., str. 15. Gl. tudi Manitius, cit., str. 231
(krvolo~ni Romul, kateremu je posve~en ekskurz v Kozmografiji, naj bi bil Alboin).
31 Za pomen besede laeva v Kozmografiji oziroma za ozna~evanje strani neba na splo{no prim. H.
Schmeja, Zur Latinität des Aethicus Ister, v “Actes du IIIème Colloque international sur le Latin vulgaire et
tardif, Innsbruck 2–5 sept. 1991”, Tübingen 1992, str. 298.
32 Ta opis spominja na {tevilne laudes, ki so jih zlasti anti~ni gr{ki pisci posvetili severnemu Jadramu,
prim. Hecat. frg. 90 in Ps. Scymn. orbis descr. 375 sl. Prim. tudi Cassiod. Variae, XII 22.
33 Glede pomena tega izraza gl. Prinz (1993), cit., str. 205, op. 735.
34 To gorovje gre ena~iti z Alpami, prim. Prinz (1993), cit., str. 229, op. 911.
35 Dalché, cit., str. 185, tako zaklju~uje svojo razlago termina Histria: “Si on veut à tout prix préciser
cette extension, on pensera aux affluents de droite du Danube, Drave ou Save, et donc à la Slovénie, à la
Croatie actuelles, ou encore à la Dalmatie.”
12 B. ZLOBEC: ETIK HISTER IN NJEGOVA KOZMOGRAFIJA
36 Negotovosti pri dolo~anju mej, ki se zrcalijo v Kozmografiji, gre pripisati nedore~enosti virov, prim.
Isid. etym. XIV 4, 17: Habet autem Histria a septentrione Pannoniam. Gl. Peri, cit., str. 518, op. 46 in str.
519. Da predstave o Istri v tej dobi niso precizne, dokazuje kot zanimiv vir zapisnik sinode v Rimu iz leta
680: celejanski {kof se ozna~uje kot istrski, prav tako {kofje na Bene{kem – prim. R. Brato‘, Ecclesia in
gentibus, “Bogoslovni vestnik” 56 (1996, 4), str. 385–410, tu zlasti 387–399 (prispevek je bil objavljen tudi
v Grafenauerjevem zborniku, Ljubljana 1996, str. 205–225).
37 Mela II 57: inde tacitus prosilit (scil. Padus flumen) ut discussis fluctibus diu qualem emisit undam
aget suumque etiam in mari alveum servet, donec eum, ex adverso litore Histriae eodem impetu profluens,
Hister aminis excipiat; Paul. Diac. hist. Lang. II 14: Histria autem ab Histro flumine cognominatur. Gl. tudi
Isyd. etym. XIV 4, 17 Istriam Ister amnis vocavit, qui eius terram influit. Mit o bifurkaciji Donave prina{ajo
{e naslednji anti~ni viri: Aristot. hist. anim. VIII 13; Ps. Aristot. mir. ausc. 105; Hipparch. frg. 10 D = Strab.
I 3, 15; Corn. Nep. HRR II, frg. 10 = Plin. nat. III 18, 127; Scyl. per. 20; Ps. Scymn. orbis descr. 773–776;
Strab. I 2, 39 in I 3, 15; Theopomp. FGrH 115, 129 = Strab. VII 5, 9; Timaeus FGrH 566, 85 = Diod. Sic.
IV 56, 7–8. Prim. G. M. Columba, La leggenda del duplice corso dell’Istro, v Ricerche storiche, I. Geogra-
fia e geografi nel mondo antico, Palermo 1939, str. 144–170 in R. Dion, Une contribution positive de Rome
au progrès de la connaisance géographique de l’Europa centrale, v Aspects politiques de la géographie
antique, Paris 1977, str. 237 sl.
38 Prim. Ap. Rhod. IV 305–308; Ps. Arist. mir. ausc. 104; Liv. XL 21, 2: Cupido eum (scil. Philippum)
ceperat in verticem Haemi montis ascendendi, quia vulgatae opinioni crediderat Ponticum simul et Hadria-
cum mare et Histrum amnem et Alpes conspici posse; Mela II 2, 17: Montes interior adtollit Haemon et
Rhodopen et Orbelon, sacris Liberi patris et coetu Menadum, Orpheo primum initiante, celebratos. E quis
Haemos in tantum altitudinis abit, ut Euxinum et Hadrian ex summo vertice ostendat; Polyb. XXIV, 4 =
Strab. VII 5, 1; Ps. Scymn. orbis descr. 380–391 = Theopomp. FGrH 115, 130; Theopomp. FGrH 115, 129
= Strab. VII 5, 9.
39 Prim. orbis descr. 391: ’Ενετω∼ν ’/εχονται Θρα, κες ’/Ιστροι λεγóµενοι (v bli‘ini Venetov ‘ivijo Tra~ani,
imenovani Histri). Gl. B. Zlobec, Poro~ila anti~nih geografov v severnem Jadranu, Z^ 53, 1999, 19 sl.
vsekakor niso dolo~ljive z gotovostjo:36 mo`no je sicer, da je ta termin ozna~eval ob{irnej{e
ozemlje, upo{tevati je treba tudi pri~evanje Pavla Diakona, ki poro~a, da je Histria obsegala
manj ozemlja kot v rimski dobi (Hist. Lang. II 14: Histria autem ... Quae secundum Romanam
historiam amplior quam nunc est fuisse perhibetur.).
Zanimivo je, da je v ekskurzu o Romulovih pobijalskih pohodih Skitija omenjena samo
enkrat, in sicer v povezavi z Gr~ijo, Dalmacijo, Norikom in Histrijo; zadnje torej ne gre
istovetiti s Skitijo (189, 17 sl., gl. zgoraj). Ko Etik-Hieronim Skitijo imenuje drugje v Koz-
mografiji, jo opisuje kot ob{irno in oddaljeno de‘elo, ki se {iri do Serskega oceana (ocea-
num Sericum) in Kaspijskega morja ter po kateri se stekata Fazis in Arakses (prim. 174, 8 sl.
in 176, 21 sl.). Mo‘no je, da je avtor Kozmografije v posameznih odlomkih uporabil razli~ne
vire.  Zna~ilno za navedene odlomke je tudi, da se avtor Kozmografije ve~krat sklicuje na
mit bifurkacije Donave, ki naj bi se izlivala tako v Jadransko kot v ^rno morje. Ta zmotna
predstava o toku Donave je bila v antiki izredno raz{irjena; posredujeta jo {e Mela in Pavel
Diakon37  pri etimolo{ki razlagi imena istrskega polotoka. Omeniti pa velja {e en mit, ki bi
bil lahko vplival na Etikovo predstavo geografskega prostora severnojadranske in srednje-
evropske pokrajine. Da se je avtor Kozmografije spoznal na anti~no mitolo{ko zemljepisno
tradicijo, je namre~ razvidno iz ‘e omenjenih odlomkov.
V antiki je bilo raz{irjeno prepri~anje, da lo~i Jadran od ^rnega morja le kratka razdalja,
tako da se tistemu, ki se povzpne na gorovje Hajmos, odpre razgled na obe morji.38 Psevdo-
Skimnos je v svoji Perih′ghsiς gĥς iz tega razloga Histre ena~il s Tra~ani.39 Upo{tevanje
teh virov nas privede do naslednjega sklepa: ~e je razdalja med Istro, kjer se po mitolo{ki
tradiciji Hister izliva v Jadran, in ^rnim morjem tako majhna, je lahko skrivnostni Etik res
obenem Hister in, v {ir{em smislu, Scytha. Neposrednega vpliva te mitolo{ko-zemljepisne
tradicije na Kozmografijo sicer ni mogo~e dokazati z gotovostjo, saj se avtor nanjo ne
13ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 1 (118)
sklicuje direktno, pa~ pa je izpri~ano njegovo poznavanje nakaterih avtorjev (zlasti Mele),
ki so nam v svojih delih ohranili to anti~no, z mitom povezano predstavo srednjeevropskega
prostora.
R i a s s u n t o
Aethici Histri Cosmographia
Barbara Zlobec
La Cosmografia attribuita a Etico Istro è una delle opere più misteriose e al contempo più bizzarre della
letteratura medievale. Numerosi sono stati i tentativi fatti per identificare l’autore che si cela sotto questo
nome. Se la critica ottocentesca ancora credeva all’esistenza dell’antico filosofo greco Etico, la cui opera
sarebbe stata tradotta da un non altrimenti noto Gerolamo (o addirittura san Gerolamo, il che portò Jernej
Kopitar a presupporre che Etico fosse l’ideatore del glagolitico), in seguito è definitivamente prevalsa
l’opinione che con il termine Ethicus si designi semplicemente il dotto, il philosophus. La critica novecen-
tesca sembrava aver definitivamente accolto la tesi di Löwe, secondo il quale sotto la maschera di Etico si
nascondeva l’irlandese Virgilio di Salisburgo che nella Cosmografia si faceva beffe delle posizioni conser-
vatrici e retrograde del suo avversario Bonifacio. Ultimamente però si sono messe in risalto anche le
manchevolezze di questa interpretazione: Etico-Gerolamo sarebbe invece un sacerdote o un monaco
vissuto nell’ottavo secolo, fuggito dall’Oriente lacerato dalle guerre; egli si sarebbe confuso tra i religiosi
di qualche grande convento in Occidente, dove avrebbe potuto dedicarsi alla stesura della sua ampia opera.
L’opera di Etico è stata paragonata al Viaggio sulla Luna di Luciano, ai Viaggi di Gulliver di Swift, al
Robinson Crusoe di Defoe e viene dunque generalmente considerata un romanzo fantageografico venato
di commenti satirico-moralistiche. Dall’analisi della struttura della Cosmografia si evince un altro dato di
non secondaria importanza: l’opera che si apre con una cosmogonia (influenzata naturalmente dalle sacre
scritture) e continua con la descrizione dell’οι
,
κουµεªνη in forma di viaggio, lascia intravedere i legami che
l’autore mantiene con la tradizione geografica antica, sebbene questi risultino alquanto allentati e confusi.
Quanto alla dichiarata origine “istrica” del supposto autore della Cosmografia, è necessario tener conto
del fatto che nell’explicit Etico è definito anche scita: sulla base di questi dati si è cercato, per percorsi
diversi, di individuare la sua patria nella penisola istriana, in Irlanda (Löwe, mediante le identificazioni
Scytha = Scotus, Histria = Bavaria), sulle sponde del Mar Nero (Scythia minor), nel bacino danubiano; si
è tentato inoltre di interpretare il termine Scythicus non nella sua accezione geografica, bensì come epiteto
legato alla sfera della filosofia.
La questione della vera identità dell’autore della Cosmografia è forse destinata a rimanere insoluta,
indubbi sono però l’interesse e la conoscenza che questo scrittore ha dell’alto Adriatico, come risulta in
paricolare dalla digressione sulle sanguinose lotte del crudele Romolo contro Franco e Vasso, topografi-
camente individuate nella regione Histria. Da numerosi passi della digressione è evidente che con questo
termine l’autore non intende designare l’intera regione danubiana, bensì la penisola istriana e (eventual-
mente) l’immediato entroterra pannonico e norico. Nell’ampio racconto delle gesta di Romolo, Etico-
Gerolamo più volte si riallaccia al mito della biforcazione del Danubio, molto diffuso nella tradizione
geografica greco-latina. Per chiarire l’origine “istrica” e nel contempo “scitica” dell’autore della Cosmo-
grafia è forse opportuno richiamarsi a un altro mito della tradizione geografica antica, secondo il quale
l’Adriatico è diviso dal Mar Nero solo da un sottile istmo; secondo questo mito di conseguenza i Traci
erano identificabili con gli Istri.
14 B. ZLOBEC: ETIK HISTER IN NJEGOVA KOZMOGRAFIJA
O ~em smo pisali v Zgodovinskem ~asopisu …
… pred petimi desetletji?
Optimalna re{itev za ljubljanski Narodni muzej je torej tale: stara pala~a za kulturno-zgodovinski
oddelek in moderna stavba za arheolo{ki oddelek. Zaradi smotrnega itinerarija muzejskega obiskoval-
ca in zaradi tehni~nih del v laboratorijih ter dela v biblioteki je potrebno, da stojita oba oddelka v
neposredni sose{~ini, kolikor to dopu{~ata urbanizem Ljubljane. Take mo‘nosti se odpirajo v okolici
Kri‘ank ali pa v nekak{ni kombinaciji z ljubljanskim gradom.
(Jo‘e Kastelic, Narodni muzej v Ljubljani in njegovi problemi, Z^, 4, 1950 str. 207)
… pred {tirimi desetletji?
Sestavek dr. Koste Milutinovi}a “Problematika ljubljanskog jugoslovenskog programa 1870 kod Srba
i Hrvata” v X.–XI. zvezku “Zgodovinskega ~asopisa” vsebuje poleg nekaj zgodovinskega gradiva in
obravnavanja na zgodovinopisni ravni `al tudi vrsto tak{nih snovnih, miselnih in izraznih povr{nosti,
ki jih je vsekakor treba popraviti na straneh tega ~asopisa, ker hudo izkrivljajo podobo dogajanja pri
jugoslovanskih narodih, zlasti pri Slovencih v ~asu po uvedbi avstro-ogrskega dualizma leta 1867 pa
do jugoslovanskega kongresa v Ljubljani leta 1870.
(Du{an Kermavner, Nekaj kriti~nih pripomb k razpravljanju dr. Koste Milutinovi}a v tem ~asopisu, Z^,
14, 1960, str. 203)
… pred tremi desetletji?
Tudi z zgodovinskega gledi{~a obstajajo mo‘nosti, ki dovoljujejo domnevo o obstanku nekropole na
tem delu hriba v obravnavani periodi. ^e upo{tevamo sklepe, ki jih prina{a profesor Klemenc na
osnovi pisanih virov za ~as okoli sredine V. stoletja, da “Poetovio je moral biti tedaj {e pomembno
rimsko mesto,” in da ako mesti Poetovio in Celeja nista bili poru{eni ‘e pri prvem Atilovem pohodu leta
451, sta bili popolnoma uni~eni leta 452, kakor Emona in Akvileja, potem je grajski hrib do njegove
obnovitve lahko slu‘il za grobi{~e.
(Paola Koro{ec, Elementi obdobja preseljevanja ljudstev na nekropoli na Ptujskem gradu, Z^, 24,
1970, {t. 1–2, str. 80)
… pred dvema desetletjema?
V primeri s celotnim ameri{kim prebivalstvom tretje generacije je imela tretja generacija SJS vi{ji
odstotek oseb, starih 14–24 let, a ni‘ji odstotek mlaj{ih od 14 let. ^e pojde razvoj po isti poti kot pri
jezikovnih skupinah starej{ih priseljencev, tj. Nemcev in ^ehov, potem lahko pri~akujemo, da se bo
tretja generacija SJS postarala, najprej zaradi padca oseb pod 24. letom, kasneje pa zaradi porasta oseb,
starih nad 65 let. Po drugi plati pa moramo upo{tevati, da utegne nadaljnje krep~anje slovenske
osve{~enosti v vrstah tretje generacije in eventuelni preobrat glede padanja osve{~enosti druge genera-
cije – ki vklju~uje osebe, ki imajo kot star{i dolo~en vpliv na tretjo generacijo – peljati v nasprotno
smer, namre~ k pomlajevanju.
(Toussaint Ho~evar, Geografska razporeditev, starostna struktura in relativna osve{~enost slovenske
jezikovne skupine v ZDA,Z^ 34, 1980, {t. 1, str. 224)
… pred desetletjem?
Slovence je tako Francozom “odkril” {ele Mickiewiczev naslednik na slovanski stolici na Coll~ge de
France Cyprien Robert. Robert je bil – kot je znano – navdu{en slavofil, prepri~an v posebno poslan-
stvo prebujajo~ih se slovanskih narodov in njihovo sposobnost, da stari Evropi vrnejo ,,1a force
régénatrice”, ki je “evropski Zahod... o~itno ne more ve~ iztisniti iz svojih `il” Na oblikovanje njegovih
pogledov na slovanski svet, na Vzhodno Evropo in na Balkan sta na eni strani vplivala Mickiewicz in
Czartoryski, na drugi pa so jih zaznamovale [afarikove, Kollarjeve in Gajeve ideje. Gaja je Robert
spoznal ob svojem obisku v Zagrebu oktobra 1843 in vodja “ilirskega gibanja” je nanj napravil
izredno mo~an vtis, saj je bil v njegovih o~eh osrednja osebnost politi~nega `ivljenja med ju`nimi
Slovani. Po Robertovem mnenju so Gajeva prizadevanja po “l’unité de langage” “des Slaves de
l’Illyricum” odpirala “{iroko pot k njihovi socialni enotnosti” (“l’unité sociale”), obe pa naj bi bili eden
najpomembnej{ih predpogojev za u~inkovit ju`noslovanski odpor tur{ki nadvladi na vzhodu in nem{ko-
avstrijski na zahodu.
(Peter Vodopivec, Slovenci v francoskih o~ehv letih 1830—1920, Z^ 44,1990, {t. 1, str. 33))
ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 •1 (118)
15ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 1 (118)
A n d r e j  K o m a c
Vzpon Turja{kih v srednjem veku
(prvi del)
V zadnjih letih je izpod peres zlasti mlaj{e generacije slovenskih zgodovinarjev pri{lo
kar nekaj pomembnih del, v katerih raziskovalci obravnavajo razli~na vpra{anja, povezana
s starej{o zgodovino plemstva na{ih histori~nih de‘el.1  Zlasti razpravi Petra [tiha in Du{ana
Kosa sta opozorili na zanimiv fenomen, ki ga opazimo pri nekaterih najmo~nej{ih rodbinah
v poznem srednjem veku. Ob nesistemati~nem preletu virov bi si lahko zgodovinar ustvaril
predstavo, da je {tevilne gradove v 14. stoletju obvladovalo visoko {tevilo razli~nih rodbin
in da je posamezna rodbina, seveda glede na rodbinsko ime, izpeljano iz imena doma~ega
gradu, obvladovala ponavadi samo po eno utrdbo. To pa dejanskemu stanju ne ustreza
najbolj. Gre namre~ zato, da je uspelo le nekaterim rodbinam kot na primer Devinskim,
Svibenskim ali Tru{enskim v slu‘bi razli~nih gospodov pridobiti {tevilne gradove in njim
pripadajo~o posest. Vtis, da gre za veliko {tevilo povsem razli~nih dru‘in, gre pripisati
dejstvu, da so na pridobljenih gradovih prebivali predstavniki stranskih linij, ki so se ve~inoma
imenovali po gradovih, na katerih so trenutno ‘iveli in ne po gradovih njihovega izvora.
Povedano je veljalo tudi za Turja~ane, kar je bila, tako pokojni Bogo Grafenauer v svoji
spremni besedi k [tihovem delu, tudi ena od centralnih ugotovitev analize gori{kih ministe-
rialov na Dolenjskem.
Poleg zanimivih ugotovitev, povezanih z vlogo Turja~anov pri izgradnji gori{kega teri-
torija na Dolenjskem, ~utim potrebo omeniti {e nekaj momentov, ki so pripomogli k na-
stanku te raziskave. Odlo~ilnega pomena je vsekakor dejstvo, da je le redko katera plemi{ka
rodbina vtisnila svoji de‘eli tako mo~an pe~at, kot so ga de‘eli Kranjski plemi~i s Turjaka
ali Auerspergi, kot so se sami tudi imenovali. Mimogrede naj omenim, da se je slovenska
razli~ica nem{kega imena prvi~ pojavila “{ele” leta 1455, kot castel dicto Turiach.2  ^etudi
so Turja{ki dosegli svoj zenit {ele kasneje, pa so polo‘ili temelje za kasnej{i dru‘beni vzpon
‘e v poznem srednjem veku. Prav zaradi tega menim, da je poznavanje za~etnega obdobja
zgodovine Turja{kih zelo koristno za raziskavo kasnej{ih obdobij njihove preteklosti, ki se
je bo ob trenutni aktualnosti raziskav elit v doma~em zgodovinopisju prav gotovo lotil kdo
‘e v bli‘nji prihodnosti. Poleg tega predstavlja raziskava zanimivo “case study”, na podlagi
katere je konkretno razvidno, kako se je dolo~ena plemi{ka rodbina uspela prebiti iz sivega
povpre~ja do ugleda, ki ji je prinesel vpliv celo na samega cesarja. Nenazadnje ne morem
mimo dobre ohranjenosti virov, kar je predpogoj za nastanek tako naravnane mikroanalize.
Bogat fundus listin – za slovenske zgodovinarje ‘al in zaenkrat dostopen le v obliki resda
iz~rpnih regest Fr. Komatarja –, ki se {e vedno hrani v dru‘inskem arhivu, je edinstven primer
1 D. KOS, Med gradom in mestom – Odnos kranjskega, slovenje{tajerskega in koro{kega plemstva do
gradov in me{~anskih naselij do za~etka 15. stoletja, Ljubljana 1994; P. [TIH, Gori{ki grofje ter njihovi
ministeriali v Istri in na Kranjskem, Ljubljana 1994; M. [TUHEC, Rde~a postelja, {~urki in solze vdove
Pre{eren, Ljubljana 1995; M. @VANUT, Od viteza do gospoda, Ljubljana 1994.
2 B. OTOREPEC, Iz zgodovine turja{kega gradu, Kronika 21 (1973), str. 147.
ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54  2000 • 1 (1 8) • 15–48
16 A. KOMAC: VZPON TURJA[KIH V SREDNJEM VEKU
3 F. KOMATAR, Das Schloßarchiv in Auersperg, Mitteilungen des Musealvereines für Krain, 18, 19, 20
(1905, 6, 7). (dalje MMVK). Podobna, a vendarle skromnej{a, fonda sta zbirki Galenber{kih listin in
Khevenhülerjev dru‘inski fond listin to~ajev iz koro{ke Ostrovice. Galenber{ke listine sta objavila B.
OTOREPEC in W. BRUNER v Mitteilungen des Steiermärkischen Landesarchiv (Folge 44/45, 1995),
medtem ko je listine to~ajev z Ostrovice objavil v obliki regest H. WIESSNER kot samostojno publikacijo
– ‘al dostikrat povr{no – pod naslovom “Die Schenken von Osterwitz” leta 1977.
4 P. [TIH, Srednjeve{ko plemstvo in slovensko zgodovinopisje (v tisku).
5 Glej op. {t. 2.
6 A. LUCIJAN, Donesek k zgodovini Ortenbur‘anov na Dolenjskem, Kronika 43 (1995), str. 7-12.
7 F.X. RICHTER, Die Fürsten und Grafen von Auersperg. (Aus bisher noch ganz unbenutzten Quellen,
besonders mit Hinsicht auf die krainische Landesgeschichte bearbeitet und mit Familienurkunden belegt),
Neues Archiv für Geschichte, Staatskunde, Literatur und Kunst, 2 (1830), str. 597-733.
8 J.L. SCHÖNLEBEN, Genealogia illustrisimae familiae principum, comitum et baronum de Auersperg,
Labaci 1681; F. WIßGRILL, Schauplatz des landsässigen Nieder-Oesterreichischen Adels von Herren- und
Ritterstande von dem XI. Jahrhundert an bis auf unsere Zeiten, 1. Bd., Wien 1794. Obe deli sta nezanesljivi,
tudi Wißgrill, kakor je opozoril ‘e genealog K. TANGL, Die Grafen von Ortenburg in Kärnten, Zweite
Abtheilung, Archiv für Kunde österreichischer Geschichtsquellen 36 (1866), str. 118.
ohranjenosti virov za kak{no plemi{ko rodbino z na{ega o‘jega obmo~ja.3  Poleg Koma-
tarjevih regest sem imel na voljo tudi veliko {tevilo listin iz neobjavljene zbirke “Gradivo
za zgodovino Slovencev”, ki se hranijo v prepisih na Zgodovinskem in{titutu pri SAZU.
Zbirka je neprecenljiv plod dolgoletnega arhivskega dela dr. Bo`a Otorepca, zato se mu ob
tej priliki iskreno zahvaljujem, da mi je omogo~il njeno uporabo.
Kar zadeva stanje konkretnih raziskav, je pomembno poudariti, da je turja{ka zgodovina
zanimala predvsem starej{e kranjske de‘elne zgodovinarje. Razen omenjenih prispevkov
[tiha in D. Kosa, ki pa sta Turja~ane obravnavala zgolj obrobno, ni iz{lo v dobi po prvi
svetovni vojni izpod peres doma~ih raziskovalcev nobeno pomembnej{e delo, ki bi sku{alo
osvetliti preteklost tega za Kranjsko tako znamenitega rodu. Nedvomno gre pripisati velik
del krivde za to dolgoletni usmeritvi slovenskega zgodovinopisja, ki za preteklost “tujero-
dnega in zraven {e izkori{~evalskega plemstva” ni kazalo pretiranega zanimanja.4  Omeniti
velja le dva kraj{a prispevka, saj so vsi drugi bolj informativne kot pa raziskovalne narave.
V prvem primeru gre za ~lanek B. Otorepca v Kroniki, kjer je avtor na nekaj straneh skiciral
najpomembnej{e dogodke iz zgodovine turja{kega gradu in tam ‘ive~e rodbine.5  Avtor
drugega prispevka je A. Lucijan, ki se je v svojih razmi{ljanjih o Ortenbur‘anih na Do-
lenjskem dotaknil tudi problemov, ki so povezani z najstarej{imi Turja~ani.6  Kot ‘e re~eno,
so bolj zanimiva dela starej{ih zgodovinarjev. ^e pustimo ob strani Valvasorja in Schönleb-
na, ki sta za snovanje moderne raziskave o Turja~anih manj pomembna, imam v mislih
predvsem deli F. Richterja in P. Radicsa. Prvi je ‘e leta 1830 objavil obse‘no {tudijo v
dunajskem Neues Archiv für Geschichte, Staatskunde, Literatur und Kunst, kjer je posku{al
osvetliti zgodovino rodbine od njenih za~etkov do 17. stoletja.7  Richter je ve~krat poudaril
pomen pritegnitve do tedaj {e neuporabljenih listin v njegovi raziskavi, kar naj bi delu dalo
podobo kriti~ne dru‘inske kronike. Ob natan~nem branju pridemo do zanimivih zaklju~kov.
Genealo{ka komponenta je zagotovo njen slab{i del, saj se rekonstrukcije rodbinskih pove-
zav tja do za~etka 15. stoletja ne ujemajo s podatki, ki jih lahko iz ohranjenih listin razbere
ve{~ raziskovalec. K rodoslovni zmedi sta br‘~as pripomogli deli Schönlebna in Wißgrilla,
ki ju je Richter uporabljal kot subsidiarni vir.8  Bolj zanesljivo je, pa ~eprav ga zaradi
odsotnosti citiranja ni mogo~e vedno preveriti, Richterjevo kronolo{ko navajanje dogod-
kov, ki ju je direktno povzemal iz dru‘inskih listin. V celoti gledano ne zgre{imo, ~e oceni-
mo, da delo vse bolj pridobiva na zanesljivosti ob pribli‘evanju novemu veku. Tako je za
dogodke v 15. stoletju – in tudi za razre{evanje dobr{nega dela genealo{kih vpra{anj – tudi
17ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 1 (118)
dokaj uporabno. Po svoje {e bolj uporaben je prispevek P. Radicsa, ki ga je avtor posvetil
junaku v boju s Turki, baronu Herbordu VIII.9  Za podatke o srednjeve{kih Turja~anih je
zanimiv predvsem ob{iren uvod, kjer je na pribli‘no {tiridesetih straneh predstavljena zgo-
dovina rodbine med 1100 in 1500. Slaba stran Radicsa je, da je od Richterja ~rpal rodoslovje
in pa podatke za najstarej{e obdobje, medtem ko je spodbudno, da je svoje teze za kasnej{o
dobo podkrepil s precej to~nim znanstvenim aparatom. Vsekakor ni odve~ pripomba, da se
obe predstavljeni deli spla~a vzeti v roke, v kolikor nas obravnavana tema zanima.
Preden preidemo h konkretni analizi, naj zaradi jasnej{e predstave in la‘jega spremljanja
raziskave opredelim njen poglavitni cilj in skiciram potek. Glavni cilj je spremljati postop-
no nara{~anje mo~i glavne linije Turja~anov ob upo{tevanju kronolo{kega sosledja. Najprej
se bomo pomudili pri osvetljevanju za~etkov najstarej{ih Turja~anov. Omejili se bomo
samo na najpomembnej{e detajle iz njihove zgodovine ter v glavnem le povzeli dosedanje
ugotovitve zgodovinarjev. Razloga za zgolj povr{en pregled sta predvsem dva. Prvi je v
tem, da obstaja velika verjetnost, da stari Turja~ani niso bili neposredni biolo{ki predniki
mlaj{e rodbine. Drugi, {e veliko pomembnej{i razlog pa je, da relativno visok ugled
najstarej{ih Turja~anov in njihova obse‘na posest – ta v veliki ve~ini sploh ni pri{la v roke
mlaj{i rodbini – nista na noben na~in bodisi pospe{ila ali direktno vplivala na hiter in
kontinuiran vzpon mlaj{ega rodu. Uspe{no prebijanje mlaj{e linije proti vrhu najprej de‘el-
nega, nato tudi regionalnega plemstva, bomo podrobno spremljali od njihovih za~etkov v
prvih desetletjih 13. stoletja, ko se je prvi~ pojavil kot pri~a v neki listini Herand I., prednik
kasnej{ih Turja~anov. Nadalje bomo v kronolo{kem sosledju posku{ali odgovoriti na
vpra{anja, kako so Turja~ani postopoma, zlasti s pomo~jo sodelovanja s posameznimi dina-
sti – v po{tev pridejo zlasti Spanheimi, Gori{ki in Habsbur‘ani, pridobivali na mo~i in
ugledu. Procesu bomo sledili vse tja do druge polovice 15. stoletja, ko sta ugled in posest
Turja~anov dosegla ‘e zavidljivo vi{ino oziroma obseg. Vse obravnavano sodi v prvi del
raziskave. V drugem pa se bom ob{irno pomudil pri analizi razvoja rodbinskih posesti na
Dolenjskem do delitve rodbine na {umber{ko in turja{ko vejo v letu 1467. Ve~ o ciljih in
poteku raziskave posesti bom spregovoril na za~etku drugega dela.
Najstarej{i Turja~ani
Na gradu Turjak je do srede 13. stoletja prebival plemi{ki rod, ki ga pri{tevamo k staremu
“svobodnemu” plemstvu. Njihova preteklost je vse do dokon~nega izumrtja tik pred sredi-
no 13. stoletja zaradi akutnega pomanjkanja pisnih virov skoraj povsem zavita v meglo.
Izvor, dru`inske povezave in politi~na vloga predstavljajo sklop vpra{anj, na katere bodo
zgodovinarji zaradi omenjenega problema tudi v prihodnosti le ste`ka odgovorili. Le pri-
merna arheolo{ka raziskava starega Turjaka bi nedvomno dala raziskovalcem novih izto~nic.
Najstarej{a genealogija Turja~anov je zanimala doma~e, kranjske, zgodovinarje ‘e zelo
zgodaj.10  Tozadevne razlage Valvasorja, Schönlebna ter mnogo mlaj{ih Richterja in Radic-
sa se opirajo, kakor je ugotovil ‘e Franc Kos, na staro rimano genealogijo Turja~anov, ki naj
bi nastala pred 1584, in v kateri naj bi, v skladu s takratnimi genealo{kimi trendi, kar
9 P. RADICS, Herbard VIII. Freiherr von Auersperg (1528-1575), ein krainischer Held und Staatsmann,
Wien 1862.
10 F. KOS, O najstarej{ih Turja~anih, Carniola N. v. 3 (1912), str. 93.
18 A. KOMAC: VZPON TURJA[KIH V SREDNJEM VEKU
mrgolelo izmi{ljenih podatkov.11  Njen avtor na{teva vse polno rodbin, ki se v diplomata-
rijih na{ih de‘el sploh ne pojavljajo, poleg tega pa pripisuje predstavnikom teh “fantomskih”
rodov osebna imena, ki v 11. in 12. stoletju niso bila prav ni~ obi~ajna v doma~ih plemi{kih
krogih. Trditve pisca genealogije o prihodu prvih ~lanov rodu iz [vabskega ali iz Bavarske
prav tako ne moremo kriti~no preveriti, kakor tudi ne domneve avstrijskega pravnega zgo-
dovinarja Dungerna, da so Turja{ki pri{li na Kranjsko s furlanskega Turiaca.12  Kljub po-
manjkanju neposrednih listinskih dokazov, ki bi potrdili obstoj Turja{kih ‘e pred 1150, pa
je povsem verjetno, da so Turja~ani ‘iveli in imeli svojo posest na Dolenjskem ‘e v 11.
stoletju. Morda je bil njihov prednik tisti Engelbero, ki se je omenjal leta 1062 v kraljevi
darovnici, s katero je Henrik IV. podelil nekemu Anzu tri kraljevske hube v vaseh pri Grosu-
pljem. V darovnici je pisar Anzovo posest geografsko jasno opredelil in omejil. Njegova
posest naj bi tako segala do vasi Lo~nik, kjer naj bi se ‘e za~ela posest omenjenega Engel-
bera.13  Osebno ime kot tudi neposredno sosedstvo Lo~nika in Turjaka dopu{~ata mo‘nost,
da bi v Engelberu lahko videli daljnega predhodnika Turja~anov iz 12. in prve polovice 13.
stoletja. Tudi Hauptmann in genealog Kamillo Trotter sta v tem plemi~u prepoznala njiho-
vega prednika.14  Prva zanesljivej{a omemba Turja{kih je celih sto let mlaj{a. Leta 1162 je
nastopal kot pri~a v listini, ki jo je izstavil koro{ki vojvoda, Engelbertus de Vrsperch liber
homo.15  Pridevnik “svoboden” dokazuje, da gre Engelberta nedvomno pri{tevati k staremu
svobodnemu plemstvu. Kot pri~a je nastopal {e v nekaterih listinah iz druge polovice 12.
stoletja.16  Engelbert in Konrad, ki sta ‘ivela v prvih desetletjih 13. stoletja, sta bila naj-
verjetneje njegova dedi~a.17
Kaj lahko re~emo o rodbinskih povezavah? Z gotovostjo lahko zatrdimo le, da so si bili
Turja{ki v sorodu s koro{kimi Ortenbur‘ani, saj je bil Konrad poro~en s h~erjo Hermana
Ortenbur{kega. Ko je patriarh leta 1248 podelil grofu Hermanu Ortenbur{kemu patronat nad
cerkvijo v Poljanah pri Starem trgu ob Kolpi in nekatera h gradu ^u{perk pripadajo~a
ozemlja, je ozna~il takrat ‘e pokojnega Konrada Turja{kega kot zeta omenjenega grofa.18
Bli‘ina ‘ovne{kih posesti ju‘no od Turjaka in podatek, da je bilo zadnjemu “svobodnemu”
Turja~anu ime Konrad, kakor tudi Konradu @ovne{kemu, daje po mnenju Adama Lucijana
11 J.V. VALVASOR, Die Ehre dess Herzogthums Crain, Laibach-Nürnberg 1689, zv. 5, str. 238; zv. 11,
str. 22; F.X. RICHTER, Die Krainischen Aursberge, Archiv für Geographie, Historie, Staats- und Kriegkunst
12 (1821); P. RADICS, Die Auersperge in Krain, Blätter aus Krain 5 (1861). Dele ‘al izgubljene rimane
kronike je objavil P. RADICS v Archiv für Heimatkunde II. (1887), str. 238-242. (v prihodnje ΑH)
12 O. Fr. v. DUNGERN, Urkundenbuch des Herzogtums Steiermark, Ergänzungsheft zu den Bänden I
bis III, Graz 1949, str. 100.
13 F. SCHUMI, Urkunden- und Regestenbuch des Herzogtums Krain, I. Bd. 777-1200, Laibach 1882/
3, str. 50, {t. 40. (v prihodnje UBKr.): posest Anza je segala usque ad Engelberonis predium pretendere
uidetur. In uilla Lonsa dicta, ex eiusdem Engelberonis predio…
14 L. HAUPTMANN, Entstehung und Entwicklung Krains, v: Erläuterungen zum historischen Atlas der
österreichischen Alpenländer, 1. Abteilung, 4. Teil, Wien 1929, str. 404; O. Fr. von DUNGERN, Genealogi-
sches Handbuch, 1931, str. 73.
15 UBKr. I., str. 119, {t. 125.
16 UBKr. I., str. 127, {t. 140; str. 151, {t. 173a; str. 136, {t. 156.
17 UBKr. II., str. 21, {t. 29; str. 25, {t. 34; str. 120, {t. 156; str. 135, {t. 170; A. JAKSCH, Monumenta
historica ducatus Carinthiae (skupaj 11 zv., Klagenfurt 1896-1972; od 5. zv. naprej je avtor H. WIESSNER),
2. Bd., Klagenfurt 1898, str. 16, {t. 545. (v prihodnje MC)
18 UBKr. II., str. 120, {t. 156: in presentia nostra (patriarha, op. A.K.) Hermannus comes de Hortenburc
fidelis noster propensius suplicavit, ut jure patronatus ecclesie parrochialis in Poelan et duabus partibus
decimarum in omnibus novalibus in predio proprietate seu territorio ad castrum Zobelsperc pertinente post
obitum felicis recordationis nobilis viri Cunradi de Aursperc olim generi sui ad culturam redactis … investire
eum nomine feudi … benificare dignaremur.
19ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 1 (118)
slutiti dru‘inske povezave med rodbinama. Lucijan povezuje Turja{ke tudi z njihovimi
sosedi Vi{njegorci. Dopu{~a mo‘nost, da so se prvi pri‘enili v vi{njegorski rod, ti pa naj bi
po njih privzeli ime Engelbert.19
Naj na tem mestu omenim {e neko zanimivost, ki je povezana s staro rodbino. V
najrazli~nej{i literaturi se omenja, da je Engelbert II. odpotoval leta 1217 na kri‘arsko
vojno.20  Avtorji so do tega podatka pri{li prek Schönlebna in Valvasorja, ki pa sta omenjeni
motiv nedvomno povzela po rimani genealogiji. Upo{tevajo~ sporni primarni vir, bi razisko-
valec lahko ve~ kot podvomil v resni~nost sporo~ila. O tem, da si dru‘inski genealog le ni
vsega izmislil, govori narativni vir, ki, kakor vse ka‘e, slovenskim medievistom do sedaj ni
bil poznan. Med uglednimi kri‘arji, ki so se za odhod na peto kri‘arsko vojno zbrali v Splitu
na dalmatinski obali, kakor je zapisal kronist, se je zna{el tudi Engelbertus Auerspergicus.
Tja je potoval skupaj z Leopoldom, vojvodo Avstrije, Bertoldom Bogenskim, Hademarom,
opatom samostana Melk in ostalimi odli~niki. Zapis je {e zanimivej{i zato, ker se kronist
spominja, da je z omenjenimi plemi~i pri{lo {e veliko ostalih Kranjcev in [tajercev, ki pa jih
po imenih ni poznal.21
Za~etki novega rodu Turja~anov
Rod “svobodnih” Turja~anov je izumrl, kot `e re~eno, {e pred 1250.22  @e od dvajsetih
let 13. stoletja naprej so se po gradu Turjak imenovali plemi~i, ki so predstavljali poseben,
od starih Turja~anov po vsej verjetnosti biolo{ko neodvisen rod. Herand Turja{ki, ki se je
prvi~ pojavil kot pri~a v listini Engelberta Turja{kega leta 1220, ter njegovi sinovi Herbord
I., Oto I. in Mainhalm so bili, vsaj glede na ohranjene listinske vire, za~etniki slavne rodbine
Turja{kih.23  Genealogijo rodu je mogo~e bolj ali manj nemoteno spremljati od sredine 13.
stoletja naprej.
^e se dotaknemo najprej vpra{anja izvora mlaj{ih Turja~anov, potem je korektno ‘e na
za~etku re~i, da zaradi pomanjkanja jasnih informacij popolnoma jasnega odgovora ne
moremo pri~akovati. To je razvidno tudi iz prispevkov v slovenskem zgodovinopisju, saj si
zgodovinarji pri poskusih razre{evanja tega vpra{anje niso bili enotni. Hauptmann obeh
rodbin sploh ni lo~eval, tako da je obravnaval mlaj{e Turja~ane kot neposredne naslednike
Engelberta in Konrada.24  Milko Kos je za razliko od Hauptmanna lo~eval obe rodbini, saj je
19 A. LUCIJAN, Donesek k zgodovini Ortenbur‘anov, str. 10.
20 I. JAKI^, Vsi slovenski gradovi, Leksikon slovenske grajske zapu{~ine, Ljubljana 1997, str. 347; B.
REISP, Turjak, Kulturni in naravni spomeniki Slovenije, 94. zv., Ljubljana 1979, str. 3-4; A. SKUBIC,
Zgodovina Ribnice in ribni{ke pokrajine, Buenos Aires 1976, str. 279-286.
21 CHALLES, Annalium Austriae, pars II., Res aetatis mediae sub babenbergicae stirpis ducibus usque ad
habsburgicae gentis principes in austriae gestae. Subjunctis ubique scriptorum, veterumque monumento-
rum testimoniis, notisque, Dunaj 1750, str. 201; vir zaradi pomena in te‘je dostopnosti navajam v celoti. His
pie, sapienterque constitutis, iter ingresi Andreas Rex Hungariae, Leupoldus dux Austriae Styriaeque, Oto
dux Meraniae, Ecbertus Bambergensis Epiescopus, aliique Spalati in ora Dalmatiae ad X Kalendas Septem-
bres convenere. Leopoldum ex Austria, Leutholdus comes de Plaigen, Bertoldus de Pogen, Hademarus de
Chunring, cum Mellicensi Abate itidem Hademaro; ex Styria Udalricus Stubenbergensis, ex Carnia Engel-
bertus Aurspergicus, comitati sunt: nec dubium multos alios ex utraque Provincia Optimates, Nobilesque in
praeclare laudis communionem venisse quorum nomina ignoramus.
22 Glej besedilo listine pod opombo {t. 18. Glej tudi D. KOS, Med gradom in mestom, str. 42.
23 UBKr. II., str. 25, {t. 34. O za~etkih “novega” rodu Turja~anov glej tudi D. KOS, Med gradom in
mestom, str. 42.
24 L. HAUPTMANN, Krain, str. 403.
20 A. KOMAC: VZPON TURJA[KIH V SREDNJEM VEKU
gledal na predstavnike mlaj{e rodbine kot na ministeriale starej{ih Turja~anov.25  @al pokoj-
ni Kos v svoji Zgodovini Slovencev ni imel dovolj prostora, da bi hipotezo ustrezno ute-
meljil. Tudi Du{an Kos se nagiba k mnenju, da gre za ministerialski odnos mlaj{ih do starej{ih,
pri tem pa dopu{~a mo‘nost, da sta si bili rodbini vendarle v sorodu. Domneva, da je bil
za~etnik novega rodu bodisi nezakonski sin katerega izmed starih Turja~anov ali pa da se je
kateri izmed ~lanov stare rodbine o‘enil z ministerialko in tako izgubil svoboden status.26
Toliko o mnenjih zgodovinarjev. Poglejmo si torej {e enkrat, kaj nam prina{ajo neposredne
informacije iz listin in poskusimo opredeljeni problem ponovno ovrednotiti.
V prid domnevi, da sta obe rodbini bili sorodstveno povezani, govori predvsem podatek,
da je mlaj{a rodbina prevzela grb po starih Turja~anih.27  Prevzem dolo~enih posesti, zlasti
pa gradu, bi tudi lahko uvrstili med argumente, ki podpirajo domnevo o obstoju biolo{kih
povezav med rodbinama. To pa je tudi vse. @e na podlagi rabe osebnih imen lahko vidimo,
da mlaj{i po vsej verjetnosti v starej{ih niso videli svojih prednikov. ^e bi bilo druga~e, bi
zagotovo negovali rodbinsko tradicijo in dajali v skladu s takratnimi obi~aji svojim nasled-
nikom osebna imena prednikov. Seveda imejmo tu v mislih rodbinsko zavest v 13. stoletju
in ne njihovih daljnih potomcev iz 16. stoletja, ki so, verujo~ verzom rimane genealogije,
gojili prepri~anje o slavnih za~etkih rodbine, kar se je v praksi odra‘alo tudi preko poimeno-
vanja otrok.28  Imen starih Turja~anov – Engelbert in Konrad – v rodbinskem deblu mlaj{e
rodbine sploh ne najdemo. Po drugi strani pa je zanimivo, da je prisotnost karakteristi~nih
imen mlaj{ih Turja~anov – Herbord, Herand in Mainhalm – mogo~e opaziti pri nekaterih
drugih plemi~ih iz turja{kega sosedstva. Ime Herbord lahko zasledimo pri plemi~ih iz Lo‘a
in okolice.29  Prav tako je bilo ime tudi nekemu skromnemu plemi~u iz Dobrega Polja.30
Herand je bil magister iz Velikih La{~ in tudi vitez iz Drage pri Sti~ni.31  Iz iste vasi je bil
plemi~ Mainhalm,32  medtem ko drugega Mainhalma sre~amo v Ponikvah pri Velikih
La{~ah.33  Kljub precej omejenemu {tevilu listin, ki zadevajo obmo~je teh krajev v 13.
stoletju, pa vseeno lahko z dolo~eno mero previdnosti sklepamo, da je potrebno iskati vzrok
za ve~jo frekvenco pojavljanja posameznih imen v dolo~enem prostoru – v na{em primeru
na ozemlju, ki se je razprostiralo nekako od Sti~ne, preko Suhe Krajine do Lo{ke doline – v
tesnih dru‘inskih povezavah. To bi bilo ob upo{tevanju medsebojnega sosedstva tudi logi~no.
Du{an Kos celo domneva, da sta bila zgoraj omenjena Herbord iz Dobrega Polja in pa
Mainhalm iz Ponikev pravzaprav Turja~ana.34  ^eprav tega ne moremo preveriti, se posta-
vlja vpra{anje, ali ni {lo v primeru “mlaj{ih” Turja~anov za povsem skromne plemi~e, ki so
po vsej verjetnosti izvirali iz {ir{e turja{ke okolice. Da so po ugledu spadali v krog regional-
25 M. KOS, Zgodovina Slovencev od naselitve do petnajstega stoletja, Ljubljana 1955, str. 260.
26 D. KOS, Med gradom in mestom, str. 42.
27 Ibid., 43.
28 Velika nezanesljivost legendarne genealogije pa ne zadeva le najstarej{ih Turja~anov, kakor je pravil-
no ugotovil ‘e Franc Kos, ampak tudi kasnej{a stoletja. Schönleben je tudi za Turja~ane iz 13. in 14. stoletja
povzel (glej op. {t. 28) podatke iz rimane genealogije. Njegove navedbe se skoraj nikoli ne ujemajo s
podatki iz listinskega gradiva. Osebe, ki nastopajo, sicer nosijo zna~ilna imena Turja~anov, toda kaj ve~
Schönlebnu ni uspelo. Podatki o sorodstvenih zvezah med samimi ~lani dru‘ine in navedbe o rodbinskih
povezavah so v nasprotju s podatki, ki so dostopni iz neposrednih virov, tako da Schölebnovega dela ne
moremo oceniti za uporaben pripomo~ek pri raziskovanju rodovnega debla mlaj{e rodbine Turja~anov.
29 UBKr. II., str. 25, {t. 34; str. 97, {t. 128; str. 209, {t. 270.
30 Ibid., II., str. 25, {t. 34.
31 Ibid., II., str. 96, {t. 126; str. 134, {t. 170; str. 55, {t. 70.
32 Ibid., str. 73, {t. 100.
33 Ibid., str. 25, {t. 34.
34 D. KOS, Med gradom in mestom, 42.
21ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 1 (118)
nega ni`jega plemstva, je razvidno iz zapisov pri~ v listinah, kjer so se omenjali skupaj s
svojimi sosedi.35  Tu postane aktualna zgoraj omenjena domneva, ~e{ da naj bi bili mlaj{i
Turja~ani le ministeriali stare rodbine. Nedvomen dokaz, da so nekateri izmed njih opravlja-
li slu‘bo, ki bi jo lahko primerjali z ministerialsko, predstavlja darovnica iz leta 1232, s
katero je Mainhalm Turja{ki podaril sti{kemu samostanu dve hubi pri [umberku. V listini se
donator eksplicitno imenuje kot Dominus Meynhalmus ab Aversperg certae militiae officia-
lis.36  ^e naposled potegnemo ~rto pod izre~enim, lahko hipotezo o za~etkih mlaj{e linije
Turja~anov formuliramo nekako takole: obstaja velika verjetnost, da je izvor rodu potrebno
iskati v vrstah skromnih plemi~ev iz {ir{e okolice Turjaka, o katerih zaradi zelo skromnih
virov vemo zelo malo. Da je bilo govora o kakr{nokoli stranski liniji starih, “svobodnih”
Turja~anov, je nemogo~e re~i kaj zanesljivej{ega zgolj na podlagi podatka o prevzemu grba.
Za razliko od mo`nosti biolo{kih vezi pa smemo domnevati, da so mlaj{i Turja~ani bili v
dolo~enem smislu podrejeni stari rodbini. V tej domnevi nas podpira zgoraj omenjeni poda-
tek o oficialu Mainhalmu ter logi~na domneva, da so mlaj{i Turja~ani `iveli na gradu Turjak
{e v ~asu, ko je bil ta {e trdno v rokah stare rodbine. Podrejenost do lastnikov gradu je zato
povsem logi~na.
Polo‘aj Turja~anov do prevzema iniciative na Kranjskem s strani koro{kih
Spanheimov – trideseta in {tirideseta leta 13. stoletja
@e v zgornjem odstavku smo nakazali, da mlaj{a rodbina po ugledu – vsaj v svojih
za~etkih – ni presegala lokalnega plemstva. Poleg mest, ki so jih zasedali kot pri~e v listi-
nah, nas v to prepri~a tudi dejstvo, da so se pojavljali le v dokumentih, ki so zadevali {ir{o
okolico Turjaka in okolico notranjskega Lo‘a. Sicer pa so do petdesetih let 13. stoletja le
redko nastopali v javnosti. Leta 1230 je Oto I. Turja{ki pri~al v listini, s katero je grof Viljem
Vovbr{ki kon~al spor s sti{ko cisterco glede posesti Slevica pri Velikih La{~ah.37  Sedem let
kasneje pa sta bila Oto I. in Herbord I. navzo~a pri potrditvi pravic lo{kim ministerialom.38
V prid domnevi, da ugled Turja~anov v tistem ~asu ni bil posebno visok, govori tudi poda-
tek, da je bil Oto I. poro~en z vovbr{ko ministerialko, ki jo je grof Viljem Vovbr{ki leta 1239
izro~il skupaj z zgornjekoro{kim gradom Lessach grofu Hermanu Ortenbur{kemu. Otonova
‘ena, ki se je pisarju niti ni zdelo vredno omeniti po imenu, ter ostale osebe, ki jih je Vovbr{ki
grof izro~il Ortenbur‘anom, se v dokumentu obravnavajo zgolj kot materialne pritikline
gradu.39  Nenazadnje pri~a o skromnih za~etkih tudi analiza razvoja rodbinske posesti. V
nasprotju z nekaterimi predvidevanji se je namre~ izkazalo, da je mlaj{a rodbina uspela
zadr‘ati v svojih rokah le neznaten dele‘ ozemlja, ki je neko~ pripadal svobodnim
Turja~anom.40  Poleg gradu njihova posest pred letom 1250 ni zna{ala ve~ kot nekaj deset
hub.41  Kljub omejeni mo~i in premo‘enju pa je potrebno omeniti, da so Turja~ani ‘e takrat
35 UBKr. II., str. 25, {t. 34; str. 54, {t. 70; str. 70, {t. 96.
36 Ibid., str. 59, {t. 77.
37 Ibid., str. 55, {t. 70.
38 Ibid., str. 70, {t. 96.
39 MC 4, {t. 2171: dominus Willehelmus comes de Hivnenburch castrum Lessach … cum hominibus et
omnibus pertinenciis suis … eciam quibusdam nobilis personis masculini et feminini sexus scilicet … uxorem
Otlini de Vresperch … domino Hermanno comiti de Ortenburch … dedit et donavit.
40 D. KOS, Med gradom in mestom, str. 42.
41 Glej podpoglavje o razvoju posesti pri Turjaku.
22 A. KOMAC: VZPON TURJA[KIH V SREDNJEM VEKU
skrbeli za dru‘inski ugled, saj so si posku{ali zagotoviti poslednje po~ivali{~e za rodbinske
~lane v presti‘a vrednem sti{kem samostanu. V Sti~ni je ‘elel biti pokopan Otov brat
Mainhalm, ki je leta 1232 daroval pro sepultura in templo Stticensi samostanu dve hubi.42
Turja~ani pod okriljem koro{kih vojvod Spanheimov, med 1250 in 1270
Spanheimi in Turja~ani so tesnej{e stike navezali {ele ob koncu prve polovice 13. sto-
letja, potem ko sta koro{ki vojvoda Bernard in za njim njegov sin Ulrik preusmerila svoj
interes s Koro{ke na Kranjsko.43  Vzrok, da so Turja{ki v petdesetih letih kon~no pristali v
naro~ju koro{kih vojvod in postali njihovi ministeriali, je iskati predvsem v ofenzivni poli-
tiki Spanheimov na Dolenjskem. Takrat {e precej {ibak rod Turja~anov zagotovo ni bil
sposoben nuditi resnega odpora Ulriku Spanheimu, ki je v svoji nameri, da si zagotovi
prevlado na Kranjskem, sprva dosegal relativne uspehe. Resnici na ljubo pa je nenazadnje
tudi jasno, da so si od tesnega sodelovanja z gospodom Kranjske lahko veliko obetali. Prvi~
sre~amo Herborda I. kot pri~o v spanheimskih listinah leta 1249, ko je vojvoda Bernard
obnovil dotacijo cisterce pri Kostanjevici.44  Od takrat naprej pa do smrti Ulrika III. leta
1269 se je Herbord I. redno zadr‘eval v bli‘ini vojvode, {e zlasti pa takrat, ko se je Spanheim
mudil na Kranjskem.45  Glede na dejstvo, da je nastopal v veliki ve~ini dokumentov, ki so
zadevali Turja~ane, lahko predpostavljamo, da je bil Herbord glava rodbine. Njegovo sode-
lovanje z vojvodo je zagotovo veliko prispevalo k hitremu socialnemu dvigu Turja~anov.
Naposled ga je leta 1267 vojvoda Ulrik neposredno poimenoval noster dilectos (sic!) mini-
sterialis.46
Kako pa lahko na podlagi ohranjenih virov – ki so vse prej kot bogati – ocenim osebni
polo‘aj Herborda I. in njegovih bratov kot ministerialov Spanheimov? Izrazitej{ih sledov
omejevanja osebne svobode, se pravi nadzorovanja porok oziroma delitve otrok, v neposre-
dnih virih ni mogo~e zaslediti. To seveda ne pomeni nujno, da Spanheimi res niso izvajali
tozadevnega nadzora nad svojimi ministeriali. ^e pritegnemo zraven {e podatke o drugih
rodbinah, potem vidimo, da je vojvoda v~asih res posegal v odlo~itve, ki so bile povezane
z osebno svobodo celo njegovih najmo~nej{ih ministerialov.47  Kljub vsemu pa je vredno
premisleka, ~e nekaj posami~nih primerov omejevanja svobode pri izbiranju zakonskih
partnerjev ter omejevanje svobodnega razpolaganja s posestjo zadostuje, da vse, ki so se
kdajkoli pojavili v virih kot ministeriali, kar enostavno etiketiramo kot nesvobodne. Odgo-
vor na zastavljeno vpra{anje zdale~ presega okvir te raziskave, lahko pa iz konkretnega vira
42 UBKr. II., str. 59, {t. 77: Dominus Meynhalmus ab Aversperg certe militiae officialis donat monasterio
Stticensi duos mansos in monte Schönberg sitos, pro sepultura in templo Stticensi, post obitum suum
habenda.
43 C. FRÄSS-EHRFELD, Geschichte Kärntens, Bd. 1: Das Mittelalter, Klagenfurt 1984, str. 320; L.
HAUPTMANN, Krain, str. 407-423.
44 UBKr II., str. 128, {t. 162.
45 Ibid., str. 128, {t. 162; str. 143, {t. 184; str. 197, {t. 249; str. 206, {t. 263; str. 262, {t. 336; str. 273, {t.
349; str. 287, {t. 371; str. 298, {t. 387; MC 4, {t. 2479.
46 Ibid., str. 292-3, {t. 378.
47 H. LESSIAK, Entstehung der Ministerialität in Kärnten, Carinthia I. 142, 145 (1952-55); A. KOMAC,
The Ministerials of the Spanheims and their social development in the thirteenth and the first half of the
fourteenth century: on the social standing of the provincial nobility of Carinthia and Carniola (M.A. Thesis
in Medieval Studies, The Central European University, Budapest, 1997, tipkopis).
23ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 1 (118)
posku{amo razbrati obliko nadrejenosti vojvode do Turja~anov.48  Po neuspehu v boju za
prevlado nad Kranjsko je bil vojvoda prisiljen predati oglejskemu patriarhu s pogodbo v
^edadu 1261 med drugim tudi ljubljansko gospostvo. K temu so sodili tako obljubljanski
gradovi, kakor tudi tam `ive~i ministeriali, ki jih je pisar neposredno ozna~il kot omnes
delesmanos pertinentes ad Laybacum.49  V dejstvu, da so ministeriali pripadali k teritoriju
vojvode podobno kot druge pertinence – gradovi, ozemlje, mlini, vode, lovske in ribolovne
pravice – se tudi zrcali status ministeriala.50  Turja~ani so skupaj s svojim gradom torej
spadali k ljubljanskemu gospostvu in bili po tej poti podrejeni Spanheimom kot gospodom
Ljubljane.
^e so v zavesti tistega ~asa ministeriala {e povezovali z nesvobodnim oboro‘encem
prej{njih stoletij, pa je na podlagi neposrednih podatkov iz listin jasno, da sta bila ugled in
realna mo~ najimenitnej{ih ministerialov – tudi na Kranjskem – povsem nezdru‘ljiva s
stopnjo osebne nesvobode, ki jo tako radi kar generalno pripisujemo ministerialom. Verjet-
no pa je tudi, da okolica in sami ministeriali svoje pravne omejenosti niso dojemali tako
fatalno kot moderni raziskovalci, ki so specifi~ne odnose med gospodi in ministeriali kar
pav{alno ena~ili s sodobnim razumevanjem osebne nesvobode. Poglejmo torej v resnici in
na konkretnem primeru Turja~anov, kak{en ugled je v dru‘bi lahko imel pomemben ministe-
rial. Potem ko je Herbord I. prvi~ pri~al v kak{ni od spanheimskih listin, to je bilo 1249, se
mu je na hitro odprla pot v krog politi~no pomembnih. @e leta 1250 ga je vojvoda Ulrik
izbral med svoje soprise‘nike, ki naj bi jam~ili, da bosta vojvoda in patriarh spo{tovala
dolo~ila v zavezni{ki pogodbi, ki sta jo sklenila proti Gori{kim grofom.51  Podobne ~asti je
bil dele‘en tudi Oto I., Herbordov brat, ki je v {estdesetih letih dvakrat nastopal kot fideius-
sor na strani vojvode v pogodbah s patriarhom.52  Zaupanje do Turja~anov je s~asoma {e
bolj naraslo. Ko so interesi obeh Spanheimov, se pravi vojvode Ulrika in njegovega nezado-
voljnega brata Filipa, dokon~no postali nezdru‘ljivi, sta ob asistenci njunega bratranca,
~e{kega kralja, hotela dokon~no razdeliti dinasti~no posest na Kranjskem in Koro{kem. V
‘elji, da bi to dosegla na korekten na~in, je bilo potrebno najprej popisati vso spanheimsko
posest v obeh de‘elah. Izvedbo popisa sta zaupala svojim o‘jim zaupnikom. Tako je Filip
imenoval med drugimi tudi Herborda I. kot enega izmed njegovih mo‘, ki so bili pristojni za
popis posesti na Kranjskem.53  Stalna prisotnost v bli‘ini vojvode je prinesla rodbinskim
48 Najbolj{a splo{na pregleda o problemu ministerialov – ~e ne upo{tevamo skoraj nepregledne nem{ke
literature – sta L. HAUPTMANN, Mariborske studije, Rad JAZU 260 (1938), str. 57-118 in P. [TIH, Gori{ki
grofje, poglavje “Ministeriali in militi” na str. 35-43. V tisku tudi A. KOMAC, The “Ministerialenforschung”
in the Inner Austrian Provinces: an overview of the past and recent scholarly work on the lesser nobility of
the duchies of Styria, Carinthia and Carniola.
49 UBKr. II., str. 226, {t. 290.
50 Ibid.; to~en zapis, ki definira teritorij in pritikline: Item … dedit tradidit et donavit (vojvoda, op. A.K.)
… domino patriarche … Laybacum cum omnibus pertinenciis et adiacetiis suis, bonis et hominibus, castris
videlicet Gorach, Hertenberch, Valchenberch, Ighe et Vrsperch, in silvis, praiis, campis, pascuis, montibus,
planiciebus, paludibus, molendinis, aquis aquarumque decursibus, venationibus, piscationibus et aliis
omnibus adiacetiis et iuribus omnibus ad Leybacum et castra et loca et bona predicta in integrum pertinen-
tibus…
51 Ibid., str. 139, {t. 174.
52 Ibid., str. 230, {t. 291; str. 269, {t. 345.
53 MC 4/2, str. 644, {t. 2915. Glej tudi A. JAKSCH, Geschichte Kärntens bis 1335, 2. Bd., Klagenfurt
1928, str. 50. Zanimivo je, da so se za Koro{ko ohranili deli urbarjev za ve~ spanheimskih posesti, za
Kranjsko pa ‘al ne. Ohranjene dele koro{kih urbarjev je A. Jaksch tudi objavil v svoji zbirki koro{kih virov.
Prim A. JAKSCH, Die Anlegung eines landesfürstlichen Urbars in Kärnten, Krain und der Mark im Jahr
1267, MIÖG 23 (1902), str. 240-255.
24 A. KOMAC: VZPON TURJA[KIH V SREDNJEM VEKU
~lanom ugled tudi v lokalnih krogih. Ve~krat omenjeni Herbord se je tako zdel primeren
razsodnik v sporu med Kostanjevi{kimi in sti{kim samostanom leta 1267. To ni presenetlji-
vo, saj je kot ugleden doma~ plemi~ lahko u‘ival zaupanje obeh strani. Po eni strani se je
zagotovo poznal s Kostanjevi{kimi, ki so bili prav tako vojvodski ministeriali, po drugi
strani pa so imeli Turja~ani takrat dobre odnose tudi s Sti~no, kjer so ‘e imeli svojo grob-
nico.54
^eprav je bli‘ina vojvode sama po sebi ‘e predstavljala dolo~eno boniteto, ki so jo
Turja~ani zagotovo s pridom izkori{~ali, pa je tudi res, da je moral Ulrik ob politi~nih
na~rtih, ki jih je gojil na Kranjskem, {e dodatno motivirati svoje pomo~nike. V na{em prime-
ru je jasno razvidno, da je naklonjenost obeh Spanheimov do Turja~anov sovpadala s pe{anjem
mo~i vojvode na Kranjskem. Osvetlimo dogajanje kronolo{ko! Vojvoda Ulrik in patriarh sta
se v spopade verjetno zapletla ‘e 1256. Kmalu zatem je patriarh dosegel, da je pape‘ izob~il
vojvodo; Hauptmann pa je k temu {e dodal, da naj bi sam patriarh odvzel Ulriku tudi naslov
gospoda Kranjske. Po za~etnih uspehih se je Ulrikova akcija kon~ala s podpisom sporazuma
s patriarhom v ^edadu.55  V turja{kem arhivu se verjetno {e danes nahajata dve listini, ki sta
bili izstavljeni neposredno pred Ulrikovo uklonitvijo v ^edadu. V obeh primerih je {lo za
listini, s katerima sta Gori{ki grof in pa patriarh, oba velika sovra‘nika vojvode, podelila
fevde Turja~anom. Te‘ko je razumeti, kako je bilo sploh mogo~e, da je Ulrik III. sredi boja
dopustil, da so njihovi ministeriali sprejemali fevde od glavnih nasprotnikov. Za name~ek je
patriarh ob fevdni podelitvi, ki je zajemala celo podro~je Nadli{ka in vklju~evala tudi sodne
pravice, naslovil Herborda I. eksplicitno z unserm getrewen Herworten von Aversperch
dienstmanne.56  Kmalu zatem je sledila {e fevdna podelitev Artmanje vasi s strani Mainhar-
da, Gori{kega grofa, takoj zatem pa kon~no podpis pogodbe v ^edadu, ki je sankcionirala
Spanheimov poraz.57  Po vsej verjetnosti so tako Turja~ani kot tudi nasprotniki izrabili
trenutno {ibkost vojvode. Turja~ani v tem smislu, da so sku{ali s povezovanjem z drugimi
gospodi dose~i – poleg izbolj{anja gmotnega polo‘aja – relativno neodvisnost od vojvode,
medtem ko je druga stran verjetno sku{ala oslabiti vojvodo s tem, da je od njega odvra~ala
njegove ministeriale. Kljub vsem te‘avam pa je vojvodi le uspelo zadr‘ati Turja~ane znotraj
svojega dominija. Ti so {e vedno redno nastopali kot pri~e v spanheimskih listinah, kar tudi
odseva njihov ugled. Je pa opaziti bistveno novost v komunikaciji med partnerjema, ki se
nana{a na velikodu{nost gospoda do svojega zvestega ministeriala. V letih 1265 in 1267 so
prejeli v fevd vas Vi{nje, pa devet hub v Ratju in {est v Blatu pri Grosupljem.58  To pa {e ni
bilo vse, saj je Ulrik nekako v istem ~asu podelil Herbordu tudi posebne ugodnosti glede
podlo‘nikov. V prihodnje naj bi tako otroci rojeni v zakonih med spanheimskimi in turja{kimi
podlo‘niki pripadali slednjim.59  Ulrik v obravnavanih listinah ne pozabi izrecno omeniti
zveste slu‘be Turja~anov, ki jo je z izkazano velikodu{nostjo tudi popla~al.60
Po opravljeni analizi imam kon~no prilo‘nost, da v glavnih to~kah strnem ugotovitve
glede razvoja turja{ke rodbinske mo~i do konca spanheimskega obdobja. Brez dvoma je
54 Turja~ani so okoli srede 13. stoletja ve~krat obdarovali sti{ki samostan (UBKr. II., str. 59, {t. 77; str.
217, {t. 278). Poleg tega pa jim je samostan prepustil gozd pri Velikih La{~ah za kr~enje. Glej razdelek o
razvoju centralnih turja{kih posesti.
55 L. HAUPTMANN, Krain, str. 421. Glej zgoraj in pa tudi podpoglavje o razvoju centralne posesti okoli
Turjaka.
56 UBKr. II., str. 209-10; {t. 270.
57 Ibid., str. 215, {t. 276; glej tudi podpoglavja o posestih Turja~anov.
58 Ibid., str. 265-6, {t. 344; str. 288-9, {t. 373.
59 Ibid., str. 292-3, {t. 378.
60 Ibid.: fidelia servitia et sincera; str. 288, {t. 373: propter fidelitatis merita.
25ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 1 (118)
najpomembneje poudariti, da je Turja~anom kljub skromni {tartni poziciji uspel v obdobju
med 1250 in 1270 preboj v vrh nastajajo~ega kranjskega de‘elnega plemstva. Veliko je k
temu pripomogla zlasti bli‘ina vojvode. @e takoj po Ulrikovi smrti, je Herbord I. nastopal
skupaj z uglednimi dolenjskimi plemi~i kot pri~a v listinah kralja Otokarja Pøemysla, izstav-
ljenih za kostanjevi{ko opatijo.61  K vzponu turja{ke mo~i je nedvomno prispevalo tudi
znatno pove~anje posesti. Ob koncu stoletja se je namre~ turja{ka centralna posest v grobem
‘e ujemala z mejami novove{kega gospostva.62
Turja~ani med Gori{kimi in Ortenbur‘ani – boj za pre‘ivetje in iskanje
zavezni{tva v obdobju med koncem 13. in sredino 14. stoletja
Ob~e razmere
V obravnavanem obdobju so stali na ~elu Kranjske kot de‘elni gospodje de facto Mainhar-
dinci, saj je zastavil Rudolf I. Habsbur{ki Kranjsko skupaj s Slovensko marko {e pred pom-
ladjo 1280 Mainhardu IV. Gori{ko-Tirolskemu, kasnej{emu vojvodi Koro{ke. Prisotnost
Habsbur‘anov kot legalnih gospodov je v tem ~asu – se pravi v ~asu med 1280 in 1335 –
~utiti le sporadi~no.63  Bolj kot razmerje med Mainhardinci in Habsbur‘ani pa so na usodo
Turja~anov v tem obdobju vplivale geostrate{ke razmere na Dolenjskem. V turja{ki sose{~ini
sta dve grofovski rodbini – Gori{ki grofje in Ortenbur‘ani – uspeli povezati v drugi polovici
13. stoletja ve~ svojih gospostev v obse‘na in zaokro‘ena teritorija. Gori{ki dominij, Gro-
fijo v Marki, kot se ta imenuje v virih 14. stoletja, je sestavljal pas gori{kih de‘elskih sodi{~
od Vi{nje Gore na severu pa do Bele Krajine na jugu. Grofje so si prizadevali konsolidirati
svojo dolenjsko posest tako, da so ozemeljsko povezali posesti ob Krki ([umberk, @u‘em-
berk, Kozjak) z Belo Krajino. V ta namen so pridobili Sotesko in zgradili grad Ro‘ek.64  Za
razliko od Grofije v Marki se je sklop ortenbur{ke posesti neposredno oklepal turja{kega
gospostva, kar je kasneje imelo skoraj usodne posledice za Turja~ane. Glavni protagonist
ortenbur{ke krepitve v teh krajih je bil grof Friderik II., ki je pridobil gospostvi ^u{perk in
Ribnica okoli 1250.65  Tudi njegov sin Mainhard je vodil uspe{no politiko in nadaljeval z
graditvijo dominija na Dolenjskem, ki pa se – za razliko od gori{kega – pravno ni nikoli
izlo~il iz okvira Kranjske in se tudi ni razvil v posebno de‘elo.66  Ne glede na pravno
razliko, pa je ‘e ob pogledu na zemljevid jasno, da sta enoti obvladovali prete‘en del
ozemlja dana{nje ju‘ne Slovenije; iz tega sledi, da sta rodbini ob koncu 13. in znaten del 14.
stoletja – gori{ki dominij je pripadel Habsbur‘anom leta 1374 – predstavljali tod glavna
faktorja mo~i, poleg de‘elnega kneza. Njun polo‘aj je bil {e toliko trdnej{i, saj so bili tako
61 MC 5, {t. 49; ARS, 1270, november 22. (prepis B. Otorepec – Zgod. in{t. ZRC SAZU).
62 Glej razvoj centralne turja{ke posesti v drugem delu.
63 L. HAUPTMANN, Krain, str. 428-434; M. KOS, Zgodovina Slovencev, str. 289-292.
64 P. [TIH, Gori{ki grofje, str. 157-162; isti, De‘ela Grofija v Marki in Metliki, v: Vilfanov zbornik,
Ljubljana 1999, str. 123-147.
65 Okvirno o Ortenbur‘anih K. TANGL, Die Grafen von Ortenburg in Kärnten. Erste und Zweite
Abtheilung, Archiv für Kunde österreichischer Geschichtsquellen 33, 36 (1863-6); A. LUCIJAN, Donesek
k zgodovini Ortenbur‘anov, str. 7-12. O posesti M. WAKOUNIG, Die Besitzungen der Grafen von Orten-
burg in Krain (1202–1377), Diplomarbeit aus Geschichte an der philosophischen Fakultät der Universität
Wien (tipkopis), Wien 1982, str. 57-66.
66 C. LACKNER, Zur Geschichte der Grafen von Ortenburg in Kärnten und Krain, Car. I 181 (1991),
str. 181.
26 A. KOMAC: VZPON TURJA[KIH V SREDNJEM VEKU
Gori{ki kot tudi Ortenbur‘ani v tem ~asu v dobrih odnosih s Habsbur‘ani. Tudi interesi obeh
hi{ se dolgo ~asa niti generalno niti specifi~no niso kri‘ali na Dolenjskem. [ele neposredno
poseganje Ortenbur‘anov v Furlanijo in pa agresivnost do Turja~anov sta skalili neko~
partnerske odnose.
Poleg strate{ke porazdelitve mo~i v regiji so vplivale na razvoj Turja~anov tudi spre-
membe, ki so zadevale polo‘aj ni‘jega plemstva v {ir{em vzhodno-alpskem prostoru. V prvi
vrsti gre za emancipacijo ministerialnega plemstva, ki se je – najve~krat ob izumiranju
starega dinasti~nega plemstva – otreslo starih spon osebne odvisnosti. V ~asu politi~ne
negotovosti je postalo ni‘je plemstvo pomemben politi~en faktor in je ve~krat odigralo
odlo~ilno vlogo v bojih za prevlado nad posameznimi histori~nimi pokrajinami. Biv{i mi-
nisteriali so se povezali na podlagi skupnih politi~nih interesov v lokalno – ali bolje re~eno
de‘elno – plemi{ko skupnost, ki je aktivno odlo~ala o pomembnih de‘elnih zadevah. Kralju
Otokarju Pøemyslu je tako ravno povabilo avstrijskih in pa kooperativnost {tajerskih de‘ela-
nov olaj{ala pridobitev omenjenih de‘el.67  Zmo‘nost samostojnega politi~nega ukrepanja
so pokazali tudi Kranjci, za katere je veljal Filip Spanheim po smrti njegovega brata Ulrika
III. kot verus heres et princeps terre. Zato so mu takrat – med njimi sta bila tudi Herbord I. in
Oto Turja{ki – prisegli zvestobo.68  Kot dokaz resne politi~ne anga‘iranosti gre razumeti
tudi udele‘bo nekaterih kranjskih plemi~ev v velikem uporu proti hegemoniji Habsbur‘anov
in Gori{ko-Tirolskih v letu 1292. Med ostalimi na{tetimi Kranjci, ki so podpirali upor, se
omenja tudi Mainhalm Turja{ki. Za udele‘bo v akcijah sta sam vojvoda Oto Bavarski in
salzbur{ki nad{kof namenila Kranjcem 200 mark srebra.69  Ve~ja politi~na mo~ pa ni vedno
prinesla stabilnosti. Po Koro{kem in po Kranjskem je tako pri{lo do hudih sporov med
agresivnim plemstvom in cerkvenimi ustanovami. Tudi Dolenjska ni bila nobena izjema. Ob
koncu 13. stoletja je tod utrpel veliko {kode zlasti sti{ki samostan, ki so ga ogro‘ali prav vsi
pomembnej{i de‘elani po vrsti, med njimi tudi Turja~ani.70  Prav tako je morala prestati
veliko tudi freisin{ka posest na vzhodnem Dolenjskem.
Turja{ki v slu‘bi Gori{ko-Tirolskih, vojvod Koro{ke
Ko je kralj Rudolf I. zastavili de‘elo Mainhardu Gori{ko-Tirolskemu, je pripadla tudi
cela nekdanja posest Spanheimov na Kranjskem novim zastavnim gospodom, vojvodom
Koro{ke. Tako je bilo tudi s Turjakom, saj se je le-ta omenjal kot lastnina koro{kega vojvode
na popisu njegovih kranjskih posesti, ki naj bi po mnenju Alfonsa Dopscha nastal leta
1311.71  Dodatne podatke glede vrhovnega lastni{tva nad gradom nam prina{ajo listine iz
1318. Takrat, leto po tem, ko se v virih prvi~ omenjata oba, zgornji in spodnji Turjak, je kralj
Friderik Habsbur{ki podelil oba gradova Herbordu III. in njegovemu bratu Folkerju I.72  ^ez
nekaj dni je sledila {e fevdna podelitev s strani vojvode Henrika. Pomembno je, da je Henrik
67 G. PFERSCHY, Ottakar Pøemisl, Ungarn und die Steiermark, Jahrbuch für Landeskunde von Nieder-
österreich NF 44/45 (1978/9), str. 73-91.
68 MC 5, str. 1, {t. 1.
69 A. DOPSCH, Ein antihabsburgischer Fürstenbund im Jahre 1292, MIÖG 22 (1901), str. 635.
70 J. MLINARI^, Sti{ka opatija, str. 115; J.M. GREBENC, Gospodarska ustanovitev Sti~ne ali njena
dotacija, Sti~na 1973, str. 36, {t. 66; str. 37, {t. 72; str. 38, {t. 77; str. 39, {t. 78.
71 A. DOPSCH, Ein Verzeichnis des Besitzes der Herzoge von Kärnten in Krain und der Mark (von
1311), MIÖG 22 (1901), str. 461: Auuersperchg … gehort auch ze dem land ze Cherenden.
72 MMVK 18, str. 134, {t. 25.
27ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 1 (118)
za infevdacijo Turja~anov potreboval privolitev kralja Friderika Lepega, kar pomeni, da si
je Habsbur‘an pridr‘al vrhovno pravico nad Turjakom.73  Tu je vidna prisotnost Habsbur‘anov
kot formalnih de‘elnih gospodov na Kranjskem od leta 1282. O razmerju med Turja~ani,
vojvodo Koro{ke in pa kraljem Friderikom imamo na voljo {e en zanimiv, ~eprav ne povsem
preverljiv podatek. Leta 1332 je namre~ vojvoda Koro{ke Henrik re{il Turja~ane izob~enja,
ki si naj bi ga prislu‘ili s strani Habsbur‘anov, ~e{ da so podpirali njihove tekmece, vojvode
Bavarske. Z vpletenostjo Turja~anov v to zadevo bi lahko nemara resno ra~unali, saj se
Radics pri objavi tega podatka sklicuje na originalen dokument, ki se je nahajal v turja{kem
arhivu.74  ^eprav odnosi med Gori{ko-Tirolskimi in Turja~ani – vsaj kakor je sklepati iz
ohranjenih virov – niso bili izjemno tesni, pa je bil ravno vojvoda Henrik tisti, ki je Turja-
~anom priskrbel zelo pomemben vir dohodkov. V istem letu, ko naj bi jih Henrik odre{il
izob~enja, jim je tudi zastavil mitnico v Ra{ici.75  Glede na to, da so kasneje Turja~ani tod
vedno nastopali kot mitninski gospodje, lahko sklepamo, da de‘elni gospod obravnavane
mitnice ni nikoli odre{il iz zastave.
Turja~ani in Gori{ki grofje – interes, sodelovanje in koristi
Medsebojne kontakte sta rodbini navezali ‘e dolgo pred za~etkom 14. stoletja. Na to je
mogo~e br‘~as gledati kot na posledico geografske prepletenosti posesti obeh rodbin. Kakor
re~eno, so Turja~ani ‘e v prvi polovici 13. stoletja razpolagali s posestjo v okolici [umberka,
nad katerim so dr‘ali roko Gori{ki grofje.76  Vezi so s ~asom postale trdnej{e, kar dokazuje, da
so bili interesi obeh partnerjev ‘e v drugi polovici 13. stoletja kompatibilni. Ni zanemarljivo,
da je ravno Herbord I., ki je predstavljal glavo rodbine pribli‘no petdeset let, vzel za ‘eno h~i
gori{kega ministeriala s Hmeljnika.77  Poleg tega so Turja~ani sprejemali od Gori{kih tudi
fevde.78  O tem, kako so na to gledali Spanheimi, gospodje Turja~anov, ki z Gori{kimi sredi 13.
stoletja niso imeli najbolj{ih odnosov, je bilo nekaj ‘e napisanega. Morda so Turja~ani hoteli
izkoristiti trenutne zagate vojvode po njegovem o~itnem neuspehu v boju za prevlado na
Kranjskem v za~etku {estdesetih let 13. stoletja. S sprejemanjem fevdov od drugih gospodov
so nemara ‘eleli razrahljati spone, ki so jih vezale z vojvodo in tako dose~i ve~jo samostoj-
nost, kar jim je kmalu tudi uspelo. Bli‘ina patriarha in pa Alberta Gori{kega je Herbordu odprla
pot na politi~no sceno, saj je leta 1273 v dru‘bi uglednih plemi~ev posredoval pri pomiritvi
med grofom in patriarhom.79  Razvoju politi~nih razmerij v regiji gre zasluga, da so postale
okoli{~ine za sodelovanje med rodbinama {e ugodnej{e.
Osvetlimo najprej silnice, ki so usmerjale razvoj odnosov med obema rodbinama ob
koncu 13. in v za~etku 14. stoletja! Nikakor se ne bomo zmotili, ~e postavimo domnevo, da
so glavno vlogo pri tem igrali strate{ki interesi obeh partnerjev. Ob utrjevanju gori{kega
73 Ibid., str 134, {t. 26; prim. L. HAUPTMANN, Krain, str. 433: …daz wir (vojvoda Henrik, op. A.K.)
vnsers herrn vnd oheymb des edlen chunik von Rome vnd seiner prüder Otten vnd Albrecht der edlen
hertzogen von Oesterich wille vnd gunst verliehen haben... Hauptmann misli, da so si Habsbur‘ani pridr‘ali
vpliv le nad glavnimi gradovi de‘ele.
74 P. RADICS, Herbard VIII. Freiherr zu Auersperg, str. 14; Komatar povzema dokument v svoji objavi
turja{kih listin le v obliki zelo skopega regesta; glej MMVK 18, str. 150, {t. 48.
75 MMVK 18, str. 151, {t. 49; prim. M. KOSI, Potujo~i srednji vek, Ljubljana 1998, str. 237-242.
76 Glej razdelek o posesti med Mirno in Krko.
77 P. [TIH, Gori{ki grofje, str. 140; D. KOS, Med gradom in mestom, str. 41.
78 UBKr. II., str. 215, {t. 276; glej razdelek o posesti med Mirno in Krko.
79 MC 5, str. 94, {t. 139.
28 A. KOMAC: VZPON TURJA[KIH V SREDNJEM VEKU
polo‘aja na Dolenjskem je bilo za grofe pomembno, kot je razvidno iz kasnej{ih dogodkov,
da so si poleg realnih posesti tod zagotovili tudi lokalno plemi{ko klientelo, na kateri bi
slonela uprava dominija.80  Glede na dejstvo, da so Turja~ani bili ‘e prej blizu Gori{kim in
da so bili razen tega tudi doma~ini, izpade njihovo anga‘iranje s strani grofov povsem
logi~no. Logi~no so razmi{ljali tudi Turja~ani. Gori{ki so v ~asu Henrika II. (†1323) dosegli
zenit in postali eni od najmo~nej{ih dinastov na jugovzhodu cesarstva, kar je ‘e samo po
sebi prina{alo koristi tudi njihovim vazalom.81  Na Dolenjskem so gradili obse‘en teritorij,
kar je Turja~anom dajalo upanje, da bi se lahko uspe{no zaposlili v lokalni upravi ali celo
pridobili kak{en dodaten kos posesti. Po drugi strani pa se jim ni bilo potrebno bati apetitov
Gori{kih, saj grofje nikoli niso pokazali interesa, da bi se neposredno polastili ozemelj okoli
gradu in samega Turjaka. Prav nasprotno! Povezavo z Gori{kimi so Turja~ani s pridom
uporabljali kot protiute‘ v boju proti Ortenbur‘anom, ki pa ‘elja do turja{ke zemlje niso niti
skrivali. [e nekaj je zanimivo. Postavlja se namre~ vpra{anje, zakaj niso Turja~ani iskali
za{~itnika v takratnem de‘elnem knezu? Odgovor je na dlani. Gori{ko-Tirolski, zastavni
gospodje Kranjske in vojvode Koro{ke, po smrti Mainharda IV. (†1295) niso premogli ve~
toliko mo~i, da bi lahko Turja~ani nanje ra~unali v primeru resnih te‘av. To je bilo, na primer,
o~itno zlasti ob izbruhu spopadov v ~e{ki nasledstveni vojni (1307), ko so zavezniki Habs-
bur‘anov brez ve~jih te‘av zavzeli posesti Henrika Koro{kega na Kranjskem.82  Za razliko
od bratranca pa je bilo mogo~e z mo~jo Henrika II. Gori{kega resno ra~unati.
Posebno mesto med gori{ko klientelo v Marki si je pridobila stranska veja Turja~anov na
~elu z Maiclinom “Minorjem” kot njenim za~etnikom. Vlogo tega rodu v izgradnji gori{kega
dominija je natan~no raziskal Peter [tih v svoji razpravi, posve~eni Gori{kim grofom in
njihovim ministerialom.83  Zgodba se je za~ela leta 1290, ko je grof Albert Gori{ki podelil
Maiclinu “Minorju” v fevd dvor na gradu Hmeljnik s pristankom omnium castellanorum seu
burgraviorum nostrorum.84  Kasneje so Maiclinovi nasledniki pridobili {e ve~ pomembnih
postojank. Utrdili so se na Ro‘eku in Gradacu v Beli Krajini; Maiclinov sin Mainhard je
postal de‘elski sodnik v @u‘emberku in imel v posesti gori{ki Sovinjak v Istri. Do ugledne-
ga polo‘aja se je dokopal tudi drugi Maiclinov sin, Herbord iz Gradaca, ki so ga Habs-
bur‘ani postavili po smrti Ivana Henrika leta 1338 za oskrbnika Bele Krajine. To funkcijo je
zaradi nepokor{~ine kmalu izgubil.85  Ob vseh podatkih, ki zadevajo pridobitve in po-
lo‘aje, pa se postavlja vpra{anje osebnega pravnega statusa Maiclina “Minorja” in njegovih
otrok. Iz ohranjenih dokumentov je povsem jasno, da je njegov osebni status povsem ustre-
zal {olski predstavi o polo‘aju visokosrednjeve{kega ministeriala, ki naj bi bil osebno
nesvoboden. V fevdni listini, ki je sankcionirala podelitev dvora na Hmeljniku, stoji dobe-
sedno zapisano, da daje Albert Gori{ki fevd Maiclinu in njegovim naslednikom, ki so se
“predali” s svojimi prebivali{~i v grofovsko oblast.86  [e o~itneje pride omejevanje svobode
80 P. [TIH, Gori{ki grofje, str. 158-59.
81 Ibid., str. 31; isti, De‘ela Grofija v Marki in Metliki, str. 123-147; glede politi~ne zgodovine Gori{kih
glej tudi H. WIESFLECKER, Die politische Entwicklung der Grafschaft Görz und ihr Erbfall an Österreich,
MIÖG 54, (1948).
82 M. KOS, Zgodovina Slovencev, str. 292-297.
83 Glej predhodne opombe.
84 MMVK 18, str. 130, {t. 16. Prim. P. [TIH, Gori{ki grofje, str. 117; D. KOS, Med gradom in mestom,
str. 21.
85 P. [TIH, Gori{ki grofje, str. 114, 148.
86 MMVK 18, str. 130, {t. 16: Grof Albert Gori{ki je podelil v fevd zaradi mnogih zaslug Maiclinu
Turja{kemu in naslednikom: habitis vel habendis videlicet hiis heredibus qui cum nostris hominibus matri-
monialiter et legitime contraxerint aut se cum residenciis sub nostram verterint aut traxerint potestatem dvor
na Hmeljniku.
29ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 1 (118)
do izraza v listini, s katero se je Maiclin obvezal, da se bodo njegovi potomci obeh spolov
`enili le v krogu klientele Gori{kih. V primeru prekr{itve zaveze je bila predvidena kazen
stotih mark srebra, ki bi jih Turja~ani morali pla~ati Gori{kim.87  Podatki o osebni nesvobodi
Maiclinovih Turja~anov se ujemajo s spoznanji o ministerialiteti Gori{kih grofov ob koncu
13. in v za~etku 14. stoletja. V ~asu grofa Alberta II. in pa Henrika II. so Gori{ki {e trdno
obvladovali krog njim podrejenega plemstva. Gori{ki so v listinah obravnavali svoje mini-
steriale pogosto – v stilu prakse obravnavanja ministerialov v visokem srednjem veku – kot
skupino njim pripadajo~ega plemstva.88  Ko se v listinah poimensko na{tevajo pri~e, ozna~i
pisar listin gori{ke ministeriale pogosto kot vnser riter.89  Rahljanje ministerialnih vezi je –
kot je bilo sicer obi~ajno tudi v primerih ministerialitete drugih gospodov – povezano s
pe{anjem mo~i gospoda. Razlika od drugih primerov je bila edino le v tem, da so Gori{ki
grofje dosegli zenit svoje mo~i veliko kasneje kot na primer Spanheimi ali Babenber‘ani. Iz
tega tudi logi~no sledi, da se je osebna podrejenost njihovih ministerialov ohranila veliko
dlje. Podobno kot Gori{kim grofom je uspelo tudi salzbur{kemu nad{kofu, ki se mu je s
striktno politiko posre~ilo zajeziti proces osamosvajanja ministerialov v 14. stoletju.90
Kot njihovi bratranci v drugem kolenu so tudi predstavniki glavne veje Turja~anov
navezali relativno tesne stike z Gori{kimi. O ozadju sodelovanja je bilo napisanega nekaj ‘e
zgoraj. Povezave med Henrikom II. Gori{kim in pa Herbordom III. in Folkerjem I. so postale
o~itnej{e v ~asu, ko so izbruhnila nasprotja med Ortenbur‘ani in Turja~ani. Med letoma
1315 in 1319 se je Herbord III. zelo pogosto pojavljal v o‘jem spremstvu grofa Henrika, saj
ga najdemo med pri~ami v listinah, ki jih je grof izstavljal na svojih rednih popotovanjih
politi~no upravne narave. Tako je Herbord ve~krat potoval skupaj z grofom v Lienz, Bolzano,
Gorico in Oglej.91  Poleg potovanj upravne narave, je Turja~ane in Gori{ke povezovalo tudi
vojskovanje v severnoitalijanskem prostoru. Obe veji Gori{kih sta se namre~ v prvi polovici
14. stoletja aktivno vpletali v politi~ne boje, ki so na podro~ju ju‘no od Alp divjali z veliko
silovitostjo. Tako Henrik II. Gori{ki kot tudi Henrik, vojvoda Koro{ki, sta sku{ala s podpi-
87 HHStA AUR, 1295, junij 24. (Prepis B. Otorepec – Zgod. in{tit. ZRC SAZU): Ego Maynzelinus de
Hophenbach presenti littera profiteor … quod non coactus non seductus non circumventus sed bona et sana
prius habita deliberatione mea spontanea voluntate hoc compromissum feci domino meo illustri comiti
Alberto Goricie et Tirolis videlicet, quod ego ab hodierna die inantea universos heredes meos utriusque sexus
in mullius domini vel dominii potestatem matrimonialiter tradere debeam praeter quam sub predicti domini
mei comitis Alberti Goricie et heredum plenariam potestatem, hoc videlicet articulo excepto et excluso quod,
si forte necessitate aliqua interveniente contingeret me aliquem vel aliquam heredum meorum in alicuius
alterius domini vel dominii potestatem matrimoniali copula adiungere hoc quidem debet fieri cum predicti
domini mei comitis Alberti necnon heredum suorum scitu et spontanea voluntate. Super quibus compromissis
per me firmiter attendendis et inviolabiliter observandis me et heredes meos in penam centum marcharum
soldorum prenominato domino meo comiti Alberto suisque heredibus obligo et astringo.
88 P. [TIH, Gori{ki grofje, str. 174.
89 Ibid., poglavje o pravnem polo‘aju gori{kih ministerialov (4.2.3.). V listini, s katero je grof Henrik
II. leta 1317 podelil svojemu vitezu Niklaun dem Wofart manj{i fevd, se na{tevajo kot pri~e: …Gault der
Rauh, unser hofmaister, Herbord von Owersperch, Wilhalem von Meichau, unsere riter, Herman, Hainreich
und Albert, unsere hofschreiber. Primerjaj tudi MC 8, str. 160, {t. 541; str. 164, {t. 559.
90 J. FREED, The Crisis of the Salzburg Ministerialage, 1270-1343, Studies in Medieval and Renaisance
History, n. s., 11 (1989), 111-162; isti, Noble Bondsmen. Ministerial marriages in the Archdiocese of
Salzburg, London-Ithaca 1995.
91 MC 8, str. 81, {t. 255 (1315, Gorica); ibid., str. 97, {t. 310 (1316, marec 17., grad Bruck pri Lienzu);
ibid., str. 106, {t. 348 (1317, februar 16., patriarhova pala~a v Ogleju); ibid., str. 112, {t. 368 (1317, avgust
24., grad Bruck pri Lienzu); ibid., str. 113, {t. 372 (1317, avgust 30. grad Bruck pri Lienzu); ibid., str. 123,
{t. 408 (1318, marec 21., Lienz); ibid., str. 139, {t. 469 (1319, marec 20., St. Zenoberg pri Bolzanu).
30 A. KOMAC: VZPON TURJA[KIH V SREDNJEM VEKU
ranjem zdaj enih zdaj drugih lokalnih gospodov tod {iriti svoj vpliv. Tja sta skupaj s Fride-
rikom Lepim leto za letom po{iljala mo~ne voja{ke kontingente, ki so jih sestavljali plemi~i
iz vzhodnoalpskega prostora.92  V letu 1320 je grof Henrik II. Gori{ki zbral vojsko, ki jo je
hotel uporabiti za poseg proti dr‘avnemu vikarju Verone Cangrandu della Scala. Zborno
mesto je bilo v Trevisu, kjer se je za takratne razmere zbrala upo{tevanja vredna voja{ka sila,
ki jo je tvorilo okoli 3000 konjenikov in nekaj manj kot 700 samostrelcev.93  Turja~ani so
pripeljali s seboj dvanajst te‘kih konjenikov in dvanajst samostrelcev.94  Tudi velik voja{ki
pohod, ki ga je leta 1324 organiziral vojvoda Henrik Koro{ki, ni minil brez turja{ke ude-
le‘be. Takrat je krenilo v pomo~ mestu Padovi, ki jo je nadlegoval omenjeni dr‘avni vikar,
tudi deset turja{kih konjenikov in dva lokostrelca.95
Kot zanimiv kazalec povezanosti Turja~anov z Gori{kimi je razumeti tudi pogostost
sklepanja poro~nih zvez med raznimi rodbinskimi ~lani in dru‘inami gori{kih ministeria-
lov.96  @e v sredi 13. stoletja se je poro~il s h~erko Puzlina s Hmeljnika tisti Herbord, ki je leta
1273 posredoval pri pomiritvi med patriarhom in grofi.97  Tudi njegov ne~ak Maiclin “Ma-
ior” je vzel za `eno Diemod, h~i uglednega gori{kega ministeriala Folkerja VII. iz Rihem-
berka.98  Krona vsega pa je bila zakonska zveza med Herbordom III. in Bavarko Ano Rotau,
ki je bila dvorna dama grofice Beatrikse Gori{ke.99  [e sredi 14. stoletja se je Turja~anka
Gertruda poro~ila z Otom Pazinskim. Vsi ti primeri nedvomno ka‘ejo, kako tesni so bili v
tem ~asu stiki Turja~anov in gori{kega plemstva, se pravi, posredno tudi Turja{kih in Gori{kih
grofov.
Kak{ne narave pa so bile neposredne koristi, ki so jih Turja~ani imeli od vsega skupaj?
Zanimivo je, da predstavniki glavne veje rodbine od grofov niso prejeli kdo ve kako ob-
se‘nih posesti. Tako je dobil Herand III. leta 1313 v zameno za slu‘bo od grofa Henrika II.
{est hub v Kotu pri @u‘emberku. V fevdni listini je tudi dolo~eno, da se v primeru prenehanja
92 J. RIEDMANN, Die Beziehungen der Grafen und Landesfürsten von Tirol zu Italien bis zum Jahre
1335, Österreichische Akademie der Wissenschaften: philosophisch-historische Klasse, Sitzungsberichte
Bd. 307, Wien 1977, str. 329-382.
93 Ibid., str. 357; v op. 141 izra~una avtor {tevilo vseh vojakov.
94 Liberalis de Levada, Liber de proditione civitatis Tarvisii, v: DEGLI AZZONI AVOGARI, RAIM-
BALDO, De beato Henrico, qui Tarvisii decessit anno Christi MCCCXV, Venetiis 1760, str. 198: Dom.
Hesperger de Ospregh (sic!) cum duodecim equitibus galeatis et duodecim balesteriis.
95 J. RIEDMANN, Die Beziehungen, str. 355, str. 546, priloga {t. 4: Item Auerspergarii gal. 10 (galeati,
op. A.K.) sagittar. duos. O pohodu C. FRÄSS-EHRFELD, Geschichte Kärntens, Bd. 1. Das Mittelalter,
str. 388.
96 Glej genealo{ko preglednico.
97 MMVK 18, str. 130, {t. 16. Ded (avus) Maiclina Minorja, sina Herborda I., je bil Puzlin Hmeljni{ki;
prim. P. [TIH, Gori{ki grofje, str. 117.
98 Na podlagi listine iz 1294, ki jo je izstavil Maiclin Turja{ki, izvemo, da je bilo ‘eni omenjenega
Turja~ana ime Dietmud. Poleg tega tudi izvemo, da sta se v tem zakonu rodila Folker in Herbord. Njunega
o~eta Maiclina sre~amo leta 1297 na pogajanjih, kjer je bilo govora o dedi{~ini po Folkerju VII. Rihember{kem
(Repertorium Görz po P. [TIH, Gori{ki grofje, str. 118). [tih meni, da je omenjeni Mainczlin von Auersperg
pravzaprav Maiclin Hmeljni{ki, ki naj bi bil poro~en z Agnes Rihember{ko. Sam sem mnenja, da gre v tem
primeru za Maiclina Maiorja, ki je imel za ‘eno Diemod Rihember{ko. Maiclin Hmeljni{ki se je po letu 1290
zelo redko imenoval po Turjaku, zato ocenjujem kot bolj verjetno mo‘nost, da gre v tem primeru za
Maiclina Maiorja. K takemu razmi{ljanju nas spodbuja tudi dejstvo, da je bilo njegovemu sinu ime Folker.
To ime pa je bilo kar nekako za{~itni znak Rihember{kih in povsem razumljivo bi bilo, ~e bi Folker I.
Turja{ki dobil ime po svojemu dedu, Folkerju VII. Prim. K. TROTTER, Die Herren von Reifenberg, Adler
(Monatsblatt der heraldischen Gesellschaft Adler), Nr. 581-586, Bd. 10 (1929), str. 535.
99 MMVK 18, str. 139, {t. 37; str. 140, {t. 38; str. 152, {t. 53.
31ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 1 (118)
slu‘be s strani Heranda omenjene posesti vrnejo Gori{kim.100  Na podoben na~in so pridobi-
li tudi nekaj hub pri Dobrni~u.101  [e najve~jo pridobitev – poleg stolpa na [umberku – pa
je predstavljalo tistih 26 kmetij, le‘e~ih v okolici @u‘emberka, ki jih je grofica Beatriksa
zastavila Herbordu III. leta 1324.102  Kar zadeva materialne koristi, nikakor ne smemo poza-
biti na pla~ilo v denarju, ki so ga razni Turja~ani dobivali v zameno za voja{ko slu‘bo. Po
sre~nem naklju~ju so se celo ohranili pla~ilni seznami, iz katerih je povsem jasno razvidno,
koliko je kak plemi~ prejel zase in za svoj kontingent od naro~nika. Eden takih je zapis
izdatkov padovanskega komornika iz leta 1324, ko so Padovanci najeli za voja{ko podporo
{tevilne plemi{ke kontingente pod vodstvom Henrika Koro{kega. Ob tej priliki so prejeli
Turja~ani za slu‘bo s petimi konjeniki 180 liber srebra.103  Ob raznih drugih prilo‘nostih so
jim nakazovali denar kot pla~ilo ali pa kot povra~ilo za pretrpljeno {kodo sami Gori{ki.104
[e najbolj dobrodo{la pa je bila v teh za Turja~ane nemirnih ~asih politi~na podpora, ki so
jim jo Gori{ki nudili v sporih z Ortenbur‘ani. Morda je ravno njihova pomo~, kakor bomo {e
videli, bistveno pripomogla, da se spori z Ortenbur‘ani za Turja~ane niso kon~ali katastro-
falno.
Fajda z Ortenbur‘ani 1315–1343
V okviru srednjeve{ke zgodovine Turja~anov gre pripisati dogodkom v prvi polovici
14. stoletja posebno mesto. To ni bil le ~as tesnega sodelovanja z Gori{kimi grofi, ampak
predvsem ~as dolgotrajnega spora z Ortenbur‘ani, ki so bili strahospo{tovanja vreden na-
sprotnik. Spor, ki se je vlekel okoli tri desetletja (1315–1343), je postavil Turja~ane – pred-
vsem kar zadeva obrambo rodbinske posesti – pred te‘ko preizku{njo.105  Poglejmo si histo-
riat spora najprej s kronolo{ke perspektive.
Vzrokov, ki so naposled pripeljali do konflikta med rodbinama, je bilo verjetno ve~ in so
morda izvirali {e globoko v 13. stoletju. Nedvomno je igralo pomembno vlogo dejstvo, da
so bili Ortenbur‘ani glavni dedi~i starih Turja~anov in da so se – potemtakem – posesti
mlaj{ih Turja~anov in grofov s Koro{kega neposredno stikale.106  ^e ob tem upo{tevamo {e
razmerje mo~i med rodbinama, potem se zdi logi~no, da so si ‘eleli mo~ni Ortenbur‘ani ob
ugodni prilo‘nosti podrediti relativno {ibkej{e sosede. Na to jim ni bilo treba ~akati zelo
dolgo. Po utrditvi njihovega polo‘aja na Dolenjskem v drugi polovici 13. stoletja je grof
100 Ibid., str. 132-33, {t. 22: Waer daz derselbe Herrant oder sein erben auz unserm dienste sich czuge,
so ist uns dasselbe gut ledich worden.
101 Ibid., str. 133, {t. 23.
102 MMVK 18, str. 154-55, {t. 55; str. 139-140, {t. 37; str. 140, {t. 38; str. 141, {t. 39; str. 151, {t. 50. Glej
poglavje o posestih med Mirno in Krko.
103 J. RIEDMANN, Die Beziehungen der Grafen und Landesfürsten von Tirol zu Italien, str. 548; prim.
D. KOS, Pamet pod {lemom, zvestoba denarju. Plemi{ki karierizem v lu~i uradovanja, slu‘enja in vojsko-
vanja v poznem srednjem veku, ^ZN (1995), str. 226.
104 Leta 1337 so prejeli od Gori{kih povra~ilo za {kodo, ki so jo pretrpeli v boju proti patriarhu (MMVK
18, str. 156, {t. 56); kasneje, leta 1345, je izdal grof Henrik Gori{ki dve zadol‘nici Juriju Turja{kemu za
vojno slu‘bo; eno v vrednosti 89 zlatnikov in drugo v vrednosti 82 (HHStA AUR, 1345, julij 1.; isto tam,
1345, julij 16.; obe listini po prepisu B. Otorepec – Zgod. in{tit. ZRC SAZU). [tiri leta kasneje je izdal grof
Henrik Gori{ki {e eno zadol‘nico, tokrat za povra~ilo {kode, ki jo je pri ^edadu v grofovi slu‘bi utrpel
Folker I. (HHStA AUR, 1349, februar 3., prepis B. Otorepec – Zgod. in{tit. ZRC SAZU).
105 O sporu okvirno M. WAKOUNIG, Die Besitzungen der Grafen von Ortenburg in Krain, str. 57-66;
K. TANGL, Die Grafen von Ortenburg in Kärnten, 2. Abt., str. 109-121.
106 Glej v 2. delu razprave analizo o vplivu Ortenbur{kih na kr~enje turja{ke posesti.
32 A. KOMAC: VZPON TURJA[KIH V SREDNJEM VEKU
Mainhard Ortenbur{ki izrabil trenutne politi~ne razmere, leta 1307 podprl  Habsbur‘ane v
konfliktu s Henrikom Koro{kim in si s tem zagotovil mo~no pozicijo na Kranjskem.107
Neposreden povod za spor pa so vendarle, kakor je mogo~e razbrati iz virov, dali Turja~ani,
saj niso hoteli izro~iti Mainhardu Ortenbur{kemu tiste posesti pri Grosupljem, ki jo je grofu
podelil v fevd salzbur{ki nad{kof.108  O tem je med leti 1313 in 1315 grof ve~krat obvestil
samega nad{kofa.109  Sledil je spopad, v katerem naj bi Ortenbur‘ani po vsej verjetnosti celo
poru{ili ali pa vsaj po{kodovali grad Turjak.110  Do za~asne pomiritve je pri{lo 1316, ko sta
se glede Turjaka med seboj pomirila grof Mainhard Ortenbur{ki in sam gori{ki grof Henrik II.,
ki je predhodno v sporu o~itno interveniral na turja{ki strani.111  Podrobnosti iz sporazuma
nam na ‘alost niso poznane. Intervencija Henrika II. se zdi razumljiva, saj se je, kakor ‘e
re~eno, Herbord III. ravno takrat pogosto zadr‘eval v o‘jem gori{kem spremstvu. Protekcija
je nekako zado{~ala, da se Ortenbur‘ani v nekaj naslednjih letih niso lotevali razre{evanja
sporov po nasilni poti, pa ~eprav – to je jasno vidno iz kasnej{ih listin – Turja~anov v prvem
spopadu niso prisilili k popu{~anju. Tako je o~itno, da Herbord III. in Folker I. nista prepu-
stila Mainhardu Ortenbur{kemu spornih ozemelj, {e zlasti ne protipravno prisvojenih
salzbur{kih hub, ki sta jih dr‘ala {e leta 1321.112  Do svoje smrti v letu 1323 se je grof Henrik
II. Gori{ki vsaj {e enkrat pravdal glede Turjaka z o~itno nezadovoljnimi Ortenbur‘ani, saj je
Mainhard Ortenbur{ki v mirovni listini iz 1325 nedvoumno izjavil, da sta oba grofa pred
~asom ‘e imela tach ze Laybach. Tudi tokrat nam podrobnosti ‘al niso poznane.113
Za poravnavo starih ra~unov je napo~il ugoden trenutek po smrti mo~nega Henrika II.
Gori{kega. Mainhard Ortenbur{ki je o~itno takoj hotel izrabiti ohromelost gori{ke gro-
fovske hi{e, saj je logi~no sklepal, da Turja~ani niso mogli ra~unati na pomo~ takrat komaj
dveletnega Ivana Henrika, sina pokojnega Henrika II. Po nekaterih podatkih naj bi si Mainhard
uspel ‘e 1307 pridobiti polo‘aj de‘elnega glavarja na Kranjskem, kar bi zagotovo {e okre-
pilo njegov polo‘aj v de‘eli.114  Na podlagi ohranjenih dokumentov je mogo~e sklepati, da
107 K. TANGL, Die Grafen von Ortenburg, 2. Abt., str. 96, 119; C. LACKNER, Zur Geschichte der
Grafen von Ortenburg in Kärnten und Krain, str. 181; A. LUCIJAN, Donesek k zgodovini Ortenbur‘anov
na Dolenjskem, str. 8. O njihovi udele‘bi v boju proti Henriku Gori{ko-Tirolskemu v ~e{ki nasledstveni
vojni, IOHANNIS ABBATIS VICTORIENSIS Liber certarum historiarum, ed. F. Schneider, MGH Scripto-
res rerum Germanicarum in usum sholarum, tom. I, liber III., capitulum XIIII. (De subactione Carinthie et
Carniole in dedecus Heinrici regis Bohemie), str. 344: Heinricus autem comes Goricie cum sororio suo
Ywano comite, postea bano Sclavonie, Carniolam subiugavit, habens secum comitem de Ortenburch et non
multos terre nobiles; str. 383: comes vero Goricie et de Ortenburch ea que acquissierant in Carniola
auctoritate ducis Austrie et propria in castellis et munitionibus multo tempore retinebant.
108 MC 8, str. 48, {t. 133; od 116 hub, podeljenih v fevd, so si jih Turja~ani pridr‘ali 60. Za lokalizacijo
glej v 2. delu razprave analizo o vplivu Ortenbur{kih na kr~enje turja{ke posesti.
109 MC 8, str. 75, {t. 231; str. 76, {t. 235.
110 Poru{itev gradu se omenja tudi v rodbinski rimani kroniki, kjer pa je vse skupaj prestavljeno v sredo
12. stoletja, kar je – glede na objektivne okoli{~ine – skoraj nemogo~e (AH II., str. 240). Toda, namig, da
je grad v drugem desetletju 14. stoletja res bil v razvalinah, nam daje listina, s katero je Henrik Koro{ki
podelil oba gradova Folkerju I. in Herbordu III. leta 1318. V tem dokumentu (HHStA, Hs. R 51, fol. 29v.,
{t. 87 – prepis – B. Otorepec, Zgod. in{tit. ZRC SAZU) vojvoda izrecno dovoljuje Turja~anom dieselben
zwo veste wider ze pawen vnd ze machen.
111 MC 8, str. 100, {t. 324.
112 Ibid., str. 194, {t. 673.
113 MMVK 18, str. 142, {t. 40: Swes si uns oder wir so entwert habent seit der zeit und wir mit unserm
seligem oeheim graff Hainreich von Gorcz den tach ze Laybach heten, daz man mit gut gewizzen beczaigen
mag, da schol iederman den andern wider auf sain gewer seczen und geschehe dem ain recht.
114 K. TANGL, Die Grafen von Ortenburg, 2. Abt., str. 112. Na strani 119 Tangl navaja, da naj bi
Mainhard postal glavar celo 1307, ko je skupaj z Gori{kim bojeval boj na strani Habsbur‘anov proti
Henriku Koro{kemu. Nedvomno pa je Mainhard bil glavar leta 1331. Glej ARS, 1331, oktober 19., Sterzing
(prepis Otorepec).
33ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 1 (118)
do ve~jega nasilja pri uveljavljanju ortenbur{kih zahtev ni pri{lo. Najverjetneje so Turja~ani,
zavedajo~ se svoje inferiornosti, takoj privolili v zahteve, ki jih je jasno razbrati iz doku-
menta pomiritve iz 1325. Glavno stvar so seveda predstavljali salzbur{ki in strmi{ki fevdi, ki
bi jih Turja~ani lahko zadr‘ali le v primeru, ko bi imeli za to primerne listine od Orten-
bur‘anov.115  V primeru strmi{kih fevdov je {lo najverjetneje za pravice do podlo‘nikov
med ^u{pekom in Barjem, ki so jih Ortenbur{ki odkupili od grofov Strmi{kih (Sternber{kih)
leta 1300.116  Ortenbur‘ani so tudi zahtevali, da naj Melz Turja{ki u‘iva svoj hofstat na
gradu Turjak.117  O~itna intervencija v prid Melza bi nas lahko napeljevala k domnevi, da je
bilo govora o ortenbur{kem zaupniku znotraj Turja{ke hi{e. Ob vsem tem pa je bila zelo
pomembna tudi prisega Turja~anov, da bodo voja{ko slu‘ili Ortenbur‘anom tako znotraj
kot tudi zunaj de‘ele.118
Iz vsega skupaj pa na dalj{i rok ni bilo ni~. Pred letom 1329 se je med obema stranema
vnel spopad velikih razse‘nosti, v katerem so tako Turja~anom kot Ortenbur‘anom prisko~ili
na pomo~, poleg lastnih vitezov, {tevilni ugledni de‘elani.119  Okolico Turjaka so pretresali
umori, po‘iganje ter ropanje nasprotnikove posesti.120  Ob tem pa se je na obeh straneh
nabralo precej ujetnikov. Ob pomo~i raznih plemi~ev sta se 10. avgusta 1329 obe strani le
dogovorili za prenehanje sovra‘nosti. V listini, ki jo je omenjenega dne v Ljubljani izdal
grof Mainhard, so navedeni vsi detajli mirovnega sporazuma. Poleg obveze voja{kega
slu‘enja, sporazuma glede pripadnosti vitezov, so morali Turja~ani odstopiti Ortenbur‘anom
vas Slivnico. V listini je bilo {e predvideno, da uredijo stvari, o katerih so se dogovorili ‘e
pred~asno v prvi mirovni pogodbi.121  S tem je bila mi{ljena vrnitev protipravno zasedenih
ozemelj, se pravi salzbur{kih in strmi{kih fevdov. O~itno so Turja{ki {e vseskozi vztrajali na
zasedenih ozemljih, kar je prina{alo s seboj permanenten konflikt.
V za~etku {tiridesetih let je ponovno pri{lo do odkritih sovra‘nosti. Verjetno je grofa
Friderika in Ota k dokon~nemu obra~unu s Turja~ani vzpodbudila pridobitev Lo‘a leta
1342.122  Ob podreditvi Turjaka bi tako zaokro‘ili svoj teritorij na Notranjskem in Do-
lenjskem. Ponovno so predstavljale bistvo sporov stare nere{ene ozemeljske zadeve. Toda
sedaj, se pravi pred letom 1343, ko je pri{lo do dokon~ne pomiritve, so se k starim pridru‘ila
{e ozemeljska nesoglasja na obmo~ju Ortneka in Ribnice. Glede samega Ortneka in okoli{kih
vasi so Turja~ani leta 1342 izstavili posebno listino, s katero so se pred ograjnim sodi{~em
v Ljubljani odpovedali zahtevam do vzpetine, na kateri je stal grad Ortnek. Poleg tega so se
115 MMVK 18, str. 142, {t. 40: Wir graf Mainhart von Ortenburch vergehen … daz wir vns … mit den
prudern … von Owersperch … verricht haben … und aller sache kegen in ergezzen haben an umb deu lehen,
deu si geiehen habent von dem goczhous von Salczpurch und von der grafschaft von Sternberch. Mugen wir
so des beweisen mit gutem urchunde, daz si ez pilleich von uns emphahen schullen, daz schullen si tun an alle
widerred.
116 V drugem delu razprave glej analizo posestnega spora med Turja~ani in Ortenbur‘ani.
117 MMVK 18, str. 142, {t. 40: und umb den Melczen hofstat, die er ze Owersperch hat …, die sein en und
sain vater gehabt habent. Da schol man in auf sein gewer seczen…
118 Ibid.: haben si uns gelobt, die vorgenanter pruder ir einer dienstes gewaertig sein zu den nesten zwain
jaren in dem lande selb vird und auz dem land selb ander, da wir mit unsers selbes leib hin varen.
119 MMVK 18, str. 146, {t. 45. M. WAKOUNIG je v svojem delu Die Besitzungen der Grafen von
Ortenburg in Krain (str. 59) povzela datacijo tega dokumenta po K. TANGLU, Die Grafen von Ortenburg
(2. Abt., str. 114), ki pa je napa~na, saj je pri{lo do izstavitve dokumenta v letu 1329 in ne 1320, kakor je
domneval omenjeni zgodovinar.
120 MMVK 18, str. 146, {t. 45: prant … totslak … vaenchnusse oder … rauben.
121 Ibid.: Den ersten hantfesten und priefen, die wir und die Owersperger kegen einander habn, oder den
gelubden, die emaln zwischen uns geschehen sint, die man war gemachen mach mit mit guter gewizzen ane
schaden…
122 S. OKOLI[, Izseki iz zgodovine Lo‘a in okolice, Z^ 49 (1995), str. 360-375.
34 A. KOMAC: VZPON TURJA[KIH V SREDNJEM VEKU
odpovedali tudi vasema Zamostec in Sodra‘ica.123  [ele leto kasneje je pri{lo do sklenitve
mirovnega sporazuma na Ortneku, s katerim sta se obe strani odpovedali umb alle chrieg,
stozz, auflauf, schaden und vordrung, ez sey umb leut oder gut…124  Kakor je razvidno iz
dokumenta, so tudi tokrat morali urejevati nesoglasja, ki so se vlekla ‘e skoraj dvajset let.
Spor okoli posesti Melza Turja{kega na gradu Turjak, problem salzbur{kih in sternber{kih
fevdov ter dolo~ilo o voja{ki slu‘nosti Turja{kih do grofov je mogo~e uvrstiti v sklop
vpra{anj, ki so jih sku{ali razre{iti skoraj identi~no kot leta 1325.125  Poleg teh sta sku{ali
obe strani v pogodbi regulirati {e vrsto manj{ih spornih zadev kot na primer posestno raz-
mejitev pri Falkenbergu in pa vpra{anje pripadnosti ozemlja v {ir{i okolici Lo‘a. Turja~ani
bi lahko obe sporni podro~ji zadr‘ali v primeru, ko bi imeli za to potrebno dokumenta-
cijo.126  To so imeli, s tem pa so si zagotovili posest nad omenjenima deloma turja{kega
gospostva. Odpovedali pa so se dolgo ~asa spornim salzbur{kim fevdom pri Grosupljem, saj
se tamkaj{nje hube poslej niso ve~ omenjale kot turja{ka posest. Sporazum je bil po vsej
verjetnosti trajnega zna~aja, saj v virih iz kasnej{ega obdobja ni zaslediti znakov ponovnih
resnej{ih sporov med rodbinama.
Kronolo{kemu historiatu spora dodajmo {e vsebinsko analizo! Na podlagi pregleda li-
stin, ki pravzaprav predstavljajo mirovne sporazume med nasprotnima stranema, postane ‘e
takoj povsem jasno, da je bilo bistvo spora ozemeljske narave. Sporne to~ke so kakor po
pravilu le‘ale v mejnih predelih turja{kega gospostva. S pritiskom na okolico Grosupljega,
predele med Turjakom in Ortnekom in na obmo~je Nadli{ka so Ortenbur‘ani vklenili v
obro~ sam center rodbinskih posesti, grad Turjak, ki so ga po vsej verjetnosti tudi mo~no
po{kodovali.127  Ozadje ofenzive in dolgotrajno vztrajanje grofov s Koro{kega pri njihovih
ciljih postane logi~no ob pogledu na razporeditev ortenbur{kih gospostev na Dolenjskem
in Notranjskem.128  Centralna turja{ka posest je ovirala povezovanje ortenbur{kih gospostev.
Posebno pa je postala mote~a po tem, ko so se Ortenbur‘ani vse bolj utrjevali tudi v Lo‘u.
Obvladovanje {ir{e turja{ke okolice bi Ortenbur‘anom omogo~ilo, da bi ozemeljsko pove-
zali lo{ko, ortne{ko in ~u{per{ko gospostvo. Glede na povedano nas ne sme ~uditi, da so si
grofje kar tri desetletja prizadevali dose~i zastavljene cilje. Prizadevanje, da bi Turja~anom
odtrgali posesti pri Falkenbergu in Nadli{ku, ka‘e jasno ‘eljo grofov, da bi ozemeljsko
povezali gospostvi Lo‘ in ^u{perk. Ob tem, da je bil izpostavljen pritiskom tudi ju‘ni del
posesti pri Ra{ici, Turja~anom ni bilo potrebno posebej dopovedovati, da grozi gospostvu
popolna dezintegracija. Pritisk se ni omejeval le na akcije, usmerjene k trganju delov terito-
rija. V mirovne sporazume so vedno znova vklju~evali dolo~ilo, da so Turja~ani dol‘ni tudi
voja{ko slu‘iti Ortenbur‘anom. Poleg tega so grofje ob sklenitvi miru Turja~ane vedno
znova ponovno sprejemali v milost. Dva namiga torej, da je vendarle {lo tudi za neke vrste
osebno podrejenost. Prav to pa je bila rezervna alternativa, da bi se – ~e ne druga~e pa vsaj
posredno – Ortenbur‘ani dokopali do nadzora nad turja{kim ozemljem. Toda kljub ob~utnim
ozemeljskim izgubam Turja~ani niso popustili na celi ~rti, saj so ohranili jedro svojega
123 HHStA, AUR, 1342, oktober 23.
124 MMVK 18, str. 163, {t. 70.
125 Glej odstavek zgoraj. Primerjaj tudi analizo o vplivu Ortenbur{kih na kr~enje turja{ke posesti.
126 MMVK 18, str. 165, {t. 70: Umb daz pymerk ze Valchenberch habent si gesprochen, waz si brief von
dem herczogen darumbe habent oder von dem von Valchenberch, da sullen bey pelayben; Umb daz pymerk
ze Los habent si gesprochen, daz die Owersperger brief von dem patriarg und urchund darumbe habent, so
peleyben also dapey.
127 Glej v 2. delu razprave analizo o vplivu Ortenbur{kih na kr~enje turja{ke posesti.
128 Glej zemljevid {t. 1.
35ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 1 (118)
centralnega gospostva nedotaknjeno. Verjetno je veliko pripomogla, vsaj v za~etku, tudi
pomo~ Gori{kih. Po drugi strani pa Turja~ani tudi voja{ko niso bili tako {ibki. Prav voja{ka
mo~ je nenazadnje Turja~anom dovoljevala, da so se skoraj trideset let izmikali izro~itvi
glavnine spornih posesti. V Treviso so leta 1320 pri{li s {tiriindvajsetimi konjeniki,
Ortenbur{ki pa s stotimi. Toda, ~e so Turja~anom res pomagali tudi ^rete{ki, potem bi se
lahko tehtnica prav kmalu nagnila njim v prid.129  Za ilustracijo naj omenim, da so ^rete{ki
pripeljali v Treviso, zborno mesto za odhod proti Padovi, kar 160 borcev.130
Turja~ani in Habsbur‘ani
Za~etno sodelovanje do prvega padca habsbur{ke mo~i in realne delitve teritorijev
leta 1379
S smrtjo vojvode Henrika Gori{ko-Tirolskega leta 1335 sta tako Koro{ka kakor tudi
Kranjska dokon~no padli v roke Habsbur‘anom.131  @e kmalu po prevzemu obeh de‘el si je
vojvoda Albert II. sku{al – v stilu takratne politi~ne taktike – pridobiti naklonjenost
najpomembnej{ega faktorja mo~i v de‘eli, de‘elnega plemstva. Na pro{njo kranjskih go-
spodov, vitezov in vite{ko zmo‘nih hlapcev je ob svojem postanku v {tajerskem Gradcu leta
1338 potrdil v obliki privilegija stare obi~aje de‘ele in k tem dodal {e nekaj novih pra-
vic.132  ^e je ravno kdo od Turja{kih sodeloval v kranjskem odposlanstvu, ki je izprosilo od
vojvode izstavitev privilegija, ni ni~ znanega, so pa Turja~ani nedvomno ‘e takrat predstav-
ljali eno pomembnej{ih rodbin znotraj de‘elnega plemstva.
Intenzivneje so Turja~ani pri~eli sodelovati z novimi de‘elnimi knezi {ele v za~etku
{estdesetih let, kar lahko pove‘emo z razvojem habsbur{ke politike do na{ih krajev. Rudolf
IV. (1358–65) je namre~ v tistih nekaj kratkih, a plodnih letih svojega vodenja habsbur{ke
hi{e odlo~ilno posegel v razmerje odnosov na relaciji de‘elni knez-Oglej-Gori{ki grofje. Z
na~rtnim pridobivanjem pomembnih gospostev na kra{kem robu so si Habsbur‘ani postop-
no utirali pot k morju in s tem vse bolj slabili mo~ oglejskega patriarha. Poleg tega si je
vojvoda Rudolf s pogodbo iz leta 1364 zagotovil gori{ko dedi{~ino v Slovenski marki in
Istri, Kranjski pa {e isto leto priskrbel polo‘aj vojvodine.133  Krepitev habsbur{ke mo~i je
zagotovo odlo~ilno vplivala na plane de‘elanov. Zlasti na primeru [teber{kih je jasno vid-
no, kako je s pomo~jo politi~nega pragmatizma – se pravi uspe{nega krmarjenja zdaj med
interesi Habsbur‘anov, drugi~ Gori{kih, pa potem spet patriarha – relativno manj{a rodbina
uspela vsaj kratkoro~no potegniti velike koristi iz nastalega polo‘aja. Obvladovanje ve-
likega postojnskega gospostva, Lebeka, Gallenberga, lo{kega ter blejskega de‘elskega
129 Iz teksta listine iz 1329 je mogo~e razbrati, da je Fric ^rete{ki podpiral Turja~ane (MMVK 18, str.
146-149, {t. 45).
130 Liberalis de Levada, Liber de proditione civitatis Tarvisii, str. 197: Griffo de Rontembergh (sic!) de
Marchia Sclavoniae cum octuaginta equitibus galeatis et octuaginta balesteriis.
131 M. KOS, Zgodovina Slovencev, str. 292-5; L. HAUPTMANN, Krain, str. 434.
132 W. LEVEC, Die krainischen Landhandfesten. Ein Beitrag zur österreichischen Rechtsgeschichte,
MIÖG 19 (1898), str. 244-301. V za~etku privilegija se navaja, da so fuer uns chomen unser getrewen lieben,
unser lantherren, ritter und chnecht von unserm lande ze Chrayn und baten uns vleizsichlich, daz wir seu von
besunderen gnaden bei etlichen gewonheitten die si von alter herpracht hieten liezzen beleiben und daz wir
in darzue von newn dingen etlichev recht geben (W. LEVEC, Die Krainischen Landhandfesten, Urkundli-
cher Anhang, {t. 1).
133 L. HAUPTMANN, Krain, str. 434-445. Temeljno o vojvodi {e vedno E.K. WINTER, Rudolf IV. von
Österreich, 2 Bde., Wien 1934-6.
36 A. KOMAC: VZPON TURJA[KIH V SREDNJEM VEKU
sodi{~a, mitnic ter nenazadnje naziv istrskega mejnega grofa nedvomno pri~ajo o ugledu, ki
se ga ne bi sramovale {e mnoge pomembnej{e in starej{e rodbine v {ir{i regiji.134
Tudi Turja~ani so ‘eleli iz novo nastalega polo‘aja iztr‘iti ~im ve~. Le kdo bi jim v
situaciji, kot je vladala v za~etku {estdesetih, lahko ponudil ve~ kot vojvoda, ki je tudi sam
potreboval zaveznike na Kranjskem. Po drugi strani pa so si Turja~ani zagotovo dobro
zapomnili, kako pomembno je imeti v stiski pri roki mo~nega zaveznika, kar pa Gori{ki
nekako niso ve~ bili. V znak dobrih namenov sta Folker in sin Hans leta 1360 izro~ila
Habsbur‘anu Nadli{ek ter ga naprosila, da jim ga je podelil nazaj v fevd.135  Ali je {lo pri tem
za uzurpacijo oglejskih fevdov, ali pa le za podelitev de‘elnokne‘jega fevda, ni povsem
jasno. Kot prista{i habsbur{ke politike so Turja~ani podpirali Habsbur‘ane v voja{kih akcijah
v Furlaniji. Tako je iz nekega dokumenta, ki ga je izstavil vojvoda Rudolf IV. v letu 1363,
razvidno, da so se Turja~ani pred kratkim vrnili s pohoda v Furlanijo. Najverjetneje so se tam
bojevali proti patriarhu.136  Leto kasneje pa sre~amo Viljema Melza s Turjaka med habsbur{ko
posadko, ki se je po obleganju v furlanskem Turiacu morala predati silam ^edada.137  Po-
dpora habsbur{ki politiki se je obrestovala. V zameno za zvesto slu‘bo so vojvode med
letoma 1363 in 1383, se pravi v dobi dvajsetih let, kar tekmovali v podeljevanju manj{ih
fevdov obravnavani kranjski rodbini.138  V~asih pa so Habsbur‘ani svoj dolg poravnali tudi
tako, da so pri @idih poravnavali turja{ke dolgove. O tem nas obve{~ajo listine iz druge
polovice {estdesetih let.139  Vsota, ki so jo dolgovali Turja~anom je zna{ala pribli‘no 500
goldinarjev, kar je predstavljalo ‘e kar zajeten znesek. Za ilustracijo naj omenim, da je
Godfried iz koro{kih Gradni~/Gradnegg prodal za isto vsoto zlatnikov Hermanu Celjskemu
grad Mirno skupaj z nekaj posestmi.140  Na dlani je, da sta vojvodi, ko je bilo govora o
pla~ilu za slu‘bo, imela v mislih predvsem voja{ke usluge. Glede na ~as lahko pomislimo,
da Turja~ani niso sodelovali na strani Habsbur‘anov le v spopadih v Furlaniji, ampak tudi
v bojih z Wittelsbachi, ki se niso hoteli sprijazniti z utrjevanjem avstrijskih vojvod na
Tirolskem.141
^eprav Turja~ani v drugi polovici 14. stoletja niso ob~utno pove~ali obsega posesti, pa
je vseeno mogo~e oceniti, da je ugled rodbine stalno rasel. [iritev obzorja odsevajo v prvi
vrsti rodbinske povezave. Zakonske partnerje so si ob koncu 14. stoletja ‘e iskali v {ir{em
vzhodnoalpskem prostoru in ne ve~ le v krogu doma~ega oziroma lokalnemu gospodu
bli‘njega plemstva. Brata Jurij I. in Hans sta si na Turjak pripeljala Ani; prva je bila s
koro{kih Gradni~, medtem ko je bila Hansova nevesta [tajerka iz Kacen{tajna. [e dlje je {el
po ‘eno Peter, njun bratranec, saj je bila Johanna doma iz avstrijskega Scheuerbacha.142
134 J. [UMRADA, [teber{ki in njihova posest v srednjem veku, Notranjski listi III (1986), str. 31-40;
prim. tudi S. OKOLI[, Izseki iz zgodovine Lo‘a in okolice, str. 369-375.
135 MMVK 19, str. 37, {t. 127.
136 Ibid., str. 40, {t. 137: si (Turja~ani, op. A.K.) … an dem zog gen Friawl…
137 J. ZAHN, Austro-Friulana (Sammlung von Actenstücken zur Geschichte des Conflictes Herzog
Rudolfs IV. von Österreich mit dem Patriarchate von Aquileia 1358-1365), Fontes rerum Austriacarum, II.
Abtheilung: diplomata et acta 40, Wien 1877, {t 190.
138 MMVK 19, str. 41, {t. 139; str. 43, {t. 143; str. 44, {t. 146; str. 57, {t. 181; str. 58, {t. 184; str. 100, {t.
184; str. 103, {t. 193; str. 108, {t. 206.
139 Ibid., str. 51, {t. 162; str. 55, {t. 173; str. 56, {t. 174.
140 ARS CE I., 1362, december 2. (prepis B. Otorepec – Zgod. in{tit. ZRC SAZU).
141 G. HÖDL, Habsburg und Österreich 1273-1493, Wien 1988, str. 135-36; E. ZÖLLNER, Geschichte
Österreichs, Wien 1990, str. 135.
142 Gospodje iz Scheuerbacha so spadali med manj premo‘ne in ugledne rodbine avstrijskega stanu
gospodov. Glej E. OBERHAMMER, Untersuchung zum Konnubium der österreichischen und steirischen
Landherren, 1200-1500 (tipkopis), Phil. Diss. Wien 1973, priloge na koncu s spiski rodbin.
37ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 1 (118)
Nemara so Turja~ani pri{li v stik s plemi~i iz Avstrijskega na kak{nem od skupnih pohodov
v habsbur{ki slu‘bi ali pa morda celo na samem dvoru. V to, da kaj takega ni bilo nemogo~e,
nas prepri~ajo novoletni dogodki na gradu Walsee. Tu je v prvih dneh januarja 1376 vojvo-
da Albert III. izstavil listino, s katero je hotel urediti podrobnosti v zvezi z mo‘no realno
delitvijo posesti znotraj dinastije, do katere je, proti volji pokojnega brata Rudolfa IV., res
pri{lo tri leta kasneje.143  Dolo~be v listini so se v glavnem nana{ale na zadol‘itve treh
Albertovih zaupnikov, ki bi morali izpeljati delitev skupaj z zaupniki Leopolda.144  V skla-
du s prakso in obi~aji znotraj habsbur{ke hi{e so k potrjevanju odredb, ki so urejale odnose
znotraj dinastije, pritegnili najodli~nej{e predstavnike plemstva dednih de‘el.145  V tem
primeru so poleg najuglednej{ih predstavnikov grofovskih rodbin – Celjskih, Montfort-
skih, Ortenbur‘anov – povabili zraven {e najpomembnej{e Houptleut vnd Amptleute iz
posameznih de‘el, ki bi morali na terenu uresni~iti to, kar bi sklenili v delilni pogodbi. Ob
glavarjih vseh de‘el se v listini na{tevajo nekateri nosilci najpomembnej{ih de‘elnih dvor-
skih slu‘b. Prav presenetljivo je, da se na zadnjem mestu omenja tudi Folker III. Turja{ki, ki
pa ni – vsaj glede na ohranjeno dokumentacijo – opravljal nobene od omenjenih funkcij. Po
kak{nem klju~u je Folkerju pripadlo to imenitno poslanstvo, bi te‘ko z gotovostjo presodi-
li. Morebiti je nastopil kot predstavnik kranjskega plemstva, saj je bil kranjski glavar Kon-
rad Kraig, ki je bil tudi prisoten na gradu Walsee, le Koro{ec. Podatek je nedvomno neizmer-
no dragocen za zgodovino rodbine same. Prisotnost v dru‘bi grofov, glavarjev dednih de‘el
in nosilcev dvornih uradov je nesporen dokaz ugleda, ki so ga Turja~ani u‘ivali ‘e pred
koncem 14. stoletja. ^e le-tega ravno ne moremo primerjati z ugledom Celjanov, Montfort-
skih grofov, Lichtensteinov in ostalih, ki jih uvr{~amo v samo plemi{ko elito, pa podatek
lahko interpretiramo kot namig, da so Turja~ani ‘e takrat veljali za najodli~nej{e izmed vseh
kranjskih rodbin.
Tudi za samo zgodovino Kranjske in njenega plemstva je imel dogodek v Walseeju
poseben pomen. Takrat se je namre~ prvi~ zgodilo, da je bil nekdo izmed Kranjcev osebno
navzo~ pri sprejemanju odlo~itev znotraj habsbur{ke dinastije. Kot ‘e re~eno, so Habsbur‘ani
pritegnili plemi{ka predstavni{tva svojih de‘el kot garante v pogodbah o ureditvi rodbin-
skih zadev. Toda tako v interni pogodbi (Hausordnung) iz 1355 kakor v podobnem doku-
mentu iz leta 1364 kranjskega zastopstva ne zasledimo.146  Sicer v listini iz 1376 ne nasto-
pajo de‘elna zastopstva, je pa o~itno, da so plemi~i, ki so listino pe~atili, bili izbrani na
podlagi svojih funkcij kot predstavniki de‘el. Folker III. je bil tu o~itno prisoten kot kranjski
zastopnik.
143 O delitvi 1379 in vseh kasnej{ih delitvah znotraj habsbur{ke dinastije glej G. HÖDL, Habsburg, str.
131-147; E. ZÖLLNER, Geschichte Österreichs, str. 137-145.
144 Urkundenbuch des Landes ob der Enns, Band IX., Linz 1906, str. 1, {t. 1.
145 B. MEYER, Studien zum habsburgischen Hausrecht, Zeitschrift f. Schweizerische Geschichte 25, 27,
28 (1945, 1947, 1948).
146 G. HÖDL, Habsburg, str. 80; navaja, da so 1355 tudi kranjski odposlanci pri{li potrdit dinasti~no
pogodbo na Dunaj; toda ob pregledu repertorija habsbur{kih listin v dr`avnem arhivu na Dunaju vira, ki bi
potrjeval Hödlovo domnevo, nisem na{el. Glede politi~nih razmer v sredini 14. stoletja prim. A. LHOTSKY,
Geschichte Österreichs seit der Mitte des 13. Jahrhunderts (1281-1358), Wien 1967.
38 A. KOMAC: VZPON TURJA[KIH V SREDNJEM VEKU
Za~etek 15. stoletja
Do za~etka 15. stoletja so prizori{~e zapustili skoraj vsi ~lani generacije, ki je imela v
rokah usodo rodbine v drugi polovici 14. stoletja. Za nebole~o menjavo rodov sta poskrbela
‘ena pokojnega Viljema Elizabeta ^rete{ka (1425†) ter Dipold (1421†), najmlaj{i Viljemov
bratranec.147  Tako Elizabeta kot tudi Dipold sta uveljavljala rodbinske interese in tako
uspe{no krmarila turja{ko ladjo v nemirnem ~asu, ko je v {ir{em avstrijskem prostoru vladala
splo{na politi~na negotovost. Stalni konflikti med sinovi vojvode Leopolda III. in pa de-
litve celotnega habsbur{kega dominija na posamezne enote – kot na primer povezava no-
tranjeavstrijskih de‘el – so pove~evali vpliv stanov, se pravi predvsem plemstva, na politiko
vladanja Habsbur‘anov.148  Vojvode so za uresni~itev politi~nih ambicij tako znotraj di-
nastije kot tudi proti zunanjim sovra‘nikom nujno potrebovali pomo~ de‘elanov. Kot nazo-
ren primer naj omenim konflikt med Leopoldom IV. in Ernstom @eleznim po smrti vojvode
Viljema (1406†), v katerega so se avstrijski stanovi vme{ali kot povsem samostojen politi~ni
faktor.149  Tudi Kranjci so po svojih mo~eh podpirali Ernsta @eleznega, v kar nas prepri~uje
listina, s katero se je vojvoda leta 1415 zahvalil Kranjcem za voja{ko podporo.150
Kar zadeva sodelovanje z de‘elnim knezom, Turja~ani tudi tokrat niso stali ob strani.
Elizabeta je bila dvorna dama ‘ene vojvode Ernsta, Cimburge Mazovske. Poleg tega pa naj
bi bil – tako pi{e Radics – Elizabetin ne~ak Jurij III. prvi izmed Turja~anov, ki je opravljal
funkcijo kranjskega glavarja.151  Naklonjenost de‘elnega kneza so si seveda zaslu‘ili z
zvesto slu‘bo, za kar so prejemali pla~ilo v denarju in posesti. @e leta 1401 je vojvoda
Viljem naro~il svojemu komorniku, naj vsako leto naka‘e njegovemu vitezu in slu‘abniku
Juriju Turja{kemu po dvesto goldinarjev kot letno pla~ilo. Denar naj bi prejemal v obliki
{tirih letnih obrokov.152  Kot obliko finan~nega pla~ila moramo razumeti tudi gesto vojvo-
de Friderika IV., ki je v zahvalo za zvesto slu‘bo odre{il iz zastave posesti, ki jih je Elizabeta
Turja{ka ‘e pred ~asom zastavila Viridis Visconti, Friderikovi materi.153  Elizabeta je na-
daljevala s svojo Habsbur‘anom zvesto politiko vse do svoje smrti, saj je {e leta 1420 kot
priletnica – se pravi ve~ kot dvajset let po smrti svojega mo‘a – prejela 300 funtov dunajskih
pfenigov v pla~ilo za opravljene usluge.154
V celoti gledano je bila Elizabeta zagotovo centralna osebnost rodbine v prvih dvajsetih
letih 15. stoletja in hkrati tudi ena od bolj uspe{nih figur v zgodovini Turja~anov v srednjem
veku. To, da je bila ‘enskega spola, o~itno ni motilo ne nje ne Habsbur‘anov kot njenih
formalnih gospodov. [e ve~, svoj spol je unov~ila tako, da je kot dedinja po Fricu ̂ rete{kemu
priskrbela svojim naslednikom bogato dedi{~ino v posesti in pa komorni{tvo na Kranjskem,
v Marki in na Koro{kem;155  sebi pa je pridr‘ala polo‘aj dvorne dame, ki ga je neko~ zaseda-
147 Glej genealo{ko tabelo.
148 E. ZÖLLNER, Geschichte Österreichs, str. 136-145; G. HÖDL, Habsburg, str. 131–157.
149 G. HÖDL, Habsburg, str. 149-151; A. NIEDERSTÄTTER, Österreichische Geschichte 1400-1522:
das Jahrhundert der Mitte: an der Wende von Mittelalter zur Neuzeit (Österreichische Geschichte, hg. H.
WOLFRAM), Wien 1996, str. 142–143.
150 HHStA AUR, 1415, april 23., Dunajsko Novo mesto (prepis B. Otorepec – Zgod. in{t. ZRC SAZU).
151 P. RADICS, Herbard VIII. Freiherr zu Auersperg, str. 23.
152 MMVK 20, str. 162, {t. 276: das wir unserm getreun lieben Jörgen von Awrsperg unserm ritter fur sein
jargelt benennet haben 200 guldein ze geben jerichleich, die weil er unser diener ist, die im unser kamermai-
ster … aus unser kamer ze vier zaiten im jar, zu yeder quattember 50 guldein, von menikleich sol richten.
153 Ibid., str. 174-175, {t. 302.
154 Ibid., str. 185, {t. 325.
155 Glej podpoglavje o rodbinski posesti pri Mokronogu. Za komorni{tvo MMVK 20, str. 177, {t. 307.
39ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 1 (118)
la njena pokojna mati iz ^rete‘a.156  Kot dvorna dama je bila Elizabeta nedvomno bli‘je
vojvodi kot pa nekateri drugi plemi~i, kar ji je pri{lo prav, ko si je skupaj s svojim sinom
prizadevala priti do bratove dedi{~ine, zaradi ~esar sta Turja~ana pri{la v spor s preostalimi
^rete{kimi in pa z njihovimi sorodniki s [tajerske Perneggi.157  Elizabeta je tako izrabila
objektivne prednosti, sama stopila do vojvode ter ga naprosila, da ji je podelil fevde, ki so
v~asih pripadali njenemu bratu.158
Dobri odnosi z de‘elnim knezom ambicioznim Turja~anom o~itno niso zadostovali. Sode-
lovali so celo s samim Sigismundom Luksembur{kim, ki se je v za~etni fazi svoje vladavine
bojeval z Benetkami za prevlado nad jadranskim prostorom. Situacija je bila permanentno
napeta v Furlaniji, kjer so Bene~ani vseskozi pritiskali na izvoljenega patriarha Ludvika
Tecka. Naposled so leta 1418 izkoristili njegovo odsotnost ter smrt dr‘avnega vikarja Fride-
rika Ortenbur{kega, in se dokon~no polastili ve~ine patriarhovih posesti v Furlaniji. Ogrska
vojska je intervenirala {ele konec leta 1419.159  To je bilo za Turja~ane ugodno, saj je bil Jurij
III. zastopnik dr‘avnega namestnika v Furlaniji, s tem pa se je tudi sam uvr{~al v kraljevi
tabor.160  Sigismund mu je kot svojemu prista{u v marcu 1420 podelil pravico spremstva
(Gelaitsrecht) v furlanski Pu{ji vasi (Venzone), ki jo je predhodno odvzel nekemu ~edadskemu
me{~anu zaradi sovra‘nega obna{anja.161  @al akcija ogrske vojske ni obrodila sadov na dalj{i
rok, Bene~ani pa so zadr‘ali primat v Furlaniji. Upo{tevajo~ nastale razmere se tako tudi ne
moremo ~uditi, da kasneje ne sli{imo ni~ ve~ o Turja~anih kot izvajalcih pravice spremstva, pa
~eprav je Sigismund to podelil tudi Jurijevim mo{kim naslednikom.
V skladu z zmo‘nostmi so Turja~ani ob koncu 14. in v za~etku 15. stoletja podjetno
zaokro‘evali svojo posest okoli turja{kega gradu. Od tod so sku{ali zlasti z odkupovanjem
posesti izriniti oziroma si podrediti manj{e konkuren~ne gospode, po drugi strani pa so z
usklajenim pridobivanjem kmetij prodirali na I‘ansko.162  Utrjevanje gospostva nad ozem-
ljem je pogosto potekalo samovoljno in brezobzirno na {kodo sosedov, kar je povzro~alo
dolgotrajne spore. Spor z Bistro glede medsebojne razmejitve pri Nadli{ku, nekaterih
tamkaj{njih posesti in pravic se je vlekel skoraj trideset let.163  Dokon~no so Turja~ani
privolili v poravnavo {ele 1433.164  Do ekscesov je pri{lo tudi v odnosih s Sti~no, kjer je
pri{lo celo do nasilnega obra~unavanja med hlapci obeh gospodov. Jurij III. je samostanu
zaplenil 135 glav male ‘ivine, povrhu vsega pa je povzro~il sti{kim menihom {e toliko
{kode, da mu je grof Herman Celjski, ki je posredoval kot razsodnik, nalo‘il pla~ilo visokih
200 mark dunajskih pfenigov od{kodnine.165  Nekaj podobnega se je dogajalo ljubljanskim
156 Elizabeta se omenja kot dvorna dama med leti 1407 (MMVK 20, str. 171, {t. 294) in 1425 (ibid., str.
200, {t. 345).
157 Glej podpoglavje o posesti pri Mokronogu.
158 MMVK 20, str. 171, {t. 294; str. 177, {t. 307.
159 M. WAKOUNIG, Dalmatien und Friaul. Die Auseinandersetzungen zwischen Sigismund von Lu-
xemburg und der Republik Venedig um Vorherrschaft im adriatischen Raum, Diss. der Universität Wien
1990, str. 117-125. O Sigismundu H. KOLLER, Sigismund (1410-1437), v: Kaisergestalten des Mittelalters,
hg. H. BEUMANN, München 1991, str. 277-301.
160 E. TRAVERSA, Das Friaulische Parlament bis zur Unterdrückung des Patriarchates von Aquileia
durch Venedig (1420), Erster Teil, Wien/Leipzig 1911, str. 25.
161 W. ALTMANN, Die Urkunden Kaiser Sigismunds (1410-1437), 1. Bd. (1410-1424), Regesta Impe-
rii XI, Innsbruck 1896-7, {t. 4052. O pravici spremstva M. KOSI, Potujo~i srednji vek, str. 179-181.
162 Glej podpoglavje o izgradnji centralnega gospostva okoli Turjaka.
163 HHStA AUR, 1404, junij 7.; ibid., 1427, september 29. (obe listini po prepisu B. Otorepca – Zgod.
in{tit. ZRC SAZU).
164 HHStA AUR, 1433, julij 13. (prepis B. Otorepec – Zgod. in{tit. ZRC SAZU).
165 MMVK 20, str. 269, {t. 292.
40 A. KOMAC: VZPON TURJA[KIH V SREDNJEM VEKU
me{~anom, saj so jim Turja~ani sku{ali prepre~iti izkori{~anje gozda na {ir{em obmo~ju med
Mokrcem, @elimljami in Igom, do ~esar so razburjeni o{kodovanci imeli pravico – kakor je
zapisano v dokumentih – ‘e ve~ kot sto let.166  Morebiti je prav razsodba vojvode Ernsta iz
leta 1421 v prid me{~anom pomra~ila duha Juriju III. v tolik{ni meri, da je ta z angriffen,
rauben, prandt, todslegen skupaj s svojimi pajda{i opusto{il de‘elo.167  ^e se je to res
zgodilo ravno zaradi omenjenega spora, ne morem z gotovostjo trditi, je pa o~itno, da sta si
bila oba dogodka ~asovno zelo blizu, kar dovoljuje predvidevanje neke logi~ne soodvisno-
sti. Brezobzirna politika utrjevanja gospostva se je odra‘ala tudi v manj{ih izsiljevanjih
{ibkej{ih partnerjev. Zgovoren je primer ljubljanskega me{~ana Henrika Kaltenbergerja, ki
je 1412 kupil nekaj zemlje od Dipolda Turja{kega.168  Ta je Ljubljan~ana prevaral, saj mu ni
izro~il ne posesti, pa tudi denarja mu ni hotel vrniti. Naposled je Kaltenbergerju po osmih
letih in ne{tetih posredovanjih pri de‘elnem upravitelju le uspelo izterjati vpla~ano vsoto
denarja.169
Kako pa lahko ocenimo gmotno mo~ rodbine ob za~etku 15. stoletja? Finan~na nakazila
in {e zlasti ~rete{ka dedi{~ina, oboje skupaj je zagotovo prispevalo k stabilnemu polo‘aju.
Na relativno finan~no sposobnost ka‘eta vi{ini izpla~anih obveznosti do zakonskih partner-
jev. Konrad Kraig, koro{ki de‘elni glavar je moral biti prav zadovoljen, ko je njegova ‘ena,
Margareta Turja{ka dobila od svojih sorodnikov za doto skoraj tiso~ goldinarjev. Podobno
visoka je bila tudi jutrnja, ki jo je Avstrijki Ani iz Plankensteina izpla~al Herbord VI.170
Gledano iz perspektive stanovske hierarhije plemstva ustrezata vi{ini pla~anih zakonskih
obveznosti vsotam, ki so jih nakazovali svojim partnerjem plemi~i iz najpremo‘nej{ih {tajer-
skih rodbin, ki so sedele na vite{ki klopi.171  Kljub vsemu nas visoki ‘enitni izdatki ne
smejo zavesti v prepri~anje, da so se Turja~ani kopali v denarju. Za tako visoke stro{ke, kot
so bili ‘enitni izdatki, se niso branili niti kratkoro~nega prodajanja in ne zastavljanja manj{ih
posesti. O~itno so na ta na~in sku{ali kriti sprotne stro{ke. ^e ne bi razpolagali s konkretnimi
podatki, bi si te‘ko predstavljali, da so bili v~asih celo ~isto brez denarja. Le tako si lahko na
primer razlagamo, da je mo~na Elizabeta v stiski zastavila celo srebrno posodo, ki – za
name~ek – {e ni bila njena, ampak last nikogar drugega kot same Cimburge Mazovske, ‘ene
vojvode Ernsta @eleznega.172  Finan~na stiska je Jurija III. celo prisilila, da je dolg do Kon-
rada Kraiga, svojega svaka, poravnal na {e edino mo‘en na~in in sicer tako, da mu je izro~il
svoj del turja{kega gradu.173  Prisotnost Kraigov ni trajala dolgo, saj so se Herbord VI.,
Folkart in Engelhard ponovno dokopali do za~asno izgubljenega dela gradu ‘e {tiri leta
kasneje.174  Vse navedeno se sklada z splo{nimi ugotovitvami, da tudi relativno premo‘nej{i
166 B. OTOREPEC, Gradivo za zgodovino Ljubljane, (I-IX, Ljubljana, 1956-65), zv. 3., {t. 40 (odslej
GZL).
167 Razsodba vojvode v GZL, zv. 3., {t. 43; divjanje Jurija v MMVK 20, str. 194, {t. 334.
168 MMVK 20, str. 176, {t. 304.
169 Ibid., str. 178, {t. 310; str. 181, {t. 314, 315; str. 182, {t. 316; str. 184, {t. 322, 323.
170 MMVK 20, str. 179, {t. 311; str. 197, {t. 342; str. 198, {t. 343.
171 H. BILOWITZKY, Die Heiratsgaben in der Steiermark während des späten Mittelalters unter stände-
und wirtschaftsgeschichtlichem Aspekt (tipkopis), Phil. Diss. Graz 1977, tabela 7 in 8.
172 MMVK 20, str. 200, {t. 345, 346.
173 HHStA AUR, 1432, junij 5. (prepis B. Otorepec – Zgod. in{tit. ZRC SAZU): Ich (Jurij II. Turja{ki, op.
A.K.) lass ewer gnad wizzen das ich mainen tail an der vesten Aursperg … nichts ausgenomen … geben vnd
vermacht hab dem edelen herren hern Chonraten von Kreig … nach ausweisung des gemechtbriefs so er vom
mir darumb hat.
174 MMVK 20, str. 216-7, {t. 383.
41ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 1 (118)
plemi~i niso razpolagali z velikimi koli~inami gotovine, saj so denar – ~e so ga od nekod le
dobili – nemudoma investirali naprej, najve~krat v posest.175
Cesar Friderik III. in dokon~en preboj Turja~anov med plemi{ko elito Notranje
Avstrije
Leta med 1440 in 1470
S smrtjo Alberta II. (1439), prvega habsbur{kega kralja Ogrske in ^e{ke in z rojstvom
njegovega sina Ladislava Posthumusa (1440), se je za avstrijske dedne de‘ele in sosede
za~elo dolgo obdobje nemira, ki so ga – v grobem re~eno – zaznamovali spopadi za prevla-
do nad srednjeevropskim prostorom. V mete‘u bojev, ki so se z razli~no intenzivnostjo
vlekli celo drugo polovico 15. stoletja, je pripadala klju~na vloga kralju, od 1452 pa tudi
cesarju Frideriku III. Habsbur{kemu, ki mu zgodovinarji dolgo ~asa niso pripisovali poseb-
nih vladarskih spretnosti.176  To je le delno upravi~eno, saj se je mladi Friderik ‘e v prvih
letih svojega kraljevanja anga‘irano zavzel za dinastijo, {e zlasti pa za svoj polo‘aj znotraj
nje. Neprestani spori z Dunajem in avstrijskimi stanovi, ki so leta 1441 Friderika celo izgnali
iz glavnega mesta, so naposled pripomogli, da se je cesar bolj{e po~util v Notranji Av-
striji.177  Med leti 1440 in 1470 je celo stalno prebival v {tajerskem Gradcu, kar je bilo v neki
meri ugodno tudi za Kranjsko in njene de‘elane. Bli‘ina rezidence in trdnej{a povezava
notranjeavstrijskih de‘el je omogo~ala intenzivnej{e sodelovanje s centrom oblasti, kar se
je odra‘alo v pove~ani vlogi Kranjcev v upravno-politi~nem aparatu de‘elnega kneza. Iz-
med kranjskih rodbin so bili Turja~ani poleg Lambergov in ^ernomaljskih tisti, ki so iz
nastale situacije potegnili najve~.178
Pribli‘evanje Turja~anov de‘elnemu knezu do 1462
Osvetlimo najprej potek politi~nih dogodkov, ki so postopoma pripeljali do popolnega
zbli‘anja med Turja~ani in Friderikom. @e takoj, ko se je golobradi, leta 1415 rojeni gospod
Notranje Avstrije re{il skrbni{tva svojega strica, Friderika Tirolskega, se je moral soo~iti z
nevarnostjo, ki mu je pretila s strani Celjskih grofov in njihovega mogo~nega teritorija, ki se
je zajedal v samo srce dednih de‘el. Ogro‘enost teritorialne celovitosti je dosegla vrhunec,
ko je leta 1436 cesar Sigismund izstavil v Pragi privilegij, s katerim je Celjane povi{al v
dr‘avne kneze, njihov teritorij pa v dr‘avno neposredno kne‘evino s svojim ograjnim
175 M.J. WENNINGER, Die Finanzkraft des Adels und die Finanzierung außergewönlicher Ausgaben
mit besonderer Berücksichtigung Tirols um 1400, Jahrbuch der Oswald Wolkenstein Gesellschaft 2 (1982/
3), str. 147.
176 O Frideriku, njegovi vladavini in ocenah njegovih sposobnosti E. ZÖLLNER, Geschichte Öster-
reichs, str. 145-155; A. NIEDERSTÄTTER, Das Jahrhundert der Mitte, str. 135-182; G. HÖDL, Habsburg,
str. 191-227; H. KOLLER, Aspekte der Politik des Hauses Österreich zur Zeit Regierungsantrittes Friedrichs
III, Österreich in Geschichte und Literatur 29 (1985), str. 142-159.
177 G. HÖDL, Habsburg, str. 205-6; G. BUTTLAR, Die Belagerung des Ladislaus Posthumus in Wiener
Neustadt 1452, Militärhistorische Schriftenreihe 57 (Wien 1986), str. 4.
178 Nekaj zanimivih izsledkov o teh kranjskih rodbinah v slu`bi Friderika lahko najdemo v P.J. HEINIG,
Kaiser Friedrich III. (1440-1493): Hof, Regierung und Politik, 3 Bde., Beihefte zu J.F. Böhmer, Regesta
Imperii 17, München 1997.
42 A. KOMAC: VZPON TURJA[KIH V SREDNJEM VEKU
sodi{~em. Vojvodi Frideriku, ki dovoljenja za povzdig Celjanov ni dal – med drugim se je v
~asu izstavitve mudil na romanju v Palestini – ni preostalo ni~ drugega, kot da je sku{al re{iti
spor z voja{kimi sredstvi.179  Za spopad sta obe strani potrebovali zaveznike med de‘elani.
Pomo~ Turja~anov, ki so verjetno veljali za najmo~nej{e de‘elane na Kranjskem, bi tako
Celjanom kot tudi Frideriku pri{la presneto prav. V ta kontekst je najverjetneje potrebno
umestiti tudi obe ve~ji fevdni podelitvi iz 1436 in 1437. Friderik III. je prehitel soimenjaka
Celjana, saj je ‘e v januarju 1436 izpolnil ‘eljo Herborda VI. in mu podelil del Turjaka, ki ga
je imel predhodno v fevdu njegov bratranec Jurij.180  Leto kasneje si je sku{al naklonjenost
Herborda pridobiti Friderik Celjski s fevdno podelitvijo 22 hub, ki so se nahajale pri Mir-
ni.181  Kljub poskusom snubljenja in kljub poteku voja{kih akcij v bli‘ini Turjaka – habsbur{ki
prista{i so za‘gali Lo‘, a bili premagani pri Mokronogu – pa izgleda, da so se Turja~ani
dr‘ali ob strani.182  Iz nekaterih dokumentov je namre~ razvidno, da so obdr‘ali korektne, ~e
ne celo prijateljske odnose z obema sovra‘nima stranema. [e ko je trajal spopad, je Herbord
poslal k vojvodi Ortolfa Pernegga s [tajerske s pismeno pro{njo, da naj Friderik uredi razne
stvari, povezane s Friderikom ^rete{kim. Zaklju~ek pisma je Herbord oblikoval tako, da je
iz njega razvidna ‘elja po dobrih odnosih z de‘elnim knezom.183  Poleg tega se Turja~ani
tudi niso nahajali na spisku de‘elnih – beri de‘elnokne‘jih – sovra‘nikov, ki je bil prilo‘en
listini o sklenitvi premirja iz marca 1441.184  Kakor `e re~eno, pa se tudi proti Celjanom niso
hoteli bojevati. Da so do dolo~ene mere celo sodelovali s Celjani, pri~a podatek iz 1441, ko
so grofje izro~ili Turja~anom v ~uvanje svojega ujetnika Bartolomeja iz Firenc, ki so ga ujeli
v Zagrebu.185  Po ponovnem izbruhu sovra‘nosti med obema strankama leta 1442 so celjski
prista{i sku{ali zavzeti Ljubljano in Novo mesto. Akcije so za Celjane izpadle klavrno, tako
da je 1443 pri{lo do poravnave.186  Na vpra{anje, ~e so Turja~ani tudi v drugi “rundi” ostali
nevtralni, na podlagi ohranjenih virov ni mogo~e z zanesljivostjo odgovoriti. Je pa povsem
verjetno, da so se bolj pribli`ali Frideriku, saj so prav v letu pomiritve prejeli v fevd grad
[umberk.187  Le te‘ko si predstavljamo, da bi ga dobili, ko bi aktivno podpirali de‘elnemu
gospodu sovra‘no stran!
V boju za prevlado med Celjani in Friderikom III. je odigral posebno vlogo Gori{ki grof
Henrik IV. Po podpisu medsebojne dedne pogodbe med celjsko in gori{ko grofovsko hi{o v
letu 1437, {e bolj pa po tem, ko je Ulrik II. Celjski postal skrbnik gori{kih dedi~ev, je grof
Henrik postal zgolj figura v rokah Celjana. Stara pogodba o dedovanju med Gori{kimi in
Habsbur‘ani iz 1394 je s tem povsem izgubila svoj pomen, kar je zbudilo upravi~ene straho-
ve pri Frideriku, ki si je na vsak na~in sku{al zagotoviti nasledstvo po Gori{kih.188  Kralj je
179 Podrobno o tem P. [TIH, Celjski grofje, vpra{anje njihove de`elnokne`je oblasti in de`ele Celjske,
v: Grafenauerjev zbornik, Ljubljana 1996, str. 227-254.
180 MMVK 20, str. 215, {t. 380.
181 Ibid., str. 222, {t. 394; glej tudi podpoglavje o posestih na vzhodnem Dolenjskem.
182 O fajdi P. [TIH, Celjski grofje, str. 247-8; F. KRONES von MARCHLAND, Die Freien von Sanegg
und ihre Chronik als Grafen von Cilli, II. Teil: Cillier Cronik, Graz, 1883, str. 84-85. Da so Turja~ani ostali
nevtralni, je bil mnenja tudi Radics, Herbard VIII., str. 26-27.
183 MMVK 20, str. 224, {t. 399: das ich mit sambt meinen freunten umb euer genad alczeit gern verdinen
will…
184 B. OTOREPEC, Seznam “de`elnih sovra`nikov” na Kranjskem in [tajerskem iz okoli 1440. Iz borb
med Celjskimi grofi in Habsbur`ani v letih 1436-1443, v: Grafenauerjev zbornik, str. 331-342.
185 MMVK 20, str. 230, {t. 407.
186 P. [TIH, Celjski grofje, str. 248.
187 MMVK 20, str. 233, {t. 412.
188 Splo{ne okoli{~ine: C. THOMAS, Kampf um die Weidenburg. Habsburg, Cilli, Görz 1440-1445,
Mitteilungen des österreichischen Staatsarchiv 24 (1971), str. 1-86; H. WIESFLECKER, Die politische
Entwicklung, str. 329-384.
43ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 1 (118)
hotel izsiliti popu{~anje Henrika Gori{kega tako, da mu ni hotel potrditi oziroma podeliti
dr‘avnega fevda. Poleg tega ga je hotel tudi finan~no iz~rpati, saj je leta 1444 mobiliziral
komorno sodi{~e zaradi starih in neporavnanih gori{kih dolgov.189  Na zelo podoben na~in
so sku{ali nekaj let kasneje izsiljevati Henrika IV. tudi Turja~ani. Bistvo spora so predstav-
ljale zahteve Engelharda do Gori{kega grofa, ki naj bi zadevale izpla~ilo denarja, ki so ga
dolgovali Turja~anom ‘e izumrli Rihember{ki. Dolg je moral biti izjemno star, saj so omenjeni
plemi~i s Krasa izumrli ‘e v drugi polovici 14. stoletja.190  Iz ohranjenih listin je razvidno,
da so v {estdesetih letih omenjenega stoletja Rihember{ki res postavljali Turja~ane kot
poroke za denar, izposojen pri @idih, iz ~esar bi lahko nastali dolgovi.191  Grof se je izpla~ilu
spretno izmikal in {ele intervencija obeh Habsbur‘anov je privedla do tega, da je Henrik leta
1451 le obljubil pla~ati Turja~anu 2000 goldinarjev, kar je bila za obe strani visoka vso-
ta.192  Morda v domnevah ne grem predale~, ko posku{am v akciji de‘elnega kneza in
Turja~anov videti dolo~eno povezavo. Naj navedem glavne argumente. Oba primera izterja-
ve dolgov sta potekala pribli‘no v istem ~asu. V obeh primerih je {lo za zelo stare dolgove in
velike zneske, kar bi lahko povezovali z dolo~enimi pritiski in ne samo z obi~ajno poravna-
vo obveznosti. K temu naj dodam {e to, da je v turja{ko zadevo aktivno posegel tudi de‘elni
knez, kar je naposled prisililo Gori{kega grofa h kooperativnosti. ^e te argumente sprejme-
mo, potem si lahko privo{~imo tudi hipotezo, da so Turja~ani ob koncu {tiridesetih letih 15.
stoletja aktivno podpirali pritisk Habsbur‘anov na Henrika IV., pri tem pa {e pametno prista-
vili svoj lon~ek.
V petdesetih in za~etku {estdesetih let so avstrijske de‘ele {e vedno pretresali notranji
spopadi. V boju za izro~itev Ladislava Posthumusa so avstrijski stanovi oblegali cesarja v
Dunajskem Novem mestu, Friderik III. pa se je moral bojevati tudi z Gori{kimi za celjsko
dedi{~ino. V najte‘jih trenutkih so cesarju stali ob strani zlasti notranjeavstrijskih stanovi,
brez pomo~i katerih bi Friderik III. le ste‘ka obvladal polo‘aj.193  Potreba po voja{ki pomo~i
je naposled tudi Turja~ane pripeljala dokon~no in ~vrsto v cesarski tabor. Poglejmo si razvoj
dogodkov. Po smrti Ladislava Posthumusa leta 1457 sta se brata Friderik III. in Albert spo-
razumela, da pripade prvemu Spodnja Avstrija z Dunajem, medtem ko naj bi Albert prejel v
upravo Zgornjo Avstrijo. Zaradi splo{nih razmer v de‘eli – divjanje najemni{kih ~et, lakota,
te‘ko finan~no stanje – se je Friedrikov polo‘aj za~el kmalu slab{ati. Na Dunaju in v Zgornji
Avstriji se je formirala mo~na opozicija, ki se je povezala z vojvodo Albertom, ki je ‘elel
omenjeno podro~je iztrgati izpod bratovega nadzora. Od poletja 1461 sta se brata tudi
formalno nahajala v vojni. Zaradi ogro‘enosti glavnega mesta se je Friderik v avgustu 1462
skupaj z manj{im kontingentom notranjeavstrijskega plemstva premaknil iz Dunajskega
Novega mesta v dunajski “Burg”. Neposredni spopadi v samem mestu so se za~eli 16. okto-
189 C. THOMAS, Kampf um Weidenburg, str. 33, 55.
190 K. TROTTER, Die Herren von Reifenberg, str. 491-573.
191 ARS, 1361, julij 2., (Ulrik Rihember{ki potrjuje, da je postavil Jurija Turja{kega za poroka @idu
Elijasu za 10 mark pfen. bene{kih {ilingov); ARS, 1363, januar 11. (Ulrik Rihember{ki obljublja, da bo
Jurija Turja{kega in dedi~e odre{il od poro{tva pri @idu Eliji za posojenih 600 goldinarjev) (Obe listini po
prepisu B. Otorepca – Zgod. in{tit. ZRC SAZU).
192 HHStA AUR, 1451, maj 1. (prepis Otorepec – Zgod. in{tit. ZRC SAZU): Wir Hainraich von Gorcz…
Bekennen … das wir getrewn Engelharten Aurspürger … auf den schpruch so der hochgeboren … herczog
Albrecht … getan hat vm vordrung von der Riffenberger wegen dar rurend schuldig sein vnd gelten schullen
zway tausent gulden ducaten …, dieselben summ gulden gelob vnd versprechen wir dem benantten En-
gelharten … zu peczallen in zechn jaren von datum des brieffs…
193 G. HÖDL, Habsburg, str. 208-9; H. WIESFLECKER, Die politische Entwicklung, str. 364-66; E.
ZÖLLNER, Geschichte Österreichs, str. 145-150.
44 A. KOMAC: VZPON TURJA[KIH V SREDNJEM VEKU
bra, ko so Dunaj~ani napadli kralja v njegovi rezidenci. 1. novembra se jim je pri obleganju
rezidence pridru‘il tudi vojvoda Albert. Toda ‘e kmalu sta na pomo~ cesarju pri{li vojski
notranjeavstrijskih stanov in pa ~e{kega kralja Jurija Podjebradskega, kar je pripomoglo k
deblokiranju oblegane posadke in h kon~anju konflikta.194  Pomemben del voja{kega no-
tranjeavstrijskega kontingenta so sestavljali kranjski plemi~i. Cesar “osvoboditeljem” ni
ostal dol`an, saj jih je za pomo~ bogato nagradil. Tako je kranjskemu de`elnemu plemstvu
s privilegijem potrdil izbolj{anje de`elnega grba.195  Med zaslu‘nimi se v listini omenjajo
na pomembnem mestu tudi Turja{ki, ki so bili za izkazano pomo~ {e posebno nagrajeni, pa
~eprav je Pankrac Turja{ki celo odkrito sodeloval z vojvodo Albertom.196  Izgleda, da je
anga‘ma dokon~no pripomogel, da so si Turja~ani utrli pot med najo‘je in najzvestej{e
cesarjeve sodelavce, saj so si v kratkem ~asu po tem dogodku razni rodbinski ~lani uspeli
pridobiti {tevilne slu‘be, ~asti in posesti.
Pridobivanje slu‘b in sorazmerno nara{~anje ugleda po 1462
Poleg spretne rodbinske politike, so k vrtoglavem vzponu Turja~anov {e zlasti prispeva-
le spremembe v organizaciji de‘elnokne‘je uprave. V ~asu Friderika III., {e zlasti pa kasneje,
ko je na prestolu sedel njegov sin Maksimilijan, se je v upravi kameralnih posesti in financ
ter na ~elu javnih funkcij vse bolj uveljavljalo uradni{tvo, ki se je kakor po pravilu rekruti-
ralo v krogu de‘elnega plemstva.197  Logi~no je, da se je Friderik III. pri izbiri svojih urad-
nikov naslonil na njemu bli`nje plemstvo notranjeavstrijskih de`el. Tako so po izkazani
zvestobi in voja{ki intervenciji na strani Friderika III. pri{li na svoj ra~un tudi Turja~ani.
@e v kratkem ~asovnem razdobju od 1462 do 1470 so si uspeli pridobiti tri razli~ne
dvorske slu‘be. Dedno slu‘bo de‘elnih mar{alov je ne dolgo po odre{ilni voja{ki interven-
ciji cesar Friderik III. podelil bratom Juriju, Viljemu in Hansu kot pla~ilo za pomo~ v boju
proti svojemu bratu.198  Pankrac, Turja~an s Turjaka, in njegov bratranec Jurij sta ob~asno
nastopala tudi kot cesarjeva stolnika.199  Za name~ek je Friderik III. leta 1469 podelil Pankra-
cu, svojemu stolniku, komorni{tvo na Kranjskem in v Marki.200  Tu pa smo pri najdonosnej{i
izmed omenjenih dvorskih slu‘b, ki so jo predhodniki te generacije Turja~anov imeli v
rokah ‘e pred nekaj desetletji.201  Poleg Pankraca je opravljal komorni{tvo tudi njegov
bratranec iz [umberka, Viljem, ki je bil od vseh rodbinskih ~lanov njegove generacije najbolj
povezan s cesarjem. @e v {estdesetih letih je imel hi{o v Dunajskem Novem mestu ter nasto-
194 Glej dela v zgornji opombi. Podrobneje o poteku spopadov P. CSENDES, Wien in den Fehden der
Jahre 1461-1463, Militärhistorische Schriftenreihe 28 (Wien 1974).
195 ARS – de`elne listine, 1463, januar 12. (prepis B. Otorepec – Zgod. in{tit. ZRC SAZU).
196 J. CHMEL, Regesta chronologico-diplomatica Friderici III. Romanorum Imperatoris (Regis IV.), 1.
Bd., Wien 1849, {t. 3949 (dalje CHMEL).
197 O upravi v drugi polovici 15. stol. glej G. GÄNSER, Landesfürstliche Beamte zur Zeit Andreas
Baumkirchers, v: Andreas Baumkircher und seine Zeit, Symposion im Rahmen der “Schlaininger Ge-
spräche” vom 24.–26. September 1982 auf Burg Schlaining, Wissenschaftlichen Arbeiten aus dem Burgen-
land, 67 (1983), str. 183-188; isti, Die rechtliche, soziale und kulturelle Stellung der österreichischen
Beamten unter Maximilian I. Phil. Diss., Graz 1976; P.J. HEINIG, Kaiser Friedrich III.
198 F. KOMATAR, Das Schloßarchiv in Auersperg, Carniola N. v. 1 (1910), str. 34, {t. 474 (odslej C
1910).
199 C 1910, str. 230, {t. 500, 501.
200 CHMEL, {t. 5648.
201 Glej tudi zgoraj o Elizabeti ^rete{ki, poro~eni z Viljemom Turja{kim.
45ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 1 (118)
pal v letih med 1468 in 1478 kot prepositus camere.202  S to slu‘bo so bile v drugi polovici
15. stoletja povezane {iroke kompetence iz resorja de‘elnokne‘jih financ, kar je komorniku
zagotavljalo pomemben polo‘aj tako na dvoru kot med de‘elani.203  Komorniki kot sta bila
na primer Sigmund Prüschenk ali Kaspar Rogendorf so spadali celo med najbli‘je cesarjeve
sodelavce.204  Kot komornik in mar{al si je Viljem pridobil {e naziv cesarjevega svetovalca
(Rat).205  Po opravljenih raziskavah omenjene institucije ni mogo~e razumeti kot specifi~ne
slu‘be v upravi ali na dvoru, saj so bili svetovalci vladarjevi zaupniki, ki so jim lahko
zaupali najrazli~nej{e zadol‘itve.206  Tako je Viljem, cesarjev rat ob koncu 15. stoletja
kon~no uspel dose~i tudi polo‘aj kranjskega de‘elnega glavarja.207  [e ve~ izku{enj na tem
podro~ju je imel Viljemov bratranec Pankrac, ki je bil glavar v Metliki med leti 1470 in
1492.208
Vzporedno s pridobivanjem pomembnih polo‘ajev se je ve~al tudi ugled rodbine, kar ni
ostalo skrito tudi starej{im raziskovalcem rodbinske zgodovine.209  Posamezni Turja~ani so
se vse pogosteje mudili v bli‘ini cesarja in dvora. Izjemno zanimivo je, da je Volkart celo
odra{~al na dvoru ob samem Maksimilijanu kot njegov pa‘, na podlagi ~esar lahko sklepa-
mo, da je mladega prestolonaslednika tudi osebno dobro poznal. Morda je ob mladem
Maksimilijanu tudi prepotoval mnoge de‘ele in spoznal veliko pomembnih oseb politi~nega
in kulturnega ‘ivljenja poznosrednjeve{ke Evrope.210  Na cesarskem dvoru so kot pa‘i ob
Volkartu prebivali {e nekateri drugi plemi~i, ki so izhajali iz najprodornej{ih dru‘in, kot so
bili naprimer Stubenbergi, Rogendorfi ali Liechtensteini.211  Na ta na~in so Turja~ani vedno
znova prihajali v stik z najodli~nej{o plastjo plemstva, kar se je kon~no manifestiralo v
sklenitvi vrste poro~nih povezav med Turja~ani in Habsbur‘anom bli‘njimi rodbinami.
Tako se je ena od Viljemovih sester poro~ila z uglednim Sigmundom Prüschenkom, komor-
nikom in dvornim mar{alom, medtem ko je druga vzela Andreja Hohenwarta, glavarja v
Metliki in brata Viljema Hohenwarta, ki je bil cesarjev svetovalec.212  Vrhunec pa je zagoto-
vo bila poroka komornika, stolnika in glavarja v Metliki Pankraca Turja{kega z Ano, h~erko
grofa Dujma Frankopana.213
Kakor drugim svetovalcem in komornikom je cesar tudi Viljemu Turja{kemu nalagal
opravila diplomatskega zna~aja. Kot cesarski odposlanec se je Turja~an leta 1471 mudil na
dr‘avnem zboru v Regensburgu, kasneje pa je opravljal {e vlogo cesarskega odposlanca na
202 CHMEL, {t. 4726, 5489; isti, Monumenta Habsburgica, Sammlung von Aktenstücken und Briefen
zur Geschichte des Hauses Habsburg in dem Zeitraume von 1473 bis 1576, 1. Abt.: 3. Bd., Wien 1855, str.
726, {t. 274 (dalje MH); J. MAYER, Geschichte der Wiener-Neustadt, 1. Bd., Wiener Neustadt 1926, str. 89.
203 B. SEUFFERT, Drei Register aus den Jahren 1478-1519, Untersuchungen zu Politik, Verwaltung und
Recht des Reiches, besonders der deutschen Südostens, Innsbruck 1934, str. 102.
204 B. SEUFFERT, Drei Register, str. 101, P.J. HEINIG, Kaiser Friedrich III., str. 207, 147.
205 P.J. HEINIG, Kaiser Friedrich III., str. 232.
206 Ibid., str. 150-237; G. GÄNSER, Die landesfürstliche Beamte, str. 188; konkretni primeri nalog, B.
SEUFFERT in G. KOGLER, Die ältesten steirischen Landtagsakten 1396-1519, Teil 2., Quellen zur Verfas-
sungs- und Verwaltungsgeschichte der Steiermark 4 (1958), str. 110, 111, 153.
207 C 1910, str. 240, {t. 539.
208 C 1910, str. 230, {t. 500; str. 232, {t. 505, 507; str. 235, {t. 519; str. 239, {t. 535; MH, str. 917, {t. 1268.
209 F.X. RICHTER, Die Fürsten und Grafen von Auersperg, str. 676; P. RADICS, Herbard VIII. Freiherr
von Auersperg, str. 30.
210 H. FICHTENAU, Der junge Maximilian (1459-1482), Wien 1965.
211 CHMEL, n. 5207.
212 Glej rodbinsko deblo. O Prüschenku in Hohenwartu P.J. HEINIG, Kaiser Friedrich III., str. 226, 207.
213 C 1910, str. 229, {t. 498.
46 A. KOMAC: VZPON TURJA[KIH V SREDNJEM VEKU
zasedanjih de‘elnih stanov.214  Na potovanjih te vrste je sklenil poznanstva z vplivnimi
politi~nimi figurami iz vse dr‘ave, kar je razvidno iz podatka, da je mejni grof Brandenbur{ki
Albert Ahil sku{al prav preko Viljema hitreje prodreti s svojimi zadevami do samega ce-
sarja.215  Pove~evanje mo~i in ugleda je kon~no prineslo s seboj tudi formalno napredo-
vanje v stanovski hierarhiji. Turja~ane so namre~ tja v drugo polovico 15. stoletja {teli le k
vite{kim rodbinam. To se je spremenilo ob koncu stoletja, ko je po vsej verjetnosti funkcija
glavarja Viljemu prinesla baronski status (Freiherrenstand), s tem pa tudi mesto na gosposki
klopi.216
Vidiki ekonomske mo~i v drugi polovici 15. stoletja
V svojem ~lanku o gospodarskem polo‘aju plemstva v poznem srednjem veku je Sablo-
nier ve~krat ponovil ‘e znano tezo, da se je v obdobju med 1330 in 1470 ve~ina kontinen-
talnega plemstva ob~asno soo~ala s te‘avami gospodarske narave.217  ^eprav splo{nega
konsenza glede vzrokov za to v znanstvenih krogih ni in ga glede na spekulativnost
teoreti~nih modelov tudi ni pri~akovati, pa je vseeno nedvomno jasno, da je dobr{en del
finan~nih te‘av plemstva izviral iz ob~ih ekonomskih sprememb, ki jih je narekovala agrar-
na kriza.218  Bistvo krize naj bi bilo v tem, da so zaradi zmanj{evanja {tevila prebivalstva, ki
so ga poleg drugih dejavnikov razred~ile zlasti ku‘ne bolezni, drasti~no padle cene ‘ivil na
trgu. To je za seboj potegnilo relativno zmanj{evanje vrednosti zemlje, kar je prizadelo
predvsem plemi~e kot zemlji{ke gospode.219  Njihovo pre‘ivetje je bilo zato v veliki meri
povezano z iskanjem dodatnih virov dohodkov, po mo‘nosti v obliki gotovine. Predvsem
pri manj premo‘nih plemi~ih so zemlji{ki dohodki postajali vse bolj subsidiaren vir v rod-
binskem prora~unu.220
Kako pa so se v nastali situaciji zna{li Turja~ani? Poglejmo najprej spremembe v obsegu
zemlji{ke posesti kot osnovi ekonomske mo~i rodbine! Kakor je razvidno iz analize razvoja
posesti, je Turja~anom prav v prvi polovici 15. stoletja uspelo {e enkrat pove~ati {tevilo
podlo‘nih hub. S tem so se povzpeli med najve~je zemlji{ke gospode na Kranjskem.221
^eprav donosnost zemlji{ke posesti, kakor sem omenil v predhodnem odstavku, ni bila ve~
odlo~ilnega pomena za finan~no stabilnost, pa je na podlagi izsledkov drugih raziskav
214 P.J. HEINIG, Kaiser Friedrich III., str. 232.
215 B. SEUFFERT, Drei Register, str. 102.
216 F.X. RICHTER, Die Fürsten und Grafen, str. 713; o kranjskih stanovskih listah S. VILFAN, Struktura
stanov, de`elne finance in reformacija, Z^ 49 (1995), str. 175-181.
217 R. SABLONIER, Zur wirtschaftlichen Situation des Adels im Spätmittelalter, v: Adelige Sachkultur
im Spätmittelalter, Internationaler Kongreß Krems an der Donau von 22. bis 25. September 1980, Sitzungs-
berichte der Österreichischen Akademie der Wissenschaften, Bd. 400 (1982), str. 13.
218 Ibid., str. 19. O kontroverzah poznosrednjeve{ke krize glej W. ABEL, Strukturen und Kriesen der
spätmittelalterlichen Wirtschaft, Quellen und Forschungen zur Agrargeschichte 32 (Stuttgart 1980); isti,
Landwirtschaft 1350-1500, v: Handbuch der deutschen Wirtschafts- und Sozialgeschichte 1, hgg. H. AU-
BIN in W. ZORN, Stuttgart 1967, str. 300-333; G. DUBY, L’économie rurale et la vie des campagnes dans
l’Occident médiévale, Paris 1962.
219 Glej predhodno opombo.
220 M.J. WENNINGER, Die Finanzkraft des Adels und die Finanzierung außergewönlicher Ausgaben,
str. 136.
221 Glej zaklju~ek analize posesti.
47ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 1 (118)
razvidno, da so plemi~i z ve~jo posestjo te‘je podlegli finan~nim zagatam kot pa njihovi
manj premo‘ni stanovski kolegi.222
Kot je bilo ‘e omenjeno, so si Turja~ani kot vsi drugi plemi~i po najbolj{ih mo~eh
prizadevali pove~ati dohodke v denarju. Ob vse ve~jem uveljavljanju uradni{kega aparata
v ~asu Friderika III. so bila pla~ana mesta v upravi za to kar najbolj primerna. Iz ohranjenih
virov imamo na voljo ve~ neposrednih podatkov o pla~ilu za funkcije, ki so jih opravljali
posamezni rodbinski ~lani. Kot komornik Kranjske in Marke je prejel Engelhart Turja{ki
leta 1455 v pla~ilo 12 funtov pfenigov.223  Obi~ajna so bila tudi pla~ila Turja~anom za Sold
und Kostgeld.224  Nenazadnje je vredno omeniti {e zanimiv podatek, da je celo Maksimilija-
nov pa‘ Volkart prejemal mese~no po 18 pfenigov.225  To pa nikakor niso vse funkcije, za
katere so rodbinski ~lani prejemali pla~ilo. Iz podobnih raziskav je razvidno, da je bila
pla~ana tudi slu‘ba de‘elnega mar{ala, svetovalca in oskrbnika de‘elnokne‘jih gospostev;
se pravi funkcije, ki so jih Turja~ani opravljali v drugi polovici 15. stoletja.226  Naj omenim,
da je bil Pankrac oskrbnik na Podsredi in ^u{perku, medtem ko je njegov bratranec Jurij
opravljal oskrbni{tvo v @u‘emberku in Mokronogu.227  [e bolj donosen je bil polo‘aj de‘el-
nega glavarja, saj se je iz leta 1420 ohranil podatek, da je takratni kranjski glavar prejel kot
letno pla~ilo kar sedemsto goldinarjev.228  Za ilustracijo naj navedem, da je bilo gospostvo
Gradac v Beli Krajini, ki so ga v sedemdesetih letih 15. stoletja kupili Turja~ani, vredno
tiso~ goldinarjev.229
Direktnih nakazil v denarju za opravljanje zaupanih funkcij ni mogo~e razumeti kot
edino obliko prejemanja finan~nih ugodnosti. Kot drugi premo‘ni plemi~i so tudi oni pogo-
sto celo sami posojali denar Frideriku III. V zameno za posojeni denar so prejeli v zastavo
kak{no gospostvo, ali pa so cesarjevi uradniki poravnali stare turja{ke dolgove, kakor se je
res zgodilo leta 1466.230  V zameno za posojenih 1500 goldinarjev so Turja{ki med leti 1470
in 1484 u‘ivali kot zastavo gospostvo Krumau v Spodnji Avstriji.231  Pridobitev gospostva
ali celo mitnice v zastavo je bila zelo priljubljena oblika pla~ila med plemstvom, saj je
plemi~, v ~asu, dokler gospod posesti ni odre{il, lahko le-to po mili volji tudi finan~no
izkori{~al.232  Poleg mitnice v Ra{ici pri Velikih La{~ah so Turja~ani v drugi polovici 15.
stoletja pridobili v za~asno upravljanje {e dve drugi donosni mitninski postaji. Leta 1468
jim je cesar predal v upravo do preklica mitnico na notranjski Planini, v najemu pa so imeli
tudi mitninsko postajo na Reki.233  Zagotovo pa z vsem na{tetim nismo iz~rpali vseh mo‘nosti
222 R. SABLONIER, Zur wirtschaflichen Situation des Adels, str. 29; W. RÖSENER, Grundherrschaften
des Hochadels in Südwestdeutschland im Spätmittelalter, v: Grundherrschaft im spätem Mittelalter, hgg. H.
PATZE, Vorträge und Forschungen 27 (Sigmaringen 1983), str. 87-176.
223 CHMEL, {t. 5489; C 1910, str. 23, {t. 444.
224 CHMEL, {t. 4927, 5203, 5562.
225 Ibid., {t. 5207.
226 G. GÄNSER, Landesfürstliche Beamte, str. 183-189; P.J. HEINIG, Kaiser Friedrich III., str. 167.
227 C 1910, str. 239, {t. 537; MH II, str. 910, {t. 1253; str. 989, {t. 1203; CHMEL, {t. 8597.
228 M.J. WENNINGER, Die Finanzkraft des Adels, str. 138.
229 C 1910, str. 233, {t. 509; prim. D. KOS, Bela Krajina v poznem srednjem veku, Zbirka Zgodovin-
skega ~asopisa 4 (1987), str. 28.
230 CHMEL, {t. 4503; obi~ajno posojanje denarja {t. 4926.
231 Ibid., {t. 6031, 7709.
232 M. BITTMANN, Kreditwirtschaft und Finanzierungsmethoden, Studien zu den wirtschaflichen
Verhältnissen des Adels im westlichen Bodenseeraum 1300-1500, Vierteljahrschrift für Sozial- und Wirt-
schaftsgeschichte 99 (Stuttgart 1991), str. 68, 75.
233 HHStA AUR, 1468, november 16. (prepis B. Otorepec – Zgod. in{tit. ZRC SAZU); CHMEL,
{t. 5870, 5898, 6033.
48 A. KOMAC: VZPON TURJA[KIH V SREDNJEM VEKU
in poti, kako so Turja~ani prihajali do denarja. Verjetno so se vsaj delno tudi okori{~ali s
pooblastili, ki so jih imeli kot cesarjevi uradniki. Prav zanimivo bi bilo namre~ vedeti, do
kak{ne mere jih je lahko cesar nadzoroval kot svoje komornike pri raznih finan~nih opravi-
lih, kot na primer pri pla~evanju najemnikov ali asistenci pri pobiranju davkov.234
Naj izvajanje o turja{kih dohodkih zaklju~im {e z omembo posebnega in zelo pomemb-
nega finan~nega vira. Le redko kateri plemi~i ranga Turja{kih so bili te sre~e, da bi ~isto
blizu centralnega gradu gospostva razpolagali z zadostnimi koli~inami ‘elezove rude, ki bi
se jo spla~alo izkori{~ati. O tem, da je turja{ki prora~un ‘e v sredini 15. stoletja napajala zelo
donosna fu‘ina, nas obve{~a notarska knjiga re{kega notarja Antona de Renno. Iz izra~unov
Janeza [umrade razberemo, da so v letih med 1436 in 1461 kranjski trgovci prodali v tem
kvarnerskem pristani{~u okoli 400 ton turja{kega ‘eleza, ki je imelo celo svoj za{~itni znak
za jamstvo kvalitete. ^e se je cena za tono kovanega ‘eleza res gibala okoli 25 dukatov,
potem lahko hitro izra~unamo, da so v slabih tridesetih letih Turja~ani s svojim ‘elezom
zaslu‘ili okoli 10.000 dukatov bruto, ali poenostavljeno okoli 300 letno.235  To pa je bila
dobra pla~a visokega uradnika v de‘elnokne‘ji slu‘bi, kar je predstavljalo v ~asih, ko so
kranjsko pode‘elje vse bolj pusto{ili Turki, zelo dobrodo{el zaslu‘ek.236
(nadaljevanje sledi)
234 O pooblastilih B. SEUFFERT, Drei Register, str. 102.
235 Vse podatke o turja{kem `elezu povzemam iz J. [UMRADA, Trgovina s turja{kim `elezom sredi
15. stoletja, Zbornik ob~ine Grosuplje – Gospodarska, kulturna in zgodovinska kronika 11, str. 221-228.
236 M. BITTMANN, Kreditwirtschaft und Finanzierungsmethoden, str. 61.
49ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 1 (118)ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54  2000 • 1 (1 8) • 49–67
D a r k o  D a r o v e c
Gospodarsko stanje v Bene{ki Istri 17. in 18. stoletja
Skorajda kot stalnica se v poro~ilih rektorjev 17. in 18. stoletja vrstijo opisi Istre kot
mizerne, hribovite in kamnite de‘ele, porasle z gozdovi, ki bi sicer po svojih klimatskih
razmerah lahko omogo~ala {tevilne obilne pridelke, “pa kaj ko so podlo‘niki leni in nepri-
zadevni, tako da raje kot da bi se potrudili z obdelovanjem zemlje, ‘dijo v svoji rev{~ini.
Orjejo z majhnimi plugi, tako da komaj kaj obrnejo zemljo, posejejo semena, nato pa ne
skrbijo ve~ za kulturo, zato ni ~udno, da je tako slab pridelek, ki pa bi bil s pravim delom in
ljudmi lahko vsekakor dosti bolj{i,” opisuje razmere koprski podestat in kapitan {e leta
1795 (Rel., 1795).
Toda ali je temu res tako in ali niso pogostokrat istrski na~elniki pretiravali v svojih
ocenah samo zato, da bi opravi~ili skromni prihodek, ki se je nabral v dr‘avni blagajni tudi
in predvsem na ra~un njihove velike zapravljivosti ali pa zapravljivosti njihove neposredno
podrejene ekipe uradnikov?
Obilica podatkov, ki jih izpri~ujejo tako osrednji bene{ki oblastni in gospodarski uradi
kakor tudi uradi istrskih komunov, potrjuje, da so bila istrska mesta resda revna v primerjavi
s kraji v bene{kem zaledju in v Terrafermi. “@enske skrbijo za soline, mo{ki pa so kmetje,
ribi~i ali mornarji,” opisuje razmere koprski podestat leta 1598 (Rel., 1598), medtem ko
njegov kolega leta 1762 razvr{~a prebivalce v 4 rede (quattro ordini): me{~ane, plemi~e,
ribi~e, pomor{~ake in popolare, ki se ubadajo v glavnem z delom na poljih. “Malo je trgov-
cev in obrtnikov,” {e pravi, po njegovem pa zato, “ker zaradi bli`ine Trsta ni prave trgovine,
in {e ta obrt se omejuje le na najpomembnej{a opravila” (Rel., 10, 100). Me{~ani so se torej
po besedah njihovih na~elnikov v glavnem ukvarjali s poljedelstvom, pode`elani pa z
`ivinorejo, oljkami ter vinom, le nekaj malega so pridelali tudi `ita. Dohodke so pridobivali
od soli, olja, vina, lesa za kurjavo in ribi{tva, nekoliko tudi od izkopavanja gradbenega
kamna, od druge polovice 18. stoletja pa se je zlasti na koprskem pode`elju s sajenjem murv
uveljavilo pridobivanje svile (CSM, 573, 1767), ki pa v glavnem ni bilo obdav~eno.
Nekoliko bolje stoje~a so bila zlasti severnoistrska mesta Koper, Piran, Izola in Milje, ki
jih opisujejo kot kraje, “kjer podlo`niki s trudom lepo obdelujejo zemlji{~a in kjer se je
kazala ~love{ka prizadevnost v nasprotju z naravnimi danostmi,” ugotavlja koprski pode-
stat in kapitan leta 1749 ter dodaja, da je to nedvomno najbolj obdelan kraj v Istri, kjer
prebivalstvo nara{~a in je pridno (Rel., 1749). Med njimi se je {e posebno odlikoval Piran, ki
je bil tudi dobro poseljen in je razpolagal z dale~ najvi{jimi dohodki med istrskimi komuni.
Zato pa je imel poleg podestatove kot edino istrsko mesto uvedeno dvojno nadzorno kon-
trolo, eno s strani kapitana Ra{porja, ki je moral v svojem mandatu vsaj enkrat pregledati
delovanje komunskih finan~nih ustanov, v pristojnosti koprskega podestata in kapitana pa
je bil nadzor nad ~ernidami, to je kme~ko pode`elsko vojsko, lokalno mestno voja{ko enoto
(bombardieri), nadzor nad olj~nimi daci in proizvodnjo ter distribucijo soli (Inquisitione
degli Ogli et per l’affare de Sali) (Rel., 1670). Piran~ani naj bi zares dobro `iveli, njihov
komun je zbral tudi do 11.000 dukatov letnih dohodkov (Rel., 1777), za redno preskrbo z
`ive`em pa je skrbel {e bogat fontik. Piran~ani so Benetkam odstopali redne rente soli, imeli
so {e donosne dohodke od olja, prizadevni pa so bili ne le v stalnem morjeplovstvu, temve~
50 D. DAROVEC: GOSPODARSKO STANJE V BENE[KI ISTRI
tudi v ribolovu in delu na poljih, tako da so bili v primerjavi z drugimi kraji v Istri v precej
bolj{em polo`aju.
Le v na{tetih krajih ter {e v Rovinju, ki v 18. stoletju dose‘e med istrskimi mesti primat
po {tevilu prebivalcev, se o~itno odvija edina opa‘anja vredna ekonomska dejavnost, ki ji
zlasti z vidika pobiranja davkov in drugih rent namenjajo pozornost koprski podestati in
kapitani, tedaj po funkciji ‘e trdno v sedlu kot osrednji de‘elni (Provincia) uradniki.
Trgovina z avstrijskimi kraji
Posebno problemati~na je bila za Istrane vselej preskrba z ‘itaricami, saj so jih doma~ini
uspeli pridelati le za 3 do najve~ 6 mesecev v letu, drugo ‘ito za potrebe zlasti mestnega
prebivalstva pa so morali uvoziti od drugod, iz mejnih avstrijskih de‘el in iz Trsta (Rel.,
1777), dokler in kolikor je bila odprta oziroma dovoljena trgovina s temi kraji, kajti pred-
vsem od uveljavitve statusa svobodnih pristani{~ za Trst in Reko (1719) so avstrijske oblasti
ne le z visokimi davki, temve~ tudi z visokimi kaznimi prepre~evale trgovino z istrskimi
bene{kimi mesti (Rel., 1732). V teh primerih so ‘ito nabavljali predvsem v Furlaniji, saj so
jih k temu prisilili bene{ki zakoni, vendar so se ve~krat zaradi pomanjkanja denarja zatekali
po ‘ito tudi v Romagno, Senigalijo, Marke, dobivali so ga {e iz pape{ke dr‘ave, iz tur{kih
de‘el. Za to so porabili tudi do 40.000 cekinov letno (Rel., 1749), kar bi pomenilo ob
povpre~ni ceni stara 16 lir 55.000 starov ‘ita (3,685.000 kg) letno za okoli 70.000 prebival-
cev, tj. pribli‘no ~etrt kg kruha na dan na prebivalca.1
Nasploh je bila problematika trgovine z zalednimi avstrijskimi de‘elami tako v 18. kot
v predhodnih stoletjih v ospredju gospodarskega dogajanja v bene{ki Istri. [e leta 1608
koprski rektor ugotavlja, da mesto skoraj vse svoje upe stavi na Kranjce in njihovo ‘ito,
vendar dodaja, da bi bilo bolje, ko bi namesto {tevilnih trt za~eli sami sejati ‘ito, kot so to
storili na Kreti, in sicer iz vsaj dveh razlogov, da bi pridelali ve~ ‘ita in da ne bi prodajali
oziroma klali svojih volov, kar po~nejo, ker morajo lastniki opraviti “carratado”,2 kdor pa
volov nima, je te obveze opro{~en. “V zadnjem ~asu je tudi mnogo volov pomrlo zaradi
zmrzali, zmanjkovalo je hrane zanje, tako da so jim nekateri dali jesti celo slamo s svojih
streh”, {e slikovito pojasnjuje koprski podestat (Rel., 1608). Vendar se ~ez slabega pol
stoletja naslednik na tej funkciji spominja in o ~emer vedo povedati tudi starej{i, da je bila
trgovina z avstrijskim zaledjem sila `ivahna. Arciducali so tudi s po 200 do 300 konji
dnevno prihajali v Koper, kar bi bilo 50.000 tovorov letno, v zameno za tukaj{nje proizvode
pa so prina{ali `ita, sir, volno, ko`e, `elezo, meso, zlasti goveje za potrebe mestnih mesnic,
in druge izdelke, predvsem iz lesa, kot so sodi, razne kadi, ~ebri, {kafi, omare ipd., tedaj pa da
je ta promet skoraj povsem prenehal. “Kranjci gredo raje v Trst, Devin, Bakar in Reko, povrh
vsega pa {e Tr`a~ani gradijo na na{em ozemlju soline, medtem ko koprske in miljske
opusto{ajo, ~eprav je tr`a{ka sol dra`ja” (Rel., 1652).
^eprav je v 15. in 16. stoletju istrska morska sol ‘e globoko prodirala v notranjost
avstrijskih de‘el in je predstavljala kljub pogostim razmejitvam obmo~ij med uvozom mor-
ske ali kamene soli, ki so jih dolo~ali de‘elni knezi (leta 1543 je Ferdinand I. dolo~il novo
mejo, ki je potekala od @elezne Kaple do izliva Dravinje v Dravo in je morska sol ne bi smela
prekora~iti; Gestrin, 1965, 153), posrednim kme~kim trgovcem osnovo nadaljnjih mo‘nosti
1 1 cekin = 22 lir; 3,685.000 kg x 1,125 (toliko kruha pride iz kg ‘ita) = 4,145.625 : 70.000 (preb.) =
59,2 kg kruha : 245 dni (8 mesecev) = 0,24 kg kruha/preb. dnevno.
2 T. i. “carratada” (iz carro, it. = voz) je bila splo{na de`elna tlaka za lastnike volov (prim. Klen, 1963).
51ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 1 (118)
trgovanja proti severu vsaj do Drave in celo prek nje v smeri proti Ogrski (Gestrin, 1965,148–
155; Vilfan, 1983, 5–20), se je v 17. in 18. stoletju tehtnica v trgovanju s soljo z zalednimi
avstrijskimi de‘elami prevesila v glavnem na Trst in deloma Reko ter Bakar.
Trgovina z zalednimi avstrijskimi de‘elami pa v 17. in 18. stoletju ni povsem zamrla.
Kot v predhodnem obdobju je do‘ivljala {tevilne vzpone in padce oziroma se je preusmerja-
la v nove oblike in razmerja. Tako koprski podestat in kapitan Pietro Loredan leta 1670 z
zadovoljstvom poro~a, da se je obnovila trgovina z Avstrijci, ki vsakodnevno prihajajo,
“prina{ajo~ les v zamenjavo za sol, pa tudi za vino in olje. Samo od daca za sol iztr‘i fiskalna
komora 9.500 lir na leto, pridobi pa se tudi dac za les, ~e ga izvozijo iz mesta.” Na koncu {e
opozarja bene{ke oblasti o potrebi ohranitve te trgovine, brez katere bi bilo mesto brez
vsake mo‘nosti (Rel., 1670).
Toda ta plat istrskega gospodarstva je bila dejansko bolj kot z notranje-gospodarsko-
politi~nimi dogajanji povezana z zunanjepoliti~nimi trenji in spopadi med Bene{ko repub-
liko in avstrijsko monarhijo. [tevilna pisma in prito‘be so tako z ene kot z druge strani
romale na pristojne dr‘avne centralne urade. @e okoli leta 1640 poro~ajo o pravih fizi~nih
zaporah cest, ki so vodile iz zaledja v bene{ko Istro (Rel., 1640). Tako so leta 1661 Tr‘a~ani
pri Ricmanjih zagradili zaprto cesto s skoraj 4 metri (2 passi; pa{ (passus) ali palica = 191,2
cm; Miheli~, 1985, 30) visokim zidom, tako da je bila zaprta cesta, ki je vodila v Milje in
dalje v celotno bene{ko Istro. Koprski na~elnik je ob tem poro~al bene{kemu uradu za meje
(Provveditori dei Confini), da je to “v veliko {kodo svobodni trgovini za vse istrske kraje,
zlasti v trgovini s soljo s Kranjci, in povzro~a velike skrbi tukaj{njim ubogim podlo‘nikom”,
ter zahteval, da se za problem zavzamejo ter vzpostavijo prej{nje stanje. Zanj je bila svobo-
dna trgovina v zaledje bene{ka zgodovinska pravica, “kar ka‘ejo dokumenti in risbe, zgo-
dovina pa ‘e pri~a o takih poskusih” (CONF, 240). Podrobneje opi{e primera in pogodbe iz
leta 1463 in 1486 ter pojasnjuje, da je bilo obakrat dogovorjeno, da ne smejo mussolatov
prisiljevati, kamorkoli sami ne bi ‘eleli iti, kar so sklenili tudi v vseh naslednjih mirovnih
pogodbah (prim. Gestrin, 1965, 60 sl.).
Bene~ani lo~ijo dve vrsti paktov za urejanje zaledne trgovine, in sicer so osnovo zanje
predstavljali:
1. tisti neposredno s Trstom iz let 1223 in 1463, ter
2. s cesarsko hi{o iz let 1370 in 1486.
Tedaj so sklenili, da bodo ukinjeni daci na ‘ivino, vino in olje za trgovino med bene{ko
Istro in avstrijskimi de‘elami, kar sta {e leta 1610 zagotovila cesarski in {panski ambasador
v bene{kem Velikem svetu, ter da bodo odstranjene vse ovire v trgovini Kranjcev z Istro, zato
pa bodo morale Benetke zagotoviti prosto pomorsko pot v Trst, ki so jo zavirale z obo-
ro‘enimi ladjami. O tem so sklepali dogovore {e vsaj v letih 1634, 1645 in 1689, vendar so
bili ti vse preve~krat kr{eni z obeh strani.
Bene{ka dr‘ava si je namre~ stoletja lastila Jadransko morje ter na ra~un plovbe po njem
pobirala tudi zajetne prihodke. Da jim pa to ni ravno najbolje uspevalo, pri~a mdr. poro~ilo
koprskega podestata in kapitana Francesca Trona iz leta 1644, ko to‘i nad trgovanjem
Avstrijcev po morju, “ki se po‘vi‘gajo na vse na{e predpise in pobiranje davkov, ki so jih
dol‘ni. Zato bi po mojem morali uvesti obi~aj, da bi jim vse blago zasegli ali ga na licu mesta
zmetali v morje ali pa jih na povratku zajeli in kaznovali, saj jih sicer {~itijo cesarski amba-
sadorji.” Predlaga {e, da bi se vsi namenjeni v Trst morali ustavljati v Kopru in tu pla~evati
dace (Rel., 1644).
Celo tuje ladje, ki so prihajale v tr‘a{ko pristani{~e {e po uvedbi statusa prostega
pristani{~a, so morale pla~evati pristojbino za plovbo. V pogledu razvoja posameznih delov
dr‘ave pa je bila taka politika prejkone uni~ujo~a za prebivalstvo, ki si ni moglo kaj, da
52 D. DAROVEC: GOSPODARSKO STANJE V BENE[KI ISTRI
kljub strogemu nadzoru ne bi posku{alo svojih produktov plasirati na zanimive trge tudi po
drugih poteh. Istrani so se z legalno in zlasti ilegalno trgovino preusmerili deloma v Furla-
nijo, nekoliko bolj pa v Trst, kjer gre za bolj ali manj isti odjemalski prostor kot v predhod-
nem obdobju. Zato pa {e toliko bolj cveti ilegalna trgovina s Kranjsko in kar podo‘ivljajo se
liki Martina Krpana.
Tudi zato so Bene~ani vlagali kar precej diplomatskih naporov, da je leta 1670 koprski
podestat lahko zadovoljno poro~al o pove~anem legalnem prometu z avstrijskim zaledjem.
Toda prej kot neposredna pogajanja za svobodne poti v trgovini z Istro so temu verjetno
botrovali notranje- in zunanjepoliti~ni dogodki. V letih 1668 do 1670 v avstrijski monarhiji
bele‘imo zaroto ogrskih in hrva{kih velika{ev, znano tudi pod imenom zrinjsko-franko-
panska zarota. Zlasti s slednjimi so imeli Bene~ani ve~stoletne tesne stike in povezave, zato
so si Habsbur‘ani posku{ali pridobiti njihovo naklonjenost. Tudi bene{ka politika je bila
skladno s prizadevanji po ohranitvi miru na svojih mejah “prizanesljiva” do avstrijske
pomorske trgovine, predvsem pa pri nenehnih spopadih ob mejah med raznimi istrskimi
skupnostmi.
Do novega kroga pogajanj je pri{lo med letoma 1694–98, ko je na njunih mejah ponov-
no grozil ve~stoletni skupni sovra‘nik, Otomansko cesarstvo, proti kateremu je tedaj Bene{ka
republika bíla boj za Kreto, Avstrijci pa za Beograd. Tedaj so se dogovorili, da bodo problem
glede svobodne trgovine s soljo re{evali direktno med fiskalno komoro v Gradcu ter komu-
noma Koper in Milje, zato pa bodo smeli avstrijski podlo‘niki po morju (Golfo) preva‘ati
vse razen soli. Toda tudi ta dogovor ni vzdr‘al, in sicer zaradi:
1. Avstrijci niso prena{ali, da jim zaradi tega dogovora bene{ki uradniki pregledujejo
vsako barko,
2. Bene~anom pa se je zdelo za malo, da so jim na ra~un le 8.000 modijev soli iz Istre
prepu{~ali nenadzorovano vso ostalo trgovino za avstrijske kraje po (njihovem!) morju.
Povrh tega so ravno med pogajanji zaustavili neko ladjo, ki je polno natovorjena peljala
sol iz Barlette (kraj severno od Barija) v Bakar. Prav sol iz Barlette je bila o~itno daljno-
se‘nej{a avstrijska strategija za zagotavljanje preskrbe tr‘a{kega in re{kega pristani{~a s tem
artiklom, saj naj bi po mnenju grofa Antonia Sabinija, bene{kega svetovalca, to bil poglavit-
ni vzrok za cesarski edikt iz leta 1718, ki je prepovedal “vsem cesarcem, da bi {li v katerikoli
kraj v Istri nakupovat sol. Tudi {tevilo mitnic se je zelo pove~alo, tako da ne v Kopru ne v
Miljah ni ve~ videti Kranjcev po nakupih soli; poslab{uje se stanje prebivalstva pa tudi
dacarjev tega zakupa, ki je eden najpomembnej{ih prihodkov fiskalne komore”. Zato Sabini
napro{a Serenissimo, da zavaruje vsaj interese tukaj{njega ubogega prebivalstva, ki mu je to
edina trgovina, ter zaradi ekstremne lakote, ki razsaja v teh mesecih zaradi pomanjkanja ‘it
(CONF, 240).
Odnosi med dr‘avama glede zaledne trgovine in prometa po morju se torej tudi v 18. sto-
letju niso ni~ kaj prida spremenili. Vsaka stran je ostajala na svojem stali{~u, s tem da je
Bene{ka republika tako ekonomsko kot {e bolj voja{ko izgubljala pozicije v Sredozemlju,
morda prav najbolj z deklarirano neodvisnostjo in nevme{avanjem v tedanje voja{ke spopa-
de na bli‘njem in {ir{em obmo~ju. Tako dr‘o so ji marsikatere evropske dr‘ave precej zame-
rile, zlasti {e Avstrijci, ki so morali nositi vse breme borbe proti tedaj sicer ‘e dokaj utrujeni
Visoki porti (prim. Lane, 1978, 450 sq.). Zato so si Avstrijci lahko bolj kot v prej{njih
obdobjih dovolili uvajati svoja pravila gospodarske politike ob severnem Jadranu. Vse
pogostej{e so bile raznovrstne prepovedi, fizi~ne in finan~ne zapore z visokimi davki za
bene{ko blago, tako da so ob koncu 18. stoletja bili na avstrijskem trgu dovoljeni le {e
malokateri bene{ki oziroma istrski izdelki.
53ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 1 (118)
Za gospodarstvo bene{ke Istre, predvsem za njene severne dele, je bilo trgovanje z zale-
dnimi avstrijskimi de‘elami nedvomno izjemnega pomena. Ker to ni dosegalo ravni iz 15.
ali 16. stoletja, je bila tudi splo{na gospodarska rast v naslednjem obdobju v upadanju. Toda
ali se lahko le tem ekonomskim odnosom pripi{ejo posledice ne le za neenakomerne gospo-
darske trende z drugimi bene{kimi pokrajinami, temve~ celo za nazadovanje, ali pa so
razlogi za tako stanje tudi drugje?
Doma~i pridelki in trgovina
Za Istrane bi moral biti furlanski prostor idealen nadomestek oziroma dopolnilo trgo-
vanju s Kranjsko. Furlanija je tedaj potrebovala mnogo olja, vina in tudi soli, sama je
pridelala veliko ‘ita, povrhu tega pa je bila celo v isti dr‘avi. Toda ravno slednje je bilo za
koli~kaj normalen gospodarski razvoj prej ote‘evalna kot pa olaj{evalna okoli{~ina. Davki
za skoraj vse istrske izdelke so bili namre~ precej vi{ji za izvoz v Furlanijo kot pa za v
avstrijske de‘ele, kar je bilo {e najbolj opazno pri enem poglavitnih istrskih izvoznih ar-
tiklov: olj~nem olju, ki so ga v glavnem preva‘ali po morju.
Bene{ka finan~na oblast se je z odkritjem Novega sveta verjetno prej, kot je bilo
pri~akovati, zavedla izgube nekaterih poglavitnih trgov, obenem pa je tudi v duhu filozofije
moderne dr‘ave o centralizaciji uprave stremela k pridobivanju ~imve~jega dele‘a dohod-
kov z raznovrstnim obdav~evanjem. Na tem podro~ju je bila v tedanjem ~asu nedvomno
velesila, kakor ka‘ejo {tevilne zakonske uredbe in na~ini ter oblike dav~nega nadzora. Toda
ta je, vsaj kar se ti~e Istre, prina{al gospodarskemu razvoju precej ve~ {kode kot pa koristi.
Kljub stalno pere~emu pomanjkanju delovne sile in dova‘anju novega prebivalstva, ki
je po eni strani pomenilo dotok sve‘e sile, po drugi pa nedvomno tudi svojevrstni kulturni
{ok z ve~nivojskimi konfliktnimi situacijami, se ob preu~evanju istrske gospodarske zgo-
dovine 17. in 18. stoletja ne moremo izogniti neprijetnemu ob~utku, da se je prebivalstvo
vselej upiralo oziroma se na sebi lasten na~in prilagajalo zmeraj novim poskusom in izved-
bam obdav~evanja s strani osrednjih bene{kih oblasti. Po drugi strani pa so bene{ke oblasti
mnogo strogih ukrepov, ki so jih predpisovale za nadzor dav~nih izterjav, opravi~evale z
nevarnostjo tihotapstva, ki je bilo dejansko raz{irjeno. Toda praksa je pokazala ravno na-
sprotno, namre~, da so bili vedno vi{ji davki ter omejitve svobode trgovanja glavni krivci
vedno ve~jemu razmahu tihotapstva v Istri, kjer sta prednja~ili dve najbogatej{i mesti, Ro-
vinj in Piran, malo manj Koper.
Z upadom trgovanja z avstrijskimi de‘elami se bene{ka gospodarska politika ni usmerila
v za{~ito istrske proizvodnje, kot so ji ve~krat svetovali njihovi rektorji, da bi na primer
vi{ek solne proizvodnje odkupili v zameno za prepotrebno ‘ito, ki ga dobijo le po visokih
cenah, pa ~eprav po 3 do 4 lire vi{ji ceni, kot je za ‘ito veljala na bene{kem trgu, kar bi celo
sprejeli z naklonjenostjo in bi hvalili dobrodu{nost oblasti (Rel., 1663), temve~ so raje
ukazali opu{~anje solnih kristalizacijskih bazenov (cavedini). Tako se je fond solnih baze-
nov v Miljah, Kopru in Piranu s 7.496 v letu 1594 (Prov., 1044) zmanj{al na 6.775 bazenov
leta 1762 (Rel., 1762), torej za skoraj 10%. Upo{tevati pa ka‘e, da je zadnji podatek ‘e iz
obdobja, ko je ponovno poraslo povpra{evanje po istrski soli in ko so Bene~ani za~eli
vlagati v obnovo Se~oveljskih solin (Rel., 1754, 1763), seveda zopet le kot kredit piranske-
mu komunu, in to potem, ko so jim sprva ukazali opustitev dolo~enih solnih fondov.
Ukrepe Francesca di Priulija, istrskega inkvizitorja, ki je poleg obstoje~ega daca za
ustekleni~enje vina ter vina za izvoz v avstrijske de‘ele (Terre aliene) nalo‘il {e dac 2
soldov za vsako proizvedeno orno vina, si sicer lahko razlagamo v lu~i potreb sodobne
54 D. DAROVEC: GOSPODARSKO STANJE V BENE[KI ISTRI
dr‘ave, ki ‘eli z zbiranjem ~im vi{jega prora~unskega zneska centralizirati, obenem pa
uravnovesiti vse nivoje vladanja na svojem ozemlju ter tako omogo~iti skladnej{i razvoj
ozemeljsko dokaj razpotegnjene dr‘ave. Poleg tega, da je koprski podestat Scipion Minio
leta 1614 ugotavljal, da je ta dac prispeval k pove~anju dr‘avnih prihodkov, je {e zapisal, da
je bilo kot z vsemi novimi stvarmi tudi pri zakupu tega daca nekaj te‘av, “pomembno pa je,
da gre tudi ta prihodek v javno dobro” (Rel., 1614).
Na nevarnost takega razmi{ljanja opozarja marsikateri koprski rektor v svojih poro~ilih,
zlasti tudi na dejstvo, da so vse ve~ donosnih davkov za~eli odtegovati lokalnim komoram
in jih zbirati le v centralnih bene{kih uradih, kot je bil primer z oljem v drugi polovici 18.
stoletja. Pred uvedbo novih predpisov naj bi bili po besedah nekaterih koprskih na~elnikov
prej vsi bolj zainteresirani za legalni posel s poglavitnimi proizvodi, saj so se davki zbirali
in nato tudi tro{ili v de‘eli, manj{e naj bi bile celo utaje davka (Rel., 1784), toda pohlep
bene{kih centralnih uradnikov je bil gluh za vsa ta opozorila. Senat je raje sklenil, da
polovico stro{kov javne uprave v glavnem istrskem mestu krijejo s polletnimi subvencija-
mi,3 ki so kasneje prihajale iz Vidma (Rel., 1795), ter s stalnim kreditiranjem nakupa ‘itaric,
ko je dolg za to leta 1780 zna{al ‘e 30.630 dukatov (SM, 17, 251), za celotno bene{ko Istro
pa okoli leta 1771 preko 64.000 dukatov (Term.Biave), kot pa da bi prepustili kak razmero-
ma donosen davek de‘eli, da bi si ta lahko sama pomagala ali celo razvijala kako proizvod-
no dejavnost.
Podobnemu procesu lahko sledimo tudi pri eni od naslednjih poglavitnih istrskih deja-
vnosti: ribi{tvu. Ribe so bile obdav~ene v trenutku, ko so se zna{le v ribi{kih mre‘ah, nato
pri oddaji prodajalcem in kon~no {e v ribarnici. Posebno poglavje pri ribi{tvu kot gospo-
darski panogi pa so bile soljene ribe, ki so jih smeli soliti le v kraju ulova, ves pridelek pa je
moral romati naravnost v Benetke, kjer je bil zanj velik interes in kjer se je zbiral tudi celoten
dr‘avni dav~ni prihodek od tega tedaj iskanega artikla.
Kako pa je bil pravzaprav preskrbljen doma~i trg? Razmeroma {tevilni dokumenti pri~ajo,
da v istrskih mestih skorajda ni bilo ve~je obrti, ne trgovcev in ne prodajalcev (botteghieri),
kolikor pa so bili, so se omejevali le na najpomembnej{a opravila oziroma izdelke, saj niso
premogli niti dovolj kapitala, ker ni bilo ne manufaktur, razen redkih obratov za proiz-
vodnjo obla~il iz grobe volne (panni grossi; panni di grissi, e rasse4 ), ne zalo‘ni{tva.
Glede slednjega je zlasti bene{ki trgovski urad (Cinque Savi alla Mercanzia) ‘e od srede
18. stoletja naro~al istrskim na~elnikom, v prvi vrsti koprskim podestatom in kapitanom, naj
poro~ajo o morebitni ve~ji trgovski dejavnosti v istrskih mestih, seveda zlasti z vidika
mo‘nosti pobiranja davka od te dejavnosti. Toda odgovori koprskih podestatov so si kar po
pravilu silno podobni (CSM, 573, 12.5.1747; 20.9.1758; 17.12.1758). Ni jim znano, da bi
bila v Istri sploh kdaj ustanovljena, kot pravijo, dogana,5 ki sprejema uvozno blago, kot
oblika razpe~evanja in pobiranja dacev ter pristojbin (tariffe). Nekateri celo odsvetujejo
uvajanje zalo`ni{tva v Istro, ker da ni trgovcev na debelo in kljub temu, da morda dajejo
kraji ob obali vtis nekega blagostanja, je pode`elje na stopnji mizerije in rev{~ine, tako da
bi od tega le te`ko nabrali kak dav~ni prihodek (CSM, 573, 1747). [e za tisto malo blaga, ki
ga posamezni prodajalci uva`ajo za prodajo na drobno, je le majhno povpra{evanje in
majhna potro{nja, tako da na to blago ni posebnega davka ali drugih pristojbin, razen
3 ASV. SM, npr. reg. 227 – 22.8.1761. Tedaj je zna{ala polletna subvencija 2.319 dukatov.
4 Vrsta obla~il iz grobo obdelane volne, morda imenovana po Ra{ki, torej Srbiji, od koder so volno
uva‘ali (prim. Boerio, 1856, 554).
5 Glede pravilnikov in informacij o “doganah”, tj. carinskih postajah, prim. CSM, 59–60; PSD, 54.
55ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 1 (118)
obi~ajnega izvoznega ali tranzitnega daca. Doma~i trgovci (botteghieri) so tako del svoje
ponudbe nabavili kar v sami de`eli, zlasti olje, vino in sol, drugo potro{no blago, kot svila,
bomba`, razna obla~ila, kovinski izdelki, tobak, smodnik in celo igralne karte, je prihajalo
iz Bolzana, Benetk, Padove, Cenede, Castelfranca, precej pa so hodili po nakupih v Videm,
kjer so nabavljali tudi proizvode iz priznane tekstilne tovarne Linussi (le tele rigate e poi
colorate, e quelle altresi’ di lino, e bianche; CSM, 573, 1758).
Ob~asno naj bi se v istrskih pristani{~ih zaustavljale tudi ladje iz Romagne, Puglie,
Dubrovnika, Albanije in Levanta, natovorjene z oljem, sirom, tobakom, lanom, ko‘ami,
pleteninami, sadjem idr. Ve~krat pa se je dogajalo, da ti tovori niso od{li v Benetke, kot je
bilo predpisano, temve~ so zavili v Trst. Tedaj so pri{li na svoj ra~un tudi istrski bene{ki
podlo‘niki in tam kupovali vse razen olja, ki so ga praviloma imeli v izobilju. Tako se je
ustvarila podoba, da so v istrska pristani{~a prihajale tuje ladje le, ~e so bile naro~ene za
dovoz ‘ita ali odvoz soli (Rel., 1669; prim. Gestrin – Miheli~, 1990).
Ker so bili vsi bene{ki izdelki podvr‘eni visokim in tudi dvojnim obdav~itvam, so bile
njihove cene visoke, in Istrani so raje hodili v Trst tudi po druge nakupe, zlasti po ko‘e,
‘elezo, zdravila (droghe), milo, meso in druge stvari, potrebne za barke in gradbeni material
(Fabbriche degli Edifizij), kot so smola, katran, les. Le redki so zato kupovali pri doma~ih
trgovcih, pa {e ti na kredo, in knjige doma~ih trgovcev so bile prepolne dol‘ni{kih zapisov,
ki so jih poravnali, ~e so jih seveda sploh, {ele po ve~ letih. Tako se je eden poglavitnih
koprskih trgovcev preselil v Trst, ker je propadel zaradi nepla~anih dolgov, poro~a koprski
podestat Valier leta 1758. Zato bi bilo po njegovem smiselno postaviti dogano oziroma
magacine, kamor bi prihajalo blago iz tujine in bilo tu obdav~eno. Tudi naj ne bi bil problem,
kam postaviti te magacine, pravi v nasprotju z njegovimi predhodniki podestat Valier, kljub
temu, da sam ugotavlja, da je v Kopru le pet do {est trgovcev, v ostali bene{ki Istri pa le dva
do trije (CSM, 573, 17.12.1758).
Kljub temu, da {e leta 1740 koprski podestat in kapitan Pietro Antonio Magno bene{kim
oblastem zagotavlja, da se v Trstu ni bati prevelikega prometa, kajti pristani{~e naj ne bi bilo
ugodno za pristajanje ve~jih ladij in da je celo nevarno, se je v naslednjih desetletjih promet
v Trstu vsakodnevno pove~eval, kot ‘e leta 1747 opa‘a koprski na~elnik, “in to v vseh
obdobjih, tja pa v svojem interesu prihajajo na{i podlo‘niki {e iz Dalmacije, Levanta in od
drugod” (CSM, 573). Toda Tr‘a~ani niso posodabljali le svojega pristani{~a, kot nekoliko
zgro‘eno poro~a Pietro Antonio Magno, da “potem ko je pod Baronom de Fin nekako
izgledalo, da se bo razvoj ustavil, je sedaj njegov naslednik Governator za~el raz{irjati
pomol in uvajati novosti”, temve~ so Tr‘a~ani posku{ali ustanoviti tudi predilnico platnin
in tkanin, vendar naj bi zaenkrat Gori~ani le obdr‘ali to dejavnost. “Prevzeli pa so precej
poslov v trgovini s ko‘ami, ki so prej cvetele v Kopru, postavili so {e voskarno, kamor
prihaja surov, neobdelan vosek, in ga nato kot izdelke prodajajo tudi v na{e kraje” (Rel.,
1740). Trst pa je postal privla~en tudi za same Bene~ane, saj je okoli leta 1758 tam postavil
veliko tovarno mila Bene~an, potem ko so ga izgnali iz Benetk. Kar 8 miliarijev mila da
naredi v enem samem kotlu (caldara), koprski na~elnik pa je {e obve{~en, da mu bodo v
kratkem z Dunaja poslali kotel, v katerem bo lahko proizvedel kar 24 miliarijev mila (CSM,
573).
Nadaljnja prizadevanja za zajezitev premo~nega tr‘a{kega vpliva na istrsko gospodarsko
dejavnost dokaj nazorno izpri~uje poro~ilo koprskega podestata in kapitana Girolama Mar-
cella z dne 30. marca 1770, ki sicer po eni strani ka‘e skrb nad stanjem v de‘eli, po drugi pa
prav tako ponazarja stalno prisotno kontroverznost dr‘avnih uradnikov med ekonomskim
razvojem in prizadevanji dr‘avne fiskalne politike, da bi ‘elela prav iz vsake {e tako nepo-
56 D. DAROVEC: GOSPODARSKO STANJE V BENE[KI ISTRI
membne oziroma nedonosne gospodarske dejavnosti iztr‘iti ~im vi{je prispevke za svojo
blagajno.
Iz njegovega poro~ila veje skrb nad stanjem na podro~ju trgovine, proizvodnje in oskrbe
tako z izdelki kot z ‘ivili, ki jih je v de‘eli primanjkovalo. Kot ugotavlja, je Provinca v
glavnem preskrbljena iz tujih pristani{~, iz Trsta, Reke in Ancone, saj naj bi bila de‘ela
nezmo‘na lastne iniciative, kjer da je splo{no pomanjkanje obrti in skoraj vseh potrebnih
stvari za ‘ivljenje, kaj {ele za razko{je, ki bi bilo pogodu v pogledu dr‘avnega in javnega
interesa ter interesa podlo‘nikov v de‘eli. “Odkar so namre~ nastala prosta pristani{~a v
Trstu, Reki in Anconi, lahko odkrito re~emo, da so bene{ki obrtniki in trgovina ter celo Va{a
Visokost skoraj povsem izgubili to Provinco”, priznava koprski na~elnik.6  Mnoga navodila
in ukrepi, ki jih je zaukazal Senat, so bili, kot je videti, neu~inkoviti.
Kot dober zgled napredka proizvodnje navaja le primer Kopr~ana Giulia Cesareja Vito-
rija, ki izdeluje odli~no svilo, z razmeroma {tevilnimi nasadi murv pa daje tudi drugim
spodbudo. Po njegovem pa kljub svoji uspe{nosti verjetno ne bo zmogel nadaljevati dejav-
nosti, ~e ne bo podprt s strani kake dr‘avne subvencije, kot je to storila Marija Terezija v
Trstu in Gorici,7 kar kon~no omogo~ajo dekreti bene{kega trgovskega urada (Magistrato di
Mercanzia), kajti ta dejavnost ka‘e mo‘nosti napredka v de‘eli in bi lahko predstavljala
edino industrijo z nacionalnim pomenom, {e pribija koprski na~elnik. Tretje pere~e vpra{anje
pa so zanj tuje valute v de‘eli.
Glede trgovine predlaga naslednje ukrepe:
1. tuje ‘ivilske pridelke, ki jih je mo~ nabaviti v Benetkah oziroma drugih predelih
bene{ke dr‘ave, ki so na{i proizvodi ali pomembnej{i artikli, ki ‘e tako gredo preko na{ega
pristani{~a, bi lahko naredili nekonkuren~ne z visokimi davki, kar bi veljalo npr. za svilo,
lan, obdelan vosek, sladkor, milo, igralne karte, kristal, kavo, zdravila in podobno;
2. drugi pridelki oziroma blago, ki je manj pomembno in ki ga v dr‘avi ni v obilju, bi bilo
podvr‘eno manj{im dajatvam.
Opozarja namre~, da iz Trsta, Reke in Ancone, pa tudi iz Neaplja in Sicilije vsako leto
vozijo v de‘elo svilo, sladkor, tkanino in drugo blago, ne da bi pla~evali kakr{enkoli davek.
V nadaljevanju pravi, da niso vselej najbolj{e metode zvi{evanja dacev in raznih represiv-
nih ukrepov s stra‘arjenjem na morju, temve~ da bi lahko z drugimi ekonomskimi ukrepi
spodbujali povpra{evanje na doma~em trgu. Ti bi po njegovem bili naslednji:
1. da vsi produkti iz Benetk, uvo‘eni v Istro, ne bi bili dra‘ji od tujih;
2. poskrbeti, da bi bil trg v Istri zadovoljivo preskrbljen z vsem potrebnim;
3. da bi bili vsi artikli iz tujih de‘el tako obdav~eni, da ne bi bili ve~ konkuren~ni
doma~im.
Kar se prvega ti~e, bi eden takih ukrepov bil po njegovem ‘e, ~e bi ukinili dac za izvoz
iz Benetk, saj tako ali tako dr‘avna blagajna pobira veliki dac za uvoz v Benetke, ki pa bi
moral biti urejen z enostavnimi predpisi, da ne bi {e ote‘evali in komplicirali dolo~il o
ureditvi prevoza, obenem pa bi onemogo~ali {tevilne mo‘nosti zlorab.
Glede druge to~ke je po njegovem zadeva bolj pere~a, ker ni ne v tem mestu, ne drugje v
de‘eli, dovolj trgovcev ne prodajalcev (botegai), ki bi imeli dovolj kapitala za preskrbo, niti
mo‘nosti za ustvarjanje zalog. Za primer navaja, koliko je trgovcev in prodajalcev v Kopru,
ki je prestolnica de‘ele. V njem je, ne ra~unajo~ obrtnikov, 30 bottegajev, od tega je 8
6 “Da che in vero nati le sono vicini con aperta franchiggia li Porti di Trieste, Fiume, ed Ancona, dirsi
può francamente, che la Piazza di Venezia, le arti, e Vostra Serenità abbia quasi perduta del tutto questa
Provinzia.” (Rel. 1770, AMSI 13, 223).
7 O proizvodnji svile v slovenskih de‘elah prim. @ontar, 1957 in Gestrin, 1991.
57ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 1 (118)
prodajalcev kruha (Marzeri; gl. Boerio), s kapitalom 15–16.000 dukatov, 19 je prodajalcev
sira (Casarioli), suhega mesa (Grassine) in slanih rib, s skupnim kapitalom pribli‘no 4.000
dukatov. Tu so {e trije Spezieri (drogeristi) sladkorja, kave, voska, s skromnim skupnim
kapitalom 1.000 dukatov. Na{teti in {e kak{en trgovec s platnom, tkaninami in lanom so vsi,
h katerim se zateka tukaj{nje prebivalstvo po obla~ila in ‘ive‘e. Poglavitni problem vidi v
tem, da v teh krajih manjka zalo‘nikov s skladi{~i, ki bi lahko ceneje zalagali prodajalce s
potrebnim, kajti ~e bi Istrani v svojih krajih dobili artikle po ni‘jih ali vsaj enakih cenah, kot
so v bli‘njem Trstu, “bi bili z oblastjo nadvse zadovoljni in hvale‘ni bi bili vladarju, da je
znal prisluhniti njihovim potrebam, sicer pa bodo nadaljevali z dosedaj uveljavljeno prak-
so,” je prepri~an poro~evalec.
Za tretjo zadevo, da bi bili proizvodi iz tujih de‘el tako obdav~eni, da ne bi bili ve~
konkuren~ni doma~im, pa predlaga uvedbo tiskane tarife. Blago naj bi razvrstili v tri razre-
de: v prvem razredu bi bilo tako, ki bi ga ozna~ili kar za kontrabant in bi ga v primeru
odkritja izro~ili dr‘avni blagajni, drugo blago, tj. tisto, ki ga je v bene{ki dr‘avi dovolj, bi
visoko obdav~ili, z ni‘jimi davki pa bi obdav~ili izdelke, ki jih ni v izobilju.
Veliko so Istrani porabili za nakup tkanin, kar je koprskega na~elnika {e posebno ‘ulilo,
saj je po njegovem proizvodnja tkanin tako enostavna in obenem raz{irjena, v Istri pa jih
primanjkuje, in sicer od grobega platna za ‘aklje do onega najbolj uporabljanega ter do
raznovrstnih tkanin. “Teh je v bene{ki dr‘avi v izobilju, v de‘elo pa prihajajo izklju~no iz
Trsta in Reke, ki letno na ta ra~un obra~ata neverjetno visoke zneske.” Zato koprski na~elnik
predlaga, da bi za~eli v de‘elo uvajati potrebne industrijske obrate, obenem pa naj izredno
visoko obdav~ijo uvo‘ene tkanine.
Tako naj bi visok davek nalo‘ili {e na slanike, sir in drugo suho meso, ki ne prihaja iz
Benetk. Ti daci naj ne bi bili zajeti v tiskani tarifi “Doane”, niti v tiskani tarifi 10% iz tujih
de‘el (venienti da forti Esteri), temve~ naj bi vse zdru‘ili v dacu, imenovanem “della Gras-
sa”, ki bi ga v Istri zdru‘ili v eno tarifo. Tej pa bi pridru‘ili {e dac za obdelovalni les, ki
prihaja iz tujine, dac za vrvi (cordame) ter druga poglavja, ki niso zajeta v dacu “Doane”,
temve~ v kakih drugih tarifah, tako da bi se oblikovala posebna tarifa samo za Istro in bi ob
odhodih blaga iz Benetk taki artikli morali biti posebej bele‘eni in ne bi smeli neobdav~eni
iti v nobeno drugo provinco. “Pri tem bi se lahko zgledovali po metodi, uporabljeni za
dacarje za tobak (Abboccatori del tabacco) in za ‘ganje (Acquavite)”, {e pristavlja koprski
rektor Girolamo Marcello (Rel., 1770).
Tako je bilo torej razmi{ljanje bene{kih oblastnikov: pomembno je bilo le, ne glede na
nezadovoljstvo prebivalstva in na morebiten upad gospodarskega razvoja, pobrati ~im ve~
davkov.
In tu se zastavlja vpra{anje, ali je Bene~ane k omejitvam namesto k sprostitvi trgovine
istrskih mest s Trstom gnala le zavist nad vzpenjajo~im se sosednjim konkuren~nim mestom
ali ‘elja po ohranitvi obubo‘ane province pred vrati metropole, ki tako revna niti ne bi bila
zanimiva za mo~ne sosede, temve~ godna le za odlaganje odve~nih in nebodijihtreba kaz-
novanih bene{kih me{~anov, kar izpri~ujejo {tevilna pisma koprskih podestatov in kapita-
nov ter kasneje tudi ra{porskih kapitanov8  bene{kemu vrhovnemu sodnemu uradu, svetu
deseterice (Cons. X, 256, 257), ali morda kar oboje? Ter kako to, da tem revnim in bednim
Istranom, kot se spra{uje koprski na~elnik Francesco Tron leta 1644, “Va{a presvetlost ne
vlada, kot zna, saj bi le tako lahko {e kaj bilo iz njih” (Rel., 1644). Odgovor na to vpra{anje
8 Leta 1638 ra{porski kapitan Gio. Battista Basadonna pravi, da je v Istri 400 banditov, torej izgnancev
(RR, 4).
58 D. DAROVEC: GOSPODARSKO STANJE V BENE[KI ISTRI
daje morda na~elnik `e v naslednjem stavku, ko opozarja, da ukaze istrskega nadzornika
Joannija Pasqualige (iz leta 1607; Leggi, 1757, 7–19, op. D.D.) “{e najmanj spo{tujejo tisti,
ki so jim namenjeni” (Rel. 1644), s tem pa misli na uradnike raznih lokalnih javnih ustanov
iz vrst doma~ega plemstva in duhov{~ine.
Battaglijevo poro~ilo
Veliko pikrih na ra~un bene{ke dav~ne zakonodaje v Istri podaja v svojem poro~ilu tudi
Savio Battaglia okoli leta 1789, ki ravno tej politiki pripisuje krivdo za tako ubo‘no stanje
v de‘eli. Ne gre mu v ra~un, kako se v de‘eli, ki je vsa obdana z morjem, ne more razviti
trgovina z ribi{tvom, saj “kar se ti~e ribolova, sploh ni mo~ govoriti o dnevnem zalaganju s
sve‘o ribo, prav tako obremenjenem z daci in {tevilnimi pristojbinami, temve~ o dobavi
ribe, namenjene vsakovrstni obdelavi in konserviranju glede na vrsto ribe in ‘elje
potro{nikov. [tevilne napake administracije pa so razvidne ‘e iz okoli{~ine, na katero opo-
zarja v svojih pismih tudi fiskalni komornik: Istra je imela pomanjkljivo preskrbo s slano
ribo, obenem pa je z njo trgovala, kar dokazuje {tevilne upravne napake, kajti kaj je bolj
normalnega kot uporaba svojega lastnega proizvoda, ne pa da morajo tega istega nabavljati
zunaj province. Tako nenavaden pojav je razlo‘ljiv samo z dav~nim sistemom, ki je veljal v
provinci in ki je razviden iz dveh knjig dav~nih dajatev fiskalnih komor v Kopru in Ra{porju,
ki se jima pridru‘ujejo {e dav~ni predpisi posameznih komunov in drugih upravnih enot
(fevdov, op. D. D.)” (L’Istria, 1847, 44–45, 180–183).
Kot sledi iz Battaglievega poro~ila, “ni kmetijskega ali obrtnega proizvoda, ki ne bi
takoj ob~util bremena ene ali ve~ obdav~itev `e v samem kraju, kjer nastane, ali ki ne bi
do`ivel enako {kodljivih in obremenjujo~ih pristojbin, ko postane predmet trgovanja
znotraj ali zunaj province”. Pravzaprav ugotavlja, da “je v Istri {tiriindvajset glavnih carin-
skih dajatev, katerih izkupi~ek gre v dr`avno blagajno, ~emur je treba dodati {e vse tiste, ki
jih pobirajo komuni in fevdi in ki so nalo`eni v glavnem na samo blago, ne pa na njegovo
potro{njo, kar bi vsaj do neke mere omililo neposredno dav~no izterjevanje”. Tako se ne
more na~uditi, da ra{porski dav~ni kapitlji vsebujejo tudi dac na `ito, ki ga `e tako obilno
primanjkuje v de`eli, poleg tega pa potrebna `ita `e od leta 1764 dalje bene{ki senat po{ilja
istrskim komunom “kot posojilo, ki pa s ~asom praviloma postane darilo”.
Tako ugotavlja, da pravzaprav ni ~udno, da si Istrani z delom ne prizadevajo za bolj{i
ekonomski polo‘aj, “saj ka‘e, da je dav~na politika naravnana tako, da zemlja ja ne bi bila
obdelana”.
Javne finan~ne ustanove, davki in kontrabant
Od vseh na{tetih predlogov so bene{ke oblasti v naslednjih letih sprejemale ukrepe v
glavnem le na dav~nem podro~ju, le malo ali skoraj ni~ pa se ni spremenilo na podro~ju
pospe{evanja razvoja gospodarstva. Prva tiskana tarifa dacev za koprsko fiskalno komoro,
ki je bila osrednja de‘elna ustanova za pobiranje dacev, je iz{la leta 1759, kmalu po predlo-
gu reforme Girolama Marcella pa je v letu 1774 iz{la dopolnjena tarifa, ki sta se ji pridru‘ili
{e verziji iz leta 1790 in 1795.9 Kljub temu pa so Bene~ani uspeli iztr‘iti dac le za 15
dav~nih postavk na proizvode oziroma oblike rent, kar je bilo na primer v primerjavi s
Chioggio, kjer so Bene~ani nalo‘ili preko 50 dav{~in (DAPD, 1007) z ve~ kot desetkratno
vi{jim iztr‘kom, dejansko malo.
9 Tarife se nahajajo v ASV, DAPD, izdaji iz 1759 in 1795 pa sta ohranjeni tudi v PAK. PA, Stampati.
59ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 1 (118)
Pri tem ka‘e upo{tevati, da so bili vidiki opazovalcev iz centra dr‘ave, vajenih zajetnih
davkov, ki so jih prispevale druge de‘ele oziroma komuni Bene{ke republike, upravi~eno
~rnogledi v pogledu gospodarskega stanja v Istri, saj v tej primerjavi izpri~ujejo verjetno {e
ve~jo rev{~ino od dejanske. Vsi davki skupaj so namre~ v zadnji ~etrtini 18. stoletja v dve
60 D. DAROVEC: GOSPODARSKO STANJE V BENE[KI ISTRI
bene{ki fiskalni komori v Istri, koprsko in ra{porsko, prispevali 44.500 lir, od tega buzetska
le 3.177 lir (DAPD, 662), kar je skupaj, denimo, v prvi polovici 18. stoletja vsakoletno
povpre~je vi{ine zastavkov za premi~nine v koprski zastavljalnici in hranilnici, imenovani
Monte di Pietà (prim. Darovec, 1999), zastavki za zlatnino, srebrnino in dragulje pa so
povpre~no za polovico presegali premi~ninske zastavke (Prim. M/1158).
Koprska komunska finan~na ustanova je bila sicer nedvomno najmo~nej{a v de‘eli,
poleg nje so obstajale zastavljalnice in hranilnice z enakim imenom {e v Piranu, Rovinju in
za kratek ~as tudi v Buzetu.10  Kljub {tevilnim te‘avam, od zlorab in prevar uradnikov do
10 Poleg Fontika je tudi v Buzetu Monte di Pietà, toda zaradi rev{~ine prebivalstva, ki nima kaj dati v
zastavo, ta razpolaga s silno majhnim kapitalom, tako da sploh ne more delovati, o ~emer sem ‘e poro~al
Magistratu de Signori Scansadori (Gasparo Moro, 1784, RR).
61ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 1 (118)
ropov denarja, pa je v drugi polovici 18. stoletja do‘ivela razmeroma strm vzpon v vi{ini
letnega denarnega prometa. Tako je v letu 1765 {tel promet koprske zastavljalnice in hranil-
nice 190.395 lir, leta 1773 254.083 lir, leta 1787 305.033 lir in leta 1794 342.663 lir. Rast je
bila v glavnem mo‘na zahvaljujo~ povi{anju hranilnih vlog posameznikov, ki so zna{ale
leta 1765 23.457 lir, leta 1773 93.984, leta 1787 123.477 in leta 1794 153.452 lir (SSS, 29;
30). Dejstvo je, da se je kapital v koprskem Monte di Pietà povi{al tudi na ra~un preko 600
lai~nih in cerkvenih bratov{~in v Istri, ki so bile opro{~ene dolo~enih dajatev, {e zlasti po
letu 1771, ko so v Kopru ustanovili Ufficio Direttorio. Ustanova je pokrivala celotno ozem-
lje bene{ke Istre, njeno poslanstvo pa je bilo ravno v mo‘nosti reinvestiranja denarja, kapi-
tala oziroma premo‘enja lai~nih in cerkvenih bratov{~in oziroma ubo‘nih ustanov (Luoghi
pii), kot so jih {e imenovali. Te premo‘enja niso smele odtujiti, so ga pa lahko deponirale pri
koprskem Monte di Pietà, ki je nato lahko denar posojal, nepremi~nine pa proti pla~ilu dajal
v zakup, kar je bila o~itno najpogostej{a oblika investiranja denarja v nepremi~nine.
Toda prav veliko {tevilo bratov{~in v bene{ki Istri je marsikateri bene{ki rektor ozna~il
kot enega od vzrokov rev{~ine v de‘eli, kot “eno od najve~jih nev{e~nosti, saj s pridobi-
vanjem dobrin obubo‘ajo va{e podlo‘nike, ker ti, ko zabredejo v te‘ave, najemajo pri njih
kredite na zastavo, ki jih nato pripeljejo do zaseganja nepremi~nin, prihajajo pred sodi{~a,
vrstijo se izgoni in de‘ela se prazni. Vzrok temu je nespo{tovanje in prirejanje Va{ih zako-
nov iz let 1535 in 1605, tako da je velik dele‘ Province v rokah luochi pii in cerkve. @e
ve~krat sem pisal in na to opozarjal, da bi se te primere pregledalo in cerkvi odvzelo na tak
na~in pridobljene dobrine. Dal sem izdelati tudi kataster cerkvenih dobrin v Istri, ki pa ga
nisem uspel dokon~ati, toda opozarjam, da bi z izpolnitvijo zadanega, s pridobitvijo dohod-
kov od teh posesti ali s prodajo lahko ustanovili {e en {pital poleg koprskega, ki bi zares
skrbel za reve‘e. Poleg tega sem opazil {e ve~ kr{itev cerkvenikov, ki so si kradoma, v
nasprotju z zakoni, prisvajali lai~no posest”, strne svoje ob~utke koprski podestat Angelo
Morosini leta 1678 (Rel., 1678). Ko pa leta 1762 Vicenzo Gritti v bene{ki Istri na{teje 616
bratov{~in, ugotavlja, da so revne in slabo upravljane, tako da “bi jih bilo najbolje vrniti
njihovi materi Cerkvi” (Rel., 1762).
62 D. DAROVEC: GOSPODARSKO STANJE V BENE[KI ISTRI
Bratov{~ine, ki so bile sicer ‘e v srednjem veku ustanovljene kot lai~ne ustanove in so
delovale na principu solidarnosti in ekonomske samopomo~i med ~lani, so ohranjale tesne
vezi s cerkvenimi redovi, saj so se ~lani praviloma zdru‘evali v ~a{~enju kakega od svet-
nikov, po katerem je bratov{~ina nosila svoje ime.11 Bratov{~ine so nemalokrat zdru‘evale
tudi posamezne obrtnike, tako da so nastali cehi. Soditi o vi{ini njihovega premo‘enja in
vpliva pa je zelo relativno. Te‘ko bi se seveda katera lahko primerjala na primer z bene{ko
bratov{~ino sv. Roka, vendar {tudija Ivana Ercega o {tevilu in finan~nem stanju istrskih
bratov{~in v letu 1741 prikazuje, da je tedaj 606 bratov{~in v bene{ki Istri razpolagalo z
razmeroma veliki sredstvi. Dohodki v vi{ini dobrih 127.079 lir letno, od tega skoraj 43.760
lir samo od zakupov zemlji{~ (livelli francabili), bi po njegovem izra~unu ob 6% obresti
zna{ali premo‘enje v vi{ini 729.320 lir, medtem ko se je letni prihodek leta 1799 povi{al na
178.636 lir ali za dobrih 28% (Erceg, 1983, 104). Zanimivo pa je, da v njegovem spisku vseh
istrskih bratov{~in niso zajete piranske in buzetske, ki so bile v pristojnosti ra{porskega
kapitana. V Kopru in na njegovem ozemlju sta bili tedaj 102 bratov{~ini, v Miljah z ozem-
ljem 23, v Izoli z ozemljem pa 18 bratov{~in. Na Buze{kem jih je v viru o obveznih prispev-
kih istrskih bratov{~in za koprski licej zaslediti 16 (Leggi, 1683, 156), medtem ko ima v
Piranu leta 1799 kar 45 bratov{~in svoje prihranke v tamkaj{nji zastavljalnici in hranilnici
(PAK. PA. Stampati). Torej je bilo v bene{ki Istri v drugi polovici 18. stoletja skupno {tevilo
bratov{~in okoli 677.
Vendar je bil za obstoj teh ustanov in dejavnosti prav tako potreben denar. Od kod torej
ljudem denar oziroma premo‘enje, da so ga lahko ali vlagali v pri~akovanju ugodnih obresti
ali si ga izposojali, morda tudi za investicije?
Sode~ vsaj po uradnih ocenitvah poglavitnih istrskih proizvodov, se od konca 16. sto-
letja ni bistveno pove~ala proizvodnja olja, soli in vina. Le pri ribi{tvu je, zlasti zahvaljujo~
rovinjskemu dele‘u, opazen ve~ji pridelek soljenih rib, v koprski blagajni pa je le {e dac za
trajekt za v Trst bele‘il ve~ji porast. Toda vi{ji davki in razne zakonsko dolo~ene omejitve
v trgovanju tako znotraj Bene{ke republike kot z bli‘njimi avstrijskimi de‘elami, predvsem
s Kranjsko, naj bi kve~jemu zmanj{ale dohodke.
Kar deloma presene~a pri gospodarskih gibanjih v drugi polovici 18. stoletja, je velik
dele‘ avstrijskega denarja v Istri. Proti temu se skoraj v celotnem obdobju na vso mo~ borijo
centralni bene{ki denarni uradi (Deputati, ed Aggionti sopra la provision del dinaro pubbli-
co), vendar brezuspe{no. Vse finan~ne ustanove so prepolne avstrijskih petakov (petizze),
nemalokrat to‘ijo istrski rektorji, tako da skoraj ni ve~ mogo~e najti bene{kega denarja. Leta
1766 je bene{ki senat poslal v Istro 200.567 lir12  bene{kega denarja, da bi ga zamenjali z
avstrijskim in tako “o~istili” nekatere finan~ne ustanove. “Ta invazija soldonov namre~
povro~a veliko {kodo na{i trgovini, saj je njihova vrednost precenjena in je dvakratna od
vsebnosti bakra. Postorite kaj, tudi po zakonski plati, da ~imbolj oddaljite te soldone iz
province”, {e tedaj moleduje koprski na~elnik (SR, 23, 277). Kljub temu leta 1777 koprski
rektor poro~a, da je provinca preplavljena `e z okoli milijonom dukatov avstrijskega de-
narja, ki ga ni pregnalo niti uradno razvrednotenje s 30 na 29 soldov13  niti ve~kratna
11 O bratov{~inah obstaja razmeroma ob{irna novej{a in starej{a literatura za italijanske de‘ele (prim.
Orioli, 1984; Angelozzi, 1978; Sbriziolo, 1968; Schanzer, 1899), medtem ko je za Istro in Hrva{ko primorje
precej skromnej{a ([tefani}, 1956; Erceg, 1983).
12 ASV. SR, 1766. 22.1. m.v. V javnih blagajnah komunov, fontikov in luoghi pii v Istri se nahaja za
200.567 lir petakov.
13 ASV. SM, 1761. 28. 5. Kapitanu Ra{porja naro~ijo objavo dekreta iz 14. 5., ki devalvira vrednost
petaka na 29 soldov in drugih tujih valut (reg. 227, c. 48, gl. {e c. 65 in 86).
63ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 1 (118)
prepoved kakr{negakoli poslovanja z njim.14 “Soldi imperiali so edino pla~ilno trgovsko
sredstvo v provinci. Oku`ili so celo vse Monte di Pietà in Fontike v de`eli, kjer so `e velike
vsote cesarskega denarja, ki pa nima realne vrednosti. Cesarci so ukazali svojim v Gorici in
Reki, da se smejo poslu`evati le njihovega denarja, tako ga prina{ajo v Istro in zamenjujejo
po vi{ji vrednosti”, {e to`i koprski na~elnik Antonio Dolfin leta 1777 (Rel., 1777).
Ob primopredaji denarja v koprskem Monte di Pietà dne 5. maja 1787 je Giovanni
Nicolò Manzini predal novemu depositarju Alessandru Gavardu 291.194 lir, toda od tega
zneska je bilo le 667 lir v bene{kem denarju, tj. 0,23%, vse ostalo so bili avstrijski petaki, in
to celo po te~ajni vrednosti 30 bene{kih soldov za enega petaka (DAPD, 662), ~eprav so se
ve~krat sklicevali na dekret senata, ki je dovoljeval le tretjino avstrijskega denarja v blagaj-
nah javnih ustanov (ASV. SM, 22.9.1763).
Dogajanje namre~ obratnosorazmerno spominja na obdobje 16. stoletja, ko se je na
Kranjskem razvil druga~en, precej bolj ugoden te~aj za bene{ki denar, kot je veljal v drugih
avstrijskih de‘elah. Pojav ozna~uje Sergij Vilfan (1986) kot oblikovanje posebnega kranjske-
ga denarja na Avstrijskem, medtem ko je v 18. stoletju {lo za oblikovanje posebne istrske
valutne vrednosti avstrijskega denarja znotraj Bene{ke republike.
Od kod torej Istranom toliko avstrijskega denarja, ~e pa naj bi skoraj vsi vi{ki njihovih
poglavitnih proizvodov – razen vina, ki je bilo {e zlasti za izvoz na Kranjsko visoko
obdav~eno – morali v Benetke, od koder so jih bene{ki trgovci razva‘ali po svetu? Da bi
lahko toliko zaslu‘ili le z vinom in s tistimi nekaj sto ornami olja, ki so jih {e vedno smeli
izva‘ati na Kranjsko, ali s soljo, ki so jo morali vsaj uradno v veliki ve~ini oddajati najprej
v odkup bene{kemu solnemu uradu, kar je ostalo pa komunom, ali morda s trgovskim bla-
gom in obrtnimi izdelki, ki jih {e zase niso imeli dovolj, kaj {ele za izvoz? Druge razlage, kot
da so si to skromno pre‘ivetveno premo‘enje lahko priskrbeli le s tihotapstvom, ne moremo
dati. In to z raznovrstnim tihotapljenjem, od sadja, svile, olja, vina, soli, rib itd., saj je
pravzaprav vsaka dejavnost, od katere se ni pobiral vsaj izvozni dac, veljala za tihotapstvo.
Tega daca pa, kot je videti, v Istri niso zbrali ravno mnogo, nikakor pa ne toliko, da bi lahko
opravi~il tolik{no vsoto avstrijskega denarja v de‘eli. Temu pritrjujejo {tevilna poro~ila
bene{kih rektorjev.
“Vsa manj{a trgovina je povezana s tem denarjem, vzrok pa je v tem, da je ve~ina trgovi-
ne vezana na Trst in {ele nato na Dominanto”, ugotavlja koprski na~elnik leta 1764, ter
dodaja, “da predstavljata vino in svila le manj{i del trgovine, medtem ko v Trstu prodajo
velike koli~ine soli, ki jo shranjujejo v tamkaj{njih skladi{~ih, in to predvsem pretiho-
tapljene preko morja”. Potrebe tr`a{kega pa tudi re{kega pristani{~a po soli so bile namre~
neizmerne, saj so poleg istrske in doma~e proizvodnje uva`ali sol {e od drugod, predvsem iz
Neapeljskega kraljestva (Rel., 1725).
^eprav so si vsaj v zadnji ~etrtini 18. stoletja prizadevali, da bi obnovili kopenske poti
proti Trstu in tako pospe{ili nadzorovano trgovino z istrskimi bene{kimi mesti, predvsem s
Koprom, ki kot pravi bene{ki podestat, “je edini, ki ga v tej provinci lahko imenujemo
mesto”, je bila ve~ina trgovskih, {e posebno pa tihotapskih poti povezanih z morjem. Bene{ki
rektorji so ne{tetokrat to`ili, da sta le dve “feluchi” za nadzor na morju premalo, da bi
zaustavili to ne~edno po~etje, pa {e tako neokretni sta, da ju tihotapci `e na dale~ opazijo ter
se jima v velikem loku izognejo.15
14 ASV. SM, npr. reg. 227 – 6. 8. 1761, reg. 229 – 22. 9. 1763.
15 Prim. Rel. 1774, 1780, 1795.
64 D. DAROVEC: GOSPODARSKO STANJE V BENE[KI ISTRI
Na ta na~in naj bi prihajalo do ve~kratnih {kod. Koprski podestat in kapitan v svojem
poro~ilu leta 1784 pripisuje istrskemu olju izjemen pomen za javno regalijo, ki jo vodijo na
ra~un Kranjcev, ta pa se lahko iztr‘i le, “ko pristane v na{em glavnem mestu… Zaradi
ugodnej{ih cen, udobnej{ega potovanja ali bolj zanesljivih in hitrih pogodb pa ve~ji del
tega olja kon~a v tujih pristani{~ih, predvsem v bli‘njem Trstu. Pojav je zadobil take raz-
se‘nosti, da ga ni mogo~e ve~ pripisovati zgolj nizkotnemu spletkarjenju prekaljenih tiho-
tapcev, temve~ tudi nezakonitemu delovanju ljudi, ki bi morali to dejavnost po svoji sveti
slu‘beni dol‘nosti obsojati in jo preganjati. Najhuje pa je, da prihaja del tega olja v av-
strijsko Furlanijo, od tod pa se po podtalnih tihotapskih poteh po ob~utno vi{ji ceni od
nakupne pojavi v Bene~iji ali vsaj v sosednjih oziroma bli‘njih krajih, zaradi ~esar prihaja
do dvojne splo{ne gospodarske {kode, ki je ni mogo~e oceniti druga~e kot za najve~jo
mo‘no {kodo”.16
Drugi primeri so bili npr. z vinom, ki so ga izva‘ali brez davka na Cres, od tod pa je nato
zopet brez obdav~itve romalo v avstrijsko Reko ali Bakar (Rel., 1672).
S prihodom tako imenovane avstrijske prve oblasti v Istri se vsaj na podro~ju dav{~in ni
mnogo spremenilo. Ali pa~? Po eni strani so s prevzemom bene{kega dav~nega modela tudi
zaradi vojn dajatve samo {e rasle. Trg se je za dolo~ene istrske proizvode sicer pove~al, zlasti
za sol, toda naenkrat je tihotapstvo izgubilo na svojem pomenu: tako bene{ki kot avstrijski
Istrani, Kranjci in Tr‘a~ani, so bili v eni dr‘avi. Ali se gre potem ~uditi, da je ravno obdobje
do konsolidacije tako imenovane druge avstrijske oblasti v Istri po letu 1815 obdobje
najve~jega razmaha razbojni{tva na istrskih tleh?
Zaklju~ki
V pogledu gospodarske zgodovine je za istrski polotok v obdobju bene{ke nadoblasti
poglavitna ugotovitev, da so za obdobje od srede 13. do srede 16. stoletja zna~ilna razmero-
ma ugodna gospodarska gibanja, vsaj v primerjavi s sosednjimi, tako italijanskimi kot zaled-
nimi dana{njimi slovenskimi in hrva{kimi de‘elami, medtem ko je za obdobje od srede 16.
do za~etka 19. stoletja zna~ilna stagnacija in celo upad gospodarskega razvoja v severni, {e
bolj pa v preostali bene{ki Istri, kar je bilo precej povezano prav z intenzivnostjo trgovskih
izmenjav z neposrednimi zalednimi, dana{njimi slovenskimi kraji ter s Trstom. V tem ~asu
namre~ za~ne avstrijska monarhija vse bolj prote‘irati tr‘a{ko in deloma re{ko pristani{~e, z
uvajanjem prisilnih poti in z visokimi davki, ki so tradicionalne trgovske poti zalednega
avstrijskega oziroma prete‘no slovenskega prebivalstva s poti v bene{ko Istro speljali v
svoji pristani{~i.
Podrejenost severnoistrskih mest se v tem obdobju na gospodarskem podro~ju ka‘e
nenazadnje tudi v obilici avstrijskega denarja v obtoku v istrsko-bene{kih krajih, kjer zlasti
v drugi polovici 18. stoletja postane poglavitno pla~ilno sredstvo ne le v neposrednih
16 “...quando fa scala in questa Dominante, ... Ma o gli alettamenti di prezzo, o le comodità del viaggio
o i contratti più leali e più spediti, fanno che la maggior parte di quest’oglio scali per gli esteri Stati e
specialmente per la vicina città di Trieste, e la licenza è giunta a tal’eccesso che oltre i subdoli stratagemmi
messi in esercizio dalla malizia sempre più acuita dei contrabandi per abituazione, si contrattano impunità
et espiazioni di simili ileciti trasporti con chi per sacro dovere di offizio dovrebbe accudire per reprimerli e
per condannarli. Vi è anche di più, una porzione di quest’oglio penetra nel Friuli Austriaco da dove per le
vie sotterranee del contrabando fomentato da qualche sensibile differenza nel prezzo s’insinua nel Veneto o
almeno sbocca nei siti e nei luoghi contermini e quasi imedesimati, et ecco un publico doppio danno
economico che non potrebbesi in pieno misurare, se non con le quantità di un valore di massima importan-
za.” (Rel. 1784, 10, 317/8).
65ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 1 (118)
trgovskih izmenjavah, temve~ tudi v vseh poglavitnih dr‘avnih in de‘elnih ustanovah,
poleg bene{ke dr‘avne komore, istrske de‘elne fiskalne komore ter komor posameznih ko-
munov, tudi v koprskem, piranskem in rovinjskem Monte di Pietà, zastavljalnicah in hranil-
nicah, ki so spri~o teh globalnih procesov resni~no delovale le na podro~ju samopomo~i in
solidarnosti med prebivalci oziroma le med dolo~enimi (vrhnjimi) sloji prebivalstva.
@e tako zdesetkanemu prebivalstvu obalnih istrskih mest in njihovega neposrednega
zaledja se kljub dotoku novega prebivalstva, v glavnem iz balkanskega obmo~ja pod tur{ko
nadoblastjo (prim. Darovec, 1999a), ni uspelo ekonomsko opomo~i do te mere, da bi se bili
sposobni prilagoditi sodobnim gospodarskim tokovom z uvajanjem zalo‘ni{tva, manufak-
tur ali novih obrtnih izdelkov oziroma agrarnih in neagrarnih pridelkov.
Nemajhno vlogo za tako stanje istrskega gospodarstva pa je imela tudi bene{ka dav~na
politika. Ne le da so morali vsi izdelki, namenjeni prekomorskemu trgovanju, najprej v
Benetke, kjer so se pla~evali razni daci, nenasitna dr‘avna blagajna je {e zlasti od konca
prve polovice 17. stoletja nalagala vse vi{je davke ne samo na skoraj vse proizvode, ki so
prina{ali kakr{enkoli dohodek, temve~ tudi na pridelke za doma~o uporabo. Pri tem so jo
zvesto posnemale lokalne oblasti. Odziv na te ukrepe je bil pri prebivalstvu pri~akovan. [e
bolj se namre~ razvije tihotapstvo, ki ga nobena {e tako ustrahovalna kazenska politika ni
mogla zajeziti. Nasprotno, vi{ji ko so bili davki, ve~ je bilo tihotapstva. To pa ni negativno
vplivalo le na dr‘avno blagajno, ki bi nedvomno lahko povsem brez skrbi shajala tudi brez
silno skromnih istrskih prispevkov v primerjavi z dav~nimi dohodki iz drugih obmo~ij
Bene{ke republike, temve~ predvsem na prihodke doma~ih komunov, ki tako niso imeli
mo‘nosti kakr{nekoli infrastrukturne razvojne pomo~i ali uvajanja projektov, ki bi lahko
prispevali k o‘ivitvi gospodarskih dejavnosti.
V predhodnih obdobjih izoblikovani in zakoreninjeni dru‘beni odnosi so se v istrski
dru‘beni stvarnosti ohranjali {e po obdobju bene{ke nadoblasti, ki ji je morda v nasprotju z
obdobjem do 16. stoletja le te‘ko pripisati ve~ja prizadevanja za razvoj istrskega gospo-
darstva. Zanimivo pa je, da tako bene{ke kot lokalne oblasti tudi v drugi polovici 18.
stoletja, ko je kljub vsemu zaznati napredke na gospodarskem podro~ju, ve~ino krivde za
svoje neuspehe pripisujejo lokalnemu, ve~inoma zalednemu kme~kemu prebivalstvu, ki da
je leno in neprizadevno. Ti stereotipi za ve~inoma slovansko istrsko prebivalstvo so se nato
s pridom uporabljali v raznih nacionalisti~no-iredentisti~nih utemeljevanjih.
Viri
AMSI = Atti e Memorie della Società Istriana di Archeologia e Storia Patria. Pore~ 1884 – .
AST = Archivio di Stato di Trieste (Dr‘avni arhiv v Trstu).
ASV = Archivio di Stato di Venezia (Dr‘avni arhiv v Benetkah).
ASV. SM = Senato Mare.
ASV. SR = Senato Rettori.
CONF = ASV. Provveditori Sopraintendenti alla Camera dei Confini.
CONS. X. = ASV. Consiglio di dieci. Lettere Rettori.
CSM = ASV. Cinque Savi alla Mercanzia.
DAPD = ASV. Deputati, ed Aggionti sopra la Provision del Denaro Pubblico.
Leggi (1683) = Leggi, Decreti e Terminazioni del Ser.mo Magg.r Cons.o etc., Concernenti il buon
gouerno dell’Istria. Valerio Da Riva, Pod.tà e Cap.o di Capodistria. (BCT).
Leggi (1757) = Leggi Statutarie per il buon governo della Provincia d’Istria. Delle Comunità, Fontici,
Monti di Pietà, Scuole, ed altri Luochi Pii, ed Offizij della medesima. Lorenzo Paruta, Podesta e Capitanio
di Capodistria. (PMK).
M/ = Ozna~evanje arhivskih enot po Inventarju F. Majerja (1904) in {tevilki mikrofilmskega posnetka
66 D. DAROVEC: GOSPODARSKO STANJE V BENE[KI ISTRI
v: AST. Antico archivio municipale di Capodistria (Stari koprski ob~inski arhiv).
PAK. PA. Pokrajinski arhiv Koper. Piranski arhiv.
Prov. = La Provincia dell’Istria. Koper, 1867 –.
PSD = ASV. Provveditori sopra Dazi, Revisori e regolatori dei Dazi e Dazio del vino.
Rel. = Relazioni dei Podestà e Capitani di Capodistria, v: AMSI, 6–8/1890–92, 10/1894, 13/1897.
RR = Relazioni dei Capitani di Raspo, v: AMSI, 4, 1889.
SM = Senato Mare (1440–1797), v: AMSI, 7/1891, 9/1893, 11–17/1895–1901.
SR = Senato Rettori (1630–1797), v: AMSI, 18–20/1902–1904, 22–23/1906–1907.
SSS = ASV. Magistrato de Scansadori alle Spese Superflue.
Term. Biave = Terminazione degl’Illust. ed Accell. Signori Sopra Proveditori, Proveditori, ed Inqui-
sitor alle Biave. Benetke 1771. PAK. PA. Stampe, {k. 1.
Literatura
Angelozzi, G. (1978): Le confraternitè laicali. Un’esperienza Cristiana fra medioevo e età moderna.
Brescia.
Boerio, G. (1856): Dizionario del dialetto Veneziano. Benetke, Premiata Tipografia di Giovanni
Cecchini Edit.
Darovec, D. (1999): Odvzemi siromaku, daj bogata{u: Monte di Pietà v Kopru. Acta Histriae, 7.
Koper, 479–494.
Darovec, D. (1999a): Vpliv mno‘i~nih smrti na gospodarsko in socialno podobo Istre skozi stoletja.
V: Mno‘i~ne smrti na Slovenskem. Zbornik referatov 29. zborovanja slovenskih zgodovinarjev. Ljublja-
na, Zveza zgodovinskih dru{tev Slovenije, 11–44.
Erceg, I. (1983): Broj i financijsko stanje bratov{tina u Istri (1741.). Vjesnik Historijskog arhiva u
Rijeci i Pazinu, Rijeka–Pazin, 26, 103-123.
Gestrin, F. (1965): Trgovina slovenskega zaledja s primorskimi mesti od 13. do konca 16. stoletja.
Ljubljana, SAZU.
Gestrin, F. (1991): Industrijske rastline (lan, konoplja, murve) na Slovenskem. Kronika, 39, 3, 39–44.
Gestrin, F., Miheli~, D. (1990): Tr‘a{ki pomorski promet 1759/1760. Ljubljana, SAZU.
Klen, D. (1963): Mleta~ka eksploatacija istarskih {uma i obvezan prevoz tereta do luke kao specifi~an
dr‘avni porez u Istri od 15. do kraja 18. stolje}a. Problemi sjevernog Jadrana, Rijeka, 1, 199-280.
Lane, F. C. (1978): Storia di Venezia. Torino, Giulio Einaudi Editore. (Orig.: (1973) Venice. A
Maritime Republic. Johns Hopkins University Press).
L’Istria (1846–1852) di Pietro Kandler. Trst.
Orioli, L. (1984): Le confraternite medievali e il problema della povertà. Lo statuto della Compagnia
di Santa Maria Vergine e di San Zenobio di Firenze nel secolo XIV. Rim, Biblioteca di storia sociale, 16.
Sbriziolo, L. (1968): Per la storia delle confraternite veneziane: dalle deliberazioni Miste (1310–
1476) del Consiglio dei Dieci. Scoale comunes, artigiane e nazionali. Atti dell’Istituto Veneto di Scienze,
Lettere ed Arti, Classe di scienze morali, lettere ed arti, 126, 405–418.
Schanzer, C. (1899): La trasformazione delle Confraternite nel diritto pubblico italiano. Rim, F.lli
Capaccini Editori.
[tefani}, V. (1956): Bratov{tine. Enciklopedija Jugoslavije, Zagreb, 2, 186–188.
Vilfan, S. (1983): Prometni polo‘aj slovenskih de‘el in preskrba zahodnih mest (od 14. do 17.
stoletja). Zgodovinski ~asopis, Ljubljana, 37, 1–2, 5–20.
Vilfan, S. (1986): Temelji in razvoj denarnih sistemov v slovenskih de‘elah do 17. stoletja. Zgodovin-
ski ~asopis, Ljubljana, 40, 4, 397–412.
@ontar, J. (1957): Svilogojstvo in svilarstvo na Slovenskem od 16. do 20. stoletja. SAZU, Ljubljana.
67ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 1 (118)
S u m m a r y
Economic Situation of the Venetian Istria in the 17th and 18th Centuries
Darko Darovec
In comparison with its Italian neighbour as well as the Croatian and Slovene hinterland regions the
economic situation of the Istrian peninsula, which was under the Venetian rule at the time, was relatively
favourable in the period between the middle of the 13th to the middle of the 16th century. The period
between the middle of the 16th until the beginning of the 17th century, however, was characterised by
economic stagnation and even decline in the north, but especially in the rest of the Venetian Istria. This was
due to the intensive trade with the hinterland of what is today Slovenia, and Trieste. That was namely the
time in which the Austro-Hungarian monarchy increasingly started to favour its harbours of Trieste and,
in part, Rijeka, introducing forced routes and high taxes which re-routed the traditional merchant routes of
the Austrian, better yet of the predominantly Slovene population, away from the Venetian part of Istria to
its two harbours.
The subordination of northern Istrian towns at the time is also reflected in a multitude of Austrian
money circulating in Venetian Istria; especially in the second half of the 18th century it became the principal
means of payment not only in direct commercial transactions, but also in all the main state and provincial
institutions such as the Venetian state chamber, the Istrian provincial fiscal chamber and Monte di Pietà in
Koper, Piran, and Rovinj, in pawnshops and savings banks; due to these global processes all of above
namely really operated only in the sphere of self-help and solidarity between the citizens, or better yet,
between the upper classes. Despite an influx of newcomers, mainly from the areas of the Balkans which
were under the Turkish rule, the already decimated population of the coastal towns in Istria and their direct
hinterland could not economically recover to the extent that they were capable of adapting to the modern
economic processes, manufactures, new trade products or new agrarian produce.
The responsibility of the Venetian fiscal policy for such an economic situation in Istria was conside-
rable. All products intended for overseas trade first had to go to Venice where taxes had to be paid; on top
of this the insatiable state treasury burdened with increasingly higher taxes not only those products which
were bringing any amount of income, but also those intended for home use. Such policy was faithfully
copied by local authorities. The population’s reaction to these measures was predictable. Smuggling
increased to a large extent and no, however fierce, means of punishment could prevent it. An increase in
taxes denoted increased smuggling. This not only negatively affected the state treasury which, in compa-
rison with the income tax obtained from other areas of the Venetian republic, could effortlessly manage
without the meagre income from Istria, but also affected the income of local communes which had no way
of obtaining help for developing their infrastructure or projects which could revive the lagging economy.
Social relations, formed and rooted in the past, have been preserved in the Istrian social reality even after
the period of the Venetian rule. Contrary to the period prior to the 16th century it would be difficult to
attribute any visible efforts to develop the economy of Istria to the Venetian Republic. It is interesting,
however, that in the second half of the 18th century, thus in the period which despite everything did exhibit
a certain measure of economic progress, Venetian as well as local authorities ascribed the guilt for their
own failures to the local, mostly rural population living in the hinterland, believing it to be lazy and not
trying hard enough. These stereotypes, applied to the predominantly Slavic Istrian population, were put to
good use in various nationalistic and irredentistic efforts later on.
68 D. DAROVEC: GOSPODARSKO STANJE V BENE[KI ISTRIZGODOVINSKI ̂ A OPI  • 54 • 2000 • 1 (118)
69ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 1 (118)ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54  2000 • 1 (1 8) • 69–76
B r a n k o  M a r u { i ~
Slovenci na Primorskem med politi~nimi izbirami
(1848–1918)1
Pomladi leta 1848 je v podporo volitvam v frankfurtski parlament, takrat v Trstu ‘ive~i,
slovenski pravnik dr. Karel Lavri~ – tri leta pred tem je kot takrat eden redkih Slovencev
promoviral na univerzi v Padovi – razmi{ljal v ~lanku Das Königreich Illyrien und der
deutsche Bund o usodi Trsta in sosednjih ozemelj. Bodo~nost je le v povezavi z Nem~ijo, ki
mora dobiti v Trstu najbolj{i gospodarski stik s Sredozemljem. Trst tudi nima bodo~nosti v
neki jugoslovanski dr‘avni skupnosti. Povezava z Nem~ijo mora omogo~iti, “da bo nam
Slovanom narodnost zakonsko zagotovljena in da nam ne bo onemogo~eno, da bi se na
narodni podlagi duhovno izgrajevali, potem v resnici, ‘elimo popraviti napake na{ih pred-
nikov in proslaviti na{o mater Slavo.”2  Sedemdeset let kasneje, v zadnjem letu prve sveto-
vne vojne, je slovenski socialdemokrat dr. Henrik Tuma – zaradi vojne je tudi on tedaj `ivel
v Trstu – razmi{ljal o bodo~nosti Trsta: “Povezovanje Trsta z Italijo lo~uje Avstrijo in
Nem~ijo od Jadranskega morja in daje Italiji prost vstop na Balkan. Skupnost ju`noslovanskih
dr`av brez Trsta je telo brez pravega krvotoka.”3
Sedemdeset let lo~uje v duhu dr‘avnopravnega programa zasnovani izjavi vodilnih
slovenskih politikov na Primorskem. Dr. Lavri~ je leta 1848 z navedenimi pogledi, tudi na
vlogo Slovencev ob Jadranu, prvi~ nastopil v javnosti in je bil tedaj tudi med primorskimi
Slovenci bolj osamljen. Dr. Tuma pa je imel, sedemdeset let pozneje, ‘e ~etrt stoletja javnega
delovanja, najprej v liberalni in nato v socialdemokratski stranki. Slovenska politi~na misel
se je v teh desetletjih razvijala, se krepila in vstopala celo v mednarodne odnose. Po se-
demdesetih letih so se spremenile tudi evropske politi~ne razmere. Za na{o razpravo pa so
pomembnej{i politi~ni in dru‘beni premiki, ki so se izvr{ili tudi v habsbur{ki monarhiji, a
kar je s slovensko politiko na Primorskem {e posebej povezano, je narodnostno vpra{anje v
Avstriji. Ostajalo je nere{eno, kljub poskusom, da bi se re{ilo na podlagi ustavnih in zakoni-
tih poti ‘e od takrat dalje, ko se je prvi~ pojavilo v javnosti.
Obe izjavi sta zna~ilni za razvoj slovenske politike v takratni upravni enoti Avstrijsko
Primorje med leti 1848–1918. Te zna~ilnosti moremo strniti v nekaj ugotovitev. V tej uprav-
ni enoti avstrijske dr‘ave je bilo politi~no gibanje Slovencev sestavni del politi~nega ‘ivljenja
Slovencev vob~e in tako se je tudi pri njih politi~na aktivnost v ve~ji ali manj{i meri
podrejala smernicam in vsebini slovenskih dr‘avno pravnih programov, ti so obsegali pred-
vsem “na~rte zedinjene Slovenije,4 jugoslovanske programe ter razli~ne programe za celo
1 Referat s tretjega zasedanja slovensko-avstrijske komisije Dr‘ava-de‘ela-narod-pokrajina 1848–1918
(Ljubljana 27.–29.10.1999). Za objavo na tem mestu je bil dopolnjen.
2 “… dass uns Slaven die Nationalität grundgesetzlich gesichert wird, und wir nicht verhindert werden
uns auf volksthümliche Weise geistig zu bilden, denn in der That, wir wohlen die Fehler der voralter Sühnen
und unsere Mutter Slava zu Ehren zu bringen” (Laibacher Zeitung 27.4.1848, n. 51).
3 “Die Zuweisung Triests an Italien schneidet Österreich-Deutschland von der Adria ab und gibt zugleich
Italien den freien Zutritt auf den Balkan. Eine südslawische Staatengruppe ohne Triest ist ein Körper ohne
regelmässigen Blutkreislauf” (~lanek “Triest” v reviji Der Kampf 11/1918, 619).
4 O zahtevi zedinjene Slovenije in o slovenskem programu so lahko primorski Italijani izvedeli tudi iz
uradnega tr‘a{kega lista (L’Osservatore Triestino 27.6.1848, {tev. 64). Povzetek tega poro~ila v Demokra-
ciji (24.9.1954, {tev. 39) napa~no pripisuje peticijo gra{kih Slovencev (26.5.1848) tr‘a{kim.
70 B. MARU[I^: SLOVENCI NA PRIMORSKEM MED POLITI^NIMI IZBIRAMI
Avstrijo, delane seveda s slovenskega stali{~a.”5  Na Primorskem je bilo po letu 1848 sloven-
sko politi~no gibanje v vzponu, z izjemo desetletja 1850–1860. Sose{~ina z italijanskim
prostorom, ki se je od leta 1848 zdru‘eval v dr‘avno celoto, je pri Slovencih, zlasti onih na
Primorskem, vzbujala nenehno ~uje~nost. Politi~ne sile, ki so zdru‘evanje Italije vodile, so
seveda v svoje na~rte vklju~evale tudi avstrijske Italijane poleg tega pa so zastavljale tudi
vpra{anja, kako nastajajo~i dr‘avi zagotoviti strate{ke meje, te pa naj bi vklju~evale tudi
ozemlja, na katerih so ‘iveli Slovenci. Slovenci so temu nasprotovali z zahtevo po zdru‘eni
Sloveniji. Toda tak{no napeto slovensko(slovansko)-italijansko soo~anje je imelo poleg te
zunanje, {e notranjo avstrijsko podobo, ko so Italijani na Primorskem ‘eleli ohranjevati njih
dru‘beni polo‘aj, slovenska stran pa ga je s svojim programom politi~nega delovanja pri~ela
ogro‘ati. Slovenska politika je posebno pozornost namenjala tudi Trstu (in morju) in gospo-
darskemu prostoru, na katerega je imelo tr‘a{ko pristani{~e posreden in neposreden vpliv.
Od tod so zrasli na~rti o razli~nih gospodarskih in politi~nih povezavah tudi v povezavi z
globalno re{itvijo slovenskega politi~nega polo‘aja. In {e zadnja zna~ilnost. Na Primor-
skem, se pravi v Trstu, na Gori{kem in v Istri, niso bili Slovenci nikdar zdru‘eni v nekem
enotnem politi~nem gibanju, pa~ pa so se organizirali znotraj posameznih de‘el. Nazadnje
pa je potrebno omeniti {e problem istrskih Hrvatov, ki so se domala vso drugo polovico 19.
stoletja povezovali s slovenskim politi~nim gibanjem v Trstu. Mo~na srbska kolonija v
Trstu, hrvatski, zlasti dalmatinski priseljenci in bli‘ina hrvatske Istre so prispevali k vzdu{ju
ju‘noslovanskih povezav, ki jih je bilo zaznati {e pred letom 1848, ne le pri tr‘a{kih Slova-
nih, marve~ na svoj na~in tudi pri Italijanih, saj so temeljile predvsem na kulturnih in
gospodarskih izhodi{~ih.
Vsem tem zna~ilnostim sledimo od leta 1848 dalje, ko so se pojavili prvi poskusi
politi~nega delovanja. V letu 1848 so primorski Slovenci nastopali lo~eno. V Trstu se je ob
za~etnih pobudah posameznikov (dejavnost Ivana Bla‘irja) kot formalni nosilec ob koncu
leta 1848 pojavilo Slavjansko dru‘tvo, njegov namen je “dvignjenje slavjanstva v Avstriji”6
po na~elih svobode, enakosti in bratstva pa tudi podpora cesarstvu in prestolu. Zvestoba
monarhiji pa je pomenila posredni odgovor na namige sardinskega kraljestva, ki je par
mesecev pred tem s svojim ladjevjem blokiralo tr‘a{ko pristani{~e. Zvestoba Avstriji je
potemtakem pomenila nasprotovanje risorgimentalni ideji. Nanjo so se odzivali tudi Italija-
ni, ki so ‘iveli v Avstrijskem Primorju, zlasti pa istrski. Istrskih Italijanov niso vznemirjali le
revolucijski dogodki v Italiji, pa~ pa tudi razmere v avstrijski monarhiji, povezane tudi z
upravnimi razmerami, ko so se pojavljali na~rti o upravni zdru‘itvi Istre s Kranjsko ali
zahteve hrva{kega sabora o zdru‘itvi Istre s Hrvatsko.7
Podobno je bilo tudi v Gorici, kjer so tamkaj{nji Slovenci ustanovili Slavjansko bravno
dru‘tvo. Dru{tvo je v naslovu sicer poudarjalo svoj kulturni namen, a se v svojih pravilih ni
izognilo politi~nim temam. Iz njegovega kroga je iz{la pobuda za podpisovanje vseslo-
venske peticije za zdru‘eno Slovenijo: “da bi se v treh gubernijah: ljubljanski, gra{ki in
ter‘a{ki raztreseni Slovenski narod v eno kraljestvo pod imenom ’Slovenija’ s svojim de‘el-
5 Vasilij Melik, Slovenski dr‘avnopravni programi 1848–1918. V: Slovenci in dr‘ava. Zbornik prispev-
kov z znanstvenega posveta na SAZU (od 9. do 11. novembra 1994). Ljubljana 1995, 67.
6 Slavjanski rodoljub. Faksimile vseh {estih {tevilk iz leta 1849. Trst 1971, 4.
7 Darko Darovec, Oris dr‘avnopravnih vidikov italijanskega, slovenskega in hrva{kega razmerja v
Avstrijskem Primorju sredi 19. stoletja. V: Slovenci in dr‘ava. Zbornik prispevkov z znanstvenega posveta
na SAZU (od 9. do 11. novembra 1994). Ljubljana 1995, 99.
71ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 1 (118)
nim zboram sklenil”.8  Pro{nja je govorila {e o uvedbi slovenskega jezika v urade in v {ole
ter da se Slovenija ne zdru‘i z nem{kimi de‘elami.
V Istri pa tamkaj{nji Slovenci niso bili formalno organizirani, vendar so tudi iz njihovih
vrst prihajale spodbude, kot je bila spomenica (24.1.1849) prebivalcev ‘upnij Osp, Loka,
Kubed in Tinjan zoper dr‘avnozborskega poslanca Antonia Madonizzo, ki si je prizadeval
“poitalijan~iti vse Slovane v omenjenem koprskem okraju.”9  V tem opozorilu lahko sluti-
mo odmev na anonimno opozorilo Slovenec Istranom (26.6.1848), ki ga je v sloven{~ini
objavil tr‘a{ki uradni list: “ako bi se vi Italijanom u roke dali, bi vam leti pri{li in bi vam u
{kolah in pisarnicah ali kancelijah vse talijanski napravili.”10
Leto 1848 je v bistvu opozorilo na vse tiste zna~ilnosti in okvire, v katerih se je odvijala
slovenska politika na Primorskem do konca habsbur{ke monarhije. Te pa so bile te‘avno
so‘itje Slovanov in Italijanov na Primorskem, stremljenje Slovencev, da bi se administra-
tivno zdru‘evali, da bi bili tako mo~nej{i v obrambi zoper Italijane in zoper germanstvo ter
si pridobili jezikovne pravice. Takrat se med Slovenci {e ni {irila zamisel o mo~ni gospodar-
ski razvitosti kot odlo~ilnem pogoju za dosego politi~nih pravic, gospodarski problemi so
se na~rtovali ali pa se sku{ali re{evati na de‘elnih, {e bolj pa na krajevnih ravneh.
@e leta 1848 so se ustvarjale polemike – kot del politi~nih programov – komu pripadajo
na Primorskem mesta, ki so bila ve~insko italijanska: ali slovanski okolici ali pa se okolica
ravna po ve~ini mestnega prebivalstva. ^e je leta 1848 Italijan Graziadio Isaia Ascoli sodil,
da si morajo Slovenci na Gori{kem narediti svoj center izven Gorice, ki je sicer italijansko
mesto, pa mora biti vendar naklonjeno sporazumevanju in tolerantnosti, je Slovenec Andrej
Winkler sodil, da ‘ivi Gorica od slovenske okolice in imajo ti do nje tudi svoje pravice.11
Tako se je pri~elo razpravljanje o razmerjih med mesti in pode‘eljem, o razmerju, ki je bilo
in je {e vedno eno klju~nih za razumevanje zgodovine Avstrijskega Primorja v obravnava-
nem ~asu. Odnos med mestom in okolico je bil pravzaprav problem, ki ga je bilo sre~ati {e
kje na Slovenskem in se tudi vpra{anje Trsta “po svojem tipu ne postavi kot nekaj izjemno
novega.”12  Posebnost Trsta pa je bilo razmerje do avstrijske dr‘ave, ki naj bi po zagovor-
nikih tr‘a{kega municipalizma temeljilo na zavezni{tvu in ne na priznavanju podlo‘ni{tva
monarhiji (“Me{~ani Trsta, ne da bi bili podlo‘niki Avstrije”13).
Naslednja prelomnica nastopi po letu 1860 z uvedbo parlamentarizma v habsbur{ki
monarhiji. Primorske de‘ele slede zgledom, ki prihajajo iz osrednjih predelov Slovenije.
Sicer pa je najbolj vidno pokazalo spremembe in novosti zastopstvo Slovencev tudi v
de‘elnih zborih na Primorskem. V Istri je minimalno, le {tevil~no nekoliko bolje je v Trstu,
vendar tudi v Gorici nimajo Slovenci ve~ine, kljub temu, da so v de‘eli ve~insko prebi-
valstvo. Narodno gibanje spremlja najprej ustanavljanje bralnih dru{tev, imenovanih ~ital-
nice. Prvo tako dru{tvo na Slovenskem sploh se pojavi na za~etku leta 1861 v Trstu, zelo
mo~no se raz{irijo dru{tva po Gori{kem, nekoliko manj in kasneje v Istri. V takih sredi{~ih se
8 Stane Granda, Prva odlo~itev Slovencev za Slovenijo. Ljubljana 1999, 522–527.
9 Stane Granda, Prepir o nacionalni in dr‘avnopravni pripadnosti Istre v revolucionarnem letu 1848/49.
V: Zahodno sosedstvo. Ljubljana 1996, 48.
10 L’ Osservatore Triestino 5.7.1848, {tev. 80.
11 Branko Maru{i~, O razmerju med slovenskim in italijanskim politi~nim gibanjem na Gori{kem in v
Trstu v letih 1848–1849. Gori{ki letnik 4–5/1977–1978, 35–49.
12 Janko Pleterski, Trst v slovenski politi~ni misli do prve svetovne vojne. V: Zahodno sosedstvo.
Slovenski zgodovinarji o slovensko-italijanskih razmerjih do konca prve svetovne vojne. Ljubljana 1996,
190.
13 Giorgio Negrelli, Dal municipalismo all’irredentismo: Appunti per una storia dell’idea autonomistica
di Trieste. Rassegna storica del Risorgimento 57/1970, 373.
72 B. MARU[I^: SLOVENCI NA PRIMORSKEM MED POLITI^NIMI IZBIRAMI
goji narodna zavest, {ir{e medkrajevne povezave, pa tudi medde‘elne povezave med Slo-
venci. Tako je bilo 8. septembra 1862 na ~italni{ki prireditvi na dvorcu Zemono pri Vipavi
prvo ve~je politi~no sre~anje kranjskih in primorskih Slovencev.
V to navidez kulturni{ko delovanje vstopi kot prva preizku{nja leto 1866 z vojno, v
kateri se Slovenci ob So~i prvi~ resneje zavedajo, da bi njih ozemlje lahko pri{lo v medna-
rodno mirovno dogovarjanje in da bi bila lahko So~a mejna reka med Italijo in Habsbur{ko
monarhijo. Takrat postane del italijanske dr‘ave s Slovenci naseljeno ozemlje ob reki Na-
di‘i in njenih pritokih; do leta 1797 je bilo del Bene{ke republike, kasneje je sodilo v
avstrijsko Lombardsko-bene{ko kraljestvo. Bolj kot kdaj postaja tedaj zrel ~as za ponovni
razmislek o zdru‘eni Sloveniji.14 Ta politi~ni program tr~i na Primorskem na resna nasproto-
vanja pri Italijanih pa tudi zadr`anost pri nekaterih Slovencih,15 ki svarijo pred netenjem
mednacionalnih nasprotij zaradi uveljavljanja ‘elja za administrativno zdru‘itev vseh Slo-
vencev. Taborski nastopi na Primorskem v letih 1868–1871, kot sestavni del gibanja, ki je
ob{lo slovenske de‘ele, niso prav nikjer postavljali vpra{anja, ~e sodita Trst in Gorica ali pa
kako istrsko mesto v zdru‘eno Slovenijo. O~itno je pripadnost re{evalo stali{~e slovenske
politike in javnosti, da sodijo mesta k pode‘elju, to pa je bilo v ve~ji meri slovensko.16
Na slovenske zahteve je odgovarjala italijanska stran z zahtevo – ki pa ima svojo pred-
zgodovino od leta 1848 oziroma 1849 dalje – po zdru‘itvi Trsta, Istre in Gorice v eno
upravno telo, seveda v okviru Avstrije, ra~unajo~ pri tem na nespremenjeno nedemokrati~no
volilno zakonodajo, ki bi omogo~ala Italijanom {e dalje politi~no premo~.17 Zamisel, ki jo
je spro`il leta 1868 ob~inski svet v Umagu, je spro`ila polemiko, propadla pa naj bi zaradi
nestrinjanja tr`a{kih Italijanov, o ~emer govore pisma iz leta 1871 istrskega emigranta Cesa-
reja Combija.18  V Avstrijskem Primorju je sicer ‘ivelo ve~ Italijanov kot Slovencev ali
Hrvatov, vendar je slovanska ve~ina prevladovala, Hrvatje so imeli v Istri ve~ino, Slovenci
pa na Gori{kem. Pri zahtevi o zdru‘itvi primorskih de‘el so se Italijani poslu‘evali podobne
argumentacije kot Slovenci, t.j. strah pred germanizacijo in Slovani. Opozarjali so na nega-
tivni obstoj srednjeve{kih meja, ki ustvarjajo iz Tr‘a~anov, Gori~anov in Istranov, seveda
italijanskega rodu, tri razli~na ljudstva.19  S postopnim umikanjem zdru‘ene Slovenije kot
vodila dnevne politike, se je umikal tudi predlog o zdru‘itvi primorskih de‘el in dajal mesto
bolj radikalnim re{itvam, ki so jih zagovarjali ideologi italijanskega nacionalizma na Pri-
morskem (P. Valussi, C. Combi, P. Tedeschi itd.) in na katerih je slonela kasnej{a aktivnost
iredentizma. Narodnostni boj je bil neizbe‘en. Negotovost zaradi usode slovenskih ozemelj
14 V Ilirskem Primorjanu (7.10.1866, {tev. 19) je najbr‘e France Cegnar zapisal v zvezi z avstrijsko
politiko: “Njena velika korist bi bila, da zdru‘i ves slovenski narod v eno telo, ker tako bi jako mo~no bilo
in ker je dr‘avi tako udano, bi bilo trden jez zunanjemu sovra‘niku. I to je veliko va‘nej{e, ker ima slovenski
narod v posesti kraje, ki le‘e na meji zunanji dr‘ave, ki nikoli nij bila Avstriji prijetljica.”
15 Svoje pomisleke je povedal Andrej Maru{i~ iz Gorice na posvetu slovenskih politikov v Ljubljani 27.
9.1866 (Andrej Maru{i~, Moja doba in podoba. Gorica 1991, 109–113).
16 O Trstu pi{e dopisnik v Slovencu (10.11.1866, {tev. 90, str. 362): “Pa v mestu samem je ve~ kot
polovica prebivalcev – slovenska, okolica pa, ki {teje 24 vasi, je vsa skoz in skoz slovenska: Terst stoji na
zemlji slovenski” (Slovenec 10.11.1866, {tev. 90, str. 362).
17 “Pozor tedaj! Primorski Slovenci, Italijani Vas ho~ejo odtrgati Sloveniji, ho~ejo Vam vzeti narodnost
in ` njo tudi upanje v boljo prihodnost. Izrecite odlo~no, da je zdru`enje samo primorskih de`el krivica
vsemu slovenskemu narodu, in protestujte krepko zoper take namere” (Slovenski narod 28.2.1871, {tev. 24).
18 Giovanni Quarantotti, Epistolario di Carlo Combi. Atti e memorie della Società istriana di archeologia
e storia patria, 7–8/1980, 148–152.
19 Gori{ki liberalni list Isonzo (7.12.1872, {tev. 98) je zapisal, da moramo ”rompere per sempre quelle
ridicole barriere che fanno del Triestino, dell’Istriano e del Goriziano tre popoli diversi.”
73ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 1 (118)
ob Jadranu se je znova pokazala leta 1878 ob velikih evropskih politi~nih dogodkih. Slo-
venci na Primorskem so z javnimi izjavami neomajne zvestobe avstroogrski monarhiji od-
govarjali predvsem na nacionalisti~ne ‘elje, te pa so bile zelo gore~e, avstrijskih Italijanov.
Taborsko gibanje pa ni pomenilo le pove~anja nacionalnih nasprotij na Primorskem,
porazdelilo je tudi slovensko politiko. Predvsem na Gori{kem so se za~eli Slovenci od
konca {estdesetih let dalje deliti na konservativce (klerikalce) in liberalce, skupini sta delo-
vali vsaka s svojo lastno organizacijo (dru{tvo, glasilo). Ob koncu leta 1875 sta se obe
skupini zdru‘ili in nato delovali v bolj ali manj trdni slogi do srede leta 1899, potem sta se
na Gori{kem politi~no ponovno razdelili. V Trstu so se Slovenci politi~no in formalno
organizirali leta 1874 v dru{tvu Edinost. Dru{tvo, katerega ~lani so bili Slovenci iz okolice
Trsta ter predvsem slovenski uradniki in trgovci iz mesta, je bilo narodnja{ko in liberalno ter
je bilo vse do nastanka politi~ne organizacije slovenskih socialistov edino slovensko
politi~no dru{tvo v Trstu, ob nekaterih strokovnih in ob lepem {tevilu kulturnoprosvetnih
dru{tev. Ko so v za~etku 20. stoletja ‘eleli svojo lastno organiziranost v Trstu vzpostaviti
tudi kr{~anski socialci, jim poskus ni uspel. Istrski Slovenci (pa tudi Hrvati) so spo~etka
delovali v tr‘a{ki Edinosti, {ele leta 1902 so dobili skupno dru{tvo, od katerega pa se je del
Slovencev deset let zatem lo~il. Politi~ne in ideolo{ke izbire Slovencev na Primorskem
lahko povzamemo v ugotovitev, da je na Tr‘a{kem prevladovala liberalna usmerjenost ob
kasnej{em socialdemokratskem nastopanju, da je na Gori{kem vladalo med liberalno smerjo
in katoli~ani (klerikalci) precej{nje ravnovesje, Istra pa se je izkazovala v nekem sloga{tvu,
ki pa je imelo mo~nej{e klerikalne oziroma katoli{ke poudarke. Socialni demokrati niso
takrat niti na Gori{kem niti v Istri odigrali kake odlo~ilnej{e vloge.
Slovencem se na Primorskem ni uspelo nikoli politi~no zdru‘iti, niti takrat ne, ko so
delovala na Tr‘a{kem in Gori{kem enotna sloga{ka dru{tva, niti kasneje, ko so bili politi~no
porazdeljeni; izjema so bili le socialni demokrati. Propadli so poskusi, da bi ‘e od sedemde-
setih let dalje dobili skupen politi~en ~asnik, prav tako ni uspel sestanek primorskih poli-
tikov v Nabre‘ini poleti 1879, da bi se predvsem gori{ki in tr‘a{ki Slovenci dogovorili za
skupno javno in politi~no nastopanje. Pa~ pa so se od ~asa do ~asa pojavljala trenja, ker so
na primer Gori~ani o~itali tr‘a{ki Edinosti, da se povezuje s tr‘a{ko vlado ali pa Tr‘a~ani
Gori~anom, da jim primanjkuje liberalnih idej.
V za~etku sedemdesetih let so Slovenci pomislili na ju‘noslovanske zveze in dr. Lavri~,
ki smo ga omenili na za~etku, je potlej re{evanje slovenskega problema spoznaval izklju~no
v ju‘noslovanskih povezavah. Trst je bil prav zaradi svoje gospodarske aktivnosti in zaradi
v Trstu ‘ive~ih predstavnikov razli~nih slovanskih narodov primerno ‘ari{~e takih povezav.
Tr‘a{ki slovenski list Primorec je leta 1871 povezal Trst z re{evanjem slovenskega in jugo-
slovanskega vpra{anja: “Trst mora priti v na{e roke in postati nov~ni vir za nas in celo
Jugoslavijo. @ivela Jugoslavija!” ali pa: “Mi pa ho~emo Jugoslavijo obstoje~o iz vsih jugo-
slovanskih de‘el, pod habsbur{ko dinastijo, popolnoma lo~eno od Ogrov in Nemcev.”20
Tudi kasneje so se take in podobne zamisli {e pojavljale (na primer Fran Podgornik l. 1889).
Trst, ki ni bil sicer nikoli samo problem slovenske politike na Primorskem, se je ~edalje bolj
vgrajeval v zavest vseh Slovencev.
V osemdesetih letih pa je nastopil ‘e nov vidik, ki je {e bolj podkrepil take zamislil in {e
bolj opredelil jugoslovansko dr‘avnopravno orientacijo. Gre za premike na podro~ju
gospodarstva, ko se slovenske zamisli prej{njih let uresni~ujejo in se tesno povezujejo z
razvojem tr‘a{kega pristani{~a in tr‘a{kega gospodarstva. Trst naj postane sredi{~e slo-
20 Primorec 15.1.l871, {tev. 2; 5.2.1871, {tev. 3.
74 B. MARU[I^: SLOVENCI NA PRIMORSKEM MED POLITI^NIMI IZBIRAMI
venskega gospodarskega razvoja, kasneje z na~rtovanjem univerze, pa celo veliko sloven-
sko kulturno sredi{~e. Slovenci na Primorskem za~enjajo ustanavljati lastno gospodarstvo,
asimilacija Slovencev v mestih, predvsem v Trstu, pojema in krepi se tudi gospodarska mo~
pode‘elja, kljub kriznim razdobjem.21 V Trstu in Gorici si Slovenci organizirajo lastno
{olstvo, potem ko mestna oblast najde razne razloge, da slovensko {olsko mre`o ovira. Krepi
se dru{tveno `ivljenje in spremenjene razmere pripeljejo v Gorico in Trst tudi intelektualni
sloj, kar se zrcali v zalo`ni{tvu, ~asnikarstvu, v gledali{kih prizadevanjih in ne nazadnje
tudi v znanosti.
Nove izzive slovenski politiki na Primorskem prina{a novo stoletje. Ne najpomembnej{a,
a vendar zna~ilna je odlo~itev Jugoslovanske socialdemokratske stranke, da si izbere Trst za
sredi{~e svojega politi~nega delovanja. Zaradi zapletenih razmer na Hrva{kem se tudi na
Slovenskem dvigne leta 1903 val demonstracij v podporo Hrvatom. Prav zato pri~akujejo
tvorci “novega kurza” hrva{ke politike, da se bodo v politi~no gibanje, ki naj bi v borbi
zoper nem{ki imperializem povezalo Hrvate, Srbe, Slovence in tudi nacionalisti~ne Italija-
ne, vklju~ili Slovenci. Toda, ker je bilo sodelovanje Italijanov pogojevano z delitvijo vpliv-
nih obmo~ij v Avstrijskem Primorju na {kodo Slovencev in istrskih Hrvatov, se za tako
sodelovanje niso odlo~ili. Tudi ni uspel sporazum med tr`a{kimi Slovenci in Italijani leta
1904 o re{evanju {olskih problemov v Trstu, seveda tudi italijanske univerze, ki je bilo tedaj
vpra{anje izrazito politi~ne naravnanosti.
Trst je nenehni izziv na slovenske politike v Trstu, na Primorskem in drugod po Sloven-
skem. Henrik Tuma opozarja leta 1907 na usodo mesta zaradi nakan nem{kega in italijan-
skega imperializma, re{itev je morje: “Slovenske pokrajine, hrvatsko Primorje in Dalmacija,
zdru`ene v trgovini in na morju, morejo tudi same ustaviti se germanskemu in italijanskemu
prodiranju in tako postanejo zastavono{e jugoslovanske ideje.”22  Ogla{ajo se tudi drugi
slovenski politiki in publicisti, tudi kot odgovor na pisanje in dejanja italijanske strani. Na
ne ravno velik odmev naleti pri Slovencih Vivantejeva analiza o jadranskem iredentizmu
(L’irredentismo adriatico. Firenze 1912).23
Ob Trstu pa se je na svoj na~in razvijala, gospodarsko sicer manj, a kulturno za Slovence
zelo pomembna Gorica. Ugotovitev: ”Ni dale~ ~as, ko se posloveni tudi glavno mesto Gori{ke,
Gorica,”24  je kazala na poseben razvoj mesta, na njeno slovenizacijo, kar pa je prekinila
prva svetovna vojna. Gorica je bila pomemben kulturni center za Slovence z razvito
osnovno{olsko in srednje{olsko mre‘o, z zalo‘ni{ko dejavnostjo in splo{nim kulturnim
delovanjem, ki se je u~inkovito {irilo tudi na pode‘elje.
Prva svetovna vojna je znova postavljala izbire. Najbolj odlo~ni so bili socialisti, slo-
venski in italijanski, ki so pred za~etkom vojne z Italijo podali izjavo, da obsojajo vojne in
nacionalisti~ne te‘nje, ki so do vojne privedle in glede Trsta izjavili, “da se Trst z okoli{njim
ozemljem izre~e za samostojno svobodno samoupravno mesto, Trstu je pridru‘iti toliko
21 ^asu ustrezna je sodba, ki jo je Slovenski narod (2.11.1909) zapisal v dalj{em ~lanku Neznani Trst:
“Gospodarski razvoj in nara{~anje neitalijanskega prebivalstva, to sta najve~ji nevarnosti za Italijane v Trstu.
^im bodo neitalijanski elementi po {tevilu vsaj enaki Italijanom in dobili v gospodarskem oziru premo~, bo
sedanjemu absolutnemu gospodstvu v Trstu konec, tudi ~e bo mesto {e nekaj ~asa izgledalo, kakor bi bilo
italijansko in bo {e prevladovala italijanska kultura.”
22 Henrik Tuma, Jugoslovanska ideja in Slovenci. Gorica 1907², 27.
23 Na primer omemba Vladimirja Knafli~a v Vedi (2/1912, 435): “Vivante priznava: Slovenci so na
pohodu! Italijanom odpira o~i, je njihov kulturni delavec prve vrste in nam je zato nevaren. Le iz splo{no
eti~nega stali{~a ga moramo pozdravljati: Govori resnico.”
24 Henrik Tuma, Jugoslovanska ideja …, 11.
75ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 1 (118)
ozemlja, da bo prostora za poln gospodarski razvoj in da se ustanovi med obema narodoma,
italijanskim in slovenskim, pariteta.”25  Tako stali{~e je vse do konca vojne in {e malo
pozneje ohranila le pe{~ica socialistov, ve~ino, tako Slovencev kot Italijanov, je premamilo
druga~no re{evanje tr‘a{kega vpra{anja, tako, ki je sledilo narodnostni koncepciji. Pri-
morski politiki so se vklju~ili v deklaracijsko gibanje, kasneje v delo Narodnih svetov in v
re{evanje problemov, ki so jih prinesli prevratni dnevni ob koncu vojne. Henrik Tuma, ki je
skozi celo leto 1918 vodil diskusije o Trstu – eno izmed teh smo spoznali na za~etku tega
prispevka – je vztrajal na internacionalisti~ni in marksisti~ni osnovi re{evanja, ker je sodil,
da niti italijanska in niti jugoslovanska me{~anska politika ne bosta sposobni re{iti proble-
ma, zato “naj bi Ameri~ani in Angle‘i prevzeli industrijsko, finan~no in trgovinsko organi-
zacijo tega emporija v svoje roke, internacionalizirali Trst med italijansko in jugoslovansko
dr‘avo in zagotovili Trstu demokrati~no in svobodno ustavo.”26
Na Gori{kem je ob koncu vojne tamkaj{nji Pokrajinski odsek Narodnega sveta v imenu
jugoslovanske dr`ave prevzel oblast nad slovenskim delom Gori{ko-Gradi{~anske in nad
njenim glavnim mestom. Prevzem oblasti ni imel nobene formalnopravne veljave in to
dejanje je kmalu uni~ila italijanska okupacijska voja{ka oblast. V Trstu je Krajevni narodni
svet postal ~lan odbora za javno blaginjo (Comitato di salute pubblica). Tudi njegovo
delovanje je prenehalo s prihodom italijanskih ~et v Trst.
Slovenska politika na Primorskem je bila tako, ob koncu vojne in ob koncu Avstro-
Ogrske, postavljena le pred eno izbiro, ki jim je bila najmanj po volji – italijansko okupa-
cijo. Toda prav to spoznanje in dejstvo jih je napotilo k iskanju novih izbir, {e pred tem pa
so vsa pri~akovanja polo‘ili v odlo~itve mirovnih konferenc. Kmalu po prihodu italijanske
vojske v Gorico je tamkaj{nji Pokrajinski odsek Narodnega sveta v jasnem proglasu sodil:
“Povdarjati je treba, da s tem pripadnost na{e de‘ele za bodo~nost ni odlo~ena. Temve~ da o
tem odlo~i, kakor naravno, mirovna pogodba, ki se sklene na mirovnem kongresu. Tej pogo-
dbi se bodo morale vse stranke miru ukloniti, ker smo prepri~ani, da bo s to pogodbo za
vedno zagotovljeno mirno so‘itje narodov celega sveta.”27  Podobno upanje je izrekel za-
dnjega novembra leta 1918 tr‘a{ki slovenski dnevnik Edinost: “Kam da pripada Trst, o tem
spregovori svetovna konferenca zadnjo besedo…”28
R i a s s u n t o
Gli orientamenti politici degli Sloveni nel Litorale Austriaco (1848–1918)
Branko Maru{i~
La vita politica degli Sloveni nel Litorale Austriaco (Gorizia–Gradisca, Trieste e Istria) negli anni
1848–1918 fa parte integrale dello sviluppo politico sociale nelle altre Länder slovene dello stato asburgi-
co, sebbene è fortemente influenzata dal secolare vicinato italiano. La presenza delle due entità nazionali,
con il proprio programma politico diverso, crea una situazione particolare, basata soprattutto sul rapporto
25 Henrik Tuma, Iz mojega ‘ivljenja. Ljubljana 1997², 347.
26 Henrik Tuma, Iz mojega…, 374.
27 Gori{ka stra‘a 9.11.1918, {tev. 10.
28 Milica Kacin Wohinz, Tr‘a{ki slovenski socialisti v letu 1918. V: Slovenski in italijanski socialisti na
Primorskem 1900–1918: Socialisti sloveni e italiani nel Litorale. Ljubljana–Trst 1979, 11.
76 B. MARU[I^: SLOVENCI NA PRIMORSKEM MED POLITI^NIMI IZBIRAMI
città-campagnia che rappresenta, seconda la storiografia slovena, il problema di base per la comprensione
dello svolgimento delle vicende storiche nel Litotrale Austriaco durante il periodo trattato. Con il risveglio
dell’ idea nazionale slovena gli italiani vedono in pericolo la loro tradizione storico-culturale. Questo
risveglio come fautore del programma politico sloveno rappresenta anche un pericolo anche per la realiz-
zazione dell’ idea risorgimentale italiana. Gli Sloveni del Litorale hanno operato per una Slovenia unita ed
avevano anche una loro visione del come e perchè unire amministrativamente le terre degli Slavi del sud.
I cambiamenti che si sono seguiti dopo la prima guerra mondiale sono stati accettati da parte degli Sloveni
con grande delusione.
PRISPEVKI ZA NOVEJ[O ZGODOVINO
In{titut za novej{o zgodovino izdaja osrednjo slovensko zgodovinsko revijo za pro-
blematiko novej{e zgodovine Prispevki za novej{o zgodovino. Revija izhaja ‘e od leta
1960, najprej kot Prispevki za zgodovino delavskega gibanja, od leta 1986 pa pod se-
danjim imenom. Sprva je bila revija usmerjena izrazito v zgodovino delavskega gibanja in
narodnoosvobodilnega boja, z leti pa je raz{irila krog predstavljane zgodovinske proble-
matike na celotno zgodovinsko dogajanje na Slovenskem in {ir{e v drugi polovici 19.
stoletja in v 20. stoletju. Sedaj je to revija za novej{o slovensko zgodovino; izhaja enkrat
ali dvakrat letno. V reviji objavljajo sodelavci In{tituta za novej{o zgodovino in tudi drugi
zgodovinarji znanstvene razprave, strokovne ~lanke, histori~no dokumentacijo, knji‘na
poro~ila in ocene ter teko~o letno bibliografijo sodelavcev In{tituta.
Revijo, tudi ve~ino starih letnikov, lahko naro~ite na In{titutu za novej{o zgodovino,
Kongresni trg 1, 1000 Ljubljana, telefon: 200 3120, faks: 200 3160. Naprodaj je tudi v
vseh ve~jih slovenskih knjigarnah.
77ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 1 (118)
L u d w i g  S t e i n d o r f f
Glavno mesto kot simbol nacionalne dr‘ave v vzhodni
srednji Evropi*
Naslov prispevka ‘e vklju~uje tezo: glavno mesto je simbol nacionalne dr‘ave. Glavno
mesto utele{a idejo in prizadevanje za nacionalno dr‘avo v prvi vrsti s tem, da doprina{a k
oblikovanju in funkciji nacionalne dr‘ave, in nato s tem, da mu pripisujemo simbolno
funkcijo za nacionalno dr‘avo.
Pojem “glavnega mesta” tu uporabljamo v sodobnem smislu; medtem ko so v starej{i
jezikovni rabi kot glavno mesto dolo~enega prostora lahko ozna~evali katerikoli kraj z
izrazito sredi{~no funkcijo in “glavno mesto” ni bilo nikakr{na ustavno relevantna katego-
rija,1  pa je glavno mesto v sodobni jezikovni rabi jasno politi~no-pravno opredeljeno.
Praviloma je hkrati metropola; izjema je bil Bonn.2
Razmi{ljanja o glavnem mestu kot simbolu nacionalne dr‘ave bomo razvili v treh ko-
rakih: po uvodu, ki bo veljal primeru Budimpe{te, bom razvoj glavnega mesta prikazal kot
del procesa modernizacije; nato bom obravnaval simbolno funkcijo objektov glavnega
mesta in se nazadnje posvetil specifiki glavnih mest vzhodne srednje Evrope.
Izhajam iz zvezka “Budimpe{ta”, tretjega izmed zvezkov o Mad`arski iz serije “Die
österreichisch-ungarische Monarchie in Wort und Bild”, ki je izhajala na prehodu iz 19. v
20. stoletje, nastala na pobudo prestolonaslednika Rudolfa in v kateri so predstavljena
posamezna obmo~ja celotnega cesarstva. V nadaljevanju bom posegal tudi po drugih zvezkih
iz te serije; kajti vsi se bolj ali manj iz~rpno ukvarjajo s polo`ajem glavnega mesta znotraj
posameznega ozemlja.
Zvezek “Budimpe{ta” je iz{el leta 1893. V uvodu, ki ga je napisal romanopisec in libe-
ralni politik Maurus (Mór) Jókai (1825–1904),3  se med drugim glasi: “[e leta 1848 je velik
mad`arski dr`avnik dejal: ’Budimpe{ta ni Mad`arska na na~in, kakor je Pariz Francija.’
Odtlej pa je ~as tako napredoval, da danes vsakdo pravi: ’Budimpe{ta je srce Mad`arske.’
[...] Brez patriotske samohvale, brez zanosne arogance lahko re~emo, da je Budimpe{ta
dandanes resni~no glavno mesto Mad`arske, ki s svojo silovito rastjo po eni strani mo~no
privla~i celotno de`elo, po drugi strani pa predstavlja tisto gori{~e nacionalnega bitja,
kulture, trgovine in prometa, iz katerega se zdru`eno stremljenje zopet razliva na celotno
* ^lanek temelji na predavanju, ki ga je avtor imel februarja 1998 na Oddelku za zgodovino Filozofske
fakultete Univerze v Ljubljani.
1 Prim. leksikalna gesla, med drugim Johann Heinrich Zedler: Großes vollständiges Universal-Lexikon,
20. zv., Halle-Leipzig 1738 (ponatis 1961), stolpec 1231, geslo Metropolis, die Haupt-Stadt, die vorneh-
mste Stadt einer Provinz; Johann Christoph Adelung: Grammatisch-kritisches Wörterbuch der hochdeut-
schen Mundart, II. zv., Leipzig 1796 (ponatis 1990), zlasti 1018–101; Jacob Grimm in Wilhelm Grimm:
Deutsches Wörterbuch, IV. zv., 2, Leipzig 1877, zlasti 631–132.
2 Glede pojma glavnega mesta in njegovih politi~no-pravnih implikacij prim. Manfred Wochner:
“Hauptstadt” als Rechtsbegriff, v: Zeitschrift für Rechtspolitik 24 (1991), str. 207–212.
3 Das geistige Ungarn. Biographisches Lexikon, izd. Oskar von Krücken, Imre Parlagi, I. zv., Wien –
Leipzig 1918, str. 570–572; Magyar életrajzi Lexikon, I. zv., Budapest 1967, str. 815–817. – Jókai je bil
hkrati tudi urednik vzporedne mad‘arske izdaje te serije.
ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54  2000 • 1 (1 8) • 77–87
78 L. STEINDORFF: GLAVNO MESTO KOT SIMBOL NACIONALNE DR@AVE V VZHODNI SREDNJI EVROPI
de`elo. Kdor je `e tri desetletja pri~a razvoju tega glavnega mesta, se je gotovo prepri~al, da
to veliko preoblikovanje ni umetno izzvan pojav, temve~ kot naravni sad izhaja iz stikanja
splo{nega dr`avnega interesa z ustavnimi in gospodarskimi, trgovskimi in kulturnimi dejav-
niki.”4
Primerjava s Parizom je pomenljiva v dveh pogledih. Avtor gleda na Budimpe{to z
vidika razvoja, ki ga mora mesto nadoknaditi, izogiba pa se primerjavi z Dunajem, z drugo
metropolo dvojne monarhije.
Dobro je izra‘ena funkcija glavnega mesta, da predstavlja sredi{~e izmenjave in komu-
nikacije.5  Avtor poudarja, da razvoj, ki ga je do‘ivela Budimpe{ta, ni, denimo, vsiljen;
vloga naj bi odgovarjala naravnim danostim. V prenesenem pomenu implicitno namiguje,
da je ustavnopravni in politi~ni razvoj v smeri zahteve po mad‘arski nacionalni dr‘avi prav
tako naraven.
Jókai v nadaljevanju opisuje novosti preteklih desetletij. Kjer so se prej dvigovali le
oblaki prahu, se zdaj nahajajo ceste, vrtovi in gaji. Omenja zobato ‘eleznico in centralni
vodovod. Opozarja na nove mostove, predvsem na veri‘ni most. “Kade~i se dimniki dale~
naokrog oznanjajo, da ima glavno mesto razvito tovarni{ko industrijo, ‘ivahno tekanje
delavcev v pristanih pa daje sklepati na cveto~o trgovino.”
Treba bi bilo “... omeniti marsikaj: zavode, stavbe izbranega okusa, muzeje, umetnostne
dvorane, gledali{~a, slikarske galerije, dr`avne pala~e, institute za gospodarstvo in zdrav-
stvo, nekaj uglednih cerkva, med njimi ~udovito novo katedralo.”
Za sekularizacijo razmi{ljanja kot del procesa modernizacije je zna~ilna okoli{~ina, da
so sakralne stavbe v tem dolgem nizu omenjene na zadnjem mestu. “^e si tujec vzame ve~
~asa za spoznavanje Budimpe{te, bo zasledil dejavnike in stvaritve nacionalnega sobi-
vanja, kulturnega napredka brez prestanka in prepri~ljive dokaze resnega stremljenja na
vseh podro~jih.
Budimpe{ta je v tridesetih letih postala bogato in mad‘arsko mesto. [...] Medtem ko je
mesto razvijalo svoj nacionalni zna~aj, si je prizadevalo tudi, da bi temu ustrezno ostalo v
koraku z evropsko kulturo.”
Celotno besedilo je v prvi vrsti usmerjeno v sodobnost, v razmi{ljanje o napredku in
optimizem: izraz tega je pridobivanje “nacionalnega zna~aja” in “evropske kulture”, ki se
nikakor ne izklju~ujeta, temve~ se medsebojno dopolnjujeta.
Besedilo le na dveh mestih omenja zgodovinski zgradbi, ko opisuje ponosno lego Odpr-
tega kraljevega dvorca in prenovo Matejeve cerkve.
Mnogo ve~ prostora zavzema na{tevanje na~rtov za prihodnost: na Gellért Hegyju, ki ga
tu imenuje ’blokovski gri~’, je bil predviden – sicer nikdar uresni~eni – mad`arski Panteon;
ulice naj bi krasili spomeniki. Na~rtovana je nova mestna hi{a, blagovnice in elektri~na
razsvetljava po ulicah; javne zgradbe naj bi krasile “mojstrovine mad`arske umetnosti”.
Po zaslugi regulacije @eleznih vrat bo Budimpe{ta dostopna za pomorske ladje. Ta sko-
rajda utopi~ni na~rt je zna~ilen za visoko presti‘no vrednost, ki jo je pomorska plovba
u‘ivala v ~asu imperializma; pozitivna konotacija morja je v besedilu povzeta tudi v pri-
pombi, da se Budimpe{ta pono~i zdi kot mesto v morskem zalivu.
4 Die österreichisch-ungarische Monarchie in Wort und Bild [v nadaljevanju: ÖUM]. Ungarn (III. zve-
zek), Wien 1893, na str. 3–6 ta in naslednji citati.
5 Kot pomemben vidik navaja Ágnes Ságvari: Introduction, v: The capitals of Europe. Les capitales de
l’Europe. A guide to the sources for the history of their architecture and construction, München – New York
– London – Pariz 1980, str. 14–28, tu str. 17.
79ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 1 (118)
Za~uda pa {e ni omenjena nameravana gradnja podzemne ‘eleznice, saj so na~rt uresni~ili
‘e leta 1896 ter tako tehni~no-urbane zahteve po modernizaciji povezali z nacionalnim
presti‘em. To je bila prva podzemna ‘eleznica v kontinentalni Evropi.
Avtor ponovno poudarja gospodarski razmah Mad‘arske, ki temelji na lastnih mo~eh, in
predpostavlja, da je splo{no ‘ivljenjsko kakovost v Budimpe{ti mogo~e primerjati s kako-
vostjo ‘ivljenja v Parizu. “Kon~no bo tudi Budimpe{ta za “male gospode” tako poceni in
primerna za bivanje kot Pariz. In ko bo vse to postalo dejstvo, bo prihodnji rod – v ne tako
daljni prihodnosti – lahko dejal: ’Budimpe{ta je Mad‘arska.’ “
Ali splo{neje re~eno: glavno mesto je simbol nacionalne dr‘ave.
Vsakomur je jasno, da je argumentiranje v primeru Budimpe{te mogo~e prenesti na
druga evropska glavna mesta in nacionalne metropole. Vsem je skupno spreminjanje
zna~ilnosti glavnega mesta kot del modernizacije v teku 19. stoletja.6
Glavno mesto je bilo v 18. stoletju {e v prvi vrsti monarhova rezidenca v teritorialni
dr‘avi in je bilo prav v vzhodni srednji Evropi stanovsko reprezentativno.7  Temu ustrezno
v tedanjem ~asu simbola dr`ave {e ni predstavljalo celotno mesto, temve~ so to nalogo
izpolnjevala le izstopajo~a politi~na in sakralna sredi{~a znotraj ali v bli`ini glavnega
mesta.
Glavno mesto 19. stoletja pa je nasprotno slu‘ilo moderni dr‘avi kot simbol v svojem
celotnem funkcijskem sestavu. Kolikor bolj je nacija presegala stanovske meje in je v poli-
tiki lahko sodelovalo tudi me{~anstvo, je njegov mestni ‘ivljenjski svet postal relevanten
za nacionalno ustvarjanje simbolov. Cela vrsta objektov, ki smo jih omenili v primeru
Budimpe{te, je bila presti‘nega pomena; dopolniti jo moramo predvsem s stavbami na
‘elezni{kih postajah, z novo urejenimi javnimi parki in zdaj tudi me{~anski javnosti do-
stopnimi starej{imi parki kot tudi parkovno urejenimi pokopali{~i. Besedilo o Budimpe{ti
omenja bli‘nje gozdove in zelenje na Margaretinem otoku.
Prav v reziden~nih mestih, torej v glavnih mestih, so v teku vzpostavljanja absolutisti~ne
dr‘ave mo~no omejili iz srednjega veka poznano ob~insko svobodo; v 19. stoletju so vse
bolj cenili komunalno samoupravo. Glavno mesto je lahko izpolnjevalo svoje naloge sredi{~a
celotne dr‘ave le, ~e je njen vsakdan organizirala u~inkovita in samostojno delujo~a ob~ina;
sem je tako v Budimpe{ti kot v Zagrebu sodilo, da so presegli pravosodno razcepljenost, ki
je izvirala iz porajanja mesta, ter oblikovali enotno mestno ob~ino na celotnem funkcional-
nem prostoru mesta. Simbolni izraz nove komunalne samozavesti je bila gradnja reprezenta-
tivnih mestnih hi{.8
Glavno mesto 18. stoletja je bilo {e v prvi vrsti konzumno sredi{~e;9  glavno mesto 19.
stoletja pa hkrati tudi proizvodno sredi{~e. Naj opozorimo na pozitivno konotacijo
tovarni{kih dimnikov v besedilu o Budimpe{ti. V zvezku “Hrva{ka – Slavonija” predstav-
ljene knji`ne serije o Avstro-Ogrski je glede Zagreba re~eno, da ~lovek vidi “obrate, ki s
6 Izvajanja v nadaljevanju slonijo na delu Agnes Ságváry: Stadien der europäischen Hauptstadtent-
wicklung und die Rolle der Hauptstädte als Nationalrepräsentanten, v: Hauptstädte in europäischen Natio-
nalstaaten, izd. Theodor Schieder, Gerhard Brunn, München – Wien 1983, str. 165–180.
7 Edith Ennen: Funktions- und Bedeutungwandel der “Hauptstadt” vom Mittelalter zur Moderne, v:
Hauptstädte in europäischen Nationalstaaten, str. 154–163.
8 Martin Damus: Das Rathaus. Architektur- und Sozialgeschichte von der Gründerzeit bis zur Postmo-
derne, Berlin 1988, str. 12–15 se ukvarja z mestno hi{o kot “simbolom mestne samouprave” in kot “ustav-
nim simbolom”, vendar hkrati dvomi o izpolnljivosti te zahteve, kadar se dr`ava kot celota nahaja v
nadrejenem polo`aju.
9 Ságvári: Introduction, str. 19.
80 L. STEINDORFF: GLAVNO MESTO KOT SIMBOL NACIONALNE DR@AVE V VZHODNI SREDNJI EVROPI
svojimi visokimi kade~imi se dimniki temu delu Zagreba podeljujejo videz industrijske
dr`ave”.10
Nosilci izgradnje glavnega mesta so bili v 18. stoletju krona, dr‘ava in plemstvo. V 19.
stoletju je izgradnja postala zadeva me{~anskih slojev in s tem naloga, ki so si jo zastavili
sami. To zelo lepo ponazarja zvezek iz serije o monarhiji, ki govori o Dunaju. Modernizacija
Dunaja napreduje “pod za{~ito cesarske hi{e, z blagoslovom napredujo~ega duhovnega in
gospodarskega ‘ivljenja, smisla za skupnost ter ustvarjalne mo~i svobodnega me{~ans-
tva”.11  Izgradnja naj bi postala mo‘na; kajti “na mesto birokratskega pokroviteljstva je
stopila prosta konkurenca”. Dunaj je pod novimi pogoji postal “z lepoto pre‘eta celostna
umetnina, ki od stolpov in kupol monumentalnih zgradb pa vse do kerami~nih plo{~ic in
preprog, ki pokrivajo tla na{ih bivalnih prostorov, pri~a o osvobojenem umetni{kem prebival-
stvu”.12
Mesto kot celota predstavlja simbol me{~anskega vzpenjanja; mestna hi{a mestne ob~ine
se popolnoma sklada z imperialnimi zgradbami ob Ringu.
V primerjavi z 18. stoletjem je 19. stoletje zaznamovala mnogo ve~ja socialna dinamika,
ki se ka‘e ‘e v hitrej{i rasti mest. K spreminjanju funkcijskega sklopa mesta je hkrati sodila
vse ve~ja muzealizacija posameznih delov mesta, ki so prav s tem dobili zna~aj spomenikov
nacionalne zgodovine. Primeri tega so gornje mesto v Budi, pra{ke uli~ice ali gornje mesto
v Zagrebu: “Spokojna ti{ina nas objame, kakor hitro iz poslovnega vrve‘a spodnjega mesta
z ‘i~nico prispemo na Strossmayerjevo sprehajali{~e”.13
Kar smo na tem mestu povedali o modernizaciji glavnih mest, sicer velja na splo{no za
razvoj evropskih mest v 19. stoletju, vendar se to v skladu s hierarhijo tipov mest14  {e
posebej jasno ka‘e na primeru glavnih mest.
Preoblikovanje glavnih mest je potekalo ambivalentno v teku samodejnega procesa
modernizacije in preobrazbe, ki jo je na~rtovala politika reform. Zadevalo je preslojitev
mestne dru‘be in se je v “notranji urbanizaciji” kazalo v prenovi mestne podobe in mestne
infrastrukture. Nadaljnja vidika modernizacije sta vzpostavitev komunalne samouprave in
spreminjanje dejavnikov, ki tvorijo mesto, predvsem na podlagi industrializacije.15
Glavno mesto, ki ustreza zahtevam sodobnosti, je izraz nacionalnega presti‘a; vendar pa
zgolj modernost {e ni zadostno pojasnilo, zakaj glavno mesto postaja simbolna vrednota
nacionalne dr‘ave. Vrh tega imajo {tevilni objekti glavnega mesta dvojno funkcijo; poleg
primarne funkcije jim, kakor bomo v nadaljevanju prikazali na primeru posameznih objek-
tov, dodatno pripisujemo simbolni pomen.
Muzej je v prvi vrsti kraj, kjer zbirajo in razstavljajo predmete kulturnega ustvarjanja.
10 ÖUM. Croatien-Slawonien, Dunaj 1902, str. 250 (avtor Hinko Hranilovi}). – Prepoznamo lahko
jasne poudarke: Pariz je bil v prvi vrsti upravno mesto, London trgovsko in Berlin industrijsko mesto; prim.
Jürgen Paul: Großstadtkultur und Lebensstil. London, Paris, Berlin, v: Funkkolleg Moderne Kunst. Studien-
begleitbrief 1, Weinheim – Basel 1989, str. 52–94, na tem mestu str. 61.
11 ÖUM. Wien und Niederösterreich, 1. Abt. Wien, Wien 1886, str. 50 (avtor prispevka: Karl Weiß).
12 ÖUM. Wien und Niederösterreich, str. 72 (Karl von Lützow).
13 ÖUM. Croatien-Slawonien, str. 256. – Izgradnja {e danes delujo~e talne ‘i~nice ni slu‘ila le re{evanju
prometno-tehni~nega problema, temve~ je hkrati izra‘ala ‘eljo po enakovrednosti Zagreba in Budimpe{te,
kjer talna ‘i~nica vodi z brega Donave v gornje mesto Bude.
14 Prim. Paul: Großstadtkultur und Lebensstil, str. 81.
15 Opiramo se na S. Gyimesi: Die ostmitteleuropäischen Städte und die Modernisierung im 19. Jahrhun-
dert, v: Études historiques hongroises 1985, publiées à l’occasion du XVIe Congrés International des
Sciences Historiques par le Comité National des Historiens Hongrois, Budapest 1985, 1. zv., str. 335–346, tu
str. 336–337.
81ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 1 (118)
Dolo~eni muzeji so hkrati opredeljeni kot kraji nacionalne integracije;16  v smislu national
building postanejo “zidaki nacije”.
Gledali{~e je s svojim delovanjem vpeto v “literarno vrsto”;17 v svojem repertoarju in
uprizoritvah sledi mednarodnim trendom, in, kakor je bilo re~eno v besedilu o Budimpe{ti,
sodi k “evropski kulturi”.18  Isto~asno pa se nahaja v “zunajliterarni vrsti”, kadar gledali{ki
program sega po nacionalnih temah in je prostor lahko nacionalno konotiran, kakor je na
primer Vlaho Bukovac `elezni zastor leta 1895 dokon~anega zagreb{kega Narodnega
gledali{~a poslikal z motivom “hrva{kega nacionalnega preporoda”. Posamezna nacija svojo
te`njo po presti`u izra`a z `eljo po lastnem gledali{~u. “[Pra{ko narodno gledali{~e] je
zgovorna pri~a presenetljivega, silovitega razvoja celotnega naroda.”19
Izgradnja parlamentarne stavbe po eni strani zagotovlja proceduralnost civilne demo-
kracije s cenzusno volilno pravico, pa ~eprav je le-ta eventualno prisotna {e v omejeni meri.
Zgradba po drugi strani postaja simbol v parlamentu zastopane nacije. Simbolno vrednost
lahko {e pove~ajo dolo~ena znamenja, na primer parada oro‘ja ob mad‘arskem dr‘avnem
prazniku.
Pokopali{~a po svoji primarni funkciji slu‘ijo pokopavanju umrlih; novo osnovanje
pokopali{~ v 18. in 19. stoletju namesto starih znotraj mesta so narekovali razmisleki o
prostorskem na~rtovanju in higienske zahteve. Vendar so dolo~ena pokopali{~a ali posa-
mezna podro~ja znotraj njihovega okvira postala nacionalni spomeniki, pa naj bo, da so,
kakor pokopali{~e Père Lachaise v Parizu, do te vloge {ele zrasla, ali pa, da so bili ‘e
osnovana kot tak{na. Pokopali{~e postane simbol naroda, ker tu le‘ijo pokopani {tevilni, ki
jih pojmujemo kot pomembne za narod; pokop na pokopali{~u, ki ga pojmujemo kot sim-
bolno nacionalnega, postane odlikovanje.20  Vlogo pokopali{~a kot nacionalnega spome-
nika lahko posebej nazorno prika‘emo na primeru arkad pokopali{~a Mirogoj v Zagrebu ali
na podlagi pokopali{~a na Vy{ehradu v Pragi. O tem pri~a tudi ustrezni zvezek serije o
Avstro-Ogrski: “Nadaljnja znamenitost dana{njega Vy{ehrada je lepo le‘e~e in negovano
pokopali{~e, ki je v preteklih desetletjih postalo neke vrste slavno pokopali{~e à la Père
Lachaise.”21
Med nacionalne simbole v podobi glavnih mest sodijo tudi cerkve, pa naj bo, da gre za
novogradnje v historisti~nem slogu ali za obnovitve starej{ih zgradb v skladu s historisti~nim
okusom tedanjega ~asa. Besedilo o Budimpe{ti omenja restavracijo Matejeve cerkve; novo-
16 Podobno dvojno vlogo opravlja etnologija. Tudi tu nacionalno dedi{~ino {ele opredeljujejo; prim.
Tamás Hofer: Construction of the ’Folk Cultural Heritage’ in Hungary and Rival Versions of National
Identity, v: Hungarians between “East” and “West”. National Myths and Symbols, izd. Tamás Hofer, Buda-
pest 1993, str. 27–52.
17 Pojma “literarne” in “zunajliterarne vrste” uporablja ruski literarni teoretik Viktor [klovskij, predsta-
vnik formalisti~ne {ole. V posameznem besedilu se imanentne literarne smeri razvoja, “literarne vrste”
kri`ajo z vplivi zunajliterarnega sveta.
18 Prim. glede tega vidika Helmut Konrad: Urbane Indentität in Zentraleuropa. Überlegungen zu einer
vergleichenden Studie, v: Österreichische Osthefte 37 (1995), 1, str. 13–23. – [tudija se nana{a na Linz,
Leipzig, Bologno und Ljubljano.
19 ÖUM, Böhmen, I. del, Dunaj 1894, str. 191 (Avtor ~lanka “Die alte Königsstadt Prag” Joseph Freiherr
Alexander von Helfert). – Odseki o narodoslovju in literaturi v tem zvezku so strogo lo~eni na “Slovane” in
“Nemce”.
20 Zanimivo je, kako se obstoje~a simbolnost kraja ohrani ne glede na spreminjanje sistemov: tako
predrevolucionarni kot tudi sovjetski veljaki so pokopani na pokopali{~u ob Novem ‘enskem samostanu v
Moskvi.
21 ÖUM, Böhmen, str. 190.– V zvezku o Galiciji se glasi: “V skladu s splo{nim ob~utenjem je krakovska
katedrala `e dolgo, ~e `e ne poljska Westminsterska opatija, pa vsaj nacionalni “Campo santissimo”: ÖUM.
Galizien, Wien 1898, str. 24.
82 L. STEINDORFF: GLAVNO MESTO KOT SIMBOL NACIONALNE DR@AVE V VZHODNI SREDNJI EVROPI
gotska predelava Zagreb{ke stolnice, ki je bila po{kodovana ob potresu leta 1880, se je
vklju~ila v modernizacijo glavnega mesta. Toda, gledano v celoti, je sakralnim zgradbam v
izgradnji glavnega mesta v 19. in 20. stoletju pripadala {e bolj podrejena vloga; k izobliko-
vanju moderne nacije je v~asih sodilo, da je versko zavest kot prevladujo~a identifikacija
zamenjala nacionalna zavest.22
Premik vrednot v teku sekularizacije se ka‘e tudi v izraziti simbolni funkciji {olskih in
visoko{olskih zgradb kot izrazov nacionalnega presti‘a. Besedilo o Budimpe{ti se pona{a z
velikimi izdatki “za poglavitna sredstva nacionalne kulture, {ole”.
Postavljanje spomenikov gotovo slu‘i estetizaciji prostora; vendar je pri njih simbolna
funkcija celo primarna; kot primere naj navedemo Vaclavov spomenik v Pragi in Jela~i}ev
spomenik v Zagrebu. S pomo~jo spomenikov ter imen ulic in trgov je prostor glavnega
mesta mogo~e preoblikovati v topografijo nacionalne zgodovine.
Tako glavno mesto poleg pravno-politi~ne funkcije opredeljuje tudi velika gostota objek-
tov, ki so opredeljeni kot nacionalno relevantni; mesto v celoti privzema simbolno funkcijo.23
Obisk glavnega mesta je podoben romanju; glavno mesto postane obvezni cilj razrednih
potovanj.
Dosedanja izvajanja o glavnem mestu kot simbolu nacionalne dr‘ave je mogo~e na
splo{no prenesti na celotno Evropo in v veliki meri veljajo tudi za zunajevropska glavna
mesta. Zato se zastavlja vpra{anje, v ~em se ka‘ejo posebnosti glavnih mest v vzhodno-
srednjeevropskem prostoru.
Najprej naj navedemo dve negativno formulirani razmejitvi:
Vsa vzhodno-srednjeevropska glavna mesta le‘ijo zunaj obmo~ja, na katerem so se na-
cionalne dr‘ave oblikovale na podlagi integracije, kjer je obstoje~a dr‘ava nudila nespre-
menjen okvir za oblikovanje civilne nacije in s stabilnimi mejami dosegla novo identiteto
kot nacionalna dr‘ava; razvojni proces od reziden~nega mesta do sodobnega glavnega
mesta je bil tu neprekinjen. Oblikovanje nacionalne dr‘ave na podlagi integracije je naj~isteje
potekalo v Franciji; verjetno pot Poljske do tega cilja so prekinile delitve.
Na Mad‘arskem je vse do poznega 19. stoletja obstajala pobuda, da bi iz de‘el [tefanove
krone s pomo~jo integracije oblikovali nacionalno dr‘avo in neodvisno od etni~nega izvo-
ra prebivalstva ustvarili mad‘arsko dr‘avljansko nacijo. Vendar je ta koncept od samega
za~etka dalje ogro‘ala u~inkovito etni~no opredeljena mad‘arska narodna zavest; koncepta
nikdar niso sprejeli etni~ni ne-Mad‘ari in njihova konkuren~na gibanja, in v enaki meri, do
katere so se emancipirali drugi narodi, so tudi na mad‘arski strani postopoma pre{li na
dominantno etni~no-jezikovno nacionalno razmejevanje.24
Glavna mesta vzhodne srednje Evrope poleg tega le‘ijo izven mladih dr‘avnih tvorb na
obmo~ju nekdanjega Osmanskega cesarstva. Le tu – v Srbiji, Bolgariji, Gr~iji in Tur~iji – se je
zgodil izrazit prelom s ~asom pred nacionalno dr‘avo. Gradbena prenova in socialna prestruk-
turacija sta slu‘ili opu{~anju stare dedi{~ine, kar so najbolj dosledno izvedli v Beogradu.25  V
primeru Tur~ije je prelom s preteklostjo zaznamoval tudi prenos glavnega mesta v Ankaro.
22 Kar ne spremeni dejstva, da je Cerkev povsod tam, kjer je veroizpoved ostala kriterij nacionalne
razmejitve, postala pomemben nosilec nacionalnega gibanja. Primera iz vzhodne srednje Evrope sta poljski
in hrva{ki narod.
23 Podobno glede Londona, Pariza in Berlina Paul: Großstadt-Kultur, str. 52, 81.
24 Glede odnosa med izgradnjo glavnega mesta in mad‘arizacijo mesta z naseljevanjem in asimilacijo
prim. Horst Haselsteiner: Budapest als Hauptstadt des ungarischen Reichsteils der Habsburger Monarchie, v:
Hauptstädte in europäischen Nationalstaaten, str. 121–133.
25 Glede teh mest prim. prispevke v zborniku: Hauptstädte in Südosteuropa: Geschichte, Funktion,
nationale Symbolkraft, izd. Harald Heppner, Wien – Köln – Weimar 1994.
83ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 1 (118)
Izjemo predstavlja glavno mesto Bosne in Hercegovine, Sarajevo. Z obstoje~o relativno
mo~no islamizacijo in “posebno potjo” razvoja spri~o strukture razli~nih narodnosti je
dr`ava deloma ohranila svoj orientalski zna~aj.26
Dana{nja glavna mesta vzhodne srednje Evrope so se v 19. stoletju {e vsa nahajala v
imperialnih dr‘avah. Funkcijo glavnih mest posamezne nacionalne dr‘ave so dobila bodisi
v skladu z novo ureditvijo po prvi svetovni vojni; ali pa so, ~e kakor v primeru Bratislave in
Zagreba ne upo{tevamo za~asne vloge glavnega mesta leta 1939 oz. od 1941 do 1945, {ele
z novo ureditvijo po letu 1991 postala glavna mesta samostojnih dr‘av. Ob tem so glavna
mesta dr‘av, ki so nastale v letih 1991–93, vendarle ‘e prej vsa izpolnjevala funkcijo glav-
nih mest posameznih federalnih enot znotraj nekdanjih dr‘av.
Vsa glavna mesta vzhodne srednje Evrope imajo dolgo tradicijo centralnosti in so se
prvi~ razmahnila v teku visokosrednjeve{kih kolonizacijskih gibanj in izoblikovanja me-
stnega tipa srednjeevropske pravne dr‘ave. V skladu s tradicijo je bila za vsa glavna mesta
vse do 19. stoletja zna~ilna multietni~na struktura in ve~jezi~nost. Zdaj pa je analogno z
uveljavitvijo principa nacionalne dr‘ave v veliki meri zaklju~ena tudi nacionalna homoge-
nizacija ali vsaj marginalizacija pripadnikov drugih narodnosti. Izjemo predstavljata glavni
mesti Estonije in Latvije s svojima mo~nima ruskima manj{inama, ki sta tja prispeli {ele v
teku sovjetske migracijske politike po drugi svetovni vojni.
Dunaj s svojo tradicionalno funkcijo prestolnice v vrsti glavnih mest vzhodne srednje
Evrope predstavlja poseben primer. Izgradnja glavnega mesta v teku modernizacije v 19.
stoletju je, kakor smo ‘e nakazali, potekala {e z namenom, da bo to cesarsko mesto; navede-
no besedilo ni vsebovalo nikakr{nih nacionalnih implikacij. Vendar se je ‘e pred letom
1918, v ~asu Karla Luegerja in prodora nem{konacionalne ideologije pokazala ambivalent-
nost med vlogama imperialnega in nacionalnega sredi{~a. – Po letu 1918 se je nato zgodila
preobrazba iz simbola imperialne dr‘ave v simbol nacionalne dr‘ave Republike Avstrije:
vendar ta preobrazba vse do danes ni bila dokon~no izpeljana. Dunaj pa~ ni Avstrija, ~e
parafraziramo uvodni citat o Budimpe{ti.
Druga mesta vzhodne srednje Evrope so ‘e v 19. stoletju vsa obstajala v okviru imperial-
nih dr‘av. Budimpe{ta, Praga in Var{ava so bile tudi same metropole in rezidence samostoj-
nih dr‘av.
Budimpe{ta in Praga sta bili tudi v okviru svoje vklju~enosti v imperialne dr‘ave v
celoti pojmovani kot glavni mesti. – Kakor v ~lanku o Budimpe{ti, tako tudi v prispevku o
Pragi v ustreznem zvezku serije “Österreich-Ungarn in Wort und Bild” zasledimo smelo
primerjavo z drugimi glavnimi mesti: za~etki Prage naj bi le‘ali v temi prav kakor za~etki
Rima, Pariza in Londona.27  Avtor se sklicuje na Alexandra von Humboldta in Prago poleg
Carigrada, Lizbone in Neaplja predstavlja kot eno izmed najlep{ih evropskih prestolnic.28
Praga naj bi bila v tej skupini edino mesto v osr~ju de‘ele. Obmorska lega se tudi tu pojavlja
kot estetska prednost. V Budimpe{ti lahko, kakor smo omenili zgoraj, pogled na no~no
mesto zbudi vtis, kakor da mesto le‘i ob morju; Praga lahko prednost drugih mest nadomesti
“tako s svojo neprimerljivo slikovito lego, kot tudi z mno‘ino zgodovinskih spominov in
izjemnih stavb.”
26 Dober pregled nudi Jusuf Muli}: Sarajewo: Hauptstadt Bosniens und der Herzegovina zwischen Ost
und West, v: Hauptstädte zwischen Save, Bosporus und Dnjepr: Geschichte – Funktion – nationale Sym-
bolkraft, izd. Harald Heppner, Wien – Köln – Weimar 1998, str. 145–170.
27 ÖUM. Böhmen, str. 165. – Humboldt Neapelj obravnava kot glavno mesto kraljevine obeh Sicilij.
28 ÖUM. Böhmen, str. 202.
84 L. STEINDORFF: GLAVNO MESTO KOT SIMBOL NACIONALNE DR@AVE V VZHODNI SREDNJI EVROPI
Na splo{no bode v o~i, kako mo~no je prispevek Nemca v primerjavi s prispevkom o
Budimpe{ti usmerjen v zgodovino. To morda lahko pojasnimo s tem, da je bila ob koncu 19.
stoletja konsenza zmo‘na predvsem zgodovinsko osnovana regionalna identiteta, nasprot-
no pa bi ob mo~nem poudarjanju sedanjosti neizbe‘no morali tematizirati spor med narod-
nostmi. Avtor se zato tudi dosledno izogiba oznaki “~e{ko”. Dobrovský je predstavljen kot
“avtohtoni u~enjak”.29
^ehizacije Prage ni mogo~e razbrati iz same podobe mesta, s spomenikov in napisov;
{ele funkcija in simbolna vrednost posameznih novogradenj ka‘ejo na preobrazbo: Narod-
no gledali{~e,30  Narodni muzej ter v notranjosti s ~e{ko-nacionalnimi motivi okra{ena
ob~inska zgradba so izrazi ~e{ke narodne zavesti.
Za razliko od Budimpe{te ali Prage je bilo v drugi polovici 19. stoletja vsekakor vpra{ljivo,
ali naj se zgodovinski prestolnici Poljske prizna vlogo nacionalne metropole. Var{ava je
‘ivela v napetosti med “organskim delom” poljskega nacionalnega gibanja, ki je hotelo z
dosledno modernizacijo okrepiti nacionalno identiteto, ter med namero ruske politike, da bi
iz poljske metropole naredili rusko upravno mesto.31  Vlogo stavb kot simbolov lahko do-
bro ponazorimo na primeru pravoslavne katedrale v Var{avi. Zgradili so jo v znamenju ne-
poljskosti in jo prav kmalu po osnovanju poljske nacionalne dr‘ave, ‘e leta 1919, podrli.
Krakov je sicer ‘e pred delitvijo Poljske igral vlogo najpomembnej{ega sredi{~a v cesar-
stvu in v 19. stoletju ni bil ve~ potencialna prestolnica poljske nacionalne dr‘ave, ki naj bi
jo na novo ustanovili. Toda mesto je posebej na avstrijskem obmo~ju in celo na celotnem
obmo~ju, ki so ga naseljevali Poljaki, igralo vlogo metropole kulturne nacije.
Prispevek o Krakovu v zvezku o “Galiciji” mesto ozna~uje kot “spomenik poljske kul-
ture” in nadaljuje: “Poleg tega se moramo zavedati, da si mora tisti, ki `eli pravilno ceniti
mesta, ki so bila nekdaj slavna in so danes propadla, in vsaj povr{no spoznati njihovo
preteklost, ta mesta ogledati brez predsodkov, skrbno in natan~no. Vedeti mora, da so spe~a
mesta podnevi banalna in brez `ivljenja; v ve~ernih urah pa se vanje vrne vzdu{je in iz
starih zidov veje ve~na lepota in poezija.”32
Odprto ostaja vpra{anje, ali naj bi podoba o spancu mest implicirala ponovno prebujenje
mesta v prihodnosti.
Dana{nja glavna mesta vzhodne srednje Evrope so postala sredi{~a nacionalnih gibanj
‘e dolgo pred ustanovitvijo nacionalne dr‘avnosti. Glede Zagreba se glasi: “Zagreb se je
kot glavno mesto Hrva{ke ‘e v 19. stoletju povzpel do posebne pomembnosti. Ilirsko gibanje
je iz Zagreba takoj naredilo osrednje mesto politi~nih in kulturnih interesov.”33
V istem smislu je ‘e leta 1863 slovenski avtor Fran Levstik Ljubljano ozna~il kot “na{e
znamenite Atene”.34
Notranja urbanizacija se je odvijala kot del procesa modernizacije, kot uveljavljanje
me{~anskih oblik ‘ivljenja in isto~asno kot vidik nacionalne emancipacije. Posedovanje
metropole je omogo~ilo razmah kulturnega naroda in uveljavitev nacionalnega jezika.35
29 ÖUM. Böhmen, str. 166.
30 Narodno gledali{~e se je razvilo iz de‘elnega gledali{~a, kar je bilo formalno izpeljano leta 1864. – V
zvezku: ÖUM. Böhmen II, Wien 1896, str. 189 avtor prispevka o gledali{kem ‘ivljenju, Oskar Teube,
uporablja izraz “~ehoslova{ko”.
31 Stefan Kieniewicz: Warschau als Hauptstadt der neuzeitlichen polnischen Nation, v: Hauptstädte in
europäischen Nationalstaaten, str. 87–102.
32 ÖUM. Galizien, str. 4–5, 30 (Constantin Maria Ritter von Górski).
33 ÖUM. Croatien-Slavonien, str. 304 (Robert Pinter).
34 Kakor citira: Peter Vodopivec: Laibach/Ljubljana: Die Hauptstadt der Republik Slowenien, v: Haup-
tstädte zwischen Save, Bosporus und Dnjepr, str. 9–30, tu str. 22.
35 Ságvári: Stadien der europäischen Hauptstadtentwicklung, str. 167.
85ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 1 (118)
Kot primer vzemimo izgradnjo zagreb{kega spodnjega mesta v obliki “zelene podkve” v
2. polovici 19. stoletja. Podlago predstavlja botani~ni vrt; njegovi stranici tvorita osi parka. Na
eni osi le`i `elezni{ka postaja, umetnostni paviljon, Akademija in sodi{~a, na drugi strani pa
Narodna knji`nica, Etnografski muzej, telovadnica “Sokola”, Narodno gledali{~e in Univerza
ter v najbli`ji bli`ini {e gimnazija in Muzej umetnosti in obrti.36  Tako je na majhnem prostoru
nastalo to, kar je v zvezku o Dunaju ozna~eno kot “celostna umetnina”. Postavitev stavbe
De`elnega zbora zunaj tega prostora in namesto tega na Markovem trgu v Zagreb{kem gor-
njem mestu izhaja iz zgodovinske mogo~nosti tega kraja; zgradba znotraj stavbne substance,
ki jo obdaja, {e vse do danes predstavlja predimenzioniran tujek.
Podobno kot Budimpe{ta znotraj Mad‘arske, je tudi Zagreb v zvezku “Hrva{ka-Slavo-
nija” prikazan kot sredi{~e, ki je nastalo po naravni poti: “Na skrajni zahodni meji na{e
domovine se je zdaj razvil Zagreb kot vezni ~len med Vzhodom in Zahodom, kot trdnjava in
vrata zahodne kulture, ki je od tu po krvavi sledi stoletja dolgih bojev po~asi prodirala proti
Vzhodu, da bi se znova polastila odtujenih ji podro~ij. To te‘avno nalogo je Zagrebu na-
lo‘ila njegova geografska lega in s tem, ko je mesto kot sede‘ izobra‘evanja predstavljalo
duhovno sredi{~e na{e domovine, je tudi v politi~nem, etnografskem in ekonomskem pogle-
du zraslo v prvo mesto Hrva{ke.”37
S tem, da ima narod metropolo s simbolno funkcijo, je isto~asno povezana zahteva po
nacionalni dr‘avi; metropola je ustvarila predpogoje za njeno realizacijo.38  Skorajda
zna~ilnost vzhodne srednje Evrope je, da je bilo glavno mesto v trenutku oblikovanja
nacionalne dr‘ave ‘e izoblikovano kot metropola naroda.
Podobe mest vzhodne srednje Evrope je relativno malo zaznamoval ~as med obema
vojnama. Sposobnost funkcioniranja je po eni strani zagotavljala ‘e dana stavbna substan-
ca; po drugi strani se je pridajanje simbolov v najve~ji meri zgodilo ‘e v 19. stoletju in se
izkazalo za zadostno. Konec koncev so bili ~asi ekonomskega razcveta prekratki, da bi v
njih lahko izvedli velike projekte.
Vendar pa vseeno naletimo na zametke ustvarjanja novih sredi{~; tak{en primer predstavlja
Riga: od leta 1934 dalje, pribli‘no v ~asu Ulmanisovega dr‘avnega udara in uveljavitve
avtoritarne oblike oblasti se je pri~ela vse bolj kriti~na dr‘a do gradbene dedi{~ine starega
mesta Rige, ki so ga zdaj odklanjali kot “tuje” in nem{ko.39
Do leta 1939 so namesto poru{enih zgradb nastale sodna pala~a, vojni muzej, ministr-
stvo za finance in voja{ka veleblagovnica; na~rtovanih nadaljnjih gradenj niso realizirali.
Zahteva po modernosti in funkcionalne potrebe glavnega mesta so se dopolnjevale s postav-
ljanjem znamenj, ki so kljubovala staremu mestu; novogradnje so bile simbol letonske
nacionalne emancipacije. Ob tem eksplicitno niso izkoristili mo‘nosti, da bi sodobno sredi{~e
osnovali na dotlej nepozidani in simbolno nepomembni povr{ini; za kar bi bil na voljo
nasprotni breg Dvine. Realizirani in na~rtovani ukrepi iz ~asa od 1934 do 1939 so skupaj s
tem, kar je bilo uni~enega v vojni, za~rtali pot za na~rtovanje mesta v sovjetskem obdobju.
36 Zgodovino na~rtovanja in izgradnje “zelene podkve” zdaj bolj natan~no obravnava Snje`ka Kne`evi}:
Zagreba~ka zelena potkova, Zagreb 1996.
37 ÖUM. Croatien-Slawonien, str. 250 (avtor Hinko Hranilovi}).
38 Temu ustrezno so se federalne ustavne ureditve Sovjetske zveze in Jugoslavije izkazale za neodvisne
od izvornega namena in so v letih 1989–91 predstavljale koristen okvir za osamosvojitev posameznih
narodov.
39 Andreas Fülberth: Hauptstadtausbau im Zeichen nationaler Emanzipation. Das Beispiel Riga, v:
Nordost-Archiv N. F. 6 (1997), 1, str. 335–342. – Andreas Fülberth v okviru projekta, ki ga je sponzorirala
tovarna Volkswagen, vodil pa avtor pri~ujo~ega zapisa, obravnava temo “Hauptstadt-Plannung im autori-
tären Staat am Beispiel von Kaunas, Riga und Tallinn”.
86 L. STEINDORFF: GLAVNO MESTO KOT SIMBOL NACIONALNE DR@AVE V VZHODNI SREDNJI EVROPI
Prav Ljubljana je eden izmed primerov mest, ki jih je gradbeno mo~neje zaznamoval ~as
med obema vojnama. Cilj najpomembnej{ih arhitektov Ivana Vurnika in Jo‘eta Ple~nika je
bila “preobrazba mesta v slovensko nacionalno metropolo”.40
V ~asu socializma in – z izjemo Jugoslavije – isto~asne pripadnosti sami Sovjetski zvezi
ali sferi njene hegemonije vloga mesta kot simbola nacionalne dr‘ave na splo{no ni bila
postavljena pod vpra{aj. Odnos do gradbene dedi{~ine je bil razli~en; ureditev je deloma
narekovala vojna {koda. Nacionalno simboliko je ob tem predvsem v okviru novogradenj
prekrila socialisti~na simbolika. Glede na razse‘nosti preoblikovanja podobe glavnega mesta
so nekaj posebnega predstavljali le deloma uresni~eni na~rti v Ceausescujevi Romuniji.
Preobrati ob razpadu socialisti~nega sistema in delne preureditve dr‘avnega zemljevida
vzhodne srednje Evrope so nacionalni simboliki glavnih mest podelili novo te‘o. Po~akati
moramo, da bomo videli, do kolik{ne mere bo bodo~a gradbena politika tam na~rtno ustvarila
nacionalne simbole in predvsem, do kolik{ne mere bodo simbole socializma odpravili ali jim
pripisali nov pomen. Prav v ponovno zdru‘eni Nem~iji je tematika glavnega mesta, izbire
njegovega sede‘a in njegove ureditve zavzemala veliko prostora v politi~nem diskurzu.41
Vzhodna srednja Evropa je po eni strani vpeta v vseevropski proces preobrazbe in obliko-
vanja glavnega mesta v civilni dru‘bi in v trdno pravno-politi~no opredelitev pojma glav-
nega mesta; po drugi strani pa vzhodno srednjo Evropo na podlagi specifikuma dolge pripa-
dnosti imperialnim dr‘avam zaznamuje poseben razvoj: pridobitev vloge metropole nekega
naroda in znamenj nacionalnega glavnega mesta se ~asovno jasno nahaja pred obliko-
vanjem nacionalne dr‘ave.
Ob koncu naj pojasnimo, da glavno mesto ni najpomembnej{i, temve~ eden izmed
simbolov nacionalne dr‘ave. Drugi simboli so lahko: kot narodna dedi{~ina opredeljeni
literarni korpus, ustvarjanje glasbe, folklora,42  ki jo priznavamo za svojo, pa tudi pokrajina,
{e posebej pogorja in reke. Agrarno romanti~na ideologija kot struja nacionalizma je bila do
procesa urbanizacije celo skepti~no naravnana in je zato tudi v glavnem mestu mogla videti
le majhno simbolno vrednoto.43
Predhodna izvajanja smo si zamislili kot predstavitev rastra sistemati~nih vpra{anj, pa
tudi kot zametek obse‘nega komparativnega preu~evanja posameznih objektov in razvoj-
nih procesov v glavnih mestih vzhodne srednje Evrope.
Pri~el sem z Budimpe{to in bom s citatom o tem mestu tudi zaklju~il; v zborniku “Haup-
tstädte in Südosteuropa”, ki je iz{el leta 1994, Éva Somogyi pravi takole: “Budimpe{ta v
mad`arski zgodovini in sedanjosti ni zgolj veliko mesto, v katerem prebiva nezdravo velik
del prebivalstva de`ele, temve~ predstavlja tudi simbol”.
Prevedla A m a l i j a  M e r g o l e
40 Vodopivec: Laibach/Ljubljana, str. 26.
41 Paul: Großstadtkultur, str. 81 pravi, da sta bila v 19. stoletju “estetski pomen in reprezentativna
funkcija” mesta {e samoumevna. [ele v sedanjem ~asu – torej ob koncu osemdesetih let 20. stoletja – naj bi
“se splo{na zavest v kriti~ni reakciji na moderno ponovno mo~neje zavedla estetske funkcije oblikovanja
mesta”. – Prav diskusije o prestolnici v Berlinu ka`ejo, da se je ta te`nja {e okrepila.
42 Prim. omenjeno delo Hoferja: Construction of the “Folk Cultural Heritage”. – Sem sodi tudi ples,
prim. Peter Rustja: “Glasba svira Hej Slovani ...”. O plesnoj kulturi slovenskega me{~anstva v Trstu v letih
1852–1897, v: Zgodovina za vse. Vse za zgodovino 4 (1997), 2, str. 66–72.
43 Prim. Éva Somogyi: Budapest als Hauptstadt Ungarns, v: Hauptstädte in Südosteuropa, str. 29–36,
tukaj str. 35. – Tukaj tudi citat na koncu prispevka.
87ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 1 (118)
Z u s a m m e n f a s s u n g
Die Hauptstadt als Symbol des Nationalstaates in Ostmitteleuropa
Ludwig Steindorff
Die Hauptstadt verkörpert Idee und Anspruch des Nationalstaates einmal durch die Leistungen, die sie
für Ausbildung und Funktion des Nationalstaates erbringt, dann dadurch, daß ihr eine Symbolfunktion für
den Nationalstaat zugeschrieben wird.
Der Autor geht aus von Zitaten aus dem Band “Budapest” aus der halboffiziösen, um die Jahrhunder-
twende erschienen Reihe “Die österreichisch-ungarische Monarchie in Wort und Bild”, in der sich die
einzelnen Territorien des Gesamtreiches präsentieren. Der ganze Text ist vorrangig auf Modernität,
Fortschrittsdenken und Optimismus orientiert.
Die Argumentationsführung mit Bezug auf Budapest läßt sich leicht auf andere europäische Haupt-
städte und nationale Metropolen übertragen. Ihnen allen ist gemeinsam, dass sich die für die Hauptstadt
charakteristischen Merkmale im Zuge der gesellschaftlichen Modernisierung im 19. Jahrhundert deutlich
wandeln.
Die den Ansprüchen der Moderne entsprechende Hauptstadt ist Ausdruck von nationalem Prestige.
Doch die Modernität allein ist noch kein hinreichendes Erklärungsmuster dafür, warum die Hauptstadt
zum Symbolwert für den Nationalstaat wird. Hinzu tritt die Doppelfunktion vieler Objekte der Hauptstadt;
neben ihrer Primärfunktion wird ihnen, wie anhand von Museum, Theater, Friedhof, Parlamentsgebäude
und Denkmälern erläutert, zusätzlich eine symbolische Bedeutung zugewiesen.
Es stellt sich nun die Frage, worin die Spezifika für die Hauptstädte im Raum Ostmitteleuropas liegen.
– Die ostmitteleuropäischen Hauptstädte liegen alle außerhalb des Bereiches der Nationalstaatsbildung
durch Integration, wo ein bestehender Staat den unveränderten Rahmen für die Ausbildung der bürgerli-
chen Nation bot. Die Hauptstädte Ostmitteleuropas liegen zudem außerhalb der jungen Staatenbildungen
im Bereich des ehemaligen Osmanischen Reiches. Nur dort erfolgte ein expliziter Bruch mit der Zeit vor
dem Nationalstaat.
Die heutigen Hauptstädte Ostmitteleuropas waren im 19. Jahrhundert alle noch in Imperialstaaten
gelegen. Sie erlangten die Funktion von Hauptstädten eines Nationalstaates entweder in Folge der Neuor-
dnung nach dem Ersten Weltkrieg; oder sie wurden erst duch die Neuordnungen ab 1991 Hauptstädte von
selbständigen Staaten.
Alle Hauptstädte Ostmitteleuropas blicken auf eine alte Tradition der Ausübung von Zentralitäts-
funktionen zurück und erlebten ihre erste Entfaltung im Zuge der hochmittelalterlichen Kolonisa-
tionsbewegungen und der Ausbildung des Stadttyps der mitteleuropäischen Rechtsstadt. Sie wurden
lange vor Erreichung der Nationalstaatlichkeit bereits zu Zentren von Nationalbewegungen. Das Verfügen
über eine Metropole ermöglichte die Entfaltung der Kulturnation und die Durchsetzung der Nationalspra-
che. Im Verfügen über eine Metropole mit Symbolfunktion für die Nation lag zugleich der Anspruch auf
den Nationalstaat; die Metropole schuf die Voraussetzungen zu seiner Realisation.
Die Stadtbilder der Hauptstädte Ostmitteleuropas sind relativ wenig von der Zwischenkriegszeit
geprägt. Nur fallweise treffen wir durchaus auf Ansätze zur Schaffung neuer Zentren; Beispiele bieten
Riga und Ljubljana. Die nationale Symbolik wurde dabei vor allem im Umfeld von Neubauten durch
Symbolik des Sozialismus überlagert. Es bleibt abzuwarten, inwieweit jetzt nach Ablösung des sozialisti-
schen Systems zukünftige Baupolitik in den Hauptstädten planvoll neue nationale Symbole schafft.
Ostmitteleuropa ist einerseits eingebunden in den gesamteuropäischen Prozeß der Umformung und
Ausbildung der Hauptstadt in der bürgerlichen Gesellschaft und in die feste politisch-juristische Defini-
tion des Hauptstadtbegriffes; andererseits ist Ostmitteleuropa durch das Spezifikum der langen Zugehöri-
gkeit zu Imperialstaaten von einer Sonderentwicklung gekennzeichnet: Die Gewinnung der Rolle als
Metropole einer Nation und der Merkmale einer nationalen Hauptstadt geht der Nationalstaatsbildung
zeitlich deutlich voraus.
Die vorangegangenen Ausführungen sind gedacht als Vorstellung eines Rasters von systematischen
Fragestellungen wie auch als Ansatz für weitergehende komparative Untersuchungen zu einzelnen Ob-
jekten und Entwicklungsprozessen in den Hauptstädten Ostmitteleuropas.
88 B. MARU[I^: SLOVENCI NA PRIMORSKEM MED POLITI^NIMI IZBIRAMIZGODOVI SKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 1 (118)
89ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 1 (118)ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 1 (118) • 9–109
J u r e  G o m b a ~
Novo urejanje socialnega skrbstva v Sloveniji
1944–1947
Nastanek in razvoj Odseka za socialno skrbstvo1
Zbor odposlancev slovenskega naroda v Ko~evju je 3. oktobra 1943, potem ko je potrdil
delo izvr{nega odbora OF, sklenil, naj le-ta ostane v dotedanji sestavi in naj opravlja tudi
funkcijo predsedstva Slovenskega narodno osvobodilnega sveta (SNOS). Na prvem zase-
danju SNOS je Boris Kidri~ prisotnim razlo‘il, kak{ne funkcije naj bi po njegovem mnenju
opravljal izvr{ni odbor OF. Bil naj bi:
1. vrhovni izvr{evalni organ OF kot politi~ne organizacije in vseljudskega gibanja,
2. predsedstvo slovenskega parlamenta,
3. vrhovni izvr{ilni organ ljudske oblasti.
Ker se je enajst~lansko predsedstvo SNOS zavedalo, da samo ne bo zmoglo voditi dela
organov ljudske oblasti na Slovenskem, si je moralo izoblikovati podro~ne organe za posa-
mezne panoge. Tako so se izoblikovali odseki, komisije in zavodi kot pomo~ pri njihovem
delu. Po {tevilnih predlogih se je predsedstvo SNOS marca 1944 odlo~ilo, da ustanovi osem
odsekov. Ti odseki, zarodki bodo~ih poverjeni{tev po vzoru poverjeni{tev pri Narodnem
komiteju osvoboditve Jugoslavije (NKOJ), so bili:
– Odsek za notranje zadeve,
– Odsek za izgradnjo narodne oblasti,
– Odsek za gospodarstvo,
– Odsek za obnovo,
– Finan~ni odsek,
– Odsek za prosveto,
– Odsek za informacije in propagando,
– Odsek za zdravstvo, ki naj bi imel po prvotni zamisli tri oddelke, in sicer oddelek za
preventivno medicino, oddelek za kurativno medicino ter oddelek za socialno skrbstvo.
Vendar so ~lani zdravstvenega sveta pri Odseku za zdravstvo na seji dne 13. aprila 1944
sklenili, da je treba pri SNOS ustanoviti poseben odsek za socialno skrbstvo.2
Ta naj bi se za~el intenzivno ukvarjati z re{evanjem te‘kih gospodarskih in socialnih
problemov, ki jih je nakopi~ila triletna vojna s “krvolo~nim in vandalskim okupatorjem in
izdajalskimi {vabobranci.”3
Predsedstvo SNOS je na svoji seji 19. aprila 1944 upo{tevalo predlog zdravstvenega
sveta in pod svojim okriljem ustanovilo odsek za socialno skrbstvo. Za prvega na~elnika je
imenovalo Jo‘eta Juran~i~a, ~lana KPS. Odsek je za~el z delom 12. maja 1944, v njegovem
1 Razprava povzema ugotovitve avtorjeve diplomske naloge pri prof.dr. Du{anu Ne}aku na Oddelku za
zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.
2 Tone Ferenc, Ljudska oblast na Slovenskem 1941-1945, 3, Ljubljana 1991, str. 47.
3 Arhiv Republike Slovenije (dalje: ARS), SNOS, {k. 485/II/2, Vsem okro‘nim odborom, 28.6.1944.
90 J. GOMBA^: NOVO UREJANJE SOCIALNEGA SKRBSTVA V SLOVENIJI 1944–1947
okviru pa naj bi za‘iveli naslednji oddelki:
– Oddelek za mladinsko skrbstvo,
– Oddelek za splo{no skrbstvo,
– Oddelek za nezgodno, bolni{ko in starostno zavarovanje,
– Oddelek za ureditev delovnih razmerij,
– Oddelek za kolonizacijo,
– Oddelek za dekolonizacijo,
– Oddelek za repatriacijo in izseljeni{tvo,
– Oddelek za socialno kontrolo in prito‘be.4
Denar za financiranje svojih dejavnosti naj bi odsek za socialno skrbstvo dobil iz naka-
zil in dotacij Finan~nega odseka pri Predsedstvu SNOS, v~asih pa tudi od raznih okro‘nih
gospodarskih komisij.
Predsedstvo SNOS je v za~etku maja 1944 o nastanku novega odseka obvestilo vse
okro‘ne odbore OF, njegova odlo~itev je bila objavljena tudi v Uradnem listu SNOS in NVS.
Ker je postalo nujno, da ta odsek za~ne opravljati dejavnosti, ki so mu bile dolo~ene, je bilo
vsem okro‘nim odborom OF naro~eno, da je treba v najkraj{em ~asu postaviti pri krajevnih,
okrajnih in okro‘nih narodno osvobodilnih odborih oziroma pri vseh terenskih, rajonskih
in okro‘nih odborih OF posebne referente za socialno skrbstvo. Ti referenti, ki so morali biti
~lani odborov, naj bi od odseka za socialno skrbstvo prejemali navodila in z njihovo pomo~jo
re{evali probleme v praksi.5
Osnovne naloge, ki jih je odsek za socialno skrbstvo predpisal svojim referentom pri
odborih NOO in OF, so bile slede~e:
– ljudem brez strehe je treba najti dom,
– la~ne je treba nasititi, gole oble~i,
– invalidom, vdovam, sirotam in onemoglim je potrebno nuditi vsestransko pomo~.6
Pri svojem delu naj bi se referenti naslanjali predvsem na lastno iniciativo in delo, saj niti
predsedstvo SNOS niti odsek za socialno skrbstvo svoje pomo~i {e nista mogla nuditi.
Vendar so se, ~e ni {lo druga~e, po pomo~ lahko zatekli k pomo‘nim organizacijam, kot sta
bili SP@Z (Slovenska protifa{isti~na ‘enska zveza) in LMS (Ljudska mladina Slovenije).
Odsek za socialno skrbstvo je medtem organiziral ve~ ustanov, ki naj bi razbremenile ‘e
tako preobremenjene odbore OF in NOO. Tako so v ^rnomlju ustanovili Posredovalnico za
delo in zaposlitev, v Metliki, Pudobu in Cerknici so poslovali domovi za obnemogle, ki so
ostali brez sredstev za pre‘ivljanje, v Sne‘niku pa so organizirali mladinski dom, v katerega
so sprejemali mladino obeh spolov v starosti do petnajst let. V po{tev so pri{le predvsem
sirote in tisti otroci, ki jih star{i niso mogli vzdr‘evati, v domu naj bi jim nudili ljudsko {olo,
otro{ki vrtec, otro{ke posteljice in najbolj{o mo‘no strokovno oskrbo.7  Ker je stanje v tem
domu zaradi stalnega dotoka beguncev postalo dramati~no, je odsek za socialno skrbstvo
predlagal okro‘nim gospodarskim komisijam, naj del potrebne opreme pridobijo z zaplem-
bo imetja izgnanim belogardisti~nim dru‘inam ter na ta na~in re{ijo problem za{~ite mater
in otrok.8
V pri~akovanju konca vojne je odsek za socialno skrbstvo zahteval od vseh odborov OF,
da natan~no popi{ejo vse socialne ustanove na njihovem podro~ju. V po{tev so pri{le zava-
4 Tone Ferenc, Ljudska oblast na Slovenskem 1941-1945, 3, Ljubljana 1991, str. 63.
5 ARS, SNOS, {k. 485/I/2, Predsedstvo SNOS vsem Okro‘nim odborom OF, 18.5.1944.
6 ARS, SNOS, {k. 485/I/2, Vsem okro‘nim odborom, 28.6.1944.
7 Isto.
8 ARS, SNOS, {k. 485/I/2, Vsem okro‘nim gospodarskim komisijam, 27.8.1944.
91ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 1 (118)
rovalnice, bratovske skladnice, delavske zbornice, javne kuhinje, hiralnice, mladinski do-
movi, de{ka zaveti{~a, dnevna zaveti{~a, po~itni{ki domovi, okrevali{~a...
Popisati je bilo treba tudi vse izgnance, preseljence, internirance in kaznjence, saj je
postalo jasno, da bo repatriacija po koncu vojne ena od najva‘nej{ih nalog odseka za social-
no skrbstvo.9
Konec julija 1944 je nastal Rde~i kri‘ Slovenije in odsek za socialno skrbstvo je dal
svojim referentom jasno vedeti, da jim bo ta masovna humanitarna organizacija vedno
lahko slu‘ila kot desna roka pri vseh socialnih akcijah ‘e sedaj, {e bolj pa v prihodnosti, zato
naj bi se ti kar najbolj potrudili pri ustanavljanju in pomo~i okro‘nim, okrajnim in krajev-
nim organizacijam Rde~ega kri‘a.
Podeljevati so za~eli tudi podpore tistim, ki so pomo~ kar najbolj potrebovali, vendar so
morali biti zaradi pomanjkanja denarja odbori OF kar se da kriti~ni pri ugotavljanju, kdo je
do podpore sploh upravi~en.10
Teoreti~ni program socialnega skrbstva
Ker so se referenti za socialno skrbstvo pri odborih OF in NOO ukvarjali predvsem s
prakti~nim delom, se je odsek za socialno skrbstvo ~util dol‘nega, da jim predstavi tudi svoj
teoreti~ni program. Tako se je 10. avgusta 1944 “na polo‘aju” zbralo vodstvo odseka, ~lani
predsedstva SNOS, predstavniki drugih odsekov in tisti referenti za socialno skrbstvo pri
odborih OF, ki so se lahko kljub vojnim razmeram odzvali povabilu. To prvo konferenco
odseka za socialno skrbstvo je z uvodnim govorom za~el na~elnik odseka, Jo‘e Juran~i~.11
Po njegovem mnenju so ljudje sodili vsako oblast po tem, kako re{uje socialna vpra{anja
svojega naroda. Zato bi pri izgradnji nove socialne politike morali sodelovati vsi resorji
javne uprave, vsi sloji ter vse narodno in naravno bogastvo, pa tudi proizvodnja. Glavna
na~ela tak{ne socialne politike bi bila:
1. Socialno vpra{anje vsakega Jugoslovana, Slovenca, mora biti re{eno na na~in, da je
sleherni zaposlen po svojih sposobnostih, viri njegovih dohodkov pa so taki, da bo ‘ivel
‘ivljenje, ki je vredno kulturnega in civiliziranega ~loveka.
2. Onemogli in za delo nesposobni ljudje morajo biti absolutno za{~iteni in jim je
zajam~eno tako ‘ivljenje, ki je vredno ~lovekovega dostojanstva.
3. Mladini mora biti posve~ena skrb v tolik{ni meri, da se razvijejo v njej vse naravne,
dedne, umske in telesne sposobnosti.
4. Delovne razmere morajo biti urejene tako, da produkcijo dvignejo na najvi{jo stop-
njo, s tem pa izbolj{ujejo splo{ni socialni standard vsega naroda.
5. Takoj po zlomu Nem~ije bo potrebno repatriirati vse izgnance, internirance, jetnike
itd. Postopoma bo treba repatriirati tudi vse izseljence, ki so ‘e poprej morali oditi za kruhom
v svet. Koloniziralo se bo vso razla{~eno zemljo ter dekoloniziralo iz naselij, kjer je nemogo~e,
da bi si ~lovek socialni polo‘aj izbolj{al in ga izpopolnil do splo{ne socialne ravni.
6. Vse javno ‘ivljenje se mora usmerjati v smislu, da ne izziva in ne rodi socialnega zla,
ampak ga odpravlja.12
9 ARS, SNOS, {k. 485/I/2, Vsem pokrajinskim odborom OF, 24.7.1944.
10 ARS, SNOS, {k. 485/I/2, Vsem okro‘nim odborom OF, 24.7.1944 .
11 ARS, SNOS, {k. 485/I/2, Zapisnik o prvi redni konferenci odseka za socialno skrbstvo pri predsedstvu
SNOS, 10.8.1944.
12 ARS, SNOS, {k. 485/I/2, referat Socialno skrbstvo danes in jutri, Jo‘e Juran~i~, 10.8.1944.
92 J. GOMBA^: NOVO UREJANJE SOCIALNEGA SKRBSTVA V SLOVENIJI 1944–1947
Namestnik na~elnika odseka za socialno skrbstvo, Anton Toman, ~lan Kr{~anskih socia-
listov, je v svojem referatu o ustanovah socialnega odseka poudaril, da se bodo morale
predvojne socialne ustanove zaradi doprinosa delovnega ljudstva v osvobodilnem gibanju
temeljito spremeniti, tako da bo delovno ljudstvo imelo v vseh teh ustanovah po svoji
svobodni volji izbrane zastopnike. Le tako naj bi namre~ lahko slu‘ile splo{nemu interesu
delovnega ljudstva. V Kraljevini Jugoslaviji naj bi namre~ po njegovem mnenju kljub mo-
derni zakonodaji prihajalo do zlorab zaradi pohlepnosti kapitala in neorganiziranosti ter
neobve{~enosti delavstva. Razli~ne socialne ustanove, kot so recimo bile Delavske zborni-
ce, Trgovska podporna dru{tva za name{~ence, zavarovalnica trgovskih delavcev Merkur,
Pokojninski zavod, Dr‘avni in banovinski zavodi za slu~aj bolezni, nezgod in starosti,
Bratovske skladnice in Borze dela zato svojega dela niso opravljale tako, kot bi bilo treba.
Po novem bi bilo treba vso socialno zakonodajo, od obrtnega zakona in zakonov o za{~iti
delavstva, obrtnih zaupnikih, bolni{kem, nezgodnem in starostnem zavarovanju ter do raz-
nih uredb k tem zakonom popraviti tako, da bi za~eli slu‘iti delovnemu ljudstvu. Socialna
politika bi s tem postala politika ‘elja delovnega ljudstva. “Le ~e bi se namre~ gradilo na
ljudstvu z ljudstvom, bi odsek za socialno skrbstvo lahko dosegel rezultate.”13
Tudi mladinskemu socialnemu skrbstvu so na tej konferenci postavili nove temelje.
Glavna naloga je postala “ustvariti vse pogoje, ki so potrebni za fizi~no in moralno zdrav
mladi rod, da bi se rane naroda zacelile in bi dobili v zdravi, moralno krepki mladini
najmo~nej{o pogonsko silo, ki bi segla na vsa polja obnove in rasti.”14
Kratkoro~ne na~rte je nadomestil maksimalni program, ki naj bi se z zlomom Nem~ije le
{e raz{iril. Poskrbel naj bi za:
1. Pravno za{~ito, uvedbo mladinskega sodstva in ureditev vzgojnih domov po moder-
nih vzgojnih na~elih.
2. Za{~ito nelegitimne (nezakonske) matere z vsemi pravicami, ki ji zagotavljajo izena~itev
z legitimno materjo.
3. Zakonito prepoved izkori{~anja {oloobveznih otrok kot dodatne delovne sile in
dolo~itev meje pri uporabi mladoletnih pri delu.
4. Ureditev modernih mladinskih domov, okrevali{~, letovi{~, {portnih igri{~ in mladins-
kih ~italnic, ko bodo za to dane mo‘nosti.
“Pri tem naj bi mu pomagal tisk, ki bi zainteresiral {iroke plasti celotnega naroda in
slovenska `ena, ki naj bi s svojim nagibom in ~utom za otroke bistveno pripomogla k dvigu
socialnega standarda mladine na tisto raven, ki je potrebna, da narod razvije vse svoje sile do
najvi{jih zmo`nosti.”15
Ostali oddelki odseka za socialno skrbstvo svojega programa niso predstavili, saj delo v
njih sploh {e ni steklo. Vodstvo odseka je zato sklenilo, da vsem olaj{a delo in zdru‘i
nekatere svoje oddelke. Tako so se namesto z osmimi oddelki zadovoljili s {estimi. Ostali so
oddelek za nezgodno, bolni{ko in starostno zavarovanje, oddelek za mladinsko skrbstvo,
oddelek za splo{no skrbstvo, oddelek za ureditev delovnih razmerij ter oddelek za socialno
kontrolo in prito‘be, v oddelek za kolonizacijo, dekolonizacijo, repatriacijo ter izseljeni{tvo
pa so natrpali vse tisto, kar jim je ostalo.
S tem se je kon~ala prva konferenca odseka za socialno skrbstvo. Referenti so od{li tja,
kjer so jih potrebovali, in se {e naprej spopadali s socialnimi problemi, ki jih je s seboj
13 ARS, SNOS, {k. 485/I/2, referat Antona Tomana na I. konferenci odseka za socialno skrbstvo,
10.8.1944.
14 ARS, SNOS, {k. 485/I/2, referat Kriste [uler na I. konferenci odseka za socialno skrbstvo, 10.8.1944.
15 Isto.
93ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 1 (118)
prina{al vsak nov dan vojne. Odsek je {e naprej z okro‘nicami vodil in s komisijami nadzo-
roval njihovo delo, po odhodu Jo‘eta Juran~i~a na [tajersko pa je novi na~elnik postal
Anton Toman, ki je takoj opozoril vse referente socialnega skrbstva, da so na svoja mesta
postavljeni zaradi ljudstva, ne pa ljudstvo zaradi njih.
Ker je prebivalstvo Jugoslavije po mnenju NKOJ pretrpelo pod okupacijo pa tudi v toku
borbe proti sovra‘niku ogromne ‘rtve, je bilo treba narediti potrebne korake, da se osebam,
ki so postale ‘rtve vojne ali fa{isti~nega terorja, naka‘e materialna pomo~. Tako je bil 19.
decembra 1944 s strani Poverjeni{tva socialne politike pri NKOJ vsem federalnim odsekom
za socialno skrbstvo izdan odlok o razdeljevanju za~asne denarne pomo~i nepreskrbljenim
rodbinam borcev Narodno osvobodilne vojske (NOV) in Partizanskih odredov Jugoslavije
(POJ), padlih borcev NOV in POJ, invalidom NOV in njihovim dru‘inam, kakor tudi dru‘inam
‘rtev fa{isti~nega nasilja.16
Predsedstvo SNOS je na ta odlok odgovorilo 29. marca 1945, ko je izdalo odseku za
socialno skrbstvo nalog o izpla~ilu enkratne podpore nepreskrbljenim dru‘inam borcev
Jugoslovanske vojske in njenim invalidom, njihovim rodbinam, kakor tudi rodbinam ‘rtev
fa{isti~nega nasilja in rodbinam, katerih hranilci so bili v ujetni{tvu ali v internaciji. Enkrat-
na podpora je zna{ala od 500 do 1000 lir in je bila odvisna od {tevila otrok v dru‘ini. Za
njeno izpla~ilo je Predsedstvo SNOS nakazalo odseku za socialno skrbstvo 2,500.000 lir,
vendar je odsek za socialno skrbstvo takoj izra~unal, da bi potreboval za kritje potreb
najrevnej{ih dru‘in po Sloveniji najmanj 24,000.000 lir mese~no, ~esar minister socialne
politike pri NKOJ dr. Anton Kr‘i{nik ni mogel zagotoviti.17
Marca in aprila 1945 je odsek pozval vse svoje ~lane in referente pa tudi ostale strokov-
njake, naj napi{ejo svojo vizijo socialne politike v Sloveniji po kon~ani vojni. Iz referatov,
ki jih je odsek obravnaval na svojih konferencah, je bilo ‘e razvidno, da bo v bodo~i dr‘avi
osrednje vpra{anje socialne politike prav delavsko vpra{anje, saj pravilna re{itev le-tega ni
zadevala le delavstva, temve~ tudi gospodarsko sposobnost dr‘ave in ureditev industrije, s
~imer naj bi se osvobodili {kodljivega tujega vpliva, ki ga je okoli sebe {iril zahodni kapi-
talizem. Delavcu, ki naj bi v bodo~i Sloveniji postal najva‘nej{i ~initelj pri izgradnji gospo-
darskega ‘ivljenja, naj bi ustvarili pogoje ‘ivljenja, ki bi ga ~imbolj spodbujali k delu.
Najve~je spremembe so avtorji referatov, dopisov in prispevkov napovedali vpra{anju
delavskih sindikatov in socialnemu zavarovanju.
Sindikati naj bi tako skrbeli za ekonomsko za{~ito delavca, nadzorovali naj bi izvajanje
uzakonjene socialne zakonodaje, izvajali kontrolo nad poslovanjem podjetij in skrbeli za
dvig produkcije v narodnem gospodarstvu.18
Socialno zavarovanje naj bi bilo organizirano po vzoru prve dr‘ave socializma. Sovjet-
ski zvezi je glavne smernice za ureditev tega vpra{anja postavil Lenin na Pra{ki konferenci
leta 1912. Temeljna na~ela te politike so bila slede~a: socialno zavarovanje mora za{~ititi
delavca v vseh primerih izgube delovne sposobnosti, kot so bolezen, invalidnost in starost,
delavke v ~asu nose~nosti in poporodnem obdobju, v primeru smrti zavarovanca pa tudi
vdove, vdovce in otroke; zavarovanje morajo zajeti vse zaposlene osebe in njihove dru‘in-
ske ~lane; zavarovanci imajo pravico do popolnega nadomestila mezde, vse stro{ke social-
nega zavarovanja pa morajo nositi dr‘ava in delodajalci.19
16 ARS, SNOS, {k. 485/II/3, Odlok o dajanju za~asnih podpor, 19.12.1944.
17 ARS, SNOS, {k. 485/II/3, Navodila o podeljevanju podpor, 19.12.1944.
18 ARS, SNOS, {k. 485/III/2, Smernice socialne politike v bodo~i Sloveniji.
19 Mateja Jeraj, Slovenski sindikati in socialna politika 1945-1950, Ljubljana, 1995, str. 30-31.
94 J. GOMBA^: NOVO UREJANJE SOCIALNEGA SKRBSTVA V SLOVENIJI 1944–1947
Nekaj ~asa je po odseku za socialno skrbstvo kro‘il tudi predlog angle{ke vlade za
bodo~o ureditev socialnega zavarovanja pri nas, ki ga je objavil “The Financial Times” z
dne 26.9.1944. Po njem bi prebivalce razdelili v tri razrede
1. produktivni sloj, kamor bi spadal ves produktivni del prebivalstva, ne glede na razliko
v zaposlitvah, fizi~nih ali umskih;
2. mladina v u~ni dobi, ki s svojim rasto~im znanjem, teoretskim ter prakti~nim, in z
nabiranjem konkretnih izku{enj tvori vse mo~nej{o ustvarjalno silo in {e kako potrebno
rezervo novih delovnih kadrov;
3. ostareli, oboleli, invalidi.
V ~asu brezposelnosti in bolezni bi bili delavci upravi~eni do rente. Osnovna izpla~ilna
vsota za slehernega obolelega ~lana bi zna{ala vi{ino njegovih slu‘benih prejemkov, in
sicer v znesku zadnje pla~e. Brezposelni bi prejemali enako podporo v vi{ini njihovega
zadnjega zaslu‘ka, obenem pa bi {e naprej pla~evali svoje prispevke.
Razmerje invalidske rente do pokojnine naj bi bila po tem na~rtu 1:1, za invalidnost so
bili predvideni dodatki, za pokojnino ne. Pokojnina naj bi kot pla~ilo za dolgotrajno delo
zna{ala prav toliko kot poslednja pla~a. ^lan naj bi bil poleg pokojnine dele‘en vseh
ugodnosti, ki mu lahko nudijo dostojno ‘ivljenje bodisi v zdravstvenem bodisi v kulturnem
‘ivljenju.20
Ministrstvo za socialno politiko
Predsedstvo Slovenskega narodno osvobodilnega sveta (SNOS) je na svoji sve~ani seji
5. maja 1945 v Ajdov{~ini izdalo Zakon o Narodni vladi Slovenije. Ta zakon je dolo~al, da
Narodno vlado Slovenije, najvi{ji izvr{ni in zakonodajni organ dr‘avne oblasti v Sloveniji,
imenuje prav Predsedstvo SNOS.
Narodna vlada Slovenije naj bi bila sestavljena iz predsednika, enega ali dveh podpred-
sednikov in ministrov za: notranje zadeve, pravosodje, prosveto, finance, industrijo in ru-
darstvo, trgovino in oskrbo, poljedelstvo, gozdarstvo, socialno politiko, narodno zdravje,
gradnjo ter lokalni promet. Nekdanji odseki predsedstva SNOS so tako postali ministrstva
Narodne vlade Slovenije.
Predsedstvo SNOS je poverilo mandat za sestavo Narodne vlade Borisu Kidri~u, ki je
izbral podpredsednika in dvanajst ministrov. Za ministra, ki naj bi se ukvarjal s socialno
politiko, je bila izbrana Vida Tom{i~.21  Njeno ministrstvo naj bi {e naprej izpolnjevalo
osnovne naloge, ki mu jih je ‘e med vojno predpisalo Predsedstvo SNOS: socialno skrbstvo
za vse sloje delovnega ljudstva, za{~ita socialno ogro‘enih slojev, za{~ita invalidov in
drugih ‘rtev NOB, za{~ita mater, otrok in mladine, skrb za izseljence in repatriacijo vojnih
ujetnikov, konfinirancev, internirancev, pregnancev in kontrola ter izvajanje socialnega
zavarovanja. Da je ministrstvo lahko uspe{no re{evalo te naloge, se je organiziralo na slede~
na~in:
Ministrstvo je vodil minister za socialno politiko, pri tem pa mu je pomagal pomo~nik.
[ef kabineta je vodil kabinet ministrstva in poleg tega opravljal {e vse zadeve, ki mu jih je
poveril minister.
20 ARS, SNOS, {k. 485/III/2, Predlog angle{ke vlade za bodo~e zavarovanje pri nas.
21 Uradni list, letnik I/II, {t. 5, 2. junij 1945, str. 22.
95ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 1 (118)
I. Splo{ni oddelek, kjer delo {e ni povsem steklo, so sestavljali:
1. Personalni odsek, ki je nastavljal uslu‘bence po vseh ustanovah v kompetenci
ministrstva in vodil tudi njihov seznam.
2. Finan~no-ekonomski odsek, ki se je ukvarjal z nabavljanjem kreditov, pohi{tva in s
selitvijo pisarn v pritli~je ministrstva.
3. Odsek za statistiko, propagando in socialne {tudije.
4. Komisija za upravo domov, ki je bila poslana na teren ugotavljat {kodo.
5. Pisarna ministrstva, ki je s pomo~jo novih sil organizirala birokratsko delo.
II. Oddelek za splo{no socialno skrbstvo:
1. Odsek za socialno pomo~ je prevzel vse fonde, ki so bili ustanovljeni kot biv{e pod-
porne ustanove, in s tem prevzel vse socialno skrbstvo v svoje roke. Skupaj s Statisti~nim
uradom so zbirali podatke, ki so spadali v okvir socialnega skrbstva, ter poskrbeli, da je
denar, nakazan s strani finan~nega ministrstva dne 3. junija 1945, {el v vse okro‘ne NOO in
odbore OF. Ti so zdaj lahko izpla~ali podpore pomo~i potrebnim.
2. Odsek za za{~ito vasi je imel skupaj z ministrstvom za poljedelstvo, gozdarstvo in
gradnjo konferenco na temo za{~ite vasi.
3. Odsek za stanovanjsko politiko je izvedel vrsto anket o stanovanjskih razmerah v
Ljubljani, o ureditvi najemnin in ureditvi stanovanjskega vpra{anja. Izdali so tudi uredbo o
stanovanjih in poslovnih lokalih, ki je iz{la v Uradnem listu.
III. Oddelek za ureditev delovnih razmer in socialno zavarovanje:
1. Odsek za ureditev delovnih razmer je po konferenci z ministrstvom za preskrbo izdal
dolo~ilo o dodatnih ‘ivilskih kartah za delavce, ki so se ukvarjali s te‘kimi deli, sicer pa je
vodil {tevilne ankete in se pripravljal na izdajo zakona o ureditvi delovnih razmer.
2. Odsek za socialno zavarovanje je s pomo~jo posebnega strokovnega sveta za socialno
zavarovanje formiral nekatere uredbe in jih posredoval ministrstvu za pravosodje v dokon~no
redakcijo. Tako so zavarovali “poljedeljske delavce”, potrdili Federalni zakon o socialnem
zavarovanju, uredili polo`aj hi{nih pomo~nic in uvedli nove mezdne razrede v dinarski
veljavi za vso Slovenijo.
3. Odsek za posredovanje in in{pekcijo dela je diskutiral o vajeni{kem vpra{anju in
sodelovanju s strokovnim {olstvom.
4. Izseljeni{ki oddelek, ki ga je vodil posebni referent dr. Ivo [tempihar, se je ukvarjal z
na~rtom, kako vrniti domov vse tiste Slovence, ki so iz najrazli~nej{ih razlogov od{li po
svetu.
IV. Oddelek za za{~ito mater, otrok in mladine:
1. Odsek za za{~ito dojen~kov je sku{al priskrbeti dojen~kom posebne ‘ivilske karte,
hkrati pa je organiziral domsko za{~ito za slabotne, zapu{~ene in osirotele dojen~ke.
2. Odsek za za{~ito pred{olske mladine se je prav tako ukvarjal z domsko za{~ito sirot,
organizirali pa so tudi akcijo “za pribolj{ek iz~rpani mladini”, kjer so razdelili okoli 10 ton
kruha in tono marmelade.
3. Odsek za za{~ito {olske mladine je poleg organizacije domske za{~ite delal tudi na
otvoritvi socialno-politi~ne {ole za vzgojo novih kadrov, ki naj bi v bodo~e zapolnjevala
prazna mesta na ministrstvu za socialne razmere.
4. Odsek za za{~ito mater je sku{al doje~im materam priskrbeti dodatne ‘ivilske karte.
5. Referat za po~itni{ke kolonije je imel ogromno dela, saj naj bi v kolonije v razne kraje
Slovenije od{lo okoli 4000 otrok. Treba je bilo najti in adaptirati ustrezne zgradbe, poskrbe-
ti za prehrano, aktivirati ljudi iz frontnih organizacij in spraviti otroke tja in nazaj.
96 J. GOMBA^: NOVO UREJANJE SOCIALNEGA SKRBSTVA V SLOVENIJI 1944–1947
6. Referat za specialne zavode je {ele zbiral podatke o prizadetih in iskal ustrezne zgrad-
be za formiranje zavodov za slepe, gluhoneme in umsko prizadete osebe. Najve~krat je bila
v najprimernej{ih zgradbah vojska, ki se po navadi ni hotela umakniti.
V. Invalidski oddelek:
1. Odsek za socialno in zdravstveno za{~ito invalidov je izdelal predloge za izpla~ila
invalidnin invalidom iz JA in civilnim invalidom. Na okro‘jih so posebne Komisije za
podeljevanje podpor dobile navodila o podeljevanju podpor. Kar se ti~e zaposlitve invali-
dov, so na okro‘jih morali sestaviti sezname zaposlitev, ki bi jim bili invalidi kos. Organizi-
rana je bila {ola za pre{olanje invalidov v Preddvoru, kjer so jih u~ili strojepisja, knjigo-
vodstva in zadru‘ni{tva. V kompetenco ministrstva je spadala tudi delavnica Proteza. Kre-
ditna nabavljalna in prodajna zadruga je za invalide prevzemala blago od UNRRA (United
Nations Relief and Rehabilitation Administration) in skrbela za kredite.
2. Odsek za kontrolo invalidov je zaenkrat sodeloval pri delu Odseka za socialno in
zdravstveno za{~ito invalidov ter pripravljal svoj program dela.
VI. Oddelek za repatriacijo:
1. Odsek za notranjo repatriacijo je skrbel za transporte iz Srbije in Vojvodine, ki so v
Slovenijo za~eli prihajati kmalu po tem, ko je Rde~a armada od tam pregnala Nemce. Te
kompozicije so bile tako slabo pripravljene in oskrbovane, da so se na odseku prito‘ili na
zvezno ministrstvo za socialno politiko.
2. Odsek za zunanjo repatriacijo je imel vrsto pogovorov na Dunaju, v Pragi in Parizu.
Angle{ka in ameri{ka komisija sta izjavili, da se bo iz angle{kega in ameri{kega sektorja
kmalu za~elo repatriirati okoli 250.000 Jugoslovanov, na kar se je bilo treba ustrezno pripra-
viti. Kredit, ki so ga odobrili oddelku za repatriacijo, je bil ‘e skoraj porabljen, saj je bilo v
tem ~asu skozi slovensko ozemlje repatriiranih 61.089 oseb, ki jih je bilo treba oskrbeti z
vsem potrebnim.22
Vsak okro‘ni narodno osvobodilni odbor je imel svojega poverjenika za socialno poli-
tiko, ki je vodil odsek za socialno skrbstvo. Tega so sestavljali:
1. referent za splo{no socialno skrbstvo,
2. referent za domove in stanovanjske zadeve,
3. referent za zadeve invalidov in upokojencev,
4. referent za za{~ito mater, otrok in mladine,
5. in{truktor za domove.
Okrajni narodno osvobodilni odbori so imeli poverjenike za socialno skrbstvo, ki so
na~elovali odsekom za socialno skrbstvo. Njemu so bili podrejeni:
1. referent za splo{no socialno skrbstvo,
2. referent za za{~ito mater, otrok in mladine,
3. referent za zadeve invalidov in upokojencev.
V krajevnem narodno osvobodilnem odboru je direktive ministrstva za socialno poli-
tiko izpolnjeval odbornik za socialno skrbstvo.23
Tak{no je bilo torej ogrodje ministrstva za socialno politiko Narodne vlade Slovenije, ki
se je izoblikovalo tja do avgusta 1945. Nekateri oddelki so bili do vratu v delu, v nekaterih
pa so se zaposleni spra{evali, zakaj so sploh tam. V okro‘nih, okrajnih in krajevnih NOO je
bilo vse {e naprej odvisno od iznajdljivosti posameznih referentov in od tega, kako so si
raztolma~ili smernice, ki jim jih je po{iljalo ministrstvo.
22 ARS, MSS, {k. 5/51, Poro~ilo o delu Ministrstva za socialno politiko, 12.6.1945.
23 ARS, MSS, {k. 5/42, Pregled o za~asni organizaciji socialne politike, 16.8.1945.
97ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 1 (118)
Pomo~ mno‘i~nih organizacij
Slovenske sindikalne organizacije so zbirale prispevke za sirote, vdove padlih partiza-
nov in talcev ter za druge socialno ogro‘ene kategorije prebivalstva, poleg tega pa so sode-
lovale {e v treh {ir{e zastavljenih akcijah, ki so pomagale pri uresni~evanju u~inkovitej{e
socialne politike: pomagale so pri ustanavljanju patronatov, zbirale prispevke za socialni
fond OF in aktivno sodelovale v socialno-zdravstvenih svetih.24
Dr‘ava je bila po ustavi FLRJ z dne 31.1.1946 dol‘na skrbeti za dru‘ine in otroke padlih
borcev in ‘rtev vojne ter vojne invalide, vendar dr‘avni prora~un sam te obremenitve pre-
prosto ni zmogel. Zato je ljudska oblast pozvala vse zavedne dr‘avljane, naj pri re{evanju
nalog socialnega skrbstva sodelujejo po svojih mo~eh in zmo‘nostih. Prek ~lankov v Delav-
ski enotnosti je Referat za socialno skrbstvo pri Glavnem odboru Enotne strokovne zveze
delavcev in name{~encev spodbujal sindikalne organizacije k zbiranju prispevkov za so-
cialno ogro‘ene in k organiziranju razli~nih akcij za zagotavljanje socialne pomo~i. Sin-
dikalne podru‘nice so tako v letu 1945 zbrale okoli 7 milijonov dinarjev, s katerimi so v
sodelovanju z ministrstvom za socialno politiko financirali najrazli~nej{e dejavnosti so-
cialnega zna~aja.
Ena od teh skupnih akcij je bilo tudi formiranje patronatov. Ministrstvo za socialno
skrbstvo LRS je aprila 1946 za predstavnike mno‘i~nih organizacij pripravilo konferenco,
na kateri je predstavilo idejo o formiranju patronatov. ^e pogledamo konkreten primer, bi
moral patronat funkcionirati pribli‘no takole: ~e je bila v nekem okraju za ve~je {tevilo
nepreskrbljenih otrok zagotovljena stavba za njihovo oskrbo, naj bi sindikalna podru‘nica
gradbenih delavcev to stavbo adaptirala, podru‘nica delavcev lesarske industrije bi poskr-
bela za opremo, sindikalna podru‘nica uslu‘bencev gospodarsko-upravnih ali finan~nih
ustanov bi lahko ob pomo~i krajevnega odbora OF zbirala sredstva, ~lanice krajevne orga-
nizacije AF@ bi skrbele za kuho, snago in vzdr‘evanje perila, mladinske organizacije pa bi
zbirale hrano, obleko, igra~e in u~benike ter skrbele za telovadbo, igro in zabavo. K tej
socialni akciji bi bilo koristno pritegniti tudi vse “privatne pridobitnike, trgovce in obrt-
nike, tako da bi v vseh teh kategorijah prebivalstva vzbudili pravo politi~no zavest in ~ut
socialne dol‘nosti.”25
Funkcijo patrona oziroma za{~itnika dolo~enega doma ali zavoda je lahko prevzelo eno
ali ve~ podjetij, zadrug, terenov, vasi, mno‘i~nih organizacij, pa tudi voja{ke enote ali
telovadna dru{tva. Tako organizirani patronati ne bi le pomagali dr‘avi pri re{evanju social-
nih vpra{anj, ampak bi s svojo uspe{nostjo in dobro organizacijo predstavljali prakti~en
dokaz, kaj vse zmore ljudska skupnost v tesni povezavi s svojo oblastjo.
Ker so prispevki za najrazli~nej{e akcije socialnega zna~aja ponekod predstavljali ‘e kar
prete‘ko breme za delovno ljudstvo, se je vlada Ljudske republike Slovenije maja 1946
odlo~ila, da lahko na njenem ozemlju zbirajo prostovoljne prispevke za re{evanje posebnih
in splo{nih nalog socialnega skrbstva izklju~no uprave socialnega fonda OF na podlagi
predhodnega dovoljenja notranjega ministra. Izvr{ni odbor OF je takoj izdal statut, ki je
dolo~al ustanovitev uprav socialnega fonda pri IO OF in pri okrajnih ter krajevnih odborih
OF. Te uprave naj bi dajale pobude za ustanavljanje patronatov, zbirale naj bi mese~ne
prispevke, organizirale nabiralne akcije, sprejemale darila in na ta na~in zbrana sredstva
razdelile ustanovam in pomo~i potrebnim posameznikom. Uprava socialnega fonda pri IO OF
24 Mateja Jeraj, Slovenski sindikati in socialna politika 1945-1950, ARS, Ljubljana 1995, str. 85.
25 Prav tam, str. 87.
98 J. GOMBA^: NOVO UREJANJE SOCIALNEGA SKRBSTVA V SLOVENIJI 1944–1947
je sporazumno z ministrstvom za socialno skrbstvo LRS sklenila postopoma zdru‘iti vse
prispevke za patronate in tiste za socialni fond v en sam prispevek. Tako bi vsakdo, ki bi
‘elel prispevati karkoli v socialne namene, sredstva preprosto nakazal na socialni fond OF,
ta pa bi jih nato porazdelil tistim, ki so jih potrebovali. ^lani sindikatov naj bi v socialni
fond OF prispevali prostovoljno kot zavedni in dobri dr‘avljani, ukinili naj bi odtegovanje
od pla~e, prisilne ukrepe in visoke obveze, ki so med ljudmi ‘e zbudili nezadovoljstvo in
godrnjanje.
Socialno-zdravstveni sveti so bili sestavljeni iz predstavnikov mno‘i~nih organizacij,
Rde~ega kri‘a, invalidskega zdru‘enja, uprave socialnega fonda in zastopnikov s podro~ja
prosvete, zdravstva, socialnega skrbstva, sodstva in notranjih zadev. Delovali so v okviru
ministrstva za socialno skrbstvo LRS, dajali pa naj bi mnenja o prejemanju razli~nih podpor,
zbirali podatke o osebah, potrebnih socialne pomo~i in organizirali “ljudsko pomo~” za
tiste kategorije prebivalstva, ki so bile te pomo~i najbolj potrebne.
Pomagali naj bi tudi pri ustanavljanju patronatov in izbiri rejnikov, sodelovati bi morali
{e pri dolo~anju zdravni{kih in zobozdravni{kih tarif ter dajati pripombe s podro~ja skrb-
stva in zdravstva k zakonskim predpisom. Borili naj bi se proti vsem razvadam, ki so po
njihovem mnenju {kodovale zdravju in jemale ugled skupnosti. Med te razvade so {teli
alkoholizem, prostitucijo, bera~enje, nasilna dejanja, zlorabo otrok, maza{tvo in “kriminal-
ni splav.”26
Antifa{isti~na fronta ‘ensk (AF@), ki se je razvila iz Slovenske protifa{isti~ne ‘enske
zveze, je ‘e med vojno pogosto sodelovala z odsekom za socialno skrbstvo pri re{evanju
raznih socialnih problemov; naveza se je po koncu vojne {e okrepila. Tako je AF@ s pomo~jo
nabiralnih akcij, prostovoljnega dela in udarni{tva skrbela na nepreskrbljene otroke, vdove
in invalide, probleme, ki jih “ljudska oblast nenadoma ni mogla ve~ v celoti re{iti.”27
^lanice so leta 1945 zbrale za okoli dva milijona dinarjev prostovoljnih prispevkov, poskr-
bele za preskrbo 5800 sirot, ki so pri{le iz Bosne v Slovenijo in prevzele patronat nad 34
razli~nimi domovi. Po domovih so skrbele za varstvo in izobrazbo otrok, {ivale obleke in jih
kasneje tudi krpale, pomagale v pralnicah, kuhinjah in ambulantah ter vzdr‘evale ~isto~o.
Poleg tega je bilo treba organizirati tudi nabiralne akcije, s katerimi so za te domove zbirale
denar, hrano, igra~e, u~ila, obleko in inventar. V domovih za invalide so bile njihove dejav-
nosti podobne, le da je bilo ve~ poudarka na fizi~ni in psihi~ni rehabilitaciji, manj pa na
vzgoji.
S pomo~jo institucije obiskovalk je AF@ spremljala delo rejni{kih dru‘in in njihov
odnos do rejencev. O tem so obve{~ale ministrstvo za socialno politiko NVS, ki je nato
reagiralo z denarnimi stimulacijami, ~e je bilo delo dobro opravljeno, ali pa z odvzemom
otroka v primeru zanemarjanja.
AF@ je po vsej Sloveniji organizirala tudi {tevilna predavanja na temo higiene, nege
otrok, invalidov in bolnikov ter razne te~aje, na katerih so slu{ateljice pridobile prakti~no
znanje za delo po domovih ministrstva za socialno skrbstvo.28
^eprav se je kmalu za~ela politizacija te mno‘i~ne organizacije, ki naj bi po novem
postala “glavni politi~ni mobilizator ‘ensk v Sloveniji,”29  lahko re~emo, da je takoj po
vojni marsikatera akcija socialnega zna~aja slonela izklju~no na iznajdljivosti in delav-
26 Prav tam, str. 91.
27 ARS, GO AF@, {k. 7/III/310, Poro~ilo o delu in organizacijska vpra{anja AF@ Slovenije.
28 ARS, GO AF@, {k. 7/III/310, Zapisnik II. kongresa AF@.
29 ARS, GO AF@, {k. 7/III 310, govor Borisa Kidri~a na III. kongresu AF@ Slovenije.
99ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 1 (118)
30 ARS, GO LMS, {k. 4/I, Izvr{nemu odboru OF, 23.6.1945.
31 ARS, GO LMS, {k. 4/1, Centralnemu odboru USAOJ, 23.6.1945.
32 Jo‘e Prin~i~, Slovensko gospodarstvo v drugi Jugoslaviji, Ljubljana 1997, str. 14-19.
nosti ~lanic AF@, ki so v sodelovanju z drugimi mno‘i~nimi organizacijami uspele nadome-
stiti pomanjkanje finan~nih in drugih sredstev, s katerimi se je v tem ~asu spopadalo ministr-
stvo za socialno politiko.
Tudi Ljudska mladina Slovenije je po svojih mo~eh pomagala pri organizaciji raznih
akcij socialnega zna~aja. Na svojem drugem kongresu 24. junija 1945 v Ljubljani je Cen-
tralnemu odboru USAOJ in Izvr{nemu odboru OF obljubila, da bo v prihodnosti:
1. {e naprej trdno stala na braniku domovine in pridobitvah {tiriletne osvobodilne vojne,
za katere je dalo ‘ivljenje na tiso~e najbolj{ih tovari{ev in tovari{ic;
2. dala vse svoje mlade sile na razpolago domovini za njeno ~imprej{njo obnovo in
izgradnjo;
3. da bo ~uvala bratstvo in enotnost vse jugoslovanske mladine, ki je porok mirnega
‘ivljenja in hitrega razvoja na{ih narodov;
4. da se bo borila z vsemi silami za okrepitev na{e nove ljudske oblasti, za utrditev prave
ljudske demokracije. Izlo~ila bo iz svojih vrst vse protidemokratske, protislovenske in
fa{isti~ne elemente, ki ogro‘ajo svobodo in novo ljudsko oblast;
5. da bo {e naprej prva v delu in da bo, kakor tudi do sedaj, tudi v bodo~e dosledno
izvr{evala vse, “kar bo od njih zahtevala domovina, na{e vodstvo in na{ veliki mar{al
Tito.”30
Nekje v teh smernicah je zajeto tudi delo, ki sta ga LMS in njej podrejena Pionirska
organizacija opravljali za ministrstvo za socialno politiko. Bolj konkretno so mladi po~eli
slede~e: s skupnimi igrami, izleti, po~itnikovanji, tabori in delovnimi akcijami so pomagali
sirotam preboleti izgubo star{ev ter pomagali AF@ pri delu v domovih, hodili so na obiske k
invalidom, bolnikom in prizadetim ter z darili, raznimi pribolj{ki in kulturnim programom
dvigovali njihovo moralo, pomagali so pri organizaciji raznih nabiralnih akcij, pa dneva
matere in otroka, dneva invalidov, dneva mladih in dneva onemoglih, po~eli so torej vse
tisto, za kar je AF@ zmanjkalo ~asa, {tevilne akcije pa so bile pripravljena tudi s strani LMS.
Marsikaj, kar je koristilo izbolj{anju socialnega polo‘aja ljudi, se je naredilo tudi na mla-
dinskih delovnih akcijah.31
Delo oddelkov ministrstva za socialno politiko Narodne vlade Slovenije
med leti 1945 in 1947
Splo{no pomanjkanje, nizka proizvodnja, prometne, organizacijske in druge te‘ave so
Narodno vlado Slovenije prisilile, da je maja 1945 s “Pravilnikom o legitimacijah za preskr-
bo in potro{ni{kih knji‘icah” vpeljala sistem racionirane preskrbe z najpomembnej{imi
‘ivili, kot so meso, ma{~obe, moka, sladkor, fi‘ol in porabni{kimi industrijskimi izdelki
(obutev, obleka). To je pomenilo, da je bilo trgovanje s temi ‘ivili in izdelki omejeno ter da
je prete‘ni del prebivalstva lahko do njih pri{el le s pomo~jo kart in nakazil.32
V teh razmerah je delo ministrstva za socialno politiko in njegovih oddelkov postalo
te‘je, tako da so jim prav pri{le izku{nje, ki so si jih nabrali med vojno. Precej je namre~ spet
postalo odvisno od iznajdljivosti referentov, od pomo~i mno‘i~nih organizacij in od posa-
meznikov. Ministrstvo in njegovi oddelki so bili nekak{en vezni ~len, ki je povezoval tiste,
ki so ‘eleli pomagati, s tistimi, ki so bili pomo~i potrebni.
100 J. GOMBA^: NOVO UREJANJE SOCIALNEGA SKRBSTVA V SLOVENIJI 1944–1947
Znotraj splo{nega oddelka sta se obdr‘ala dva odseka in ena komisija. Personalni odsek
je skrbel za popolnitev kadra ostalih oddelkov ter okro‘nih, okrajnih in krajevnih narodno-
osvobodilnih odsekov. Da bi v socialnih ustanovah lahko zaposlili usposobljene ljudi, so v
Ljubljani na Streli{ki ulici ustanovili socialno-politi~no {olo, ki so jo na za~etku vodile
nune. Razmere v tem internatu so bile katastrofalne, saj so te~ajnice spale po dve na eni
postelji, brez posteljnine, odejo so imele le, ~e so jo prinesle s seboj.33
Finan~no-ekonomski odsek se je trudil dobiti denar za vse {tevilnej{e naloge ministrstva
tako od Narodne vlade Slovenije, kot tudi od vlade Demokrati~ne federativne Jugoslavije in
mednarodnih ~lovekoljubnih organizacij. Uspeh je bil zaradi vsesplo{nega pomanjkanja
sredstev in politi~ne situacije boren, saj so se vsi oddelki stalno prito‘evali nad akutnim
pomanjkanjem denarja. Uspe{nej{i pa je bil odsek pri dogovarjanju z ministrstvom za so-
cialno politiko DFJ v Beogradu. To se je namre~ odlo~ilo, da bo sku{alo poslati v federalno
enoto Slovenijo inventar za 109 de~jih in mladinskih domov. Ves material, ki so ga imeli na
voljo, je bil poslan iz Beograda v okviru kontingenta ministrstva za trgovino in preskrbo.34
Komisija za upravo domov je po vsej Sloveniji iskala primerne zgradbe za ustanove
ministrstva za socialno politiko. To ni bilo lahko, saj je bila ve~ina primernih zgradb
po{kodovanih, izropanih ali pa zasedenih s strani Jugoslovanske armade, beguncev ali
brezdomcev. Komisija je kontrolirala tudi stanje v obstoje~ih socialnih ustanovah in o tem
redno poro~ala namestniku ministra Antonu Tomanu, ki je nato na konferencah z upravniki
domov sku{al zapa‘ene probleme re{evati.
Oddelek za splo{no socialno skrbstvo se je ubadal s {tevilnimi zakonskimi predpisi, ki
so urejevali podro~je socialnega skrbstva. Najpomembnej{i je bil ‘e omenjeni odlok NKOJ
o podeljevanju za~asne podpore nepreskrbljenim rodbinam borcev NOV in POJ ter padlim
borcem NOV in POJ, invalidom NOB in njihovim rodbinam, kakor tudi rodbinam ‘rtev
fa{isti~nega nasilja. Poleg tega je maja 1946 iz{el zakon o voja{kih vojnih invalidih, decem-
bra istega leta pa {e zakon o voja{kih mirnodobnih invalidih. Zakonom je pomagala {e vrsta
uredb: uredba o ugotovitvi pravice do pokojnine, uredba o upokojitvi dr‘avnih uslu‘ben-
cev in uredba o dodeljevanju podpor rodbinam, katerih hranilci slu‘ijo v stalni sestavi
Jugoslovanske armade. Julija tega leta je iz{el {e zakon o socialnem zavarovanju delavcev,
name{~encev in uslu‘bencev.
Kljub temu je bilo v Sloveniji {e pribli‘no 30.000 nepreskrbljenih oseb, ve~inoma ‘rtev
vojne in ‘rtev “nepravi~nega dru‘benega reda v stari Jugoslaviji”, veliko je bilo oseb, ki so
bile za delo nesposobne zaradi telesnih in du{evnih okvar in sirot tistih, ki so se borili izven
partizanskih enot. Za vse te naj bi poskrbelo prav splo{no socialno skrbstvo. Oddelek se je
najprej odlo~il poskrbeti za stare in obnemogle in to s predlogom predsedstvu vlade NVS ter
Verski komisiji, da naj razlastita domove za onemogle in stare raznih cerkvenih redov ter jih
izro~ita v upravo ministrstvu za socialne zadeve. To cenej{o varianto sta zavrnila tako NVS
kot tudi Verska komisija ter predlagali odkup, najem ali pa zamenjavo. Zaradi pomanjkanja
denarja je bilo to nemogo~e, zato je oddelek shajal s stavbami, ki jih je podedoval od biv{ih
dr‘avnih socialnih ustanov (Cukrarna). Podeljevali so tudi podpore, vendar pa se jim je
zdelo, da ljudje vse preradi tarnajo in jemljejo, nih~e pa no~e delati. Zdravilo za najbolj
vztrajne nerga~e je bila po aretaciji ljudske milice delovna brigada.35
Odsek za stanovanjsko politiko je skupaj s predsedstvom vlade NVS sestavil uredbo o
stanovanjih in poslovnih prostorih, ki je iz{la v Uradnem listu 13. junija 1945. Do naslednje
33 ARS, MSS, {k. 1/I, Zapisnik seje upravnikov, 24.7.1945.
34 ARS, MSS, {k. 1/I, Trebovanje ministarstva za socialnu politiku NVS, 12.9.1945.
35 ARS, MSS, {k. 5/65, Socialne podpore reve‘em, september 1945.
101ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 1 (118)
uredbe so omejili svobodno razpolaganje s stanovanjskimi in poslovnimi prostori. Z njimi
je lahko razpolagal le krajevni ali mestni NOO po navodilih in pod nadzorstvom Ministrstva
za socialno politiko. Najemnine za stanovanja in poslovne prostore naj bi uredilo ministr-
stvo, do tedaj pa je bilo vsako povi{anje najemnin in podnajemnin prepovedano. Pogodbe
o najemu stanovanj in poslovnih prostorov se niso mogle odpovedati ali razveljaviti, razen
~e je lastnik nujno potreboval stanovanje zase ali za svojo dru‘ino, ~e so bila potrebna
znatna popravila poslopja in je izpraznitev prostorov postala nujna, ~e je najemnik nameno-
ma ali iz velike malomarnosti kvaril stanovanje ali poslovne prostore, ali pa ~e so najemnik,
njegovi sostanovalci ali podnajemniki vzdr‘evali v stanovanju javno nemoralo ali pohuj{ljivo
‘ivljenje.
Z vsemi praznimi stanovanjskimi in poslovnimi prostori so razpolagali pristojni krajev-
ni in mestni NOO po svojih stanovanjskih odsekih. Prazne prostore je bilo treba prijaviti,
vselitev pa je bila brez nakazila pristojnega NOO nemogo~e. Tudi izselitev je bilo treba
prijaviti.
Nih~e ni smel imeti isto~asno dveh ali ve~ stanovanj. Ministrstvo za socialno politiko je
imelo, kadar je to zahtevala javna korist, pravico razpolagati z zasedenimi stanovanji in
poslovnimi prostori v celoti, vendar so morali prizadetemu priskrbeti drug ustrezni stano-
vanjski ali poslovni prostor. Prisilno izvr{itev odlo~b stanovanjskih oddelkov je izvajala
ljudska milica, kr{itve te odredbe so kaznovali z globo do 50.000 lir ali s prisilnim delom do
6 mescev.36
Program oddelka za ureditev delovnih razmer in socialno zavarovanje je bil ‘e med
vojno dele‘en posebne pozornosti. Vendar je teorija eno, praksa pa po navadi nekaj popol-
noma drugega. Jugoslavija po koncu vojne preprosto ni imela potrebnih finan~nih sredstev
za takoj{njo izvedbo programa socialnega zavarovanja, ki se je {e najbolj zgledoval po
sovjetskem in je moral {~ititi delavca v vseh primerih izgube delovne sposobnosti. Zato je
spremembe uvajala postopoma. Prvi korak k poenotenju socialnega zavarovanja je bil storjen
30.1.1945 z odlokom NKOJ o vrhovnem dr‘avnem nadzoru poverjeni{tva za socialno poli-
tiko nad vsemi ustanovami obveznega socialnega zavarovanja. Zakon o izvajanju social-
nega zavarovanja v obmo~ju Demokrati~ne federativne Jugoslavije je dolo~al ustanovitev
Osrednjega zavoda za socialno zavarovanje (OZSZ) s sede‘em v Zagrebu kot edinega nosil-
ca vseh vrst socialnega zavarovanja v dr‘avi. S tem so bili ukinjeni vsi nekdanji samostojni
nosilci socialnega zavarovanja in so se spremenili v podru‘nice ali izpostave OZSZ, ki je
bila javna in samoupravna ustanova. Na sede‘ih federalnih enot so bili predvideni de‘elni
zavodi za socialno zavarovanje.
Federalni zavod za socialno zavarovanje v Sloveniji s sede‘em v Ljubljani je bil ustanov-
ljen dne 1. julija 1945 z uredbo ministrstva za socialno skrbstvo NVS. Z Zakonom o ureditvi
sodi{~ socialnega zavarovanja in vrhovnega sodi{~a socialnega zavarovanja, ki je iz{el
oktobra istega leta, so bila ustanovljena posebna sodi{~a, ki so se ukvarjala izklju~no s
presojanjem zadev med zavarovanci in nosilci socialnega zavarovanja. A kljub novi zako-
nodaji do ve~jih sprememb ni pri{lo takoj, saj so v veljavi ostali vsi predpisi izpred 6. aprila
1941, ki niso bili v nasprotju s pridobitvami NOB. Do va‘nih in odlo~ilnih sprememb je
pri{lo {ele 26. julija 1946 z Zakonom o socialnem zavarovanju delavcev, name{~encev in
uslu‘bencev. Takrat je vse samostojne nosilce socialnega zavarovanja zamenjala dr‘ava, ki
je vsem zaposlenim zagotavljala enake pravice.37
Odsek za posredovanje in in{pekcijo dela je imel prav tako polne roke dela s pripravo
36 Uradni list SNOS in NVS, {t. 8/1945.
37 Mateja Jeraj, Slovenski sindikati…, str. 61-62.
102 J. GOMBA^: NOVO UREJANJE SOCIALNEGA SKRBSTVA V SLOVENIJI 1944–1947
uredbe ministrstva o posredovanju dela skozi Javno borzo dela. Ta ustanova je dobila izklju~no
pravico do posredovanja dela, odobrila ali zavrnila je tudi vsak nastop ali razre{itev slu‘be-
nega razmerja, ~e je bilo to dejanje v nasprotju z narodnim gospodarskim interesom. Delo-
dajalec, ki je sprejel ali odpustil iz slu‘be delavca v nasprotju z temi dolo~ili, je bil sankcio-
niran. Prav tako so sankcije doletele delojemalca, ~e se je zaposlil ali pa zapustil slu‘bo v
nasprotju z zgoraj navedenimi dolo~ili.38
Oddelku za za{~ito mater, otrok in mladine je ministrstvo za socialno politiko podelilo
kredit v vrednosti 14 milijonov dinarjev, s katerim je bilo treba pokriti stro{ke za internate,
po~itni{ke kolonije, okrevali{~a, obnovo domov in za pribolj{ek v hrani iz~rpani mladini.
Oddelek je takoj podal tudi predlog o dodatnih kartah za hrano, ki bi jih podelili doje~im
in nose~im materam, posebnih kartah za dojen~ke ter predlog za izpla~evanje pre‘ivnin
otrokom, ki so bili vojne ‘rtve.39  Glavna skrb ~etrtega oddelka in ministrstva za socialno
politiko naj bi bila ustanovitev domov za otroke tistih, ki so padli v borbi za osvoboditev,
sirote brez star{ev, bolne, skratka za vse tiste, ki so bili tako reko~ na cesti.
Ti domovi so se organizirali na najrazli~nej{e na~ine. Ponekod so ekonomu stisnili v
roke nekaj denarja in ga z direktivo “tu ima{ denar, v desetih dneh pride v dom 300 otrok,
mnogo sre~e, zdravo”40  poslali na teren.
V Ljubljani so najprej razposlali komisije, ki so si domove ogledale in ocenile razmere v
njih. Da stanje ni ro‘nato, je bilo takoj jasno. Vse stavbe so namre~ med vojno utrpele {kodo,
saj jih je po ve~ini zasedla in uporabljala vojska tako za kasarne kot tudi za postojanke in
bunkerje. Okna so bila po ve~ini razbita, inventar polomljen ali pokraden, povsod je mrgo-
lelo {~urkov in podgan. Delovne sile, ki bi sanirala in organizirala domove, je primanjkova-
lo. Bolje se je godilo le domovom raznih cerkvenih zdru‘enj, ki so jih vodile redovnice, saj
je bila organizacija tam vzpostavljena ‘e pred vojno, pa tudi med vojno se ni bistveno
spremenila.41
Na ministrstvo za socialno politiko so {e naprej prihajali seznami zanemarjene mladine,
ki naj bi jo namestili po domovih, ~eprav so bili ti ‘e tako polni, “da so po nekod v isti sobi
spali odrasli pubertetniki razli~nih spolov.”42  Pojavil se je tudi problem, kam napotiti otro-
ke padlih in pobeglih belogardistov. Ko so namre~ pri ur{ulinkah te otroke sprejeli, se je taka
zdru‘itev izkazala za nemogo~o, saj drugim otrokom ni bilo mogo~e prepre~iti, da jih ne bi
zasramovali, pljuvali in kamenjali. Ministrstvo je v svojem ~asopisu izdalo odlok, “da je
treba otroke proslulih belogardistov, ki {e ne morejo v dru‘bo ostalih otrok, dokler ni drugih
zavodov, name{~ati v posebne zavode: de~ke v zavod na Selu, dekleta pa v dom za moralno
ogro‘ena dekleta.”43
Konec leta 1945 se je Narodna vlada Slovenije odlo~ila, da razporedi otroke v domove
po naslednjem klju~u:
1. otroke do 1. leta starosti naj bi poslali v de~je domove,
2. otroke od 3. do 7. leta starosti naj bi poslali v otro{ke domove,
3. otroci od 7. do 18. leta pa naj bi postali gostje mladinskih domov.44
38 Uradni list SNOS in NVS, {t. 16/1945.
39 ARS, MSS, {k. 5/51, Poro~ilo o delu ministrstva za socialno politiko, september 1945.
40 ARS, MSS, {k. 1/9, Poro~ilo mladinskega okrevali{~a Preddvor, avgust 1945.
41 ARS, MSS, {k. 5/523, Pregled domov v Ljubljani, 10. junij 1945.
42 ARS, MSS, {k. 5/47, Poro~ilo odseka za socialno skrbstvo mesta Ljubljane ministrstvu za socialno
politiko, oktober 1945.
43 Isto.
44 ARS, MSS, {k. 1/2-3, Navodila zavodom, december 1945.
103ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 1 (118)
De~je domove je vlada vzela iz pristojnosti ministrstva za socialno politiko, pre{li so v
pristojnost ministrstva za narodno zdravje NVS, ki je takoj izdalo uredbo o ustanavljanju in
ureditvi de~jih domov.45  Te ustanove so tako postale dr‘avne socialno-zdravstvene ustano-
ve zaprte za{~ite, katerih namen je bil nuditi socialno in zdravstveno ogro‘enim dojen~kom
in otrokom do dopolnjenega tretjega leta starosti potrebno zdravstveno za{~ito, pravilen
razvoj, nego in vzgojo. ^e je imel otrok mater, je ta od{la z njim v dom, kjer je pomagala pri
oskrbi svojega in drugih otrok.46
Oddelek za za{~ito mater, otrok in mladine se je trudil, da bi kljub sistemu racionirane
preskrbe, ki se je v za~etku leta 1946 {e zaostrila, otrokom in mladini priskrbel dodatno
koli~ino sladkorja in masti. ^e ni {lo druga~e, so otroke razglasili za tuberkulozne in na ta
na~in so dobili bolni{ko karto, kar je avtomati~no pomenilo ve~ hrane. Tudi UNRRA paketi so
pomagali te{iti lakoto po zavodih; bili so va‘en vir predvsem masti, sladkorja in ~okolade.
V za~etku septembra 1946 je vlada Ljudske republike Slovenije izdala “Odredbo o
razmejitvi pristojnosti pri upravljanju socialno-vzgojnih ustanov”. Ker je v teh ustanovah
postala glavna skrb vzgoja mladine, je ministrstvo za prosveto prevzelo v svoje roke upra-
vljanje otro{kih in mladinskih domov, dnevna zaveti{~a za pred{olsko in {olsko mladino,
specialne zavode za moralno ogro`eno mladino in dija{ke domove.47  Ministrstvo za social-
no skrbstvo je obdr‘alo nadzor le {e nad mladinskimi okrevali{~i, domovi za bosanske sirote
in specialnimi zavodi.
V okviru oddelka za za{~ito mater, otrok in mladine je deloval tudi odsek za specialne
zavode. Ta je {e vedno iskal primerne zgradbe za gluhe, slepe, invalidne in umsko prizadete
otroke, saj so bile tiste, v katerih so bivali, bodisi stare ali pa poru{ene (dom slepih v Ko~evju).
[tevilni predlogi so bili dani in tudi zavrnjeni, saj so si vsi zavodi ‘eleli v Ljubljano, mestni
NOO pa je ‘e tako imel stisko s prostori. Tako je recimo dom za invalidno mladino na{el
svoje mesto v Kamniku. Tja naj bi poslali tudi ~im bolj{i kader.
Invalidski oddelek je takoj po osvoboditvi za~el z zbiranjem podatkov in evidenti-
ranjem invalidov, biv{ih borcev partizanskih enot. Izdelali so tudi predloge za izpla~ilo
invalidnin invalidom iz JA in civilnim invalidom. Komisijske preglede invalidov so opra-
vljale okro‘ne komisije za podeljevanje podpor. Dolgi spiski invalidov in podpor, do kate-
rih so bili upravi~eni, so za~eli takoj po osvoboditvi romati iz vse Slovenije na ministrstvo
za socialno politiko.
Invalidsko skrbstvo je sku{alo urediti tudi pere~i problem zaposlitve invalidov, kar pa ob
splo{ni krizi in brezposelnosti ni bilo lahko. Potekali so razni te~aji za pre{olanje invalidov
(Preddvor), okro‘ja so morala poslati sezname del, ki bi jih pri njih invalidi lahko opravljali
(trafike, vratarska slu‘ba, strojepisje).48
Delavnica “Proteza” je za~ela z delom, vendar je pomanjkanje ustreznih surovin delo
zavrlo, zato je iskala pomo~ pri raznih tujih humanitarnih organizacijah. Oddelek je tudi
pogosto sodeloval z AF@ in LMS ter z njuno pomo~jo prek raznih prireditev, sre~olovov in
nabiralnih akcij zbiral denar za potrebe ustanov, ki so skrbele za invalide.
Med mnogimi pere~imi vpra{anji, ki so se v Sloveniji pojavila ob koncu druge svetovne
vojne, je bilo tudi vpra{anje vra~anja prebivalstva, ki je bilo v vojnem ujetni{tvu in v
45 Uradni list LRS, 2/1946.
46 ARS, MSS, {k. 5/64, Uredba o ustanavljanju in ureditvi de~jih domov, februar 1946.
47 ARS, MSS, {k. 5/62, Odredba vlade LRS o razmejitvi pristojnosti pri upravljanju socialno-vzgojnih
ustanov, september 1946.
48 ARS, PNOO, {k. 10/4, Poro~ilo o delu splo{nega socialnega skrbstva 1945/46.
104 J. GOMBA^: NOVO UREJANJE SOCIALNEGA SKRBSTVA V SLOVENIJI 1944–1947
koncentracijskih tabori{~ih. Tu so bili seveda tudi tisti, ki so bili prisilno izseljeni, mobili-
zirani v sovra‘ne formacije ali odpeljani na prisilno delo.
V Evropi je od aprila 1945 naprej kro‘ilo na stotiso~e ljudi, ki so se vra~ali na svoje
domove. Da bi ta ogromna selitev potekala organizirano, je skrb za repatriacijo prevzela
mednarodna organizacija UNRRA, ustanovljena novembra 1943.49  Z UNRRA je bila pove-
zana tudi jugoslovanska oblast, ki je na podlagi napotil te mednarodne organizacije 10.
aprila 1945 ustanovila Dr‘avno komisijo vojnih ujetnikov, prisilno odpeljanih delavcev,
obsojencev in drugih.50  V Sloveniji so ustanovili [tab za repatriacijo vojnih ujetnikov in
internirancev, ki je tesno sodeloval s tedanjim odsekom za socialno skrbstvo pri predsedstvu
SNOS. Njegov oddelek za kolonizacijo, dekolonizacijo, repatriacijo ter izseljeni{tvo je
sredi leta 1944 za~el iz vrst Slovenske protifa{isti~ne ‘enske zveze in Zveze slovenske
mladine aktivirati kader, ki naj bi vodil povratek internirancev, urejal zdravstveno-upravno
in politi~no-vzgojno delo v karantenah in skupnih domovih, pa tudi opravljal pisarni{ka in
prevajalska dela. Cilj tega oddelka je bil izslediti vse izseljene ljudi, jih spraviti v domovi-
no, jim priskrbeti streho, prehrano, obleko, obutev ter poskrbeti za njihovo politi~no vz-
gojo, mladini pa posvetiti vso ljubezen in skrb, “da bo spet ob~utila toploto doma in se bo
zakoreninila v domovinska tla.”51
[tabu za repatriacijo vojnih ujetnikov in internirancev so bile podrejene Komisije voj-
nega podro~ja za repatriacijo vojnih ujetnikov in internirancev ter okro‘ne komisije in
zbirne baze: za [tajersko v Mariboru, za Gorenjsko na Jesenicah in za Primorsko najprej v
Trstu, nato pa v Pivki. Komisije vojnih podro~ij so bile 17.7.1945 preimenovane v odseke
{tabov za repatriacijo.52
Notranjo repatriacijo sta organizirala odseka za repatriacijo pri delegacijah predsedstva
SNOS v Beogradu in Zagrebu. Tu je {lo predvsem za Slovence, ki so bili izseljeni z Go-
renjske in [tajerske v Srbijo, Bosno in na Hrva{ko. Odseku za repatriacijo v Beogradu je
veliko pomagalo delo njegovega predhodnika, OF slovenskega naroda – Odbora za Srbijo,
ki je ‘e jeseni 1944 za~el z zbiranjem podatkov o slovenskih izseljencih, ki so jih Nemci
predvsem leta 1941 izselili v razne kraje po Srbiji.
V Sloveniji je [tab za repatriacijo takoj po ustanovitvi za~el organizirati pogoje za
vra~anje repatriirancev v domovino. Svoje delo je naslonil na sodelovanje z voja{kimi in
civilnimi ustanovami doma in v tujini. Po Sloveniji so v prvem mesecu po kon~ani vojni
organizirali 36 sprejemali{~, kjer so vra~ajo~e oskrbeli, popisali in napotili proti domu.
[tevilo baz in sprejemali{~ se je stalno spreminjalo, saj so razmere pokazale, da je nekje
transportov ve~ in da je treba kapacitete pove~ati, ponekod pa so sprejemali{~a po prvem
mo~nej{em valu med majem in septembrom zaradi ~edalje manj{ega {tevila repatriirancev
postopoma zapirali.
V okviru Komisije vojnega podro~ja za repatriacijo – Maribor – so delovale baze Stu-
denci pri Mariboru, Slovenska Bistrica, Dravograd–Bukovje, Slatina, Radenci, Maribor,
Celje, Bre‘ice, Zagorje, okrevali{~e Viltu{ in preno~evalnica v Zidanem mostu.
Pod komisijo vojnega podro~ja Jesenice so delovale baze Jesenice, Gozd Martuljek,
Kranjska gora, Bled, Radovljica, Kranj, [kofja Loka, Kamnik, Dom‘ale in Tr‘i~.
Komisija vojnega podro~ja za repatriacijo za Primorsko je odgovarjala za baze in
49 Taja ^epi~, Oris poteka repatriacije v letu 1945, Kronika 1985, Let. 33, {t. 2-3, str. 235.
50 ARS, [tab za repatriacijo vojnih ujetnikov in internirancev, fasc. 132.
51 ARS, SNOS, {k. 485/I/3, Glavnemu odboru ZSM, 19.9.1944.
52 ARS, [tab za repatriacijo vojnih ujetnikov in internirancev, fasc. 132.
105ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 1 (118)
sprejemali{~a v Postojni, [empetru na Krasu, Tolminu, Vipavi, Ilirski Bistrici, Diva~i, Vrhpolju,
Trstu, Ajdov{~ini, Idriji, Kobaridu, Gorici, Bovcu, Logatcu, Planini, Rakeku in Rajblju.53
V Ljubljani so organizirali sprejemali{~a v Baragovem semeni{~u, Zgornji [i{ki,
Marijani{~u, Lichtenthurnu, pri ur{ulinkah, fran~i{kanskem kolegiju ter zaveti{~u sv. Jo‘efa
na Vidovdanski ulici.
Po skoraj treh mesecih dela se je ministrstvo za socialno politiko na podlagi izku{enj, ki
jih je pridobilo, odlo~ilo uvesti novo organizacijo repatriacijske slu‘be. Tako je z okro‘nico
dne 17. avgusta 1945 razpustilo vse odseke [taba za repatriacijo (Maribor, Jesenice, [empe-
ter na Krasu) in zaprlo tiste baze, ki zaradi manj{ega {tevila prihajajo~ih repatriirancev niso
bile ve~ potrebne. Ostale baze so prenovili. Zgradbe so bile predane v upravo ministrstva za
socialno politiko. Konec leta 1945 se je zaradi ~edalje redkej{ega dotoka ljudi spet zmanj{alo
{tevilo baz, tako da je v letu 1946 delovalo le {e Baragovo semeni{~e v Ljubljani ter baze v
Diva~i, na Jesenicah in v Mariboru.
Organizacija dela v bazah je bila slede~a: vsaka baza je imela komandanta, politkomisarja,
referente za intendanco, saniteto, socialno skrbstvo, promet, sindikat, osebje, propagando in
seveda administratorje, kurirje, kuharice, spremljevalce repatriirancev na poti iz baze proti
domu, ljudi, ki so pomagali v ambulanti, tiste, ki so skrbeli za ~isto~o in popravila...
Da bi bil postopek sprejemanja ljudi, ki so se vra~ali domov povsod enak, je {tab za
repatriacijo po navodilih ministrstva za socialno politiko izdal ve~ navodil za izvajanje
razli~nih postopkov. Ob prihodu v bazo so tako {e pred namestitvijo repatriirance razdelili
na ve~ skupin:
1. v prvo skupino so spadali aktivni oficirji,
2. v drugo skupino so spadali podoficirji, vojaki in civilisti, ki so pri{li v po{tev za
mobilizacijo in so jim dali mesec dni dopusta,
3. v tretjo skupino so uvrstili vse tiste, ki so se lahko vrnili domov,
4. v ~etrti skupini so pristali tisti, ki se zaradi prekinjenih prometnih povezav {e niso
mogli vrniti domov,
5. v peto skupino so uvrstili vse tiste repatriirance, ki niso mogli domov in niso bili
sposobni za delo. Te je ministrstvo za socialno politiko razporedilo po svojih domovih.54
Po razporeditvi v skupine so repatriiranci opravili dezinfekcijo obleke in osebno ko-
panje. Temu je sledil zdravni{ki pregled ter podrobno popisovanje oseb, za kar so bili izdani
posebni obrazci. Sledila je namestitev in politi~na vzgoja, ki “naj bi nasilno izseljene, tako
dolgo iztrgane iz domovine, pou~ila o novem slovenskem duhu skupnega dela in ljubezni
do nove, demokrati~no zgrajene domovine.”55
Nato so ljudje, glede na skupino, v katero so spadali, odhajali naprej.56
Ministrstvo za socialno skrbstvo v letu 1947
“V prvih dveh letih po osvoboditvi ni bilo pogojev za plansko delo socialnega skrbstva,
ker so ministrstvo in ljudski odbori delali pod diktatom neodlo`ljivih potreb, ki so zahteva-
le takoj{nje ukrepe in re{itve. Za na~rtno delo bi moralo imeti ministrstvo tudi to~ne po-
datke o socialnih razmerah na terenu ter o potrebah in {tevilu oseb, ki so bile potrebne
53 ARS, [tab za repatriacijo, fasc. 96.
54 Metka Gomba~, Ra~unalni{ka obdelava podatkov o repatriiranih vojnih ujetnikih, Arhivi XVII,
1984, str. 97.
55 ARS, SNOS, {k. 485/I/3, Glavnemu odboru SP@Z, 19.9.1944.
56 ARS, [tab za repatriacijo, fasc. 72.
106 J. GOMBA^: NOVO UREJANJE SOCIALNEGA SKRBSTVA V SLOVENIJI 1944–1947
socialne za{~ite; ti zaradi neurejenih metod dela, neizku{enega kadra in nerazumevanja
delovanja ni`jih oblik oblasti, niso bili dostopni.
Ministrstvo se je tako izgubilo v mno‘ici drobnih opravil in se ni moglo posvetiti svoji
pravi vodstveni funkciji ter dajati ni‘jim organom ob~e smernice za delo. Za{lo je v prakti-
cizem in birokratski centralizem, ljudski odbori pa so na ta ra~un izgubljali na ugledu in
avtoriteti.”57
Pogoji za na~elno in direktivno delo naj bi nastali {ele v letu 1947, ko je na temelju
zakona o ljudskih odborih postalo mo‘no opredeliti in razmejiti kompetence med ministr-
stvom in ljudskimi odbori. Ministrstvo je lahko opravilo pribli‘no evidenco in statistiko, na
podlagi tega se je lahko za~elo planiranje pri investicijah, prora~unu in samem delu. Prvo
planiranje za zadnje tromese~je leta 1947 je bilo izvedeno, a je bilo zaradi najrazli~nej{ih
vzrokov realiziranih le 74 % plana. Prav z uvedbo planiranja, ki je na~rtno odpravljalo
napake in organizacijske slabosti, naj bi ministrstvo za socialno skrbstvo v tem letu postavi-
lo nove temelje socialnemu skrbstvu in se s tem pridru‘ilo ostalim ministrstvom, ki so s prvo
petletko gradila novo dr‘avo.
Ena od nalog petletnega plana je bila investirati v socialno skrbstvo 122 milijonov
dinarjev. S tem denarjem naj bi popravili nekatere invalidske, bosanske in mladinske prehodne
domove, po potrebi pa bi lahko zgradili tudi kaj novega. Nekaj denarja je sicer prispelo,
vendar dela niso stekla zaradi pomanjkanja gradbenega materiala, delovne sile in poznega
za~etka gradbenih del.58  Zato so se na ministrstvu raje posvetili izpolnjevanja nalog, pove-
zanih s specialnim in splo{nim skrbstvom.
Specialno skrbstvo je skrbelo za vse osebe, katerih za{~ita je bila urejena s specialnimi
zakonskimi predpisi. V to skupino so spadali voja{ki invalidi, dru‘ine padlih borcev in ‘rtev
fa{isti~nega nasilja ter dru‘ine kadrovcev.59  Tem osebam je ministrstvo ‘elelo s pomo~jo
podpor omogo~iti popolno realizacijo njihovih pravic.
Splo{no skrbstvo je bilo v okviru finan~nih zmo‘nosti ministrstva dol‘no skrbeti za vse
ostale socialno ogro‘ene osebe, ki niso u‘ivale specialne zakonske za{~ite, za pomo~ pa se
je lahko naslonilo tudi na mno‘i~ne organizacije. Po statisti~nih podatkih je bilo med
ljudmi, starimi nad 18 let, okoli 19.000 takih, ki so potrebovali socialno za{~ito, med otroci
pa kar okoli 28.000, s tem da je slabo preskrbljenih ostalo {e 7.000 otrok.
Domska za{~ita se je izkazala za neu~inkovito, saj so domovi lahko sprejeli le okoli
10 % ljudi, ki so sodili tja. Situacijo so sku{ali re{iti s podeljevanjem podpor, ki so jih
izpla~evali ljudski odbori, vendar so bile te “skrajno nizke in nezadostne”.60
Ministrstvo je z odlokom sku{alo dose~i, da bi tako otroke kot starej{e osebe prevzeli
skrbniki, ki bi v zameno dobivali denar. Ko denarja ni bilo, starej{ih nih~e ni ‘elel ve~ vzeti
na svoj dom.
Kar nekaj otrok so lahko za~asno poslali v po~itni{ke kolonije in na letovanja in jih tako
vsaj za~asno re{ili doma~ih skrbi. Leta 1947 je bilo organiziranih 76 po~itni{kih kolonij, ki
jih je obiskalo okoli 13.500 otrok. Kljub temu pa je {tevilo moralno ogro‘ene mladine
stalno nara{~alo in doseglo zaskrbljujo~e {tevilke. A vseh se pa~ ni dalo poslati v dom.
V okviru polzaprte za{~ite je ministrstvo pospe{evalo ustanavljanje {olskih in dija{kih
kuhinj, ustanavljalo ~akalnice za matere in otroke na ‘elezni{kih postajah ter vr{ilo propa-
gando za ustanavljanje de~jih jasli, Domov igre in dela (DID), dojili{~ in otro{kih igri{~.
57 ARS, MSS, {k. 5/7, Spomenica ministrstva za socialno skrbstvo vladi LRS, oktober 1947.
58 ARS, MSS, {k. 8/1, Poro~ilo ministrstva za socialno skrbstvo za leto 1947.
59 Tisti, ki so po naro~ilu KPS, mno‘i~nih organizacij ali JA od{li v druge kraje Jugoslavije izpolnjevat
svoje poslanstvo, dru‘ine pa so ostale doma.
60 ARS, MSS, {k. 5/4, Vladi LRS, 20. november 1947.
107ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 1 (118)
Zdravljenje revnih je bil {e en problem, ki je zaposloval ministrstvo za socialno skrb-
stvo. Skupaj z vlado LRS so izdali uredbo o zdravljenju nepremo‘nih. Kot kriterij za pravico
do brezpla~nega ali cenej{ega zdravljenja je bila postavljena vi{ina dohodkov, pa tudi vrsta
in dolgotrajnost bolezni. Stro{ki za brezpla~no zdravljenje so spet obremenili ljudske odbo-
re, vendar jim je vlada dolgove teh stro{kov v letu 1947 odpisala. Vseeno so se te‘ave {e
vedno pojavljale pri zdravljenju tuberkuloze, saj je bilo zdravljenje dolgotrajno in drago ter
tako revnim te‘ko dostopno. S tem vpra{anjem se je ukvarjal tudi Komite za socialno skrb-
stvo v Beogradu.61
Da bi omejili in celo odpravili dru‘beno {kodljive pojave, ki so ljudi porivali v naro~je
splo{nega skrbstva, je socialno-zdravstveni svet na predlog ministrstva izdal naslednje sklepe:
“Alkoholizem: Ukiniti je treba neprimerne lokale ter ustanoviti menze, zajtrkovalnice,
restavracije z vsem udobjem. Gostilni~arje, ki to~ijo alkohol pijanim in mladoletnim ose-
bam, je treba kaznovati, prepovedati pa je treba tudi prodajo pija~e na kredit. Osebe, ki so
vdane alkoholu je treba prevzgojiti. Vr{iti je treba propagando, da se ~imve~ grozdja in sadja
proda v sve`em stanju.
Bera~enje: ljudski odbori morajo vsem osebam, ki bera~ijo iz potrebe, podeliti zadostne
podpore ali pa jih nastaniti v domove za onemogle. Vse osebe, ki bera~ijo iz delomrznosti,
je treba takoj zaposliti in nad njimi voditi strogo evidenco. Za nepobolj{ljive delomrzne‘e
je treba ustanoviti dom za delomrzne‘e.
Prostitucija: tega pojava v Sloveniji ni opaziti, vseeno pa je treba problemu posvetiti vso
pozornost.”62
Zadnja akcija, ki se jo je lotilo ministrstvo za socialno skrbstvo v letu 1947, je bila
propaganda za vrnitev izseljencev v domovino. Ta se je vr{ila predvsem prek ~lankov v
~asopisju, z radijskimi oddajami za izseljence v Avstriji ter z akcijo za pisanje pisem svojcem
in znancem, ki so {e v inozemstvu. Vse so pozvali, naj se vrnejo v domovino.63
Leto 1947 je bilo prelomno za ministrstvo za socialno skrbstvo. Improvizacija, po-
manjkanje trdne organizacije in samoiniciativa so namre~ mo~no motili Komunisti~no par-
tijo Slovenije, ki je po vzoru Sovjetske zveze vstopila v plansko gospodarstvo in je pravkar
planirala svojo prvo petletko. Evidenca in statistika sta postali osnova za planiranje bodo~ega
dela. Plan je postajal vse va‘nej{i element pri dejavnostih ministrstva pa tudi mno‘i~nih
organizacij, kjer je prej prostovoljno pomo~ zamenjala vnaprej planirana. Na ta na~in je
postal vpogled v delo ministrstva jasnej{i; {e ve~, ker je moral biti plan narejen za eno leto
naprej, se je dalo vanj tudi vme{ati in ga spreminjati. Oddelki so dobili druga imena in s
planom trdno dolo~ene smernice za svoje delo. Mo~ ministrstva se je drobila z uvedbo
okrajnih in krajevnih ljudskih ter oblastnih odborov, ki naj bi s svojimi plani pomagali pri
delu, a so zaradi akutnega pomanjkanja denarja pripomogli k zmedi, ki se je pojavila z
vpra{anjem, kdo pravzaprav odlo~a.
Delo ministrstva za socialno skrbstvo je okostenelo. [e vedno so se namre~ pojavljali
problemi, ki jih v planu niso predvideli, zato za njih ni bilo sredstev, vseeno pa jih je bilo
treba re{iti. Prej agilna struktura se je zdaj spotikala ob svoje in tuje plane in je le s pomo~jo
svojih izku{enj in dobro postavljene mre‘e referentov uspela re{evati probleme, ki so se
kopi~ili z vsakim novim dnem. S~asoma so tudi narekovana organiziranost, birokratizacija
in na~rtovanje za~eli opravljati koristno delo pri zahtevnej{ih in dolgoro~nih programih.
61 ARS, MSS, {k. 8/2, Va‘na pitanja Komitetu za socialno skrbstvo vlade FLRJ, oktober 1947.
62 ARS, MSS, {k. 8/2, Poro~ilo Ministrstva za socialno skrbstvo za leto 1947.
63 ARS, MSS, {k. 8/2, isto.
108 J. GOMBA^: NOVO UREJANJE SOCIALNEGA SKRBSTVA V SLOVENIJI 1944–1947
Zdru‘itev teorije in prakse je po {tevilnih problemih in te‘avah omogo~ilo ministrstvu za
socialno skrbstvo, da iz razli~nih idej oblikuje nov program socialne pomo~i, ki je glede na
svoje mo‘nosti, ustrezal tako tistim, ki so pomo~ potrebovali, kot tistim, ki so se zavezali, da
jo bodo priskrbeli.
R i a s s u n t o
L’organizzazione dell’assistenza sociale in Slovenia 1944–1947
Jure Gomba~
I fatti che seguirono la drammatica occupazione della Slovenia (aprile 1941) da parte del Regio
Esercito Italiano (R.E.I) sono caratterizzati sia da una Resistenza armata che da un potere politico resisten-
ziale, parallelo al potere d’occupazione italiano della Provincia di Lubiana. La grande offensiva contro
l’esercito di liberazione sloveno condotta dal R.E.I nell’autunno del 1942, porta ai vertici del movimento
partigiano una coalizione politica formata da comunisti e cristiano sociali. Dopo la firma dell’Armistizio
(8.9.1943) tra l’Italia e gli Alleati, l’esercito, l’amministrazione e gli uffici militari e civili italiani si
ritirarono dalla Slovenia lasciando al movimento di liberazione gli spazi necessari per formalizzare il
proprio potere. Questo si realizzava soprattutto nelle zone liberate, dove l’esercito di liberazione creava i
presupposti per uno stato nuovo.
È così che nell’ottobre del 1943 L’assemblea generale dei delegati sloveni in seduta plenaria nomina
un governo, formato da nove dicasteri, tra i quali troviamo pure uno intitolato agli Affari sociali. La
Gazzetta Ufficiale della Resistenza slovena nel numero di maggio del 1944 obbliga tutti gli organi comu-
nali, provinciali e regionali, a istituire un reticolo di assistenza sociale per la popolazione indigente (inva-
lidi, orfani, vedove, disastrati, senza tetto ecc.), vessata da tre anni di guerra.
Man mano questa volgeva al termine venivano a crearsi i presupposti necessari per la verifica di questa
politica sociale. Dopo anni di guerra e distruzioni la popolazione civile era molto provata e il tessuto sociale
era allo sfascio. Per supplire a questo stato di cose si creo una rete di uffici di collocamento, di cucine
popolari, di orfanatrofi e rifugi per persone indigenti. Negli intenti dei programmatori della politica sociale
partigiana era presente la preoccupazione che a guerra finita si sarebbe presentata ai confini della Slovenia
una massa di espatriati politici, di sopravissuti dai lagher, di reduci dai lavori forzati in Italia, Austria e
Germania e che l’impatto dello stato sociale con questa realtà sarebbe stato traumatico.
Alla base di questa poltica sociale molto attiva c’era una pronunciata concezione marxista dello stato,
intrinseca al movimento partigiano Sloveno e Jugoslavo. È noto che i comunisti Jugoslavi formatisi alla
scuola della seconda internazionale propendevano alla distinzione in ogni società, della base economica e
della sovrastruttura e che le istituzioni politiche dovevessero appartenere soprattutto al secondo momento.
Se da una parte si privilegiava teoricamente la rottura dell’ordine costituito, il passaggio di un ordine
all’altro, favorendo l’esplosione delle contraddizioni sociali, dall’altra le responsabilità quotidiane della
sopravvivenza collettiva richiedevano soluzioni pratiche e di grande intensità. La dicotomia tra teoria e
prassi di un movimento partigiano rivoluzionario, esplose in contraddizioni che difficilmente riuscivano a
risolversi. Il budget partigiano, che si ritrovava essenzialmente privo di mezzi non poteva risolvere i nodi
reali della società dopo quattro anni di guerra. Il ministero agli affari sociali e tutto il governo risentirono
penosamente la precarietà dei mezzi necessari a risolvere i problemi di un dopoguerra drammatico.
Il potere politico chiamò in aiuto la mobilitazione generale e la sensibilizzazione di quasi tutta la
popolazione. Si formarono in questo senso diverse istituzioni umanitarie non governative come La croce
rossa slovena (VII. 1944), L’organizzazione delle donne slovene oppure Il fronte della gioventù, che
svolsero una grande attività proprio nel senso suddetto. Verso la fine della guerra si versò alle famiglie
indigeti un sussidio mensile, che parlava a favore di una sistematizzazione organica di questi problemi a
favore delle popolazioni piu a rischio. A questo proposito vennero inglobati nel budget nazionale i mezzi
mobili e immobili sequestrati sia alle forze d’occupazione, che ai collaborazionisti locali.
109ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 1 (118)
A guerra finita la centralizzazione di tutti i dicasteri a Belgrado favorì una concezione burocratica della
soluzione dei problemi sociali. La dicotomia tra i due poli – cioe il privilegio assoluto della base economica
sulla sovrastruttura, produsse effetti devastanti anche nella politica sociale, seppure con il passare degli
anni lo stato sociale riuscì a riscattarsi e a crescere a vista d’occhio, creando i presupposti per un equilibrio
sociale di tutta la popolazione.
KRONIKA
~asopis za slovensko krajevno zgodovino
Sekcija za krajevno zgodovino Zveze zgodovinskih dru{tev Slovenije ‘e
vse od leta 1953 izdaja svoje glasilo “Kronika”. Revija je ilustrirana in poleg
poljudno-znanstvenih prispevkov iz slovenske zgodovine pogosto objavlja
tudi razprave in ~lanke, ki po svoji problematiki presegajo ozke lokalne okvi-
re. “Kronika” ima namen popularizirati zgodovino in zato poro~a o delu zgo-
dovinskih ustanov in objavlja ocene novih knjig, pomembnih za slovensko
zgodovinopisje.
“Kroniko” lahko naro~ite na sede`u Zveze zgodovinskih dru{tev Slove-
nije, 1000 Ljubljana, A{ker~eva 2/I. Po izredno ugodnih cenah je na razpola-
go tudi ve~ina starej{ih letnikov revije.
V seriji “Knji`nica Kronike” so iz{le naslednje publikacije:
Milko Kos, SREDNJEVE[KA LJUBLJANA, topografski opis mesta in oko-
lice (1955), 96 strani
Igor Vri{er, RAZVOJ PREBIVALSTVA NA OBMO^JU LJUBLJANE (1956),
72 strani
Vlado Valen~i~, SLADKORNA INDUSTRIJA V LJUBLJANI (1957), 68 strani
Sergij Vilfan – Josip ^ernivec, ZGODOVINA LJUBLJANSKE MESTNE
HI[E (1958), 128 strani
Peter Vodopivec, LUKA KNAFELJ IN [TIPENDISTI NJEGOVE USTANO-
VE (1971), 104 strani
110 J. GOMBA^: NOVO UREJANJE SOCIALNEGA SKRBSTVA V SLOVENIJI 1944–1947ZGODOVIN KI ̂ SOPIS • 54 • 2000 • 1 (118)
111ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 1 (118)
PROBLEMI IN DISKUSIJA
Vozi me vlak v daljave
V diskusiji o Bri‘inskih spomenikih (dalje: BS), Liburniji in Karantaniji sta dr. Igor Grdina in dr. Peter
[tih prispevala nova kratka prispevka (Igor Grdina, The Importance of Being Pleterski. – Zgodovinski
~asopis 53, 1999, 106–110; Peter [tih, Za zaklju~ek. – Zgodovinski ~asopis 53, 1999, 110), ki sta
namenjena mojim izvajanjem (Andrej Pleterski, Lepi, grdi, zli. O metodah, Liburniji, Karantaniji, vojvod-
skem stolu, Konverziji in Bri‘inskih spomenikih. – Zgodovinski ~asopis 52, 1998, 215–277). Tokrat se
bom potrudil, da bom ustregel dr. Grdini v njegovi ‘elji po okolju prijazni jedrnatosti. Obravnaval bom
samo neosebni del njegove diskusije.
1. Dr. Grdina si ‘eli nedvo(u)mne dokaze za nastanek korenin BS v Molzbichlskem samostanu ter za
odra‘anje njihove (so)uporabe v ‘enski samostanski skupnosti. BS niso opremljeni z avtorskim podpi-
som ter krajem in datumom nastanka. Kljub temu si raziskovalci s pomo~jo strukturnih primerjav prizade-
vajo ~imve~ izvedeti tudi o tem. Svoja strukturna opa‘anja, ki so argumenti k mojim tezam, sem objavil na
treh mestih (A. Pleterski, prav tam, 244 ss; isti, Mitska stvarnost koro{kih kne‘jih kamnov. – Zgodo-
vinski ~asopis 50, 1996, 525 ss; isti, Arheologija in nastanek Bri‘inskih spomenikov. – [v:] Zbornik
Bri‘inski spomeniki, Dela 2. razreda SAZU 45, Ljubljana 1996, 27 ss). Vse te objave so dr. Grdini
poznane. Zakaj iz njih ni izlu{~il moje argumentacije, pa ve sam. Dodatno argumentacijo je mogo~e sedaj
najti tudi v najnovej{i monografiji o Domicijanu (Hans-Dietrich Kahl, Der Millstätter Domitian. Abklopfen
einer problematischen Klosterüberlieferung zur Missionierung der Alpenslawen Oberkärntens. – Vorträ-
ge und Forschungen / Konstanzer Arbeitskreis für Mittelalterliche Geschichte: Sonderband 46, Stuttgart
1999). Kratko poro~ilo o knjigi z opozorili na zanimiva mesta je v tem zvezku Zgodovinskega ~asopisa.
2. Da se izogneva nejasnostim o “celoti”, “organski celoti” BS, prosim dr. Grdino, naj se izjasni o
naslednjem vpra{anju: ali je vsebino BS napisal naenkrat en avtor, ali pa se je zlagoma razvijala iz razli~nih
sestavin? Sam zagovarjam slednje. ^e tudi dr. Grdina, sva si v tej to~ki enotna. Potem mu bo morda tudi
bolj sprejemljiva moja trditev, da so prva besedila v slovanskem jeziku, korenine BS, nastala med 772 in
789 v samostanu v Molzbichlu. ^e obstaja {e katero slovansko besedilo, ki ima starej{e slovanske
korenine, naj ga dr. Grdina navede z argumenti za datacijo in bom trditev takoj umaknil, saj ni bila
postavljena v obliki dogme. Z njo tudi nisem hotel zanikati teoreti~ne mo`nosti, da je neznano kdo ̀ e pred
tem lahko pisal v slovanskem jeziku. Vendar dokaza za to {e nimamo in dotlej so korenine BS najstarej{e.
Navajanje meniha Hrabra ni nikakr{en protiargument. @ivel je namre~ {ele v za~etku 10. stoletja. Njegov
spis je propagandne narave, v obrambo cirilice, glagolice niti ne omenja. Ne podaja nobene absolutne
kronologije, ampak le relativno. Imamo le ~as pred pokristjanjenjem in po njem. O spremembi med enim
in drugim pravi: “Poprej Slovani namre~ niso imeli pisave, temve~ so s ~rtami in zarezami brali in
vede`evali, kajti bili so pogani. Ko pa so se pokristjanili, so z gr{kimi in latinskimi pismenkami sku{ali
pisati svoj jezik, seveda brez trdnih pravil.” (Janko Juran~i~, Biografije ali `itja srbskih vladarjev in
arhiepiskopov. – Knji`nica Kondor 156, Ljubljana 1975, 21 ss). Dr. Grdino opozarjam na nekatere
podrobnosti, ki so u{le njegovi pozornosti, Hrabru pa so bile tedaj {e povsem samoumevne. V poganski
dobi Slovani niso imeli ~rkovne pisave, ampak so uporabljali ~rtice. [ele ko so se pokristjanili, so za~eli
uporabljati ~rke, ~rtice jim zapisovanja jezika namre~ niso omogo~ale! Razliko lahko ponazorim s prime-
rom rova{a. Na njem so ~rtice, ki npr. pomenijo koli~ino nekega blaga. To koli~ino seveda lahko na rova{
zapi{emo in preberemo, vendar v tehniki ideograma (= grafi~no znamenje, ki navadno v obliki risbe
ponazarja pojem kot celoto – Slovar slovenskega knji`nega jezika II. – Ljubljana 1975, 12). Tak ideogram,
~e ga pozna, lahko glasno prebere vsakdo v svojem jeziku. To je v ~asu slovanskega poganstva zadosto-
valo, saj so svojo vero lahko izra`ali z ideogrami razli~nih vrst, sveta besedila pa prena{ali ustno. Nasprot-
no pa je kr{~anstvo religija, ki v tem pogledu temelji na pisnem besedilu. Brez Svetega pisma si ga sploh
112 ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 1 (118)
ne moremo predstavljati. Poznavanje in uporaba ~rk sta neobhodni. In {ele z njihovo pomo~jo so lahko
Slovani zapisali svoj jezik. Spis meniha Hrabra zato obratno tistemu, kar v njem vidi dr. Grdina, dokazuje,
da v poganskem obdobju Slovani niso pisali svojega jezika. ^e Hrabru verjamemo, in tudi dr. Grdina
mu, ker ga sicer ne bi vklju~il v argumentacijo, potem lahko prva slovanska besedila pri~akujemo {ele pri
pokristjanjenih Slovanih. Pri tem je mnogo bolj verjetno, da se je to zgodilo v zvezi s pokristjanjevanjem
slovanskih ozemelj, kot pa, da bi tako za~el pisati slovanski posameznik, ki se je podal v tujino in se tam
pokristjanil. In prvi Slovani, ki so jih za~eli pokristjanjevati, so bili od sredine 8. st. dalje tisti v pore~ju
Maine ter tisti v vzhodnih Alpah. ^e temu pri{tejemo {e zelo slab uspeh misijona pri prvih v vsej drugi
polovici 8. st. (prim.: A. Pleterski, Arheologija in nastanek Bri`inskih spomenikov. – [v:] Zbornik
Bri`inski spomeniki, Dela 2. razreda SAZU 45, Ljubljana 1996, 31), potem je zelo majhna verjetnost, da
ne bi mogle korenine BS ohraniti prvenstva.
3. Nespo{tovanje svetega ve~era in Irene Wiehl, redovnice. Ta to~ka je povezana s trditvama dr. Grdine,
da Andrej Pleterski pri Wiehlovi ni na{el mesta, na katerem bi ona preklicala svojo ugotovitev o nemeni{kem
zna~aju BS, in {e malo dalje, V BS ni niti enega samega mesta, ki bi ga bilo treba obvezno razlagati z
njihovim domnevnim samostanskim zna~ajem ali izvorom (I. Grdina, prav tam, 107). Kot svoj argu-
ment proti samostanskemu zna~aju greha nespo{tovanja svetega ve~era dr. Grdina navaja okolnost, da je
naveden v vrsti med dvema grehoma (nespo{tovanje nedelje in posta), ki sta po njegovem izrazito “lai~na”.
Njegovo opa`anje bi morda imelo te`o, ~e bi obstajali posebni lai~ni in posebni samostanski grehi, ampak
takega strukturiranja dr. Grdina ni z ni~imer utemeljil. In po mojem mnenju ga tudi ne more. Mdr. bi npr.
moral dokazati, da redovnikom in redovnicam ni potrebno spo{tovati posta in nedelje. Obstajajo grehi za
vse ter – zaradi dodatnih, stro`jih pravil samostanske skupnosti – {e “samostanski” grehi. Torej je mo`no
razlo~evanje “za vse – dodatni samostanski”, ne pa “lai~ni – samostanski”.
Kaj pi{e Irene Wiehl? Najprej – Da aber Fris I nicht den Typus einer Mönchsbeichte darstellt, muß für
svet? ve~er? ein erweiterter Sinn angenommen werden: ’Vorabend eines Festtags, der mit einem Gottes-
dienst gefeiert wird’ (I. Wiehl, Untersuchungen zum Wortschatz der Freisinger Denkmäler. Christliche
Terminologie. – Slavistische Beiträge 78, München 1974, 47) in pozneje v kon~ni sintezi – Auffallend ist
der geringe Einfluß des Lateinischen auf Fris I. Dafür versammelt es fast alle Eigenbildungen, die
meistens hapax legomena sind. Es erhebt sich die Frage, ob dieser Tatbestand den religiösen Wortschatz
von Fris I als volkstümlich zu charakterisieren berechtigt (prav tam, 121). Ponavljam, da pri Wiehlovi
nikjer nisem na{el utemeljitve za njeno trditev, da Fris I nicht den Typus einer Mönchsbeichte darstellt.
Tudi dr. Grdina, kljub moji izrecni pro{nji, njene utemeljitve ne navaja. Zato sem {e vedno prepri~an, da gre
za preprosto predpostavko. In ~e se nazadnje sama spra{uje Es erhebt sich die Frage, ob dieser Tatbestand
den religiösen Wortschatz von Fris I als volkstümlich zu charakterisieren berechtigt, si to lahko razlo`im
samo z opustitvijo za~etne predpostavke. “Volkstümlich” namre~ pomeni, da pripada vsemu ljudstvu. In
Wiehlova na koncu v to pri BS I podvomi, kar pomeni, da njegovo religiozno besedi{~e verjetneje pripada
skupini izbrancev. Zato tudi trditev dr. Grdine, da Andrej Pleterski pri Wiehlovi ni na{el mesta, na katerem
bi ona preklicala svojo ugotovitev o nemeni{kem zna~aju BS, ne dr`i.
Kako je z grehom nespo{tovanja svetega ve~era? Ivan Grafenauer je za ta greh z ob{irno utemeljitvijo
ugotovil, da to ni bila ob~a dol‘nost, ampak predpis za samostansko dru‘ino (I. Grafenauer, Karolin{ka
kateheza ter izvor Bri‘inskih spomenikov in ^ina nad? ispovêdaja{tiim? se. – Razprave znanstvenega
dru{tva v Ljubljani 13, Ljubljana 1936, 70). Tudi Klaus Detlef Olof je pri{el v svoji analizi seznamov
grehov do ugotovitev: Die drei Lasterkataloge stehen in einer eigenen Entwicklungsreihe, die sowohl
starke frühchristliche monastische Traditionen als auch eine Ost-West-Aufspaltung in eine Acht- bzw.
Siebenlasterlehre (Cassian vs. Gregor d. Gr.) erkennen läßt. Dabei erlaubt die unterschiedliche Realisie-
rung der begrifflichen Füllung in FD I und III gegenüber FD II Rückschlüsse auf die jeweils angespro-
chene Pönitentengruppe (Gemeinde, Nonnen und Mönche bzw. Novizinnen und Novizen) (K. D. Olof,
Zu den Katalogen in den Freisinger Denkmälern. – [v:] Zbornik Bri‘inski spomeniki, Dela 2. razreda
SAZU 45, Ljubljana 1996, 89) ... Diese systematisch erweiterten und ausgedeutenten Begriffsreihen als
Abschluß der Beichtformeln weisen somit einen hohen Grad an Theologisierung auf, was zumindest im
Falle von FD I auch durch die Spezifizierung des Verwendungsbereichs, nämlich den Einsatz als Kloster-
beichte, gestützt wird. Auf diesen konkreten Zweck deutet jedenfalls der Katalog der verletzten Mönchsp-
flichten in FD I 18-20 hin (“sei es, weil ich den Sonntag nicht beachtet habe, noch die heilige Vesper, noch
meine Fasten”), der mit einer offenen, auch ungenannte Sünden einschließenden Formel endet, die für die
113ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 1 (118)
vernachlässigten Eltern, Brüder und Nächsten steht, wie sie vor allem in den fränkischen Katalogen der
Kirchen- und Christenpflichten genannt werden (Lorscher Beichte). Wenn wir es im letzteren Fall mit
einer aus der Klosterpraxis zu erklärenden beabsichtigten redaktionellen Erweiterung zu tun haben...
(prav tam, 90). Olof torej enako razlo‘i spo{tovanje svetega ve~era kot meni{ko dol‘nost in celo meni, da
je BS I samostanska spoved. Dr. Grdina ni analiziral argumentov I. Grafenauerja in K. D. Olofa, {e manj
jih je spodbil. Enako ni spodbil argumentov, ki so Irene Wiehl pripeljali do dvoma o ljudskem zna~aju
religioznega besedi{~a BS I. Prav tako, kljub moji pro{nji, ni pojasnil, kdo so kristjani ozna~eni s “sinki”,
ki niso duhovniki in lai{ki verniki, ter jih posredno sam na{teva (prim.: I. Grdina, O Bri‘inskih spome-
nikih in okoli njih ali “To ni ve~ naklju~je!”. – Zgodovinski ~asopis 51, 1997, 122, drugi odstavek od
spodaj). Zato {e naprej utemeljeno menim, da v BS so mesta, ki jih je treba razlagati z njihovim domnevnim
samostanskim zna~ajem ali izvorom.
Je iz BS mogo~e sklepati o redovnicah? Dr. Grdina vidi morebitno mo‘nost v sklicevanju na “vse
pravi~ne device” in “vse svete device”. Ker pa sklepa, da gre za “vse” samo v teolo{kem smislu, meni, da
ne morejo pomeniti redovnic. Iz prikaza razvoja spovednega uvoda, ki ga je sestavil I. Grafenauer, je
razvidno, da so med boga in spovednika kmalu za~enjali vrivati tudi elemente povsem konkretnega
prostora, v katerem so spoved opravljali (prim.: I. Grafenauer, prav tam, 55). Zato menim, da je bolje
po~akati, kaj bodo o “vseh pravi~nih devicah” in “vseh svetih devicah” {e dognali teologi. Vendar s tem
argumentov ne zmanjka. Kot smo videli v prej{njem odstavku, povezuje BS z redovnicami ‘e K. D. Olof.
Njegovih argumentov dr. Grdina ni niti raz~lenil, niti zavrgel. Nadalje sedaj pi{e o redovnicah v Millstattu
H.-D. Kahl (prav tam, 72), ki prav tako vzpostavlja njihov kontekst z BS. Tudi z njegovimi argumenti se
bo moral dr. Grdina {e soo~iti.
Dober argument vidim v koncu BS I, kjer je navedeno, kdo se obra~a na boga: Confitentibus tibi
Domine famulis ac famulabus tuis remitte peccata (BS I : 36–37). “Tui” se seveda nana{a na gospoda
boga. Povedano v tretji osebi gre torej za “famuli ac famulae Domini”, slu`abnike in slu`abnice gospoda
boga, ali v zvezi z levim prilastkom – za bo`je slu`abnike in slu`abnice. In to niso navadni verniki,
druga~no tolma~enje bi bilo v nasprotju z dikcijo virov. Izjemna oblika famulabus namesto slovni~no
obi~ajne “famulis” je bila izbrana namerno, da je pri{el do izraza ̀ enski spol vernic. Podobni izjemi sta tudi
zvezi dis et deabus ter filiis et filiabus (prim.: Rudof Ju`ni~ in Silvo Kopriva, Latinska slovnica. –
Ljubljana, 1952, §16: 2). Zato tu vidim zelo konkretno sled uporabe BS tudi v `enski samostanski
skupnosti. In ker se je dr. Grdina sam zavzel za to, da “bo`ji slu`abnik” v BS pomeni duhovnika, se bo, kot
upam, strinjal z razlago, da so “bo`je slu`abnice” redovnice.
4. V svoji razpravi (Lepi, grdi, zli...) sem dr. Grdini postavil tudi vpra{anja, ki so raztresena po
poglavjih, ki niso bila namenjena posebej njemu. Tam so zato, ker so povezana s tamkaj{njo tematiko,
malo pa tudi zato, da bi preveril, kako natan~no bere spise, s katerimi polemizira. – Dr. Grdina ni odgovoril
na nobeno od njih.
Za razliko od dr. Grdine, se je dr. [tih odlo~il, da izstopi iz diskusijskega vlaka. Svoje obto‘be, da sem
priredil vir svoji interpretaciji, ni dokazal. Ker pa mi je ustno priznal, da se je pri tem zmotil, je s pri~ujo~o
zabele‘ko tudi zame ta zadeva kon~ana. V svojem zaklju~nem prispevku ni podal nobenega novega
argumenta v prid svojim tezam, prav tako ni spodbil nobenega mojega v prid mojim izvajanjem. Zato so
{e vedno veljavne naslednje osnovne teze, kot jih v nadaljevanju navajam.
Do za~etka 9. st. je ob Karantaniji v vzhodnih Alpah obstajala tudi slovanska kne‘evina Liburnija.
V Liburniji so nastale korenine Bri‘inskih spomenikov.
Modestova skupina duhovnikov je posvetila sredi 8. st. dve cekvi, eno Karantancem, drugo “ad
Undrimas” v Liburniji.
Karantanski kne‘ji kamen je prvotno stal sredi Sve{kega polja, kjer je z dvema rimskima miljnikoma
in sedanjim zahodnim sede‘em vojvodskega stola tvoril kultno-juridi~no celoto. Vojvodski stol v sedanji
podobi je habsbur{ka novotvorba iz 14. stoletja.
A n d r e j  P l e t e r s k i
114 ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 1 (118)
1 A. Pleterski, Lepi, grdi, zli. O metodah, Liburniji, Karantaniji, vojvodskem stolu, Konverziji in
Bri`inskih spomenikih, Z^ 52, 1998, 276.
2 Pozornemu bralcu ne bo u{lo, da se Andrej Pleterski sploh ne more osredoto~iti na polemiko o Bri-
`inskih spomenikih in jo {iri na splo{en “obra~un” z mojimi spisi. “^rnorizca” Hrabra v izmenjavi mnenj z
njim na nobenem mestu nisem omenil niti z besedico! ^e bi tak{no ravnanje Andreja Pleterskega komentiral,
bi podcenjeval pamet bralcev Z^.
Kako je z vozovnico Andreja Pleterskega?
Andrej Pleterski je kon~no za~el polemizirati v nekoliko dostojnej{em tonu. V debato o Bri‘inskih
spomenikih (BS) je prav tako vnesel nekaj novih elementov, zato sem se prisiljen ponovno oglasiti.
Moram pa takoj re~i, da je vsa moja diskusija – od za~etka do konca – docela osebna (seveda to ne pomeni,
da se v njej ukvarjam z docela osebnimi re~mi!). Za razliko od Andreja Pleterskega mi namre~ truma
(prisilno mobiliziranih ali volonterskih) pomaga~ev ni potrebna.1
1. Kar zadeva slavistiko, moram re~i, da t. i. strukturna opa‘anja Andreja Pleterskega niso znanstveno
neopore~no argumentirana (ali sploh niso argumentirana), zato jih ni mogo~e sprejeti. Saj zdaj vendar celo
sam Pleterski dramati~no pripoveduje, da nima nikakih nedvoumnih argumentov za svoja izvajanja o
genezi BS v zgornjekoro{kih krajih, ki jih navaja. Z “izlu{~enjem” njegovih dokazov se ‘al ne morem
spoprijeti, ker ne obvladam znanstvene metodologije vseh strok, iz katerih izhajajo t. i. strukturna opa‘anja.
Edino, kar lahko storim, je, da pretresem dognanja Andreja Pleterskega v okviru slavisti~ne stroke, ki jo
v zelo omejenem obsegu obvladam. Seveda se ob tem ne odpovedujem zdravemu razumu.
2. Trditev Andreja Pleterskega, da predstavljajo “korenine BS” prva besedila v slovanskem jeziku, je
neresna zato, ker so besedila lahko ustna (tak{nih je – koli~insko vzeto – v vseh ~asih velika ve~ina) ali
zapisana. Andrej Pleterski bi imel prav le v primeru, ~e bi dokazal, da so bili Slovani vse do nastanka
“korenin BS” mutasti oziroma nemi. ^rnorizec Hraber pa opozarja celo na potencialno mo`nost, da bi
pred “koreninami BS” utegnila obstajati oziroma nastati celo ̀ e ZAPISANA slovanska besedila.2  O tem,
kako si predstavljam genezo BS, sem pisal `e tolikokrat, da bi stvar bilo res odve~ {e enkrat ponavljati.
3. Glede Irene Wiehl: nikjer ni preklicala svoje ugotovitve o “nemeni{kem” zna~aju BS.
Dalje: kvalifikator “ne-ljudsko” v lingvistiki pomeni predvsem knji`no oziroma terminolo{ko specia-
lizirano (npr. v okviru kake poklicne skupine, npr. med duhovniki) rabo kake besede.
Moje izra‘anje o “lai~nih” in “samostanskih” grehih je bilo dovolj “preliminarno” (prim. narekovaje!),
da bi si Pleterski lahko prihranil dociranje o tem. Ampak: da ne bo nerazumevanja, naj uporabim njegovo
izrazje: nespo{tovanje svetega ve~era (ve~era pred nedeljo ali zapovedanim praznikom) je greh za vse
kristjane, ne samo za ~lane redovni{kih skupnosti (med njimi je tak greh komaj mogo~).
Dalje: BS so povsem jasni: eksplicitno govorijo o VSEH devicah. Zapovrh na enem mestu {e o VSEH
SVETIH devicah (VSEH teh gotovo ni bilo v enem samostanu in VSE tudi niso ‘ivele v ~asu nastajanja
BS!). To lahko ugotovi tudi slavist. Ogovorjenci v BS II so mo{ke instance: kje je v BS II kak{na
jezikovna sled uporabe v @ENSKI SAMOSTANSKI SKUPNOSTI? Nikjer je ni. Tak{ne sledi prav tako
ni v BS I in BS III. Glede tega ne sklicevanje ne nesklicevanje na K. D. Olofa in I. Grafenauerja (ki oba
presegata argumentacijo v obmo~ju slavistike!) prav ni~ ne spremeni.
O “sinkih” iz BS II ne morem povedati prav ni~ drugega, kot sem `e: to so o~itno verniki, ki niso
duhovniki, torej v veliki ve~ini laiki. V okvirih slavistike in zdravega razuma ne morem ugotoviti ni~
drugega kot slede~e: nobenega znamenja ni, da bi se izgovarjalec BS II obra~al na kak{ne posebne
neduhovnike. Resni~no pa ne vem, kje bi sam posredno na{teval (kaj je sploh to?) “sinke”, ki “niso
duhovniki in lai{ki verniki” – kakor pravi Pleterski. (Res: nikjer nisem omenjal maziljenega kralja in
~lanov srednjeve{kih asketskih skupnosti ob posameznih pridigarjih, ki jih seveda ni mogo~e imeti za
duhovnike, vendar pa bi na drugi strani te`ko rekli, da so navadni, tj. lai{ki verniki. Itd. Kolikokrat naj {e
ponovim, da posku{am o BS debatirati v okvirih slavistike in zdravega razuma – preprosto zato, ker
poznam problematiko srednjega veka v dale~ premajhni meri, da bi se drznil spu{~ati v tozadevno zgodo-
vinarsko polemiko.)
Zato pa lahko poudarim tole: cvetoberu svojih “stuktur(al)nih” laksnosti je Andrej Pleterski zdaj dodal
{e novo: potem ko je zadnji~ slu`abnika prostodu{no razglasil za duhovnika (moral sem mu pojasniti, da
115ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 1 (118)
je duhovnik BO@JI SLU@ABNIK, toda to je TERMIN, ne kakr{na koli besedna zveza), je sedaj v svoji
interpretacijski ihti pri~aral {e “bo`je slu`abnice” (ne vem, ali si to v BS NIKJER IZPRI^ANO oznako
Andrej Pleterski razlaga kot termin!) in jih izena~il z redovnicami. Lingvisti~na “u~enost” Andreja Pleter-
skega je tako globoka kot reka, ki jo ~lovek prebrede, ne da bi si zmo~il noge. Njegove razlage okoli t. i.
levega pri-lastka so – milo re~eno – ~udne. Povem s slikovitim eksemplom: bile bi veljavne v primeru, ~e
bi bila “izguba pameti” “pametna izguba” (zveza s t. i. levim prilastkom) ali ~e bi bil “naravni zrezek”
(zveza s t. i. levim prilastkom) “zrezek narave”. Temeljito se razlikujeta tudi “zgodovina znanosti” in
“znanstvena zgodovina”. Zlasti pri terminih je “konvertiranje”, s kakr{nim suvereno operira Andrej Pleter-
ski, zelo delikatna in nepredvidljiva stvar. (Jezik pa~ ni zavtomatizirana sistemska struktura; naj navedem
{e tale ilustrativni primer: “Faradayeva kletka” ni samo “kletka Michaela Faradaya” – zato pa je “Eichman-
nova kletka” zgolj “kletka, v kateri je bil Adolf Eichmann med jeruzalemskim procesom”!)
Ampak poglejmo – v okvirih zdravega razuma, seveda – natan~neje latinski pristavek (za~etek formu-
le odveze) k BS I, ki se po slovensko glasi: “Gospod, Tvojim slu`abnikom in slu`abnicam, ki se Ti
izpovedujejo, odpusti grehe, da bodo oni, ki jih v notranjosti bi~a vest, potola`eni z milostjo Tvoje sprave.
Po /Gospodu na{em itd./”3  Milost sprave z ljubim Bogom od izvirnega greha dalje potrebuje sleherni
~lovek. Tudi vest ne bi~a samo posve~encev in redovnic. Prav tako ne gre{ita samo ti dve kategoriji
vernikov. Izpovedovanje spet ni kak{na samostanska “specialiteta”. Formula odveze torej ni kakor koli
ekskluziv(isti~)na, zato ni mogo~e re~i, da so “slu`abniki in slu`abnice”, ki se omenjajo v njej, duhovniki
in redovnice. Je celo tako splo{na in obi~ajna, da je niti ni bilo treba izpisati do konca, ker jo je znal vsak
duhovnik na pamet. Sploh pa: v srednjeve{ki dru`bi je vsakdo na svoj na~in slu`il Bogu. Z drugimi
besedami: slehernik je bil Bogov slu`abnik (v terminologiji Andreja Pleterskega in Jo`eta Topori{i~a:
zveza s t. i. levim prilastkom!). @ivljenje kristjana – ne samo duhovnika oziroma bo`jega slu`abnika – je
pa~ slu`ba Bogu. Naj {e enkrat ponovim: izgovarjalci BS I se izrecno spovedujejo VSEGA, kar je proti
njihovemu krstu. Niti ene sestavine v tem tekstu ni, ki bi jo bilo treba razlagati kot prestopek proti
redovni{kim pravilom. Vsi na{teti grehi zadevajo slehernika. Dikcija latinskega pristavka k BS I prav tako
ne implicira njegove uporabe v ̀ enski redovni{ki skupnosti. Mo{ki so v njej le preve~ izpostavljeni. Glede
na velikost ~rk je mogo~e sklepati, da je bil tekst BS I namenjen posami~nemu branju (tj. branju enega
duhovnika, ki je imel pravico do uporabe majesteti~nega plurala).4
Pozornemu bralcu seveda tudi ni u{lo, da je Andrej Pleterski na podlagi analize BS I za~el dajati izjave o
BS nasploh. To je v kontradikciji z njegovimi izvajanji v 2. to~ki (o nastanku BS “iz razli~nih sestavin”). Prav
poniglavo zafrkavanje se mi zdi, da okoli te zadeve potem terja od mene nekak{no izjasnjevanje, ko pa sam
kolobari med celoto (pojem “organske celote” je v debato uvedel on, razlagam naj ga pa jaz – to je res narobe
svet!) in “delnostjo” BS. Morda bi bilo dobro najprej urediti misli, {ele potem pa vehementno polemizirati.
Vlak (po militaristi~ni terminologiji, ki je tako zelo ljuba Andreju Pleterskemu, bi bilo mogo~e soditi, da gre
za oklepni vlak), na katerega se je vkrcal na{ vsestranski u~enjak, o~itno drvi s preveliko hitrostjo. Kotli so
pregreti; upajmo, da ne bo pri{lo do eksplozije. Sploh pa: ima gospod doktor pri sebi vozovnico?
4. Zdi se, da bi popotnik Andrej Pleterski rad igral vlogo revizorja na vlaku, ki ga je popeljal v
(fantazijske) daljave. V polemikah ta funkcija pripada kriti~ni javnosti. Priznam, da bi imel ob marsikate-
rem miselnem in lingvisti~nem loopingu Andreja Pleterskega (in njegovih pomaga~ev) re~i besedo ali dve,
toda fiksne ideje za slavistiko in zdravi razum niso posebej rodovitno duhovno “polje”. Tu sem “na isti
valovni dol`ini” s Petrom [tihom, ki je povsem enakega mnenja glede zgodovine.
Ob koncu naj izrazim zadovoljstvo, da je Andrej Pleterski brez pripomb vzel na znanje mojo skrajno
eksaktno “homologizacijo” svoje “struktur(al)ne” raziskovalne paradigme (ob zgodbi o Martinu Krpanu z
Vrha od Svete Trojice) in ji brez besed priznal tehtnost (opazil sem namre~, da je va`en element njegove
polemi~ne “tehnike in tehnologije” molk o stvareh, glede katerih je spoznal, da ima njegov ugovarjalec prav.5)
I g o r  G r d i n a
3 Bri`inski spomeniki. Znanstvenokriti~na izdaja, Ljubljana 1992, 86.
4 Opozorilo na to dejstvo dolgujem Nata{i Golob, ki se ji tudi na tem mestu prisr~no zahvaljujem.
5 Opustil je npr. prismuknjeno zatrjevanje, da se govornik v BS II med drugim obra~a tudi na redovni-
ce. Jenjal je dokazovati, da “rab” pomeni duhovnika. Ni~ ve~ ga ne mika omenjati kobilo v zvezi z Irene
Wiehl. Itd. itd. Skratka: Filipi so tu!
116 ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 1 (118)
Pojasnilo
^eprav je res, kot pravi Andrej Pleterski, da sem “izstopil iz diskusijskega vlaka” – ker pa~ ne vozi
nikamor in je vsako sedenje na njem izguba ~asa, {e posebej, ker ima eden od potnikov fiksno idejo, da ga
bo popeljal v ~ude`no de`elo Liburnijo – pa sem bralcem dol`an naslednje pojasnilo.
Moja obto‘ba, da je Andrej Pleterski priredil vir svoji interpretaciji in ki sem jo v ustnem pogovoru z
njim tudi umaknil (s priznanjem, da sem se zmotil, kot to navaja tudi Pleterski na koncu prispevka Vozi me
vlak v daljave v tej {tevilki Z^), se nana{a edino in izklju~no na njegovo interpretacijo toponima Glanegg.
Takole pi{em v Z^ 51 (1997) str. 111: “Pri tem bi dodal {e to, da je Pleterskemu primerjava Burkhardove
terminologije s poznej{o Janeza Vetrinjskega o~itno sporna, ni mu pa npr. sporno prirediti vir svoji
interpretaciji (povsem nedvoumni in doslej v historiografiji tudi nesporni Glanegg obeh vrinkov [vabske-
ga ogledala se je moral z vratolomno akrobacijo spremeniti v Tanzenberg/Ple{ivec, ker pa~ to ustreza
njegovi interpretaciji, da je kne‘ji kamen stal na mestu, kjer sedaj stoji vojvodski stol)”. Andrej Pleterski
res ni priredil vira svoji interpretaciji, zato pa ga je interpretiral tako, da je dobil iz njega tisto, kar je ‘elel
oziroma kar je potreboval! Zato se seveda ni odlo~il za po vseh kriterijih najbolj verjetno in edino resno
mo‘nost, da je Glanegg iz obeh vrinkov identi~en z dana{njim Glaneggom, ki se s tem imenom (Glanek)
omenja ‘e okrog 1150, ampak se je odlo~il za slab{o mo‘nost, brez ene same stvarne podlage v virih, da
bi se vrh, ki se ‘e 1247 omenja kot Tanzenberg, “lahko imenoval Glanegg”. Primer lepo ilustrira na~in
njegovega dela, s katerim je mo‘no iz zgodovinskih virov izcediti prav vse, kar se ‘eli ali rabi – ne glede
na to ali gre za Conversio Bagoariorum et Carantanorum ali pa za zahodni sede‘ vojvodskega stola, ki ga
je s prav antologijsko interpretativno metodo (primerjava z gorami z imenom Stol) uspel ne samo datirati
v zgodnji srednji vek, ampak ga hkrati {e celo umestiti v slovansko kulturno sredino.
Moje priznanje zmote se torej v nobenem primeru ne na{a na Liburnijo in druga v polemiki spro‘ena
vpra{anja, ki pa jih ne mislim {e enkrat na~enjati. [e vedno namre~ stojim za stavkom, ki sem ga zapisal
na koncu svojega prispevka (Z^ 53 (1999) str. 110), s katerim sem “izstopil iz diskusijskega vlaka”, da
“prepri~ani (Andrej Pleterski) ostajajo prepri~ani, ostali pa si lahko {e enkrat preberejo moj tekst (Z^ 57,
1997)”. K temu lahko dodam le to, da moje mnenje o (ne)uspe{nosti dokazovanja Andreja Pleterskega, da
je “do za~etka 9. stoletja ob Karantaniji v vzhodnih Alpah obstajala tudi slovanska kne‘evina Liburnija”
o~itno deli tudi ostala znanstvena javnost, ki se je v najnovej{em ~asu ukvarjala s karantansko zgodovino
in zaklju~kov Pleterskega ni sprejela (gl.: Hans-Dietrich Kahl, Der Millstätter Domitian. Abklopfen einer
problematischen Klosterüberlieferung zur Missionierung der Alpenslawen Oberkärntens, Stuttgart 1999;
Paul Gleirscher, Karantanien. Das slawische Kärnten, Klagenfurt 2000).
P e t e r  [ t i h
117ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 1 (118)
JUBILEJI
Dr. Ana Benedeti~ – sedemdesetletnica
Ni neznano, da imamo zgodovinarji do kategorije
~asa poseben in pogosto vzvi{en odnos, pa vendarle
je tudi za nas njegova glavna mera ~love{ko ‘ivljenje
in njegov hiter tek. Bilo je skoraj “v~eraj”, ko smo
lahko v tem ~asopisu brali naklonjene, prijetne bese-
de profesorja dr. Vasilija Melika ob {estdesetletnici
Ane Benedeti~, ene na{ih redkih specialistk za zgo-
dovino prve slovenske univerze.
Prijetno in obenem te‘ko je pisati o ~loveku, s
katerim te skozi dve desetletji ve‘e poznanstvo, {e
ve~, prijateljstvo, ki pa ni, kar je povsem ~love{ko,
izklju~evalo tudi kak{nih medsebojnih ob~asnih kre-
sanj mnenj, strokovnih razhajanj. [e danes, ko je na{a
jubilantka ‘e {tiri leta v pokoju, je vsako sre~anje z
njo praznik, zanimiva zgodovinska ura, pa naj te~e
beseda o resnih strokovnih temah v zvezi z zgodovin-
skim razvojem evropskih in v tem okviru ljubljanske
univerze, dnevnimi dogodki ali o vsakdanjih ‘ivljenj-
skih re~eh. Tako ‘eli ta prispevek, ki seveda ne more
mimo slavljen~inih biografskih in bibliografskih po-
datkov, predstavitve njenega poklicnega dela, znan-
stvenih in drugih dose‘kov, uvodoma izpostaviti neka-
tere njene ~love{ke lastnosti in njene ~love{ke kvalitete. Za na videz zelo samozavestno in nekoliko te‘je
dostopno ‘ensko se skriva skromna, izredno po{tena in dobra Ani, ki je in bo vsakemu pomagala po svojih
najbolj{ih mo~eh. @e sam pogled na nekatere publikacije ljubljanske univerze, katerih nastanku je v veliki
meri botrovala in jih obogatila z dragocenimi vsebinskimi (arhivskimi) podatki, pogosto spremlja praznina
na tistih mestih, kjer bi moralo pisati ime univerzitetne ustanove, ki hrani te podatke, in ki jo je Ana
Benedeti~ zgradila takoreko~ iz ni~, ali pa na “podlagi podatkov Ane Benedeti~”. Da je kitenje s tujim
perjem na{a stara bolezen, ki si mu ne more izogniti niti Alma mater labacensis, je ‘al izpri~ano tudi na
primeru na{e jubilantke.
Zgodovinarka, muzealka in arhivistka Ana Benedeti~, se je rodila v nedeljo 27. julija 1930 v Dravljah, v
takrat {e samostojni ob~ini [i{ka, ki so jo nato ~ez nekaj let priklju~ili Ljubljani, star{em iz kme~kih dru‘in,
ki sta v drugi polovici dvajsetih let pred pogromi italijanskega fa{izma po skrivnih gozdnih poteh, po katerih
si je takrat re{evalo ‘ivljenja mnogo primorskih Slovencev, pribe‘ala iz Primorske: mati Fran~i{ka Benedeti~
roj. Prelc iz vasi Nova Su{ica v Ko{anski dolini na Krasu, o~e Jo‘e Benedeti~ iz vasi Dolnje Cerovo v
Gori{kih Brdih.
^eprav ves ~as ljubljanska me{~anka, je Ana Benedeti~ ostala zvesta svojim koreninam. Rada ima
Primorsko in ohranja vezi z njo. Nekaj prislovi~ne kra{evske trme, o kateri se rada po{ali, pa bi najbr‘ po
materi na{li tudi pri njej, v njeni delavnosti, doslednosti in vztrajnosti.
@e v pred{olski dobi jo je mama vpisala v otro{ki vrtec v [entvidu, obiskovala je osnovno {olo
Valentina Vodnika v [i{ki, kjer je bila leta 1938 najbolj{a u~enka in je za nagrado dobila zlato hranilno
118 ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 1 (118)
knji‘ico Mestne hranilnice ljubljanske s pologom 50 dinarjev in s pripisom: “Bodi pridna, delaj in var~uj
in ne bo se ti treba bati starosti”. Seveda je hranilna knji‘ico med vojno izgubila vrednost, torej na tisto
“….ne bo se ti treba bati starosti” z njo ne gre ra~unati, pa vendarle jo kot muzealka in arhivistka po du{i
in srcu {e danes hrani “za spomin”. Leta 1950 je maturirala na 6. dr‘avni gimnaziji (v [ubi~evi ulici). Po
maturi se je zna{la na razpotju. @e v gimnaziji se je precej ukvarjala z risanjem, profesor risanja, slikar
Nande Vidmar je opazil njeno nadarjenost, zato jo je usmeril v posebni risarski te~aj, ki je bil takrat v stavbi
kina Union v Ljubljani in ki je pripravljal srednje{olce za likovni {tudij. Kot ‘enski so ji star{i odsvetovali
{tudij slikarstva. Tako se je zna{la med dvesto kandidati za {tudij arhitekture na takratni Tehni{ki visoki
{oli v Ljubljani. Bila je sprejeta, vendar ga je opustila, ker je dru‘ina uvidela, da h~erki s svojimi skromnimi
dohodki ne bo mogla zagotoviti tega razmeroma dragega {tudija. Prepisala se je na {tudij zgodovine na
Filozofsko fakulteto Univerze v Ljubljani in tam 25. septembra 1956 diplomirala z nalogo o nacionalnem
vpra{anju in jugoslovanskih socialno-demokratskih strankah pri profesorju dr. Metodu Miku‘u. Takrat je
oddelek za zgodovino domoval {e v pritli~ju Narodne in univerzitetne knji‘nice, predavali pa so Gregor
^remo{nik, Milko Kos, Josip Klemenc, Fran Zwitter, Metod Miku‘, Bogo Grafenauer in Jo‘e Kastelic.
@elela si je slu‘bo na In{titutu za delavsko gibanje, vendar je ni dobila. Pristala je kot knjigovodkinja. Prav
ji je pri{lo znanje franco{~ine in risanje. Z in{trukcijami, prevajanjem in risanjem se je nekako dalo
pre‘iveti. Dr. Ferdo Gestrin ji je pomagal, da je pri{la do delovnega mesta profesorice zgodovine na
postojnski gimnaziji. Kasneje se je odpovedala te‘kim podnajemni{kim pogojem v Postojni in se preselila
v Ljubljano, kjer je od jeseni 1959 dalje pou~evala najprej na osemletki Valentina Vodnika v [i{ki, nato pa
na osemletki na Poljanah. Aprila 1961 je opravila strokovni izpit za srednje{olskega profesorja zgodovine,
v naslednjih letih pa {e za kustosa in arhivista. Maja 1964 je namre~ zapustila pedago{ko delo in prevzela
vodenje oddelka za novej{o zgodovino v Gorenjskem muzeju v Kranju. Prav kranjski muzej s tipi~nimi
muzejskimi opravili: pripravljanjem razstav, zbiranjem dokumentov, pisanjem razprav in raziskavami na
terenu, je bil ena temeljnih postaj na njenem ‘ivljenjskem potovanju, na katerega je ostala ~ustveno vezana
vse do danes. Kot kustos je predvsem izpostavljala terensko delo, saj je prav v terenskem raziskovanju in
evidentiranju gradiva na terenu videla eno primarnih nalog muzejske stroke.
Naslednja ‘ivljenjska postaja je Benedeti~evo pripeljala na Univerzo v Ljubljani in jo nelo~ljivo
povezala z ustanovo: univerzitetnim arhivom, ki ga je v naslednjih desetletjih zgradila dobesedno iz ni~.
Ko se je bli‘ala petdesetletnica ljubljanske univerze, je organizatorjem proslave obletnice takoj postalo
jasno, da bo mogo~e izdati zbornik o zgodovini univerze samo, ~e bo gradivo pravo~asno zbrano in
urejeno, pa tudi, da potrebuje univerza ustanovo, ki bo zdru‘evala arhivsko, muzejsko in dokumentacijsko
dejavnost, kakor jo imajo znamenite univerze v Evropi. Profesor dr. Fran Zwitter je na{el za tako dejavnost
primernega, sposobnega in vztrajnega delavca – to je bila Ana Benedeti~, ki je 1. septembra 1968 nastopila
slu‘bo na univerzi in je tam do upokojitve v letu 1996 vodila arhivsko-muzejsko slu‘bo, danes imenovano
Zgodovinski arhiv in muzej Univerze v Ljubljani. Z velikim entuziazmom je zbirala arhivsko gradivo po
raznih kleteh in lesenih provizorijih ter na podstrehah, ga sistemati~no in strokovno obdelovala: od
postavitve fondov do njihovega urejanja in popisovanja. Uredila in popisala je fonde rektorata univerze in
skoraj vseh fakultet iz obdobja od ustanovitve univerze pa tja do za~etka {estdesetih let. Poseben talent in
veselje je imela za iskanje podatkov, dokumentov, spominov, fotografij, skratka vsega, kar pri~a o zgodo-
vini ljubljanske univerze, njenih profesorjev in {tudentov, o bojih za univerzo pred njeno ustanovitvijo.
Obiskovala je upokojene profesorje, njihove vdove, h~ere, sinove in druge sorodnike, radi so ji posojali
ali podarjali gradivo in fotografije, dajali podatke, pripovedovali spomine. Nabrala je bogato gradivo,
zlasti zajetno zbirko fotografij, vse to je v organizacijskem in vsebinskem pogledu izoblikovala v arhiv in
muzej po zgledu uglednih evropskih univerz.
Benedeti~eva je ‘e v Gorenjskem muzeju pripravila ve~je ali manj{e razstave iz zgodovine partizanstva
na Gorenjskem, razstavno dejavnost je nadaljevala tudi na univerzi s prikazi razvoja ljubljanske univerze
v letih po njeni ustanovitvi in v ~asu druge svetovne vojne. O njenem pomembnem prispevku k prou~evanju
zgodovine ljubljanske univerze pri~a obse‘en popis njenih razstav, ki so objavljeni v zborniku Biografij in
bibliografij univerzitetnih u~iteljev, znanstvenih delavcev in sodelavcev Univerze v Ljubljani (ULBB), 5/
III (1999), na tem mestu gre omeniti le najbolj odmevni: Univerza v Ljubljani 1919–1930 in Univerza v
Ljubljani 1919–1945.
Bogata je tudi bera strokovnih in znanstvenih objav Ane Benedeti~. Saj njen ustvarjalni opus obsega
skoraj sto bibliografskih enot, v celoti navedenih v ‘e omenjenem ULBB-u, prav tako ve~inoma iz
119ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 1 (118)
zgodovine medvojnega odporni{tva na Gorenjskem in seveda iz zgodovine ljubljanske univerze. Pisala je
o {tudentih pred prvo vojno, med obema vojnama in med drugo vojno v zborniku Petdeset let slovenske
univerze v Ljubljani (1969), v zborniku Zgodovina Ljubljane (1984), v fotografskem zborniku Slovenski
{tudenti v boju za narodno in socialno osvoboditev (1987) in v fotografskem zborniku Slovenski {tudenti
in univerza 1941–1945 (1999), za katera je zbrala dokumentarno gradivo, napisala besedilo k slikam in za
prvo publikacijo dobila tudi nagrado Dneva vstaje slovenskega naroda. Na{la je podatke o velikem
mecenu odvetniku dr. Francu Mundi (1831–1914), ki je ve~ino svojega premo‘enja zapustil {tudentskim
{tipendijam. V Delu je pisala o njem in njegovi {tudentski ustanovi (1984), pisala je o Anki Mayer-
Kansky, prvi doktorici ljubljanske univerze (1975). Re{ila je pomemben del zapu{~ine dr. Mihajla Ro-
stoharja (1878–1966), najaktivnej{ega ~lana vseu~ili{ke komisije, ki je ob koncu prve svetovne vojne
pripravljala ustanovitev prve slovenske univerze. Benedeti~eva je o njem napisala precej ~lankov (1983,
1987, 1989, 1996). Nadalje je pisala tudi o ‘upanu Ivanu Hribarju in univerzi v Ljubljani (1991), predsed-
niku vseu~ili{ke komisije dr. Danilu Majaronu (1992), prvem dekanu Pravne fakultete prof. dr. Leonidu
Pitamicu (1994). Izdala je sto strani obsegajo~o, bogato ilustrirano publikacijo Pot do slovenske univerze
(1981), in skupaj z dokumenti in faksimili skoraj {tiristo strani obsegajo~e delo Poti do univerze (1999),
predelano besedilo doktorske disertacije, ki jo je Benedeti~eva na oddelku za zgodovino Filozofske
fakultete Univerze v Ljubljani uspe{no zagovarjala 26. 11. 1996 pred komisijo, v kateri sta bila poleg
mentorja akademika prof. dr. Vasilija Melika {e prof. dr. France Rozman in izred. prof. dr. Janez Cvirn.
[tudija, ki jo je Ana Benedeti~ na tak ali druga~en na~in pripravljala dlje ~asa, raziskuje obdobje tik pred
ustanovitvijo slovenske univerze v Ljubljani: pri~enja se v letu 1848 in predvsem podrobno govori o letih
med 1898 in 1914, ko je bila opravljena ve~ina pripravljalnih del za vzpostavitev tega inavguralnega in tudi
konstitutivnega elementa slovenstva v novi dr‘avi, Kraljevini SHS. Benedeti~eva tu posebej izpostavlja,
da je bil boj za slovensko univerzo dokaj mo~an, imel pa je tudi vrsto te‘kih napak. Ni bil stalen in
dosleden, ampak buren in zelo {irok. Tako so v za~etku organizirali zborovanja, manifestacije in preda-
vanja z zahtevami po univerzi v vrsti manj{ih slovenskih krajev, od Kranja do ̂ rnomlja in od Svete Lucije
do Slovenskih goric – drugi~ pa je prevladala apatija in neodlo~nost. Ne smemo tudi pozabiti, da nikakor
niso bili vsi Slovenci za univerzo. Pri tem Benedeti~eva lepo poka‘e, da zgodovina slovenskega univerzi-
tetnega boja izpri~uje tudi usodno razcepljenost slovenske politike. Tako na liberalni kot na katoli{ki strani
so boj za slovensko univerzo nemalokrat uporabljali le kot trenutno sredstvo politi~nega presti‘a …
@ivljenjska obletnica Ane Benedeti~ nam daje mo‘nost in povod, da izpostavimo njeno predanost
poklicu, ki ga ni nikdar razumela kot slu‘bo, temve~ zmeraj kot poklicanost. Njeno aktivnost in veselje do
dela je sicer oviralo dokaj{nje nerazumevanje vodstva univerze in rektorata, kjer je le s te‘ka uveljavljala
spoznanje, da brez arhivskega gradiva ni verodostojnega zgodovinskega spomina, tudi ne verodostojne
zgodovine ljubljanske univerze. Toda tudi ko je bilo najte‘je, ni popustila, ni se vdala pesimizmu, ampak
se je odlo~no postavljala po robu pogubnim te‘njam s pisano besedo in neutrudnim delom. Urejen in
opremljen arhiv – muzej Univerze v Ljubljani in ~e le mogo~e polna ~italnica raziskovalcev ali obiskoval-
cev razstav sta bila jubilantki vizija in cilj, h katerima je bilo usmerjeno vse njeno prizadevanje in njeno
delo. To niso bile le “slu‘bene zadol‘itve”, ampak predvsem njeni osebni na~rti. Ni ji bilo ‘al ne prostega
~asa ne truda, ko je {lo za uresni~itev teh na~rtov.
Ob njenem jubileju ji iskreno ~estitamo v upanju, da ji bosta zdravje in muza Clio naklonjeni in bo
slovensko zgodovinsko znanost obogatila {e z marsikaterimi novimi spoznanji iz preteklosti prve sloven-
ske univerze in boja za njen nastanek. Na~rtov in delovne vneme ji nikoli ni manjkalo in tega se veselimo.
J o ‘ e  C i p e r l e
120 ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 1 (118)
121ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 1 (118)
KONGRESI, SIMPOZIJI, DRU[TVENO @IVLJENJE
Jubilejni 30. mednarodni kulturnozgodovinski simpozij Modinci –
Mogersdorf, 4. – 7. julij 2000
Leto{nji ‘e 30. simpozij Modinci – Mogersdorf je bil zaradi jubileja bolj slovesen kot obi~ajno.
Odvijal se je v Modincih na Gradi{~anskem, kjer se je leta 1969 zgodil prvi~. Zaradi jubileja je {e pred
uradnim za~etkom simpozija bila 4. julija 2000 v ob~inski stavbi odprta razstava “30 let simpozija Mo-
gersdorf”, kjer smo se s pomo~jo pisnega in slikovnega gradiva lahko spomnili preteklih simpozijev.
Sledilo je slovesno odprtje simpozija z govorom Karla Stixa, de‘elnega glavarja Gradi{~anske. V pozdra-
vnih nagovorih so nato zastopniki petih de‘el oz. dr‘av udele‘enk (avstrijski de‘eli Gradi{~anska in
[tajerska ter dr‘ave Mad‘arska, Hrva{ka in Slovenija) izrazili predvsem veselje nad dejstvom, da simpo-
ziji ‘e toliko let uspe{no delujejo. V imenu Slovenije je simpozij pozdravila prorektorica mariborske
Univerze dr. Zinka Zorko.
Ideja za organizacijo simpozijev se je rodila pred ve~ kot tridesetimi leti ob pripravah na 300-letnico
znane bitke s Turki leta 1664 na prostoru med Modinci in Mono{trom. Velike zasluge za izpeljavo ideje pa
ima nedvomno dvorni svetnik Johann Seedoch, ki je bil letos v zahvalo za preko 30-letno sodelovanje pri
simpozijih odlikovan s ~astnim prstanom. Johann Seedoch, sicer gradi{~anski Hrvat, je v letih 1965–69
vodil organizacijski komite za pripravo simpozijev, vrsto let pa je bil tudi vodja gradi{~anske delegacije.
Simpoziji se odvijajo vsako leto v za~etku julija, organizirani pa so po dolo~enem vrstnem redu vsako
leto v drugi de‘eli oz. dr‘avi. Modin{ki simpoziji so primer uspe{nega sodelovanja zgodovinarjev in
predstavnikov sorodnih strok t. i. panonskega prostora. Sistemati~no so bila raziskana razli~na vpra{anja
‘ivljenja ljudi skozi stoletja ob mejah med Avstrijo, Mad‘arsko, Slovenijo in Hrva{ko. Omenim naj samo
nekatere od obravnavanih tem: Polo‘aj kmeta in kme~ki upori od 15. do 19. stoletja (leta 1973), Razvoj
prometnih poti v panonskem prostoru do leta 1918 (leta 1977), Vpliv in u~inki tiskarstva in tiskov v
panonskem prostoru do jo‘efinskih reform (leta 1986), Me{~anski svet na panonskem obmo~ju med 1830
in 1867 (leta 1990) in nadaljevanje te tematike do 1914 (leta 1992), Utrjevanje in spremembe etni~nih
struktur v panonskem prostoru od 1526–1790 (leta 1997), Manj{ine v dr‘avah panonskega prostora med
obema vojnama (leta 1999).
V preteklosti so bili simpoziji {estkrat organizirani tudi v Sloveniji in sicer 1973 v Mariboru, 1977 in
1981 v Radencih, 1986 v Celju, 1992 v Roga{ki Slatini in 1998 na Ptuju.
Slovenski referenti na preteklih tridesetih simpozijih so bili: 1969 J. Koropec, J. @ontar st., 1970 J.
Rotar, B. Hartman, 1971 F. [ebjani~, 1972 S. Vilfan, V. Melik, 1973 B. Grafenauer, S. Vri{er, J. Koropec,
1974 F. Rozman, J. Li{ka, 1975 M. Kokolj, G. Stres, 1976 M. Kokolj, J. Ciperle, 1977 B. Kreft, J. [orn,
J. Ciperle, 1978 J. [orn, A. Leskovec, 1979 J. Prunk, J. [orn, 1980 B. Hartman, V. [iftar, 1981 V. Melik,
L. Olas, S. Granda, 1982, B. Belec in skupni referat V. Melik – P. Vodopivec, 1983 F. Filipi~, F. Adami~,
1984 F. Klop~i~, B. Hartman, 1985 F. Filipi~, J. Perov{ek, 1986 B. Ber~i~, J. Mlinari~, J. Dolar, 1987 V.
Melik, D. Miheli~, 1988 J. @ontar ml., N. [umi, 1989 B. Grafenauer, V. Melik, 1990 P. Vodopivec, A.
Leskovec, 1992 J. Fischer, V. Melik, J. Cvirn, 1993 B. Grafenauer, A. [ivic-Dular, 1994 J. Koropec, P.
[tih, 1996 I. Grdina, F. Rozman, 1997 V. Simoniti, F. Dolinar, 1998 K. [amperl-Purg, @. Lazarevi~ in
skupni referat J. Cvirn – A. Studen, 1999 A. Ne~ak-Lük, J. Cvirn, 2000 J. Ciperle, S. Granda.
Doslej je simpozij le dvakrat odpadel in sicer leta 1991 zaradi vojne v Sloveniji in leta 1995 zaradi
enakega vzroka na Hrva{kem.
Vsaka ~lanica je v preteklosti imela praviloma pravico do dveh referatov, ko pa je bila organizatorica
simpozija, ji je pripadel {e uvodni referat. Ta pravila so se v zadnjem letu spremenila v toliko, da ima sedaj
vsaka udele‘enka tri referate, v primeru, ko simpozij organizira, ima {e uvodni referat. Do vklju~no leta
1999 je bilo organizirano simultano prevajanje v {tiri jezike, od leta 2000 dalje pa sta uradna jezika
122 ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 1 (118)
simpozija le nem{~ina in angle{~ina. Referati za vsako leto so objavljeni v posebni {tirijezi~ni publikaciji
(Mednarodni kulturnozgodovinski simpozij Modinci). Zaradi finan~nih problemov v~asih publikacije
izidejo z zamudo, tako doslej {e niso iz{le za leta 1987, 1996, 1997, 1998, 1999 in seveda leto{nja.
Tema leto{njega simpozija je bila “Cerkev, dr`ava, dru`ba v panonskem prostoru – Ljudske pobo`nosti,
izobra`evanje in sociala”.
Uvodni referat z naslovom Vera, izobrazba in dobrodelnost – Pota cerkve v panonskem prostoru je
imel predstavnik Gradi{~anske Hans Peter Zelfel iz @eljezna – Eisenstadta. V njem je prikazal posamezne
faze kristjanizacije nekdanje Mad‘arske in {e posebej dana{njega prostora Gradi{~anske. Po kraj{em
orisu rimskega obdobja se je dotaknil srednjega veka, naglasil zlasti vlogo kralja [tefana Svetega ter
ustanovitev mo~ne cerkvene oblasti s {kofijami in samostani. Opozoril je na pomen reformacije in ustana-
vljanje evangeli~anskih {ol, na toleran~ni patent 1781 in njegov pomen za ogrski prostor. Pri obravnavi
gradi{~anskega prostora je naglasil nekatere njegove specifi~nosti.
Kot zastopnik gradi{~anske delegacije je nastopil tudi Gustav Reingrabner, sicer delujo~ na Dunaju,
z referatom [olski sistem kot del poslanstva evangeli~anske cerkve na Gradi{~anskem med toleran~nim
patentom in Anschlußom. Med drugim je izpostavil teoreti~ne in teolo{ke podlage za spremembe
evangeli~anskega {olstva, vlogo toleran~nega patenta, izgradnjo {olske mre‘e v 19. stoletju, pomen
evangeli~anske cerkve pri izobra‘evanju, finan~na vpra{anja (npr. {olnine), problem izobra‘evanja u~iteljev
ipd., nato pa {e spremembe, ki jih je prineslo leto 1919 in zlasti leto 1938, ko je evangeli~anska cerkev
izgubila tradicionalno naklonjenost dr‘ave.
J. Reiss iz @eljezna – Eisenstadta (direktor judovskega muzeja) se je predstavil z referatom Ortodoks-
no verovanje in praksa v esterhazyjskih “sedmih ob~inah” Gradi{~anske. Obravnaval je problematiko
judovstva in judovske obi~aje v tistem delu Gradi{~anske, ki je bil pod za{~ito ogrskega visokega plem-
stva in se je razlikovalo od judovstva v svobodnih mestih.
T. Aigner iz St. Pöltna (tudi on je nastopil kot ~lan gradi{~anske delegacije) je v referatu o spodnje-
avstrijskih romarskih krajih kot centrih privla~nosti za zahodnomad‘arske romarje obravnaval razmah
romarskih krajev v 17. in 18. stoletju na Spodnjem Avstrijskem, od katerih so bili nekateri znani ‘e v
srednjem veku, v ~asu reformacije so prenehali delovati, nato so spet o‘iveli. Sku{al je dognati, katere
kraje so romarji z ogrskega prostora najbolj obiskovali, kajti viri o tem niso posebno iz~rpni, so pa za
nekatere kraje ohranjene t. i. Mirakelbücher.
Avstrijsko [tajersko so zastopali trije referati. Najprej je W. Tscherne iz Gradca spregovoril o vlogi
cerkve v izobra‘evalnem procesu na [tajerskem. Razlikoval je tri zna~ilnosti in sicer ~as, ko je izo-
bra‘evanje bilo skoraj v celoti v rokah cerkve, ~as razsvetljenstva, ko je dr‘ava zamenjala cerkev, in tretje
obdobje, ko je izvr{en dokon~ni prevzem {olstva s strani dr‘ave. Za prvo obdobje so bile zna~ilne
‘upnijske in samostanske {ole, v ~asu reformacije in protireformacije je {olstvo dobilo nove impulze,
polo‘aj u~iteljev pa je bil slab, saj so imeli ponavadi {e druge poklice. Razsvetljenstvo je prineslo mnoge
izbolj{ave, avtor omenja , da je na [tajerskem bilo okrog 600 trivialk, navaja, da je bil v slovenskem delu
[tajerske pouk tudi v slovenskem jeziku, sicer pa ocenjuje, da je tedaj le okrog ena tretjina otrok obisko-
vala {ole. V tretjem obdobju je sicer sprva vloga cerkve bila spet ve~ja, razmere v {olstvu pa niso bile
najbolj ugodne, saj je npr. na enega u~itelja pri{lo po avtorjevi oceni 131 otrok. V drugi polovici 19. stoletja
je dobila spet ve~jo vlogo dr‘ava, pride celo do t. i. kulturnega boja. Kljub temu je avtor menil, da je v celoti
gledano, cerkev v dolgih stoletjih bila pomembna nosilka izobrazbe.
H. Eberhard iz Gradca je predstavil ljudske pobo‘nosti in protireformacijo zlasti na vzhodnem
[tajerskem. Nagla{a, da je po zmagi protireformacije in vse tja do srede 18. stoletja zavladalo cveto~e
obdobje ljudskih pobo‘nosti. Vzhodna [tajerska je do‘ivela mo~no rekatolizacijo, samo tukaj je nastalo
dvajset novih romarskih centrov. Tudi tu se raz{iri ~a{~enje ~udodelnih podob, procesije, pasijonske igre,
ustanavljajo se {tevilne bratov{~ine. K vsemu temu so precej pripomogle razne ku‘ne bolezni, vojne in
naravne katastrofe.
A. Ruhri iz Gradca je v referatu Socialne obveznosti cerkvenih institucij v novem veku na [tajerskem
opozoril na tri razse‘nosti te problematike: 1. socialne obveznosti verskih bratov{~in in po ukinitvi le-teh
1783 ustanovitev Ubo‘nega sklada; 2. socialno delo verskih redov v zdravstvu (npr. usmiljeni bratje in
elizabetinke v Gradcu, pa tudi evangeli~ani imajo kasneje npr. bolni{nico v Schladmingu); 3. socialne
obveznosti katoli{kih dru{tev v 19. in 20. stoletju. Poleg katoli{kih delavskih dru{tev so zlasti razna
123ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 1 (118)
katoli{ka ‘enska dru{tva in Vincencijeva dru‘ba imeli velike uspehe. Med obema vojnama je njihov vpliv
upadel, po prihodu nacionalsocializma 1938/39 so bila ta dru{tva razpu{~ena in po letu 1945 so redka
obnovljena. Danes se ta dejavnost v katoli{kih krogih v glavnem vr{i preko Caritasa in podobno tudi
preko evangeli~anske cerkve.
Mad‘arski referent L. Solymosi iz Budimpe{te je predstavil dolo~en sloj prebivalcev Ogrske v cerkve-
ni slu‘bi v ~asu Arpadovi~ev. Ti ljudje so imeli nek poseben dru‘beni status, podobno kot drugi slu‘abniki
so dobili imena po svoji dol‘nosti (npr. Zvonar). Bili so tudi nosilci svetinj, kelihov in drugih rekvizitov
za potujo~e {kofe, opate ali duhovnike. @iveli so na cerkvenih posestvih, pravno so bili su‘nji (podlo‘niki)
cerkve ali cerkveni osvobojenci. Njihove posebne dol‘nosti so se prena{ale od o~eta na sina. V razcvetu
je bil ta socialni sloj od konca 11. do 13. stoletja, nato so postali podlo‘niki, v~asih pa tudi plemi~i, vendar
so redko v novem veku ohranili svoje posebne dol‘nosti.
A. Kubiny iz Budimpe{te je govoril o vlogi {pitalov v srednjeve{kih mestih Ogrske, o tem, kako so se
vzdr‘evali, kako so bili organizirani (nikoli jih npr. ni vodil duhovnik), kje so bili postavljeni (ponavadi v
predmestjih zaradi nalezljivih bolezni) in o drugih vpra{anjih v zvezi s srednjeve{kimi hospitali, ki niso bili
bolni{nice, ampak zaveti{~a za reve‘e. Imenovali so se npr. po sv. Elizabeti, sv. Duhu, sv. Antonu ipd.
Iz Budimpe{ta sta bila tudi G. Tüskes in E. Knapp, avtorja skupnega referata z naslovom Avstroogrske
povezave v lu~i romanj v ~asu baroka. Opozorila sta na dejstvo, da so romanja imela pomembno vlogo pri
sre~avanju razli~nih nacij, socialnih skupin in kultur. Zlasti pomembno vlogo so imela v 17. in prvi
polovici 18. stoletja, medtem ko jih je v drugi polovici 18. stoletja dr‘ava omejila.
Izmed hrva{kih referentov napovedanega Z. Velagi}a iz Bjelovarja ni bilo, prav tako ni bilo M. Korade
iz Zagreba, vendar je poslal referat z naslovom Ljudske pobo‘nosti in vloga verskih redov od 16. do 18.
stoletja na Hrva{kem, ki je bil prebran. Avtor je v njem opozoril, da je v razmerah vojn s Turki in ob bli‘ini
drugih religij, pa tudi zaradi pomanjkanja izobrazbe duhov{~ine bilo zelo veliko romanj, procesij, ~a{~enja
relikvij ter raznih oblik praznoverja kot npr. vede‘evanje, ~arovni{tvo ipd. Naloga duhov{~ine in posamez-
nih redov naj bi bila prosvetljevanje ljudi preko verskih spisov, molitvenikov in {ol.
[e en hrva{ki referent, S. Andri} iz Slavonskega Broda, je z referatom Srednjeve{ki samostani in
njihovo socialno okolje v Slavoniji in Sremu prikazal (tudi z diapozitivi), kako mo~no so bili nekatari
redovi zasidrani v tem prostoru. Po njegovih podatkih je imelo to obmo~je 30 samostanov, ki so pripadali
desetim razli~nim redovom.
Po programu, naj bi Slovenijo zastopali trije referati, vendar je referat J. [umrade odpadel.
J. Ciperle je zelo lepo predstavil vlogo in delovanje ljubljanskega liceja in pri tem naglasil, da smo v
preteklosti imeli dvojni sistem visoko{olskega {tudija, eno so bile univerze, drugo pa liceji. Ljubljana je
imela samo licej, podobno kot so jih v predmar~ni dobi imela tudi druga ve~ja mesta v dr‘avi. V okviru
ljubljanskega liceja smo imeli medicinski, filozofski in teolo{ki {tudij. V predmar~ni dobi je {e bilo ~utiti
duh jo‘efinizma in janzenizma. Mnoge predmete so pou~evali v latin{~ini, metode u~enja pa so bile zelo
pogosto u~enje na pamet, ponavljanje in vsakdanje spra{evanje. Predavanja so bila obvezna, enako
opravljanje izpitov. Med {tudenti so prevladovali kme~ki sinovi, sledijo sinovi uradnikov, me{~anov,
plemstva. Avtor je omenil, da je bilo na Kranjskem v 19. stoletju okrog 100 {tipendijskih skladov, kar je
omogo~ilo, da je {tipedije dobivalo okrog 70 % {tudentov. Kot je naglasil Ciperle, je imel ljubljanski licej
velik vpliv na slovensko nacionalno gibanje v predmar~ni dobi.
Na{ naslednji predstavnik, S. Granda, je nastopil z referatom Slovenski romarji med religijo, turiz-
mom in politiko. Omenil je, da so se na{i predniki radi ozna~evali kot ljudstvo romarjev, da je Slovenija
polna cerkva na gri~ih in da so v slovenskem zgodovinskem spominu ostala zlasti romanja v Köln in
Aachen. Mo~no je bilo ~a{~enje Marije, ki se je {e okrepilo v ~asu baroka. ̂ astili so tudi nekatere svetnike,
zavetnike pred ku‘nimi boleznimi, svoje patrone za{~itnike so imeli razni obrtniki. Izrednega pomena so
vsekakor bile kulturne dimenzije romanj, izmenjava idej, {irjenje obzorja ljudi, dvig umetni{ke vrednosti
cerkvene izmenjave, jezikovna samoidentifikacija Slovencev, razkropljenih v razli~nih de‘elah itd. Vpra{anje
statusa slovenskega jezika v javnosti je bilo najprej postavljeno v cerkvi, {ele nato v kulturi in potem v
politiki, je poudaril S. Granda. Med romarskimi centri je izpostavil zlasti Vi{arje, Trsat, Sveto goro – kraje
na robu etni~nega ozemlja, v notranjosti pa zlasti Brezje. V drugem delu referata je Granda obravnal
novej{e razmere – ~as po drugi svetovni vojni, ki romanjem ni bil naklonjen, vendar so bili romarji po
avtorjevih ugotovitvah trdovratni in iznajdljivi, s~asoma je dr‘avna oblast bila prisiljena popu{~ati.
Ob ve~ini referatov se je razvila ‘ivahna diskusija, ki je {e dopolnila marsikateri podatek in splo{no
vedenje o obravnavani tematiki.
124 ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 1 (118)
1 Sodobna dru`ba in u~itelj, Slovenec, 16. junij 1926, {t. 136, str. 3.
2 The Reform of History Teaching in Schools in European Countries in Democratic Transition, Council
of Europe, Strasbourg, 1995, str. 30.
3 Jana Huttova, Preparing for the 21st century: Slovakia, Bulletin Nr. 8, Euroclio, Haag, 1997, str. 17.
4 Cveta Razdev{ek – Pu~ko, Razviti profesionalne kompetence, Šolski razgledi, 30. september 2000, {t.
15, str. 4.
5 Ve~ o Eurocliu glej Jelka Razpotnik, Euroclio, Zgodovina v {oli, 1999 (8), {t. 2, str. 42–43.
Simpozij so spremljale tudi kulturne prireditve in dru‘abna sre~anja ter kraj{a ekskurzija. @e prvi dan
zve~er je bil slovesen sprejem pri de‘elnem glavarju Gradi{~anske, naslednji ve~er je bilo dru‘abno
sre~anje (oboje na Schlößlbergu). Zve~er tretjega dne smo poslu{ali koncert klasi~ne glasbe v ‘upni cerkvi
v Modincih. Drugi dan simpozija je bila poldnevna ekskurzija, ki nas je popeljala na de‘elno razstavo z
naslovom Vojna ali mir, ki je bila na gradu v kraju Stadtschlaining, nato pa {e na ogled romarske cerkve
Maria Weinberg, za zaklju~ek smo si ogledali tudi vinski muzej v kraju Moschendorf.
Vsekakor je mogo~e re~i, da se je tudi leto{nji simpozij uspe{no odvijal in prinesel mnogo novih
spoznanj. Naslednje leto bo simpozij v Köszegu na Mad‘arskem in bo nadaljeval s podobno tematiko kot
letos, ki pa bo ~asovno segla v novej{e obdobje.
O l g a  J a n { a - Z o r n
Ob prvi obletnici Dru{tva u~iteljev zgodovine Slovenije
“Dejstvo je, da se je vse do zadnjih ~asov {ir{a javnost pri nas le malo brigala za svoje u~iteljstvo.
Prepu{~ala je skrb in zanimanje zanje dr`avi in {olskim oblastem, kakor da ni sama neposredno prizadeta
pri vpra{anju {ole in z njo nerazdru`no zvezanega u~itelja.”1
Citat, ki ga uvodoma navajam, je sicer iz ~asov, ki so bili povsem druga~ni kot so dana{nji, pa vendarle
ka‘e na premajhno upo{tevanje polo‘aja in veljave u~itelja takrat - in ob tem lahko brez obotavljanja
dodamo, da je tako tudi danes.
Zdru‘enja u~iteljev zgodovine v Evropi
V letu 1994 je v Gradcu potekal seminar Sveta Evrope z naslovom Reforme pou~evanja zgodovine v
evropskih tranzicijskih dr‘avah, na katerem so udele‘enci, u~itelji zgodovine iz vseh evropskih dr‘av,
poudarili, da je ustanavljanje zdru‘enj u~iteljev zgodovine “zelo dragocena pomo~ pri podpori u~iteljem
zgodovine”, saj se z njihovo pomo~jo {irijo nove ideje, ki spodbujajo in opogumljajo u~itelje pri uvajanju
novih na~inov pou~evanja.2  Polo‘aj zdru‘enj u~iteljev zgodovine v Evropi je razli~en, odvisen predvsem
od organiziranosti in dol‘ine obstoja zdru‘enja. Tako so na primer zveze u~iteljev zgodovine v Franciji,
Veliki Britaniji in Nem~iji, ki imajo ‘e dolgo tradicijo in {tevil~no ~lanstvo, pomembni partnerji v dogovo-
rih z Ministrstvom za {olstvo, medtem ko so tovrstna zdru‘enja v srednji in vzhodni Evropi mlada in si
{ele utirajo svojo pot. Kljub temu na primer na Slova{kem zdru‘enje u~iteljev zgodovine sodeluje z
Ministrstvom za {olstvo in Kurikularno predmetno komisijo pri pripravi osnovnega in spopolnjevalnega
izobra‘evanja u~iteljev zgodovine.3  Da je v ‘elji po zvi{anju kakovosti izobra‘evanja u~iteljev potrebno
ve~ pozornosti nameniti oblikovanju u~iteljskega poklica – “tudi z razvijanjem u~iteljskih zdru‘enj ter
oblikovanjem kodeksa profesionalne etike”, so se strinjali tudi udele‘enci konference o izobra‘evanju
u~iteljev v Evropski uniji in kakovosti vse‘ivljenjskega izobra‘evanja, ki je potekala maja 2000 v portugal-
skem mestu Loule.4
Zdru‘enja u~iteljev zgodovine razli~nih evropskih dr‘av so se povezala v Evropsko zvezo u~iteljev
zgodovine (The European Standing Conference of History Teachers’ Associations – Euroclio), ki je bila
125ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 1 (118)
ustanovljena leta 1992 ter danes zdru‘uje in v evropskem prostoru predstavlja okoli 65.000 u~iteljev
zgodovine iz 57 zdru‘enj iz 41 dr‘av, med katerimi je tudi Dru{tvo u~iteljev zgodovine Slovenije.5  Cilji
Euroclia, ki ga vodi voljeno sedem~lansko predsedstvo, sestavljeno iz u~iteljev zgodovine razli~nih evrop-
skih dr‘av, so promovirati in okrepiti vlogo zgodovine v evropskih {olskih predmetnikih, podpora “evropski
dimenziji” v pou~evanju zgodovine v dr‘avah, ~lanicah zdru‘enja, pri ~emer pa ne sme biti zanemarjena
svetovna, nacionalna in regionalna zgodovina. Po mnenju zdru‘enja lahko zgodovina mo~no vpliva na
oblikovanje “evropske zavesti” med mladimi v Evropi. Pou~evanje zgodovine igra zelo pomembno vlogo
tudi v razumevanju med ljudmi in razli~nimi evropskimi narodi. Zato Euroclio razvija diskusijo in sodelo-
vanje med evropskimi u~itelji zgodovine o tem, kak{no zgodovino pou~evati in s kak{nimi metodami.
U~iteljem zgodovine ponuja mo‘nost, da aktivno sodelujejo v mednarodnih projektih, na konferencah in
seminarjih za izobra‘evanje u~iteljev. Euroclio tudi raz{irja infromacije o novostih v pou~evanju zgodovi-
ne v Evropi s pomo~jo publikacij in z objavami o seminarjih, konferencah in drugih aktivnostih. Zdru‘enje
dvakrat letno izdaja revijo Bulletin v angle{kem jeziku, ima pa tudi spletno stran na Internetu
(www.webeuroclio.com), ki ponuja razli~ne informacije kot npr. novosti, diskusije, informacije o Euro-
cliu in njegovih aktivnostih, elektronsko obliko Bulletina, seznam ~lanic, prav tako pa ta stran slu‘i kot
povezava za druge spletne strani, saj se lahko preko nje priklju~imo na spletne strani mnogih nacionalnih
zdru‘enj in drugih organizacij.
Dru{tvo u~iteljev zgodovine Slovenije (DUZS)
Ob predstavitvi delovanja zdru‘enj u~iteljev zgodovine v Evropi in Euroclia ne moremo zanikati
vpliva, ki so ga le-ti imeli na nastanek Dru{tva u~iteljev zgodovine Slovenije. Mnogi u~itelji zgodovine so
se v 90. letih udele‘evali seminarjev za izobra‘evanje u~iteljev, ki sta jih organizirala Svet Evrope in
Euroclio ter ob tem spoznali, da moramo tudi slovenski u~itelji zgodovine dobiti svoje zdru‘enje, ki bo
aktivno zastopalo na{e interese v {olskem prostoru. Na{i napori so v letu 1999 pripeljali do ustanovitve
Dru{tva u~iteljev zgodovine Slovenija, ki ga ob veliki podpori slovenskih u~iteljev zgodovine vodi
voljeno sedem~lansko predsedstvo.
Namen dru{tva je zdru‘evati – osnovno{olske, srednje{olske in univerzitetne - u~itelje zgodovine,
zastopati njihove interese v {olskem prostoru, kar zlasti pomeni zavzemanje za kakovostno strokovno –
osnovno in spopolnjevalno – izobra‘evanje u~iteljev, ter okrepiti vlogo zgodovine v predmetnikih {olskih
programov. Dru{tvo zelo dobro sodeluje z Eurocliom ter pospe{uje izmenjavo informacij na podro~ju
pou~evanja zgodovine doma in v svetu.
Izmenjava informacij najbolj a‘urno poteka s pomo~jo spletne strani dru{tva (www.drustvo-ucit-
zgodovine.si), na kateri je predstavljeno delovanje in organiziranost dru{tva. Poleg tega so zaradi pregled-
nosti delovanja dru{tva na spletni strani objavljeni zapisniki sej Upravnega odbora in Skup{~ine, ki se
sestaja enkrat letno in na katero so vabljeni vsi ~lani dru{tva. Dodana so razli~na obvestila, med njimi tudi
ponudba seminarjev za izobra‘evanje u~iteljev doma in v tujini. Kot novost smo v leto{njem letu uvedli
rubriko Besedila, v kateri objavljamo prispevke ~lanov dru{tva, trenutno si lahko preberete poro~ila
konferenc Euroclia in prevod ~lanka o pomenu izobra‘evanja u~iteljev. Izjemno bogata je ponudba pove-
zav z drugimi spletnimi stranmi, kjer med drugim lahko u~itelji najdemo mnoge informacije, predstavitve
in zemljevide, uporabne pri pouku zgodovine.
Na svojem za~etku se je dru{tvo ‘elelo najprej seznaniti s problemi slovenskih u~iteljev zgodovine,
~emur je bilo namenjenih kar nekaj sej Upravnega odbora in konzultacij z u~itelji. Ob tem je bil izoblikovan
program dela za leto 2000, ki je bil predstavljen in sprejet na prvi skup{~ini dru{tva marca 2000 (zaklju~itev
postopka registracije, izvedba prve letne skup{~ine, informiranje ~lanov in drugih u~iteljev zgodovine o
delovanju dru{tva, sodelovanje pri posameznih projektih za izobra‘evanje u~iteljev ter sodelovanje pred-
stavnika dru{tva na letni konferenci Euroclia v Lizboni).
6 O raznovrstnih pritiskih na u~itelje zgodovine glej Jelka Razpotnik, Zgodovina v gimnaziji, referat na
XXX. zborovanju zgodovinarjev, Rogla, 28.–30. september 2000. O to~kovnem sistemu v {olah pa glej
pismo dru{tva, Ona, 26. september, 2000.
126 ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 1 (118)
7 Glej Jelka Razpotnik, pripombe na ~lanek Stiske slovenske {ole, Sobotna priloga, Delo, 15. julija
2000.
Tekom prvega leta delovanja dru{tva se je pokazalo, da so bili problemi u~iteljev zgodovine v zadnjih
letih zanemarjeni in zato lahko zaklju~imo, da ima dru{tvo pred seboj veliko dela. U~itelji delajo pod
velikimi pritiski. Trenutno sta najbolj ob~utna pritisk zunanjega preverjanja znanja na gimnazijah (matura)
in pritisk {olskih oblasti (pravilnik o napredovanju v nazive in pla~ilne razrede).6  Ob prvih analizah
kurikularne prenove tudi ugotavljamo, da je bila kurikularna prenova izpeljana slabo in nedosledno, saj
u~iteljem, razen novih u~nih na~rtov (s katerimi pa u~itelji niso bili dovolj seznanjeni) in pove~ane
obremenjenosti ni prinesla resnih novosti. U~itelji so {e vedno preve~ prezrti in njihov glas {e vedno
premalo upo{tevan.7
Prvi problem, s katerim se bo dru{tvo spopadlo, bo matura, saj bo dru{tvo pripravilo predloge za
spremembo mature iz predmeta zgodovina, ki naj bi omilili pritisk mature na u~itelje zgodovine. Dru{tvo
bo posku{alo tudi izbolj{ati kvaliteto ponudbe za strokovno spopolnjevanje u~iteljev zgodovine. Med
najpomembnej{e naloge v prihodnosti vsekakor {tejemo prizadevanje proti kr~enju ur zgodovine v pred-
metnikih tehni{kih in poklicnih {ol na eni strani - tudi pove~anje ugleda predmeta zgodovina v {olah
nasploh - in prizadevanje za omilitev pritiska eksternega preverjanja znanja iz zgodovine na osnovnih
{olah (ko bo pri{lo do uvedbe tega) na drugi strani.
Naslov:
Dru{tvo u~iteljev zgodovine Slovenije
A{ker~eva 2
1000 Ljubljana
e-mail: duzs@drustvo-ucit-zgodovine.si
spletna stran: www.drustvo-ucit-zgodovine.si
J e l k a  R a z p o t n i k
127ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 1 (118)
OCENE IN PORO^ILA
H a n s - D i e t r i c h  K a h l, Der Millstätter Domitian. Abklopfen einer problematischen Kloster-
überlieferung zur Missionierung der Alpenslawen Oberkärntens. Stuttgart: Jan Thorbecke Verlag,
1999. 118 strani, 9 slik. (Vorträge und Forschungen / Konstanzer Arbeitskreis für Mittelalterliche Geschi-
chte: Sonderband 46)
V~asih je ‘e glasno izgovorjena beseda dovolj, da se spro‘i plaz. V zgodovinopisju so taki dogodki
redki. Sam pravzaprav poznam le enega; ostanke petih besed na marmornem odlomku, ki ga je v skritem
koti~ku millstattskega samostana na Zgornjem Koro{kem 1992 na{el Franz Glaser iz celov{kega de‘el-
nega muzeja. S tem je spro‘il mednarodno diskusijo, v kateri je nedavno kot najbolj tehtno delo iz{la
monografija izpod peresa gießenskega profesorja srednjeve{ke zgodovine Hansa-Dietricha Kahla.
Kot kriti~en znanstvenik, ki se ‘e ves ~as svojega strokovnega delovanja posve~a tudi slovano-
germanskemu prostoru v (zgodnjem) srednjem veku, je za~util potrebo, da raz{iri obmo~je svojega
prou~evanja s polabskega ozemlja vse do vzhodnih Alp in tako zaobjame problematiko v celoti. ̂ e k temu
pri{tejemo {e njegove obse‘ne {tudije o zgodovini srednjeve{kega misijonarjenja, ki so mu prinesle celo
vzdevek “doktor teologije”, ter strastno iskanje druga~ne resnice, potem nas ne sme presenetiti, da je
zmogel o petih besedah napisati knjigo. Lahko bi bila {e debelej{a, ~e se ne bi zaradi pomanjkanja denarja
vse od 1996 medila v uredni{kem predalu. Zato jo je avtor mogel dopolniti le s kratkimi opozorili na
poznej{e objave in s kratko diskusijo s tezami Karla Forstnerja in Axla Huberja. Knjiga je pisana polemi~no,
nabita z idejami, primerjavami in histori~nimi modeli ter posega v naj{ir{o problematiko. V nadaljevanju
bom prikazal samo njeno najo‘jo obravnavo Domicijanove zgodbe, kar pa {e zdale~ ne pomeni, da je
knjigo zanimivo in koristno brati le zaradi tega.
In kdo sploh je Domicijan? Neuradni svetnik, de‘elni zavetnik Koro{ke. Ljudsko izro~ilo ga ima za
lastnika gradi{~a na hribu Hochgosch med Dravo in Millstattskim jezerom, po srednjeve{ki legendi pa je
pri{el v Millstatt, tam pometel s poganskim malikovanjem in dal posvetiti cerkev. Ob njej naj bi bil
pokopan. Ob njegovih relikvijah so ozdraveli {tevilni romarji. Danes lahko vidimo lobanjo, ki mu jo
pripisujejo, in lobanjo domnevne ‘ene Marije, prekriti s ~rno tan~ico v stranski kapeli cerkve v Millstattu.
Sedaj ‘e znameniti marmorni odlomek ima ostanke besed, ki jih je mogo~e brati kot: QUIESCIT
DOMICIA / KAROLI IMPERATORIS / PAGANITA. Zapis Domicijanove legende (slovenski prevod
opisa njegovega ‘ivljenja: A. Pleterski, Ecclesia demonibus addicta. Povedka o poganskem sveti{~u v
Millstattu. – Zgodovinski ~asopis 48, 1994, 298), ki je nastal v drugi polovici 12. st., poro~a, da je bil na
njegovem grobu vklesan v kamen napis, na katerem je pisalo tudi, kdaj je ‘ivel, a je bil ta del zaradi
malomarnosti uni~en. Je odlomek s petimi besedami, ki ozna~ujejo ~as Domicijana, tisti manjkajo~i del, ki
ga omenja legenda? In da bi bila zadeva {e bolj zapletena, to je danes edini del napisa, ki ga poznamo. Je
Domicijan histori~na oseba ali zgolj samostanska izmi{ljotina iz 12. st.? Ta dilema razdvaja zgodovinarje
‘e skoraj stoletje. In kako nam jo razre{uje Kahl?
Kot prvo si zastavlja vpra{anje, ali je napis zgodnjesrednjeve{ki original, ali pa morda mnogo poznej{i
ponaredek. Kot je opozoril Axel Huber, so v ~asu okoli 1500 nastali v mil{tatski cerkvi nekateri sgrafiti,
katerih ~rke so delno podobne tistim na marmornem odlomku. Kahlu se zdi neverjetno, da bi tedaj
ponaredili odlomek, saj je to v nasprotju z nehistori~nim mi{ljenjem ~asa, nadalje z okoli{~ino, da je 1446
prav tam nastal krasen barvni nagrobnik Domicijana, pa tudi formulacija hic (re)quiescit ka‘e na starej{i
~as. Nadalje ni motiva, zakaj bi tedaj izdelali ponaredek. Prav tako se mu ne zdi nikakr{en protiargument
originalnosti ugotovitev Karla Forstnerja, da po obliki ~rke ne ustrezajo tistim, ki naj bi veljale v cesarstvu.
Zato ima napis za avtenti~en spomenik iz ~asa okoli 800 ali kmalu zatem (str. 19).
To mnenje nato podkrepi {e s histori~nimi argumenti. Napis omenja nekega cesarja Karla. O morebitni
dodatni oznaki ni sledi, niti na odlomku, niti ni zanjo prostora v mo‘ni rekonstrukciji celote. Pisec torej ni
videl mo‘nosti, da bi zamenjali dva cesarja istega imena. To prav tako izklju~uje mo‘nost, da gre za mlad
128 ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 1 (118)
ponaredek, saj bi bilo potrebno lo~evanje od srednjeve{kih cesarjev z imenom Karel. Tudi v zgodnjem
srednjem veku je bil kot drugi tega imena ‘e 875 kronan cesar Karel “Ple{asti”, kar je tako terminus ante
quem za nastanek napisa. KAROLUS IMP(erator) je zato nedvomno cesar Karel “Veliki” in daje napisu
terminus a quo. Primerjava srednjeve{ke legende z Vita Virgilii je po Kahlovem mnenju neutemeljena, saj
ni filolo{ko utemeljena. S tem odpade domneva, da je poro~ilo o uni~enem napisu izmi{ljeno in samo
prepisano iz Vita Virgilii. Zato meni, da odlomek pripada prav tistemu napisu, ki ga legenda omenja. ̂ as
delovanja Domicijana je tako mogo~e okvirno postaviti v dobo s konca 8. stoletja in na za~etku 9. stoletja
(str. 22).
Za to obdobje pa je bilo Kahlu mogo~e opozoriti {e na eno strukturno ujemanje. Po pripovedi legende
je bil Domicijan pokopan v kapelo poleg glavne cerkve v Millstattu. To ka‘e na ~as, ko je bilo {e
neobi~ajno, da bi pokopavali laike znotraj cerkve, ~etudi so imeli tako visok polo‘aj kot Karel Veliki. [ele
v 9. st. se je to na~elo za~elo zlagoma rahljati. Za 12. st. bi bil pokop takega odli~nika izven cerkve ‘e
anahronizem. Zato tudi to opa‘anje govori proti temu, da bi bila legenda izmi{ljotina, ki bi bila pa~ narejena
v duhu svojega, mlaj{ega ~asa. Tako Kahl sklene, da marmorni odlomek ka‘e, da je Domicijan histori~na
osebnost iz karolin{kega ~asa (str. 23).
V nadaljevanju primerja rekonstrukcijo napisa s poro~ilom legende o napisu. Iz vrstnega reda na{tevanja
Domicijanove dejavnosti – zmaga nad poganstvom in spreobra~anje v kr{~ansko vero – pri prvem in drugi
Kahl poka‘e, da avtor legende navaja besedilo napisa po samostanskem ustnem izro~ilu. Avtor legende se
pri svoji zgodbi sklicuje tudi na starej{e spise, po Kahlovem mnenju bi {lo lahko za nek morebitni starej{i
osnutek legende ali za opise ~ude‘ev. Vsekakor pa ni opaziti sledi neprekinjene pisne tradicije od Domi-
cijanovega ~asa. Ko avtor legende spregovori o Domicijanovem krstu, oporeka mnenju tistih, ki trdijo, da
je bil krstitelj sv. Rupert. Ta pripravljenost vztrajati pri resnici, ~eprav svojemu junaku vzame sijaj, ki bi mu
ga lahko prinesel krst iz roke svetnika, je Kahlu odli~en dokaz resnicoljubnosti pisca in s tem argument
proti domnevi o ponaredku.
Po Kahlovem mnenju je mogo~e, da je bil Domicijan kr{~en v sklopu misijona, ki ni bil salzbur{ki.
Dikcija legende ka‘e, da je bil Domicijan spreobrnjenec, kar se ujema z ljudskim izro~ilom, da se je odrekel
poganstvu in sprejel kr{~anstvo (str. 30). Po presoji mo‘nosti njegovega porekla, se zdi Kahlu najbolj
verjetno, da je bil Domicijan mogo~nik slovanskega izvora (str. 32).
Sledi analiza besede paganitas. Tu zajema Kahl iz svojih bogatih izku{enj z obravnavanjem razmerja
med pogani in kristjani ter med kristjani samimi. Poudari, da paganus ni povsem enako dana{njemu
“pogan”. Tedanji viri namre~ nekr{~ene, ki jih {e ni zajel kr{~anski misijon, imenujejo gentilis. S paganus
pa ozna~ujejo predvsem tistega, ki je bil neko~ `e kr{~en, vendar je od kr{~anske vere nato odpadel.
Seveda je meja med obema izrazoma precej gibljiva in ne vedno dosledna. Na splo{no pa velja, da so
gentiles pogani po svoji usodi, pagani pa po krivdi. Iz tega Kahl sklepa, da je imel Domicijan opravka s
poganstvom odpadnikov od kr{~anske vere in nadalje, da zato ne pripada prvemu obdobju pokristjanjevanja,
ampak {ele naslednjemu manj miroljubnemu (str. 35). Relativna kronologija, ki jo je Kahl tako pronicljivo
vzpostavil, se zdi trdna. Bolj odprto se mi zdi vpra{anje absolutne kronologije, identifikacije s poznanimi
dogodki. Kahlu se zdi samoumevno, da jo pove`e z Modestom, njegovo mo`no mu~eni{ko smrtjo, upori,
ki jih omenja Conversio Bagoariorum et Carantanorum, slovanskim po`igom samostana v Bischofshofnu.
Vsekakor je ta razlaga mo`na. Vseeno pa se mi zdi vredno pomisliti {e na eno mo`nost; da so pagani
potomci vla{kega zgodnjekr{~anskega prebivalstva. Tudi njihovo nekanoni~no kr{~anstvo, ki v razmerah
uni~ene cerkvene organizacije ni moglo biti druga~no, bi ustrezalo navedeni oznaki.
Nato Kahl preide na o‘jo obravnavo srednjeve{ke legende. Tu je glavno jedro vpra{anje, koliko gre
verjeti poro~ilu, da je Domicijan v Millstattu na{el cerkev, ki je bila prisojena malikom, jo o~istil in dal
posvetiti Vsemsvetim. Pisec legende navaja zgled pape‘a Bonifacija IV., ki je rimski Pantheon posvetil
Vsemsvetim in sv. Mariji. Admontski arhivar Johann Tomaschek pa je v decembrskem predavanju v
Millstattu opozoril, da je dal taisti Pantheon postaviti rimski cesar Domicijan, kar je dodatna vzporednica
millstattskemu Domicijanu. Po Kahlovi analizi virov iz 12. st. je bila millstattska cerkev posve~ena
Vsemsvetim, Salvatorju – Bogu in Mariji. Pri tem se mu zdi omembe vredno, da je ista trojica omenjena
v tretjem Bri‘inskem spomeniku (BS III: vrstice 43–45), v ~emer vidi dokaz za njeno starost. V na-
daljevanju s primerjalnim gradivom poka‘e, da so Slovani v zgodnjem srednjem veku imeli sveti{~a in v
njih podobe svojih bogov, kar dokazuje, da je v resnici obstajala mo‘nost, da je na nekaj podobnega naletel
tudi Domicijan. Uni~evanje poganskih sveti{~ in postavljanje cerkva je seveda pogost topos v svetni{kih
129ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 1 (118)
legendah, zato bi obstajala mo‘nost, da bi ga pisec Domicijanove legende povzel po predlogi iz neke druge
legende. Vendar je pri tem uporabil za pogansko sveti{~e namesto obi~ajnih templum, fanum, delubrum
povsem izjemno poimenovanje ecclesia, ki je sicer trdno povezano s kr{~anstvom. V tej izjemnosti
uporabe besede ecclesia vidi Kahl dokaz za samostojnost pisca legende. In zakaj je ta izjemnost nastala?
Kahl kot zasilno razlago sprejema mojo prvotno misel, da gre morda za kr{~ansko-pogansko sinkretisti~no
cerkev (A. Pleterski, prav tam, 302).
Sedaj lahko podam bolj{o re{itev uganke, ki sem jo pred kratkim predstavil Kahlu in se mu je zdela od
vseh najbolj{a. Izhaja iz terenske prakse arheolo{ke topografije, ki ka‘e, da ljudsko izro~ilo z imenom
cerkev ozna~uje ostanke starih zidanih stavb (npr.: Arheolo{ka najdi{~a Slovenije. – Ljubljana 1975, 203
– [martno v Tuhinju). Nastanek te predstave sega dale~ nazaj v tiste ~ase zgodnjega srednjega veka, ko so
bile edine zidane stavbe, ki so jih ljudje poznali, cerkve in so si s cerkvijo zato razlagali vsako zidano
stavbo. Ecclesia /demonibus addicta/ legende bi bila torej dobeseden latinski prevod cerkve /, v kateri so
~estili poganske bogove/ ljudskega izro~ila, ki ga je sli{al pisec. To pa ne pomeni samo, da je ~rpal tudi iz
ljudskega izro~ila, ampak dodatno dokazuje, da si Domicijana ni izmislil. Dobimo celo namig o tem, kako
si pogansko sveti{~e lahko predstavljamo. Ena mo‘nost je, da so ga vsaj delno povsem nanovo sezidali iz
kamenja. Vendar bi bilo v tem primeru ljudem povsem jasno, da ne gre za cerkev. Tudi ni verjetno, da bi
izro~ilo preprosto pome{alo poganski tempelj in neko propadlo cerkev 8./9. stoletja. Ob~utek za relativno
kronologijo pisca legende, na katerega opozarja tudi Kahl, je vse preve~ izostren. Trenutno najbolj verjetna
mo‘nost je, da so sveti{~e uredili v ostankih starej{e zidane stavbe, anti~ne ali poznoanti~ne. Pri tem ni
nujno, da bi bila to zgodnjekr{~anska cerkev, lahko je {lo tudi za povsem navadno posvetno stavbo. Da so
bile take preureditve mo‘ne, ka‘e primer s severne strani farne cerkve v Kranju, kjer je bilo v ostankih
zgodnjekr{~anskega oktogona v 8./9. st. narejeno kuri{~e in morda so prav takrat ob njem postavili tudi
nekaj lesenih stebrov (prim.: Zakladi tiso~letij. – Ljubljana 1999, 397).
V odgovor na vpra{anje o mo‘nem resni~nem jedru Domicijanovega spopada s poganstvom Kahl
navaja tri mo‘ne modele. Prvi je, da je pisec legende spojil sporo~ilo nagrobnega napisa s pseudoetimolo-
gijo imena Millstatt (mille statue – tiso~ kipov) v zgodbo – po vzoru svojega ~asa – o vladarju, borcu s
poganstvom. Drugi je, da je ~rpal iz krajevnega izro~ila in je Domicijan res pokon~al pogansko ~e{~enje.
Tretji, da gre za osebni dodatek pisca. K temu Kahl dodaja topografski pregled okolice, predvsem z vidika
ljudskega izro~ila o poganih, Ajdih. V lu~i zgornje razlage besede ecclesia ima odlo~ilno premo~ drugi
model.
Legenda ka‘e Domicijana kot ustanovitelja cerkve v Millstattu. Po Kahlovem mnenju obstaja mo‘nost,
da bi ga povezali tudi s samostanom v bli‘njem Molzbichlu. Ob trikotu Domicijan – Molzbichl – Millstatt
in iz okolnosti, da je Domicijan pokopan v Millstattu, Kahl izpelje nekaj pomembnih razmi{ljanj. K
reprezentan~nemu pokopu sodi namre~ tudi mo‘nost, da ga neka duhovni{ka skupnost neguje in zanj
liturgi~no skrbi. In ~e se je Domicijan tovrstni mo‘nosti v Molzbichlu odrekel, ali je potem obstajala v
Millstattu skupnost redovnic? Dve enaki, so~asni redovni{ki skupnosti v tolik{ni bli‘ini (3,5 km zra~ne
razdalje) se Kahlu ne zdita verjetni. Zato se mu zdi zelo sprejemljiva mo‘nost, da je v Millstattu obstajala
‘enska samostanska skupnost. Navaja, da so redovnice lahko skrbele za liturgi~ne pripomo~ke, sodelova-
le pri sestavljanju liturgi~nih rokopisov in razvoju kr{~anske terminologije v doma~em jeziku. Poudarja,
da so v tedanjih ~asih pogosto celo kot prve ustanavljali ‘enske samostane in navede primer Meklenburga.
Po Kahlovi navedbi je Salvatorjev patrocinij pogost za samostane, tudi ‘enske, ki so bili ustanovljeni pred
900 (str. 72 s). Zagotavlja pa, da s tem razmi{ljanjem ne dokazuje tudi porekla ‘enskega samostana v
Millstattu, ki je poznan v 12. st. Obratno, celo opozarja, da je v karolin{ki dobi zaradi strogih reform
propadlo veliko samostanov. In samostan v Molzbichlu je nedvomno propadel.
Nazadnje se Kahl spopade z vpra{anjem, kak{no vsebino ima oznaka dux, ki jo je pisec legende dodal
Domicijanu. Kahl opozarja, da pi{~eva navedba, da gre za kneza Karantanije, pomeni samo to, da si pisec
v 12. st. ne~esa drugega sploh ni mogel predstavljati za osebo z vzdevkom dux, ki je pokopana na ozemlju,
ki je tedaj ‘e pripadalo Koro{ki. Tudi sicer je po Kahlovem oznaka podro~ja vladanja anahronisti~na za
karolin{ki ~as. Zato meni, da ne spada k prvotnemu izro~ilu, dux pa je le privatna predstava o statusu
Domicijana, ki jo je ustvarilo izro~ilo (str. 79 s). Glede na delovanje Domicijana Kahl sklepa, da gre za
~loveka z visokim dru‘benim polo‘ajem. Nato pretresa mo‘nosti slovanskega poimenovanja: ‘upan, ban,
vladika, knez. Na koncu se mu zdi verjetno, da je {lo za bana ali nekakega regionalnega kneza politi~ne
enote, ki naj bi nastala tako, da bi po 772 bajuvarski knez Tassilo Karantanijo razdelil na ve~ delov (str. 90).
130 ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 1 (118)
Taka razlaga predpostavlja model, po katerem je sprva dobr{en del vzhodnih Alp zavzemala velika
kne‘evina Karantanija, ki so jo nato Bajuvari nasilno razkosali na ve~ manj{ih kne‘evin, ki so se pozneje
spet zdru‘ile v ve~jo Karantanijo. Model ni verjeten, ker ni skladen s poznanimi razvoji zgodnjefevdalnih
slovanskih dr‘av, kjer je dobro razviden njihov postopen nastanek iz manj{ih delov, ne pa kot velika
entiteta ‘e na samem za~etku (prim. npr.: Wolfgang H. Fritze, Probleme der abodritischen Stammes- und
Reichsverfassung und ihrer Entwicklung vom Stammesstaat zum Herrschaftsstaat. – v: Siedlung und
Verfassung der Slawen zwischen Elbe, Saale und Oder, Giessen 1960, 141–219). Ker pa so Kahlova
razmi{ljanja o dru‘beni mo~i Domicijana dobro utemeljena, njegov model potrebuje samo manj{i popra-
vek. Zado{~alo bi, ~e si predstavljamo, da Domicijanova kne‘evina ni nastala z razpadom obse‘ne Karan-
tanije, ampak je ob njej obstajala ‘e od prvega ~asa politi~nega organiziranja alpskih Slovanov v ve~je
teritorialne enote. Potem se nam tudi misijonarjenje Modestove skupine pri Karantancih in v Liburniji –
ozemlju Domicijanovega gospostva – ne bo zdelo ni~ nenavadnega.
Knjigi je Kahl dodal {e besedilo Domicijanove legende neznanega pisca: v latinskem originalu in
nem{kem prevodu. Nadalje je slikovno predstavil Millstattsko okolico in slovansko poganstvo ter mar-
morni odlomek z obravnavanim napisom. Delo zaklju~uje zelo koristen seznam histori~nih imen in
nekaterih klju~nih pojmov kot: dux, ecclesia, paganitas itd.
Kahlova knjiga ni izziv samo s svojo vsebino, ampak ‘e s tem, da sploh je. Po nenapisanem pravilniku
razvoja znanstvenih spoznanj je namre~ mo‘no ne upo{tevati nekaj, kar uradno {e ni bilo objavljeno, ko pa
je knjiga na mizi, postane njeno sporo~ilo neizogibno; stara podoba razvoja slovanskih kne‘evin v vzhod-
nih Alpah potrebuje temeljite izbolj{ave. Zato trdno verjamem, da daje Kahlovo delo izredno pomembno
spodbudo nadaljnjim raziskavam.
A n d r e j  P l e t e r s k i
D u { a n  I .  S i n d i k, Pisci srednjovjekovnog latiniteta : Knji‘evnost Crne Gore od XII do XIX
vijeka. 1. zvezek. Cetinje : Obod, 1996, 267 strani.
Po razpadu Jugoslavije le redke zgodovinske publikacije, tiskane v Srbiji ali ̂ rni gori, zaidejo k nam.
Res je tudi, da se je na podro~ju ZRJ tiskarska produkcija zelo zmanj{ala; kljub temu je iz{lo nekaj
zanimivih knjig tudi iz starej{ih zgodovinskih obdobij. Tako mi je preko osebnega poznanstva uspelo
dobiti zanimivo publikacijo ~rnogorskih srednjeve{kih virov.
Du{an Sindik je pripravil za tisk pisce srednjeve{ke latin{~ine na podro~ju ̂ rne gore. V njej objavlja
49 tekstov razli~ne vsebine, ki so nastali na podro~ju ^rne gore od 9. do 15. stoletja. Ker gre za tekste z
izjemno zgodovinsko tematiko, je vredno na njih opozoriti. Najve~ latinskih tekstov je nastalo na podro~ju
Boke Kotorske. Kotor je s svojim podrejenim avtonomnim polo‘ajem v srbski srednjeve{ki dr‘avi bil
eden najuglednej{ih mest v ju‘nem delu Jadranskega morja. Veliko podobnih latinskih tekstov je verjetno
nastalo tudi v Baru, sredi{~u nad{kofije, toda zaradi vojnih pusto{enj je veliko te dragocene pisne dedi{~ine
propadlo. Nekaj manj{ih fragmentov se je ohranilo {e na podro~ju Ulcinja in Budve.
V publikaciji objavljeni teksti potrjujejo obstoj pisane besede na podro~ju ^rne gore od zgodnjega
srednjega veka dalje. Vendar teh ohranjenih besedil ne moremo opredeliti kot knji‘evnost v smislu lepe,
uglajene besede v prozi ali poeziji. Toda ~eprav se je ohranilo le majhno {tevilo besedil, prav ti teksti
dokazujejo, da je v dolo~enih dru‘benih sredinah (cerkveni krogi, fevdalci, bogati me{~ani) na podro~ju
mest ob jadranski obali bila pismenost in knji‘evna izobrazba na relativno visokem nivoju. O tem pri~ajo
napisi na cerkvah, nagrobni napisi, letopisi, liturgi~ne knjige, zakonski predpisi, notarske bele‘ke in
pravno-zgodovinski spisi. Na tleh ^rne gore sta se od davna sre~evala dva civilizacijska kroga: vzhodni
in zahodni. Najprej je tu tekla administrativna, nato {e politi~na meja vzhodnega (bizantinskega) in zahod-
nega (rimskega) cesarstva, a kasneje meja znotraj kr{~anske religije: vzhodne (pravoslavne) in zahodne
(rimokatoli{ke) kr{~anske cerkve. V novem veku pa je na teritoriju ^rne gore tekla meja med dvema
sredozemskima velesilama: osmanskim cesarstvom in bene{ko republiko. Posledica konfliktov in spopa-
dov, ki so nastali zaradi kri‘anja interesov dveh civilizacij, je relativno majhno {tevilo ohranjenih kulturnih
spomenikov, predvsem knji‘evnih del.
131ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 1 (118)
Du{an Sindik poudarja, da so latinski teksti samo en del kulturne dedi{~ine ^rne gore, ki pa je ni
mogo~e spregledati. Najve~je {tevilo med pisanimi spomeniki v latinskem jeziku predstavljajo cerkveni in
nagrobni napisi. Toda med latinskimi teksti so tudi tak{ni, kot je Kotorski zbornik, ki je nastal verjetno okr.
1090. Njegova vsebina opozarja na razvito kulturno ‘ivljenje in povezanost med ̂ rno goro in Apeninskim
polotokom. Obstoj pisarskih delavnic, t.i. skriptorijev, dokazuje, da je bila pismenost dobro razvita in
raz{irjena. Kotor je moral biti zelo mo~an center skriptorijev, o ~emer pri~a bogat kotorski arhiv in {tevilni
rokopisi (najstarej{i s konca 11. stoletja), od katerih se samo eden hrani v Kotoru.
Avtorjev namen je, da seznani bralca z ustvarjalci takratnega pismenstva na podro~ju ^rne gore in
predstavi vsebino ohranjenih tekstov. V vsebinskem delu objavlja naslednje tekste. Iz 8. stoletja je ohranjen
samo napis na cerkvi sv. Marije v Duklji. Tudi iz 9. stoletja je ohranjenih ve~ napisov oziroma tekstov,
vezanih na katedralno cerkev sv. Trifuna v Kotoru, ter napisi na cerkvah v Ulcinju, Budvi in Tivtu. V
naslednjih stoletjih prevladujejo nagrobni napisi v razli~nih cerkvah na podro~ju Boke Kotorske in na
relikviarijih. Sindik je uvrstil v svojo zbirko tudi nekatere pozabljene zapise iz knjig (npr. odlomke iz
omenjenega Kotorskega zbornika), razne molitvene odlomke iz sv. pisma nove zaveze, nekaj dokumentov
npr. sklep kotorskega sveta iz leta 1186, listino o omejevanju zelena{kih obresti iz leta 1200, testament
neke Sirane iz leta 1327 in odlomke iz kotorskega statuta.
Najve~ prostora zavzema v zborniku Letopis popa Dukljanina. To znano historiografsko delo, ki ga
poznamo tudi pod imenom Barski rodoslov, velikokrat uporabljeno in citirano tako v hrva{kem kot v
srbskem zgodovinopisju, je doslej do‘ivelo 12 izdaj. Od dosedanjih izdaj po tehtnosti najbolj izstopata
{tudiji Ferda [i{i}a in Vladimirja Mo{ina. Du{an Sindik v spremni besedi podrobno analizira vsako od
izdaj Letopisa popa Dukljanina in opozori na dolo~ene pomanjkljivosti. Med drugim poudarja, da ostaja
Letopis eden od najzanimivej{ih kulturno-zgodovinskih spomenikov, pisanih v latin{~ini na podro~ju
dana{nje ^rne gore. To delo ni pomembno le za knji‘evnost in zgodovino, temve~ tudi za poznavanje
splo{nega stanja kulture in predvsem pismenosti tistega ~asa. Najve~ja pomanjkljivost teksta je, da ni v
ohranjenem tekstu zabele‘en ~as njegovega pisanja, ~eprav zajema zelo obse‘no ~asovno obdobje (od
prihoda Slovanov do srede 12. stoletja). Druga pomanjkljivost je, da se spis ni ohranil v originalu, ampak
le v {tirih relativno mladih prepisih, od katerih je najstarej{i nastal v 17. stoletju. O Letopisu so zgodovi-
narji in literarni zgodovinarji veliko pisali in diskutirali, pri ~emer so bila o njegovi zgodovinski vrednosti
izre~ena ne samo razli~na, temve~ tudi zelo nasprotujo~a se mnenja. Sindik meni, da je iz Letopisa treba
sprejeti le tista dejstva, katera potrjujejo tudi bizantinski viri tistega ~asa. Glede kronologije pa stoji na
stali{~u, da je zanesljiv samo terminus post quem est, t.j. ~as, po katerem je mogel spis nastati, a to je leto
1150. Poleg latinskega teksta, Sindikova je 13. izdaja celotnega teksta, ki je prirejen z upo{tevanjem
predhodnih izdaj in redigiran s fotokopijami vatikanskega rokopisa, je objavljen tudi celoten srbski
prevod.
Naj opozorim {e na dva zanimiva teksta z zgodovinsko vrednostjo. Prvi~ je v ZR Jugoslaviji obja-
vljeno delo ulcinjskega {kofa Martina Segona. Segonovo delo je bilo vse do leta 1981 nepoznano. Takrat
je milanski profesor Agostino Petrusi izdal knjigo z naslovom “Martino Segono di Novo Brdo, vescovo
di Dulcigno, un umanista serbo-dalmata di tardo Quatrocento”. Martin Segon je eden najvidnej{ih huma-
nistov s konca 15. stoletja. Znano je, da je bil sin Jovana de Segonis iz Kotora in da je bil kanonik cerkve
sv. Marije v znanem rudarskem mestu Novo Brdo. Za ulcinjskega {kofa je bil imenovan leta 1481.
Njegovo delo, ki ga je poslal pape`u Sikstu IV. v Rim, je razdeljeno na dva dela. V prvem delu v obliki
traktata govori o pripravah Turkov za {irjenje na podro~je Evrope, o tur{ki voja{ki ureditvi in o tur{kem
poreklu. V drugem delu pa o na~inu, kako bi kr{~anske sile lahko napadle in izgnale Turke iz Evrope. Zelo
podrobno opisuje poti preko Balkanskega polotoka, ki bi lahko slu`ile prodiranju kr{~anske vojske. Za
zgodovinarja so zanimiva tista poglavja, v katerih omenja narode, ki so takrat ̀ iveli na podro~ju Balkan-
skega polotoka. Govori tudi o pomenu Novega Brda kot bogatega rudnika srebra. Za slovensko zgodovi-
no pa pride v po{tev tisti del teksta, v katerem Segon navaja tur{ke vpadne poti iz Bosne, Hrva{ke in
Dalmacije proti Kranjski, [tajerski in Koro{ki vse do Furlanije. Od meje Bosne do So~e naj bi bilo
430.000 korakov. Ko opisuje pot, ki gre od gradu Klju~ proti reki Uni, navaja, da se lahko vpadi izvajajo
prav do Ljubljane preko planin Krbave po ozki, kamniti in nevarni poti. Kmalu za reko Kolpo je Metlika,
tudi na tem kraju je strma planina te`ka za prehod, raztegnjena na 4000 korakov, kjer bi se lahko z majhno
posadko zaprl prehod za sovra`nika. Od tu upadajo Turki do Save na Kranjsko in preko Save do Celja, da
bi opusto{ili pokrajine, ki le`ijo ob reki Dravi, Koro{ko in [tajersko, pojavljajo pa se tudi ob reki Muri in
132 ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 1 (118)
v Avstriji. Celoten tekst prikazuje Martina Segona kot izredno izobra`enega in razgledanega humanista ter
poznavalca razmer v slovenskih de`elah v ~asu najhuj{ih tur{kih vpadov.
Du{an Sindik objavlja tudi odlomke iz dela modru{kega {kofa Nikola Majinjanina ali Kotorana,
verjetno tudi ~lana rodbine Segon (1479). Nikola je bil verjetno rojen v Majinjanih ali v Grblju leta 1427.
[olal se je v Benetkah. 14. decembra 1457 je bil imenovan za {kofa v Senju. Ko je pape‘ Pij II. obnovil
{kofijo v Modru{i je leta 1461 imenoval Nikolo za modru{kega {kofa. Njegova dela dokazujejo, da je bil
visoko izobra‘en. Pape‘ Pij II. ga je poslal pred padcem Bosne pod tur{ko oblast kot poslanca v to de‘elo.
Cilj tega odposlanstva je bil, pripeljati bogomile pod okrilje rimskokatoli{ke cerkve. On naj bi svetoval
mlademu bosanskemu kralju Stjepanu Toma{evi}u, naj se na nek na~in upre tako tur{kemu sultanu
Mehmedu II. Osvojitelju, kot tudi ogrskemu kralju Matiji Korvinu. Izgleda, da je bil prav Nikola Modru{ki
tisti ~lovek, ki je ozna~il bosanske heretike kot izdajalce domovine. Ti naj bi v usodnem trenutku predali
Turkom gradove in pozneje tudi prevzeli islam. Brez dvoma je objava teh tekstov za prou~evanje balkan-
skih de‘el v prelomni dobi prodora Turkov izredno dragocena.
Ve~ina tekstov, ki jih najdemo v Sindikovi knji‘ici, je bila doslej znana in objavljena. Sedaj so vsi
zbrani na enem mestu. Pri ve~ini tekstov Sindik doda spremno besedo in ustrezna pojasnila. Vrednost te
objave je v tem, da je vsebina tekstov pribli‘ana {ir{emu krogu bralcev, predvsem tistih, ki ne obvladajo
latin{~ine. Vse tekste je namre~ prevedla v sodobni srbski jezik Gordana Tomovi}. Na koncu je dodan {e
spisek literature, ki ga je avtor upo{teval pri opombah in pojasnilih k tekstom.
I g n a c i j  Vo j e
I g o r  [ k a m p e r l e, Magi~na renesansa. Ljubljana : [tudentska organizacija Univerze v Ljublja-
ni – [OU, [tudentska zalo‘ba, 1999. 233 strani. (Knji‘na zbirka Claritas; 10).
Vsak za~etek novega zahteva pogum. Pogum, ki posameznika spodbuja, naj se ne zadovolji s splo{no
zadovoljivimi vzorci, ki prisegajo na vladajo~i kriterij, ampak spreminja s svojim pretanjenim individual-
nim izrazom in ~love{kim izkustvom. In renesansa, ki so jo v grobem zaznamovale tri posre~ene in
bistroumne generacije, je zgodovina poguma. Ta je oplemenitil srednji vek in ga s tem potisnil naprej, v
(nekaj) novega.
Obdobje humanizma in renesanse kot obdobje pogumnih ljudi, ki so se odlo~ili s pomo~jo znanja in
izku{enj spremeniti svojo okolico, dan za dnem ujeto v sivo in okostenelo ~a{~enje bo‘anskega, to je rde~a
nit knjige, katere avtor se zaveda nevarnosti redukcije zgodovinopisja zaradi najrazli~nej{ih kulturnih in
ideolo{kih kli{ejev in zato prepu{~a glavno besedo udele‘encem sprememb, spretno povezujo~ tisto, kar
so imeli povedati s tistim, kar se je dogajalo. Na ta na~in renesansa izgubi svojo dolgo~asno u~beni{ko
linearnost in postane nepredvidljiv vrtinec, ki vase srka najrazli~nej{e vplive, a za katerega nih~e ne ve,
kdaj in kako je to~no nastal, kam ga nese in kak{ne bodo posledice njegovega divjanja.
Ker je mirni tok srednjega veka najprej mo~neje razburkal humanizem, se na samem za~etku sre~amo
z modrostjo enega od glavnih nosilcev nove humanisti~ne miselnosti z ostrim in brezkompromisnim
kritikom Lorenzom Vallo, ki je s svojim peresom neustra{no napadal primat bo‘jega in onkrajnega nad
zemeljskim in ~love{kim ter na~elo moli in delaj, glavna temelja tiso~letne srednjeve{ke kulture. Boj s
telesom, dolgotrajni in {tevilni posti, prebedene no~i, trpe~e premagovanje sku{njav, pu{~avni{tvo in
slavljeni ideal devi{kosti so mu pomenili samopohabo. Humanist v njemu se je oziral na drugo stran, v
mesto, hvalil po{teno pridobitni{tvo, povzdigoval aktivno ‘ivljenje, soudele‘bo v skupnih javnih zadevah,
pa lepoto telesa, ki je usklajena z lepoto narave in zaradi tega blagodejno vpliva na duha in du{o. U‘itek in
radost sta bili zanj nekaj dobrega. Vse, kar ustvarja ~lovek, je lepo. Zato se humanisti ozrejo v antiko, kjer
za~nejo iskati lepoto, ki jo je srednji vek vzel iz ~love{kih rok in prepustil bo‘ji volji.
Opazijo Ciceronovo stilisti~no eleganco in se spra{ujejo, kako je v njihovem ~asu lahko filozof nekdo,
ki sploh ne zna pisati. Zato se popadejo s sholastiki, ki so “vse pobarbarili”, a njihov boj ne temelji na
imitiranju antike, temve~ na tem, da sku{ajo skozi normativni korpus anti~nih jezikovnih vrednosti defini-
rati samega sebe. Raziskujejo tudi retoriko in se soo~ijo z zavestjo, kako svobodno je v resnici gibanje
govorice, ki ima to lastnost, da si sama izoblikuje prostor in podeljuje stvarem pomen, a hkrati zmore v sebi
133ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 1 (118)
zaobse~i vsa nasprotja. Isto~asno se jim zastavi tudi vpra{anje: ali je vse odvisno le od tega, kako kaj
re~em? Kako in kaj naj po~nem s pisavo in govorico? Valla je vedel odgovor na to vpra{anje. Napadal je
slabe ponaredke, s katerimi si je sveta rimska Cerkev lastila Rim z okolico, ker so bili pisani v barbarski
latin{~ini devetega, namesto v elegantni “lingua latina” ~etrtega stoletja, se spu{~al v debate o Bo`ji
vnaprej{nji vednosti in ~lovekovi svobodni volji, sku{al prerasti Aristotelov pogled na du{o kot na razcep
med racionalnim in iracionalnim in se slednji~ lotil tudi kritike njegovega modela logike, ki ga je imel za
zgodovinsko pogojenega. Njegov cilj je bil odpreti vrata radikalnemu dvomu, “Kajti ni je resnice, ki bi
veljala za vselej, saj ni logike, ki bi bila logi~na”.
Medtem pa se je v srednjeve{ki Evropi, ki je ‘e ~utila humanisti~no odjugo, dogajalo marsikaj. Umrl
je pape‘ Nikolaj V., Turki so zavzeli Konstantinopel, ga preimenovali v Istanbul ter vdirali naprej v
vzhodno Evropo, medtem ko je njen zahodni del ohromila Zahodna shizma, ki je z dvema in kasneje s
tremi pape‘i razburkala politi~ne vode. Pomiritev in prenova naj bi se zgodila na koncilu v Kostanci leta
1414, ki ga je na pobudo nem{kega cesarja Sigismunda sklical pape‘ Janez XXIII. A koncil ni potekal
tako, kot je na~rtoval. Prisotni kardinali, {kofi, opati, redovniki, teologi in ostali so namre~ pod vodstvom
rektorja pari{ke univerze Gersona sprejeli dekret “Sacrosancta” in s tem je {la vsa oblast, ki izvira iz
Kristusove zaveze s Cerkvijo, v roke koncilu in ne ve~ pape‘u. Janez XXIII. je pobegnil, koncil pa se je
za~el ukvarjati s “causa fidei”, re{itvijo spornih teolo{kih vpra{anj. V okviru re{evanja teh vpra{anj so v
Kostanci obsodili in usmrtili Jana Husa. Julija 1417 je bil izvoljen nov pape‘, Martin V. Razkol je bil
kon~an, pravna dilema med konciliarizmom in pape{tvom pa ne. Re{itev naj bi prinesel koncil v Baslu,
kjer so se med seboj za~ele prepletati ‘ivljenjske poti treh velikih mo‘ tistega ~asa. V debatah je sodeloval
mladi in zagnani duhovnik Nikolaj Kuzanski, ki so ga vsi cenili zaradi njegovega tenko~utnega posredo-
vanja med sprtimi frakcijami. Napisal je ve~ razprav, ki so med prisotnimi naletele na dober odziv. Na
koncil v Basel se je kot tajnik in spremljevalec {kofa Capranica odpravil tudi Enej Silvij Piccolomini,
geograf, popotnik in humanist, navdu{en nad anti~nim leposlovjem. Medtem, ko se je mladi Enej Silvij
pridru‘il zagovornikom konciliarne teorije, je Nikolaj Kuzanski pristopil na stran pape{ke manj{ine, ki se
je umaknila iz Basla. Odlo~il se je, da bo {e z dvema spremljevalcema od{el na diplomatsko pot v Carigrad
z namenom, da bi na koncil povabil tudi predstavnike vzhodnih cerkva.
Po dolgotrajnih debatah so se skupaj z Nikolajem Kuzanskim na ladjo v carigrajskem pristani{~u
vkrcali vsi vodilni mo‘je pravoslavne Cerkve in 9. aprila 1438 se je v Ferrari za~el te‘ko pri~akovani
koncil. Njegov namen je bil zdru‘iti zahodno in vzhodno Cerkev. A pojavila se je te‘ava. Koncil je namre~
izgubil svojega glavnega mecena, pape‘a Evgena IV. ravno takrat, ko se je bilo okoli 700 Bizantincev
pripravljeno mesece in mesece pogovarjati o razlikah med obema Cerkvama. Tedaj je na prizori{~e stopil
Cosimo Medi~ejski, po doma~e “Stari”. Obljubil je, da bo pla~al stro{ke bivanja vzhodnih delegacij,
vendar pod pogojem, da se zbor preseli v Firence. V ravno dograjeni in posve~eni stolnici so julija 1439
podpisali dokument o zedinjenju “Laetentur Coeli”, ki je bil nato prebran v gr{~ini in latin{~ini.
Toda bolj kot sam podpis tega dokumenta so bili pomembni kulturni vzgibi, ki jih je sre~anje vzbudilo.
Kuzanski se je sre~al s predstavniki platonske {ole iz Mistre, kjer se je ohranjala misti~na, navdihnjena
interpretacija platonizma. V teh letih so bili podani zametki za renesan~no obuditev novoplatonizma,
hermetizma, misterijskih naukov od Pitagore do orfi~nih himen in Egipta, od kaldejskih orakljev do
novega, misterijsko-alegori~nega branja mitov. V ospredje je stopil koncept skritega, nezapopadljivega
Boga, ki ga z nobeno kategorijo ni mogo~e razumeti, definirati in si ga prilastiti.
Nikolaj iz Kuze napove tudi globalno spremembo kozmolo{ke filozofije, saj v vesolju ni absolutnega
fizi~nega sredi{~a, ampak je vse odvisno od to~ke, od koder gledamo, zato tudi ni mogo~e dolo~iti
kategorialnega in fizi~nega sredi{~a religije. Bog ni tam, ampak povsod in nikjer posebej. Vesolje je
nedolo~ljivo, v njem ni sredi{~a niti oboda, njegovo sredi{~e in obod je Bog sam.
Medtem se je Enej Silvij Piccolomini ukvarjal s politiko. Odpotoval je v Frankfurt in o~aral mladega
Friderika III., ki ga je vzel za svetovalca na podro~ju vzhodne politike. Ukvarjal se je z uravnove{anjem
politike med Rimom in Nemci oziroma med koncilisti in pape‘niki s posluhom za vzhodno mejo. Napisal
je zgodovino ^ehov, opisal pa tudi ustoli~evanje koro{kih vojvod. Turki so vedno bolj pritiskali na
vzhodno mejo, a Zahod se ni mogel in ni mogel dogovoriti, kaj ukreniti glede tega. Piccolomini je zaradi
vsega tega do‘ivljal hudo osebno krizo, zapustil je konciliarno teorijo in si za‘elel enega pastirja, ki bi
Evropo obdr‘al skupaj. Re{itev je videl v posvetitvi in vstopu v duhovni{ko slu‘bo. Leta 1447 je postal
{kof v Trstu, mestu na meji med Bene~ani, Habsbur‘ani in Gori{kimi, ki so bili v sva{tvu z Celjani in
134 ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 1 (118)
Ortenbur‘ani. Ker mu je uspelo dose~i konkordat med Habsbur‘ani in Rimom, je vodila njegova poklicna
pot le {e navzgor. Postal je kardinal, avgusta 1458 pa je po dolgotrajnih in napetih pogajanjih Rimu in svetu
podelil svoj blagoslov kot pape‘ Pij II. Vse svoje sile je posvetil zdru‘evanju Zahoda v obrambi pred
Turki, vendar pa mu ta podvig ni uspel. Zadnji poskus je bilo njegovo pismo Mehmedu II., naj se
spreobrne v kr{~anstvo in tako postane “eden od najve~jih vladarjev sveta.”
V za~etku avgusta 1464 je umrl Cosimo de Medici. Le deset dni kasneje je preminil tudi Nikolaj
Kuzanski. Enej Silvij Piccolomini za svojima prijateljema ni ‘aloval dolgo. 15. avgusta je smrt zatisnila o~i
tudi njemu.
Vendar pa je bila dedi{~ina, ki so jo za seboj zapustili ti trije velikani svojega ~asa, bogata.
Iz nje je ~rpal tudi eden najve~jih umov florentinske renesanse Marsilio Ficino, ki se je imel za sina
dveh o~etov, zdravnika Ficina, ki ga je spo~el, in Cosima de Medici, ki ga je prerodil.
^eprav je bil med prvimi Ficinovimi u~itelji Tignosi, zdravnik in aristotelik, je mladega Marsilija
kmalu za~el navdu{evati Platon. Ta mu je razjasnil razliko med telesnim po‘elenjem (voluptas) in radostjo
duha (gaudium animi) in Ficino se odlo~i, da mu je bli‘e radost, svoboda duha. @elja, da bi se s Platono-
vimi deli bolje seznanil, ga pripelje v hi{o Cosima de Medici, ki se je na ‘e omenjenem koncilu o zdru‘itvi
Cerkva v Firencah dodobra seznanil z gr{kimi platoniki. Cosimo ga je bil vesel, imenoval ga je za hi{nega
filozofa, mu poklonil manj{o vilo v Careggiu in mu naro~il, naj za~ne s prevajanjem Platonovih del. A {e
preden je ta dobro zavihal rokave, mu je “Stari” prinesel skrivnosten tekst v gr{~ini, ki naj bi po pri~evanju
cerkvenih o~etov vseboval staro in redkim dostopno vednost, razodeto v Egiptu v ~asu prvih biblijskih
prerokov ali {e prej. Zbirka naj bi vsebovala skrivnostno razodetje {e bolj skrivnostnega Hermesa Trisme-
gista. Marsilio Ficino se je takoj lotil dela in tekst po imenu “Corpus hermeticum” v nekaj mesecih
prevedel in ga imenoval “Pimander”. Tako se je renesan~na Evropa prvi~ seznanila s hermeti~nimi spisi,
ki v ospredje potiskajo idejo o ve~nem razodetju, ki se v zgodovini ni zgodilo le enkrat, ampak se s
soudele‘enostjo v ve~ni modrosti daje vsem ljudem. To mi{ljenje, po katerem se je Bog razodel {e pred
Kristusovim prihodom in se {e naprej razodeva v stvarstvu – v delovanju narave, v rastlinah, nebesnih
telesih, v tistem, kar je delo ~love{kih rok, je klju~nega pomena za razumevanje renesanse. Na podlagi
konceptualnega prepri~anja, da je na svetu vse povezano, so se zdaj z doktrinarno teologijo se{li te‘ko
spravljivi nauki in umetelnosti magije, alkimije, astrologije, ki vsi izpri~ujejo isto bo‘jo resnico.
Dolo~eni deli “Corpus hermeticum” so po skrivnih poteh in na razli~ne na~ine vplivali na celo vrsto
ljudi, kot so Kopernik, Galileo, Kepler, Paracelsus...
Po prevodu Trismegista se je Ficino vrnil k Platonu in Plotinu. Ukvarjal se je z konceptom ve~nosti
du{e, ki ga Platon obravnava v Faidonu. Tam za du{o trdi, da je samoobstojna in substancialna. ̂ eprav je
‘elel Ficino Platonu verjeti, da je du{a nesmrtna, si je vseeno zastavljal nova in nova vpra{anja: zakaj se
du{a, ki prebiva v ve~nem in bla‘enem svetu metafizi~nih idej, sploh utelesi v “tej solzni dolini”? Ali je
smrt konec ali le prehod? Ali du{a sploh pozna svoj cilj? Kako pri vsem tem pomaga ljubezen? Ali na vsa
ta vpra{anja sploh obstaja odgovor?
Marsilio Ficino je vse do svoje smrti bral, razmi{ljal, diskutiral, zapisoval in v duhu hermetizma skozi
svoje delo iskal bo‘je razodetje.
Na renesan~ni vrtinec so pomembno vplivali tudi pitagorejci. Ti so stavili na logi~ni svet matemati~nih
pravil, na lepoto in jasnino geometri~nih form, na harmoni~no skladnost razmerij, ki so tista kon~na
resnica, ki svetu omogo~a bivanje. Zato arhitekture ne moremo ve~ razumeti kot posnetka ali odslikave
narave, temve~ kot plod razuma, konceptualne urejenosti, ki sku{a ustvariti idealen prostor na podlagi
ve~nih razmerij vsega. Visoka disciplina, brez katere vstop v renesanso pa tudi v tempelj modrosti ni
mogo~, je prav geometrija. Z njo arhitektura ni ve~ le spretna rokodelska obrt, ampak svobodna umetnost,
ki zahteva znanje geometrije, optike, filozofije in zajema vse intelektualne znanosti. Arhitekt tako ni ve~
rokodelec obrtnik, temve~ vede‘ strogih disciplin narave. In eden najpomembnej{ih vede‘ev in zagovor-
nikov tega koncepta je bil Leon Battista Alberti, renesan~ni humanist, umetnik in isto~asno intelektualec.
Rodil se je leta 1404 v Genovi, {tudiral v Bologni in Padovi ter diplomiral iz kanonskega prava. V Firencah
sta nanj mo~no vplivala Ghiberti, ki je zaklju~eval svoje delo na Rajskih vratih na krstilnici in Brunelleschi,
ki je na stolno cerkev Santa Maria del Fiore brez podpornih stebrov postavil mogo~no osmerokotno kupolo.
Alberti je svoj poklic razumel intelektualno, kot vsestranski u~enjak. Podal je teoreti~ne osnove treh
umetni{kih zvrsti: slikarstva, kiparstva in arhitekture. V razpravi “De pictura” je prvi oblikoval in teoreti~no
definiral u~inek globinske perspektive na dvodimenzionalnem slikarskem platnu. “Vloga slikarja,” pravi,
135ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 1 (118)
“je v tem, da z dolo~enimi ~rtami in barvami na tabli ali na steni ori{e in naslika vidno povr{ino nekega
telesa in sicer tako, da se zdi ob pogledu z dolo~ene razdalje ali zornega kota privzdignjen in daje vtis
telesnosti”. Alberti bi rad, da slika ustvari vtis, kot da gledalec gleda skozi okno v drug prostor, tak
realisti~en vtis pa lahko dobi le, ~e uporabi perspektivo.
V razpravi “De statua” se loti kiparstva in ugotovi, da kip ni le pomo`na okrasitev, saj ima tipolo{ko
in simbolno vrednost. Na novo sku{a tudi premisliti namen in vlogo mas, prostornin, javnih mest,
izpostavi pa tudi hi{o, vilo in vrtove.
Med njegove najlep{e arhitekturne stvaritve prav gotovo sodi fasada cerkve Santa Maria Novella v
Firencah.Tu je vzpostavil nova geometri~na razmerja: vertikalo je splo{~il, kar je dosegel z debelo pre~ko
med spodnjim in zgornjim delom. Prevladujo~i modul je kvadrat, nad njim pa se dviga trikotnik, znotraj
katerega se pojavi sonce. Na levi in desni strani kvadrata le‘ita dva jonska zavihka, ki objemata vsak svoj
krog. Na ta na~in je mojster sku{al romansko-gotski stil spojiti z univerzalno geometri~no govorico.
Njegove arhitekturne stvaritve in teoretska dela so vplivala na mnoge renesan~ne umetnike. Med
slikarji lahko omenimo Giotta, Masaccia, Uccella in {e posebej Piera della Francesca, enega najve~jih
renesan~nih slikarjev, ki so ga kasnej{a stoletja pozabila, odkrilo pa ga je {ele 20. stoletje. Piero je v
umetnost uvajal geometrijo, racionalni, izmerljivi svet. Intuicija in ~ustvo sta se morala materializirati v
pravilnih telesih, konstrukcija stvari pa se je poduhovila v razumski geometriji. Premi{ljena kompozicija,
jasna in koherentna percepcija prostora, mirna svetloba, ki prihaja od vsepovsod, vse to je v gledalcu
vzbudilo nenavadni ob~utek jasnine in miru. S pomo~jo perspektive sku{a dose~i osnovni koncept umet-
nosti kot spoznavnega postopka.
Poleg slikanja se je Piero della Francesca ukvarjal tudi s teoreti~no refleksijo slikarstva. Razmi{ljal je
o petih pravilnih geometrijskih telesih, sestavljenih iz pravilnih trikotnikov, ki se jih je prvi domislil Platon
v kozmolo{kem spisu Timaj in s svojim spisom na to temo pomembno vplival na mladega matematika po
imenu Luca Pacioli, ki se je skupaj z drugimi misleci tistega ~asa z nadaljnjim raziskovanjem geometrije
pribli‘al nekaterim glavnim {ifram stvarstva, kot so vrednost iracionalnega {tevila π in zlati rez 1,61803.
Spremembe so se dogajale na vseh podro~jih in slej kot prej je pod drobnogled renesan~nega ~loveka
pri{la tudi aristotelska kozmolo{ka fizika. Skoraj tiso~letje in pol veljavna geocentri~na struktura skle-
njenega kon~nega vesolja se je tako dolgo obdr‘ala le zato, ker je bila logi~na, ustrezala je vsem zahtevam
metodi~nega in racionalnega mi{ljenja, na drugi strani pa je bila preverljiva z dejstvi, saj je temeljila na
naravni evidentnosti. Zemlja le‘i na sredi{~u vesolja zato, ker jo je tja postavila njena te‘a. Kot dokaz je
treba le vre~i kamen v zrak in gledati, kam ga nato povle~e. Praznine v vesolju ni, pod luno se nahajajo
elementi zemlja, voda, zrak in ogenj, prostor nad njo pa zapolnjuje eter.
Opazovanja zvezd in planetov so prav tako do dolo~ene mere potrjevali geocentri~no shemo negibne
zemlje, {e posebej zato, ker se je z njegovo pomo~jo dalo napovedati son~ne in lunine mrke, solsticije in
prehajanje letnih sezon. Poleg tega pa se je za to strukturo navdu{ila tudi srednjeve{ka teologija in vsak
poskus spremembe je pomenil napad nanjo.
Nikolaj Kopernik, Poljak, ki mu ni uspelo diplomirati v Krakovu, zato je od{el dopolnit svoje znanje
kanonskega prava v Bologno in Ferraro, kjer je ostal deset let, je mislil druga~e.V svojem ‘ivljenju je
napisal le eno knjigo, “De revolutionibus orbium coelestium”, O obratih nebesnih orbit, in jo iz razli~nih
vzrokov izdal prav pred smrtjo. Njegova teorija, da “sredi negibne sfere zvezd, ki ji sledijo gibajo~i se
planeti, med katerimi je tudi zemlja, domuje sonce, saj le kdo bi namre~ to svetilko v tem prelepem templju
postavil drugam, na bolj{e mesto, kot je ta, od koder lahko osvetljuje vse naenkrat?” V sredi{~u vesolja se
torej nahaja sonce, zemlja pa ima, tako kot preostali takrat znani planeti, okoli njega svojo pot, a ne po
tirnicah v etru, temve~ po zraku.
Preobrat v mi{ljenju, ki ga je Kopernik spro‘il, je dejansko pomenil za~etek novega obdobja, saj je
popolnoma spremenil pogled na svet, na hierarhijo vesolja in s tem povezano vlogo ~loveka. Kaj vse pa je
pripeljalo Kopernika do tega, da je podvomil v Aristotelov model vesolja in za~el oblikovati svojega? Ko
je kot {tudent prebival v Italiji, se je nau~il gr{kega jezika in se navdu{il nad pitagorejskim platonizmom.
Tu matematika ni ve~ le ra~unstvo, ampak ima realno vrednost kot posrednik, vez med ~utnim fizi~nim
svetom in popolnimi formami ~istega duha. Pre{tudiral je vse razprave, ki so se ukvarjale s problemom
vesolja in zazdelo se mu je, da je zmagovita naveza Aristotel – Ptolomej naredila napako. Spoznal je
namre~, da lahko sam sestavi sistem, ki bo dosti bolj smiseln in skladen. Na pot spreminjanja ga je torej
gnal estetski kriterij, saj se mu je heliocentri~na podoba vesolja zdela lep{a, skladnej{a, bli‘ja postavkam
136 ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 1 (118)
harmonije in simetrije. To pot so ponovno prehodili in jo nato nadaljevali tudi Bruno, Galilei, Kepler in
drugi.
Vrtinec renesanse se je vrtel hitreje in hitreje. Toda klju~no vpra{anje je ostajalo isto: kako naravne sile
zapopasti in definirati? Kako razumeti mo~i, ki vladajo svetu? Renesan~ni ~lovek je za~el odkrivati, da je
na svetu ve~ stvari, kot je o njih dotlej znala misliti fizika. Definirati jih je sku{al z magijo. Z njeno pomo~jo
naj bi na osnovi starih naukov, ve~inoma iz helenizma, poskusil prenoviti znanost narave. Ena glavnih etap
na tej poti je bilo delo Marsilia Ficina “De vita”, O ̀ ivljenju, ki je pisan kot priro~nik o tem, kako naj si od
neba pridobimo ~imve~ dobrih sil in si z njimi okrepimo telesno in duhovno zdravje. Umetnikom, u~enjakom
in ostalim znanstvenikom naj bi pomagal ukrotiti mo~an vpliv Saturna, ki se ka`e v pretirani melanholiji.
Le to povzro~a stremljenje po vzvi{enem a oddaljenem, popolnem a nedosegljivem, ki ~loveka ustvarjalca
dvigne nad vsakdanjost, a ga prav zaradi tega od za`elenega cilja oddaljuje. Na Ficina je mo~no vplival
magijski tekst “Picatrix”, ki je v sredi{~e postavljal ~loveka kot mikrokozmos, ki vse povezuje. In prav
zato, ker v sebi zaobsega vse, je vsem stvarem tudi soroden.
Plotin se je v svojih “Enneadah” vpra{al o magijskih vplivih in pojasnjeval magijske mo~i preko
simpatije. Med sorodnimi stvarmi namre~ vlada dogovor, med nasprotujo~imi pa kontrast. Prava maga v
vesolju tako postaneta Ljubezen in Prepir. Ljudje ljubijo ̀ e po naravi, zato so snovi, ki vzbujajo ljubezen,
pri njih u~inkovite. ^e torej ugotovimo, katere snovi moramo uporabiti, da neko osebo pritegnemo na
drugo, obvladamo umetnost, kako z magijo zbuditi ljubezen. Vendar pa ni nujno, da so to ravno snovi.
Lahko uporabimo tudi figure, talismane, ki premorejo mo~ in na dolo~enem mestu pritegujejo nase
dolo~ene vplive. Tudi Plotin je mo~no vplival na Ficina, saj ga je le-ta prevedel v latin{~ino.
Tretji vir, iz katerega je Ficino ~rpal svojo vednost o naravni magiji, je “Corpus hermeticum”, Hermeti~ni
korpus, {e posebej odlomki iz pridru`enega spisa “Asclepius”, kjer je govora o ~lovekovi ustvarjalni mo~i,
s katero lahko svojim izdelkom vdihne o`ivljajo~ega duha. ̂ lovek tako ni ve~ le razsvetljen, temve~ tudi
razsvetljuje.
Sinteza vsega na{tetega je bila Ficinova ugotovitev, da je ~lovek mikrokozmos, v njem v pomanj{anih
razmerjih odsevajo strukture vesolja. Dr‘i pa tudi nasprotno. Vesolje ima ~loveku analogni strukturo, zato
lahko ~lovek v naravo posega, jo razume, odkriva njene sile in si jih prila{~a. Lahko jih spreminja in
oblikuje po svoji podobi. Ta postopek je magi~en.
Po Ficinovih sledeh se je koncept naravne magije mo~no raz{iril in prodrl v skoraj vsa velika sredi{~a
evropske renesanse. Vendar pa se je njena pot nadaljevala v Firencah, z mladim in nadarjenim Giovan-
nijem Picom della Mirandola. Pico je obiskoval univerzi v Padovi in Bologni, ki sta obe imeli bogato
srednjeve{ko tradicijo. Tu se je navdu{il nad filozofijo, ki naj bi mu pomagala najti odgovor na vpra{anje
resnice. Srednjeve{ka filozofija se je namre~ v tem ~asu ubadala z vpra{anjem dveh resnic. Na eni strani
je bila znanstvena resnica, kateri v prid so govorili zakoni narave, druga resnica pa je bila resnica razodetja,
podana v svetem pismu, ki se znanosti izmika in je dostopna religijskemu spoznanju. Giovanni Pico na
njuno delitev ni pristal kljub avtoriteti Aristotela in averoisti~nim teorijam. Vendar se za razliko od huma-
nistov v Firencah, ki so se po‘vi‘gali na filozofijo, ker jih je bolj zanimala umetnost in domi{ljija, ni odlo~il
zavre~i sholasti~ne tradicije, temve~ je {est let svojega ‘ivljenja posvetil {tudiju naukov Toma‘a Akvinske-
ga, Dunsa Scota, Alberta Velikega, Averroesa. Ko je nato naletel na Platona in Plotina, se je odlo~il za
spravo, za poenotenje izsledkov, do katerih so pri{li vsi najve~ji umi dotlej. Njegovo geslo je postalo
“Concordia, pax philosophica”.
Da bi ~imve~ razumel, se je u~il gr{ko, hebrejsko, aramejsko in arabsko. S pomo~jo judovskega
prijatelja in filozofa se je seznanil s pomembnimi spisi srednjeve{ke judovske tradicije. @elel je odkriti
izro~ila, ki so neuvedenim ostala prikrita in so jih Mojzes, Zaratustra, Hermes in Platon prekrili s simboli
in prispodobami te ve~ne resnice, da bi jih spoznali le tisti, ki so po dolgotrajnem motrenju in vzgoji srca
nanje pripravljeni. Takrat je naletel na kabalo, judovsko izro~ilo, ki naj bi bila po njegovem mnenju klju~
za re{evanje problemov, nepremostljivih ovir na poti k filozofski spravi.
Kabala in magija sta povezani. Obe naj bi iz{li iz so~asnega izvira, ki je bil ljudem razodet preko
Abrahama, Mojzesa, ustnega vira kabale in maga Hermesa Trismegista. Ker je v tem, kar obstaja kot
narava ali kot bivajo~e, ostala le sled Bo‘jega izvira, ker je Bog sam skrit, naj bi nam kabala in magija
pomagali razumeti vsebino in namen te skritosti. Pico je pravzaprav na misti~ni osnovi hotel povezati vse
filozofije in jih uskladiti z religijskimi spoznanji. In to ne le v teoriji. Na bo‘i~ 1486 je sklenil v Rimu na
lastne stro{ke prirediti sre~anje, na katerem bi filozofi z vseh koncev sveta dosegli “pax philosophica”. V
137ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 1 (118)
ta namen je pripravil uvod “ O ~lovekovem dostojanstvu” in 900 tez, ki naj bi jih predebatiral s sodelujo~imi.
Vendar pa so za pape‘a Inocenca VIII. te teze vsebovale vse preve~ magije in kabale. Pri{lo je do spora in
izgona iz Rima, njegova pot po Evropi pa se je kon~ala v Firencah, pri Lorenzu de Medici, ki ga je vzel pod
svoje okrilje. Tu je napisal svoje najbolj poglobljeno delo “O sedmerni pripovedi {estih dni stvarjenja”. V
njem je sku{al razgrniti plasti religiozne govorice in jo uskladiti s trditvami filozofije.
Za naslednjega misleca, ki se je ukvarjal z skrivnostjo magije je zna~ilno to, da je znal Ficinove in
Picove misli o naravni magiji povzeti v poljudni obliki. Cornelius Agrippa je svoj spis “De occulta
philosophia” razdelil na tri knjige. V prvi je govoril o naravni magiji, v drugi o nebesni naravi, tretja knjiga
pa je uveljavljala obredno magijo. Uvajal je vzorce, ki so religioznega zna~aja in omogo~ajo komunikacijo
med ~lovekom, angeli ter naravo in spro`ajo dobre ali slabe psihi~ne sile, ~eprav je ~lovek vedno lahko
njihov gospodar.
Magija je navdahnila {tevilne mislece, pridobila pa si je tudi {tevilne sovra‘nike, predvsem v cerkve-
nih vrstah. Tako je pape‘ Inocenc VII. leta 1484 izdal bulo proti ~arovnicam, tako imenovano “Hexenbul-
le”, ~ez dve leti sta Jakob Sprenger in Heinrich Krämer napisala “^arovni{ko kladivo”, ki je postalo idejna
in pravna podlaga za ~arovni{ke procese, skoraj stoletje kasneje pa je pape‘ Sikst V. izdal bulo proti tistim,
ki uporabljajo vede‘evalsko astrologijo in druge vrste prerokovanja, vede‘evanja, zarotitev in ~aranja.
Vse te sile, spoznavna polja, ki so se med seboj me{ala, nosila nova spoznanja a isto~asno tudi grozila,
da bodo u{le z vajeti, je epistemolo{ko raz~istila in definirala {ele polemika med Robertom Fluddom in
Johannesom Keplerjem leta 1618. Gre namre~ za prelom, saj ni bilo ve~ va‘no, kaj je mislec odkril, temve~
kako.
Fludd predstavlja vrh in ekstremni pogled renesan~nega okultizma, kjer imajo {tevilke simboli~no
vrednost, matematika je razdeljena na vulgarno, ~utno in razsvetljujo~o in je bo‘anska, nosi Bo‘jo lu~
kreativnosti. Kepler {tevila o~isti vseh dodatnih kvalitet in z njimi povezanih okultnih pomenov. [tevila so
zgolj nevtralni reprezentanti razmerja med koli~inami. S tem, da se je dr‘al matemati~nih in logi~nih pravil,
je pridobil mo~, s katero je uveljavljal pravilnost svojih dognanj, zmagal je v debati in s tem ga lahko
postavimo za za~etnika moderne znanosti.
Ko se dandanes spra{ujemo, kateri so trije najve~ji renesan~ni umetniki, se lahko strinjamo, da so to
Michelangelo, Leonardo in Rafaello. In prav Michelangelu in Leonardu je Igor [kamperle posvetil posle-
dnje poglavje, ki je, kot sam pravi, bolj osebno meditativno sre~anje s figurama kot pa strokovna analiza.
Ne‘ni in ob~utljivi opis ‘ivljenja in dela teh dveh umetnikov, ki sta si bila tako razli~na, a v genialnosti tako
podobna, je primeren zaklju~ek te zanimive knjige, ki nas s svojo strpnostjo in radovednostjo varno pelje
skozi viharne vode humanizma in renesanse, a ne v varen pristan, temve~ na za~etek nove raziskovalne
poti. Na{e lastne.
 J u r e  G o m b a ~
Z d e n k a  J a n e k o v i } - R ö m e r, Okviri slobode : Dubrova~ka vlastela izme|u srednjovjekovlja
i humanizma. Zagreb–Dubrovnik : Zavod za povijesne znanosti HAZU u Dubrovniku, 1999. 454 strani.
Z dubrovni{kim plemstvom se je ukvarjalo ve~ zgodovinarjev, vendar so se v glavnem omejevali
predvsem na 14. stoletje (M. Re{etar, J. Lu~i}, M. Medini). Najtehtnej{i pregled plemi{kih rodbin in
aktivnosti posameznih plemi~ev v 14. stoletju je prikazala v svoji knjigi “Dubrova~ki patricijat” Irmgart
Mahnken (Beograd 1960).
Plemstvo je v srednjeve{kem Dubrovniku predstavljalo majhno skupino, ki je bila privilegirana,
vendar ji je vse do propada republike leta 1806 uspelo ohraniti svobodo in dr‘avnost na majhnem ozemlju
ju‘nega dela dalmatinske obale. Dubrovni{ki kronisti iz 15. in 16. stoletja na{tevajo 150 in ve~ plemi{kih
rodbin, vendar so znanstvene raziskave na podlagi prvih popisov z za~etka 14. stoletja potrdile le 80
rodbin. Mnogi rodovi so tekom 14. stoletja izumrli iz razli~nih vzrokov (epidemije kuge, ostali brez
mo{kih potomcev ipd.). Petnajsto stoletje je do~akalo 33 rodbin. Odrasli mo{ki pripadniki plemi{kih
rodbin so sestavljali veliki svet, ki je na za~etku 15. stoletja {tel do 200, do konca stoletja pa do 300 ~lanov.
Od druge polovice 15. stoletja pa plemi{ka elita postopno izgublja korak z me{~anstvom v gospodarstvu in
138 ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 1 (118)
{tevil~no slabi zaradi demografskih razlogov, predvsem zaradi politi~ne odlo~itve o strogi zaprtosti plemi{kega
stanu. Dubrovni{ka dr‘avna ideologija je uspela vsiliti mestno avtonomijo kot splo{ni ideal in dose~i dru‘be-
ni sporazum. V evropskem okviru redkokje v tem ~asu najdemo primer tako rigoroznega dru‘benega
determinizma.
Ker se je plemstvo v Dubrovniku poistovetilo z mestom, je avtorica smatrala, da je prisiljena raz{iriti
obseg vpra{anj in tem. Zato je pripoved o plemstvu prerasla na mnogih mestih v knjigi v pripoved o mestu
oz. dr‘avi. Zato se dotakne tudi tem, ki jih povezuje z me{~ani (pu~ani) in drugimi sloji prebivalstva. Kljub
temu je ostala osredoto~ena na plemstvo, ki ima v 15. stoletju, to je v ~asu, ki ga obravnava, izklju~no
vlogo v oblikovanju dru‘bene klime v Dubrovniku. Avtori~in namen je, da v svojih raziskavah lo~i
mitologijo od dejanskega stanja, kajti prav mitologija, ki se je pritihotapila tudi v zgodovinopisje, je v
marsi~em prekrila dejansko stanje. Mitologija je idealizirala razvoj dubrovni{ke republike in vlogo plem-
stva v tem razvoju. Petnajsto stoletje je bilo pre‘eto z novostmi ideolo{ke, politi~ne, gospodarske in
duhovne prirode v evropskem prostoru. Dubrovnik je vse te novosti sprejemal, zato je 15. in 16. stoletje
predstavljalo za Dubrovnik “zlato dobo”, kljub tur{ki zasedbi Balkanskega polotoka in ostalega hrva{kega
prostora. To je tudi ~as, ko je dubrovni{kemu plemstvu z diplomatsko spretnostjo in bogatimi odkupnina-
mi zaradi uspe{ne gospodarske podlage, uspelo pre‘iveti renesanso in ohraniti samostojnost in svobodo
do 19. stoletja.
Obse‘no snov, ki jo Zdenka Janekovi}-Römer podaja v knjigi, je razdelila na 9 poglavij, od katerih ima
vsako ve~ tematskih sklopov. Opozoril bi le na nekatere nove poglede na dubrovni{ko plemstvo v 15.
stoletju oziroma sinteti~ne sklope, ki pomenijo napredek v metodolo{kem pristopu k obravnavani proble-
matiki.
Avtorica ugotavlja, da se je mit o dubrovni{kem plemstvu za~el ustvarjati v ~asu nastajanja komune,
dokon~no pa oblikoval tekom 15. stoletja isto~asno z oblikovanjem dr‘avnih institucij in samega patricia-
ta. Plemstvo je menilo, da je edino aristokratska republika jamstvo za neodvisnost, {~it pred dominacijo
tujih vladarjev ali pred uzurpacijo oblasti posameznih me{~anov. Za dubrovni{ki mit je zna~ilen dru‘beni
konsenz, ki je utemeljen na idealu svobode, pravi~nost in miru. “Obliti privatorum, publica curate”
(Pozabite na zasebne stvari, skrbite za javne) je bil proklamiran plemi{ki ideal, ki pa v vsakdanjem
‘ivljenju ni bil uresni~en. Plemstvo ni bilo imuno glede pomanjkanja dr‘avljanske odgovornosti, a privi-
legiran polo‘aj jim je ponujal prilo‘nost za zlorabe. Strah pred politi~no zaroto je predstavljal ve~no moro
dubrovni{ke vlade.
Zelo skopi viri dopu{~ajo sklep o kontinuiteti municipalne ureditve, cerkvene organizacije in plem-
stva. Epidauerska tradicija dopu{~a mo‘nost, da so pre‘ivele dru‘ine iz anti~nega Epidaura predstavljale
jedro prvotne elite, v katero so se kasneje vklju~evale ugledne slovanske dru‘ine, priseljene iz zaledja. Poti
do vzpona posameznih dru‘in v plemstvo so vodile skozi bogastvo in opravljanje razli~nih odgovornih
slu‘b. Avtorica ugotavlja, da je bil v Dubrovniku vzpon vladajo~e elite predvsem odvisen od trgovine in
trgovskih poslov. To je obvarovalo Dubrovnik pred dru‘benimi konflikti, kakr{ni se pojavljajo v mestih,
v katerih je obstajala velikoposestni{ka struktura.
Avtorica spremlja razvoj Dubrovnika od komune do republike in povezuje vlogo plemstva pri tem.
Preobrazbo iz komunalnega skupnega vladanja vseh slojev prebivalstva (ljudska skup{~ina) v aristokrat-
sko republiko je pospe{ila bene{ka dominacija nad Dubrovnikom v za~etku 13. stoletja. Zapiranje velike-
ga sveta leta 1332 je samo uzakonilo obstoje~e stanje. Moram posebej opozoriti, da nekatera vpra{anja in
pojave v zvezi s plemstvom avtorica obravnava primerjalno s polo‘ajem plemstva v Benetkah in dalmatin-
skih mestih. Dubrovni{ko plemstvo je bilo podvr‘eno najstro‘ji stanovski endogamiji v Evropi. Prehod
pod ogrsko krono leta 1358 je pomenil velik korak k popolni samostojnosti. Kasnej{e sodelovanje s Turki
je bilo nujno, ne samo zaradi trgovanja, temve~ tudi zaradi ohranitve republike. Priznanje ogrske odn.
tur{ke suverenosti ni bilo znak popolne integracije, temve~ na~in, kako obdr‘ati zasebnost.
Osrednje in najobse‘nej{e poglavje v knjigi posveti avtorica temi o udele‘bi plemstva v oblasti.
Zanimajo jo dol‘nosti oziroma slu‘be, ki so jih morali plemi~i opravljati. Ve~ina slu‘b, tudi odgovornej{ih,
ni bilo pla~anih, ker so smatrali, da je to dol‘nost plemstva. Zelo pregleden je tisti del poglavja, v katerem
razpravlja o delovanju in funkcioniranju organov oblasti (veliki svet, mali svet, svet napro{enih ali senat).
Opisuje na~in delovanja posameznih organov oblasti, na~in glasovanja v njih, omenja tudi spore, ki so
nastajali zaradi nesoglasij pri re{evanju posameznih vpra{anj. Administrativni aparat republike je {tel
okrog 160 uradnikov. Za vsakega raziskovalca bo dobrodo{el popis stalnih slu‘b republike v 15. stoletju.
139ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 1 (118)
Za dubrovni{ke magistrature je zna~ilno, da niso bile profesionalne, zato so se posamezni plemi~i lahko
uveljavili v katerikoli slu‘bi. S tem v zvezi posebej razpravlja o dubrovni{ki zakonodaji.
Z vzpostavitvijo popolne suverenosti je rasel pomen in zna~aj diplomacije. Vitalni interes republike je
predstavljala poslanska slu‘ba. Med plemstvom so bile velike razlike glede premo‘enja. Krepitev dr‘avne
administracije je iz dela plemstva ustvarjala uradnike, ki so bili usmerjeni izklju~no v politi~ne dol‘nosti in
se oddaljevali od podjetni{tva. Zato so posamezniki, ki so dosegli visoke polo‘aje in politi~no kariero, po
bogastvu zaostajali za svojimi stanovskimi kolegi, ki niso bili v vrhu dr‘avne uprave. Siroma{ni plemi~i
so iskali re{itev za svoj polo‘aj v pla~anih slu‘bah, ki so jih izvlekle iz te‘kega gmotnega polo‘aja. Ali je
bila neka slu‘ba privla~na ali odbijajo~a, je bilo odvisno od premo‘enjskega stanja plemi~a ali ambicije
posameznika. Nekateri so lahko usklajevali politi~no kariero s trgovskimi posli, druge je trgovina tako
omre‘ila, da so se izogibali prevzeti kakr{nokoli slu‘bo. Nekateri so raje pla~ali visoke globe ali {li celo v
pregnanstvo, kot pa da bi prevzeli poslanstvo na tur{ki dvor ali v Benetke. Kot ugotavlja avtorica, je bilo
malo plemi~ev, ki jih je od prekr{kov pri opravljanju dr‘avne slu‘be odvra~ala osebna moralna trdnost,
odgovornost in predanost dr‘avi. Prav njene ugotovitve, ki jih podkrepi s {tevilnimi primeri, ka‘ejo, da
dru‘beni vrh v Dubrovniku le ni bil tako idealen, kot zgodovinarji radi poudarjajo. Avtorica se tudi
spra{uje, ali je v Dubrovniku obstajala oligarhija ali ne? Volitve, veliko {tevilo slu‘b in kratkotrajnost
mandata so zagotovili rotacijo velikega {tevila ~lanov plemstva na posameznih funkcijah. Zakoni in
neprekinjen nadzor vlade nad slu‘bami so po mnenju avtorice prepre~ili nastanek oligarhije posameznih
rodov.
Avtorico posebej zanima polo‘aj in udejstvovanje v javnem ‘ivljenju tistih slojev plemstva, ki niso bili
vklju~eni v javne slu‘be. To so bili mladeni~i iz vrst plemstva, ki so s polnoletnostjo (praviloma z 20.,
izjemoma z 18. letom) vstopili v veliki svet, vendar so morali ~akati vsaj {e 10 let, da so s poroko dosegli
svojo zrelost. Druga skupina iz vrst plemstva, katere status se je razodeval v sferi privatnosti, so bile
‘enske-vladike. Ori{e njihovo privatno ‘ivljenje, govori o njihovem statusu v okviru dru‘ine. Neporo~en
lai{ki status za ‘ene ni pri{el v po{tev. Mnoga plemi{ka dekleta so morala oditi v samostan, toda ne po
lastni odlo~itvi, ampak zato, ker niso imele dote.
Posebej se avtorica zaustavi pri odnosu cerkev – dr‘ava. V ~asu oblikovanja dubrovni{ke komune so
si cerkvena hierarhija in ob~inski upravni organi delili oblast. Kljub temu, da je bila pripadnost zahodnemu
katoli{kemu svetu usmeritev dubrovni{ke politike, je plemstvo po prevzemu oblasti in {e posebej v 15.
stoletju sku{alo vplivati na najpomembnej{a cerkvena vpra{anja, kot je izbira nad{kofa in odnos s pape{tvom.
S prepovedjo darovanja nepremi~nin cerkvi je vlada omejila njeno gospodarsko krepitev. Nad delovanjem
samostanov so bdeli prokuratorji, imenovani iz vrst plemstva, medtem ko so bili kleriki povsem izklju~eni
iz politike. Na ta na~in je dubrovni{ko plemstvo onemogo~ilo cerkvi, da bi svojo mo~ izkori{~ala v svetne
namene.
Avtorico posebej zanima odnos med plemstvom in pu~ani. Stanovsko delitev in politi~ni monopol
plemstva so pu~ani sprejemali kot nekaj povsem naravnega. Zagotovitev svobode, mir in blagostanje je bil
skupen cilj vse dru‘be, kar je prepre~evalo mo‘ne dru‘bene spopade. Dr‘avna ureditev je sicer zagotavlja-
la plemstvu privilegiran polo‘aj, toda za povra~ilo so morali zagotoviti blagostanje celotnemu prebi-
valstvu. Na podro~ju privatnega prava so bili me{~ani izena~eni s plemstvom. Pravna varnost in za{~ita
me{~anov pred sodi{~em sta predstavljala temelj politi~nega konsenza.
Ekskluzivnost plemstva je pri{la do izraza pri ceremonialu v slu‘bi oblasti. Tudi na liturgi~ni koledar je
imela vpliv dr‘ava. Avtorica se ukvarja tudi z zunanjimi znaki plemstva. Ime rodu je predstavljalo enega
najpomembnej{ih statusnih simbolov, prvo in najpomembnej{e obele‘je identitete. Plemi{ki grbi so bili
kolektivni simbol. V Dubrovniku grbi niso bili podeljeni od vladarja, ampak so nastali znotraj samih rodbin
kot obele‘je presti‘a in dru‘benega polo‘aja. Govor je prav tako postal stanovski znak, obele‘je izoliranosti
plemstva. V prvi polovici 15. stoletja so v svetih ve~inoma {e govorili v raguzejskem jeziku. Toda ta lokalni
romanski govor se je po~asi izgubljal, slovanski jezik pa je prevladal v vsakodnevnem govoru. Obleka, nakit
in oprema so se prav tako odra‘ali v vsakodnevnem ‘ivljenju in opozarjali na dru‘bene razlike. Plemi{ki
status je moral priti do izraza na prvi pogled. Vendar je vlada sku{ala z raznimi odloki omejiti razko{je. K
dvigu plemi{kega ponosa in samozavesti so prispevale genealogije, rodovniki in dru‘inska tradicija. Popisi
plemi{kih rodov so prav tako pomembna in popularna oblika, ki je simbolizirala in dokazovala starodavno
poreklo nekega rodu. Dru‘inske kronike v Dubrovniku sicer ne obstajajo, ohranilo se je le nekaj poslovnih
knjig, v katerih so zapisani tudi nekateri pomembni dru‘inski dogodki.
140 ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 1 (118)
V zaklju~nem poglavju Zdenka Janekovi}-Römer obdela simbole dubrovni{ke dr‘ave. Zunanji znaki
mesta so sicer pripadali vsem prebivalcem, vendar so bili prvenstveno znaki oblasti. Grb mesta Dubrov-
nika ni nosil lika mestnega za{~itnika sv. Vlaha, ampak je bil za grb sprejet arpadovski grb z rde~imi in
srebrnimi progami. Svetnikov lik je bil na pe~atu republike. V Dubrovniku sta ogrski grb in sv. Vlaho
ozna~evala suverenost, mednarodno priznanje in kontinuiteto. V dr‘avni simboliki pa so dobile izredno
mesto relikvije.
Avtorica je svoje delo gradila na izredno obse‘nem gradivu dubrovni{kega arhiva. Pregledala je veliko
{tevilo knjig notarskih in kancelarskih serij, upo{tevala pravne kodekse ter kronike in dubrovni{ke anale.
[e posebej se je oprla na dva pisca, ki sta v svojem delu prikazala vsakdanje ‘ivljenje v takratnem
Dubrovniku. To sta bila: rektor dubrovni{ke {ole Filip de Diversis (Opis Dubrovnika iz 15. stoletja) in
spis Nikole V. de Gozze iz 16. stoletja. Upo{tevala je obse‘no literaturo, ki jo navaja v poglavju ob koncu
knjige. Delu je dodala povzetek v angle{kem jeziku ter indeks osebnih in krajevnih imen.
Z dubrovni{ko zgodovino so se po letu 1945 ukvarjali le redki hrva{ki zgodovinarji. Izjema je bil
pokojni dr. Josip Lu~i} (glej nekrolog v Z^ 49, 1995, str. 304–306), ki pa je svoje raziskave osredoto~il
predvsem na 13. in 14. stoletje. V zadnjem obdobju pred smrtjo se je lotil tudi izdajanja najstarej{ih
notarskih knjig dubrovni{kega arhiva. Po osamosvojitvi Hrva{ke se vse ve~ in ve~ mladih hrva{kih
zgodovinarjev ukvarja s preteklostjo dubrovni{ke republike. Med njimi najbolj izstopa profesorica na
oddelku za zgodovino Zagreb{ke univerze dr. Zdenka Janekovi}-Römer. Pozornost je vzbudila ‘e z
nekaterimi kraj{imi {tudijami, s predstavljeno knjigo “Okvir slobode” pa je izpolnila praznino v zgodovi-
nopisju srednjeve{kega Dubrovnika. Dobili smo iz~rpen, celovit oris polo‘aja in vloge plemstva v 15.
stoletju v dubrovni{ki republiki.
I g n a c i j  Vo j e
D a n i e l a  J u r i ~ i } - ^ a r g o, Gospodarski razvoj lupoglavskega gospostva v 16. stoletju v lu~i
urbarjev in urbarialnih zapisov 1523–1573 (z objavo urbarjev iz let 1523 in 1573). Ljubljana : Arhiv
Republike Slovenije, 1999, 322 strani.
Knjiga Daniele Juri~i}-^argo “Gospodarski razvoj lupoglavskega gospostva v 16. stoletju” je nekoliko
predelana in dopolnjena magistrska naloga. Knjiga ima dva dela. V prvem delu avtorica obravnava gospo-
darstvo lupoglavskega gospostva, v drugem delu pa objavlja tekst urbarjev v transkripciji iz let 1523 in 1573.
V uvodnem delu knjige nas Daniela Juri~i}-^argo seznanja s stanjem raziskav zgodovinskega razvoja
(ocena in analiza literature) in pregleda kranjskih virov, ki obravnavajo habsbur{ko Istro v 16. stoletju.
Kranjski viri, na katere se je avtorica pri raziskavah oprla, odpirajo {tevilna vpra{anja in ponujajo ve~
odgovorov o zgodovini habsbur{ke Istre ter njeni navezanosti na Kranjsko. V njeni sestavi je bila ve~ kot 300
let. V razpravo o odnosu Kranjske do Istre in Bene{ke republike je vklju~ila le najpomembnej{e zgodovinske
prelomnice, ki so v 16. stoletju opredeljevale ta odnos (npr. vojna med Cambraisko ligo in Bene{ko republiko
od 1508 do 1515). Avtorici je uspelo sestaviti sliko o medsebojnem prepletanju interesov in ̀ elja kranjskih
de`elnih stanov na eni ter istrskega prebivalstva na drugi strani. Vzrok, zakaj je zgodovina dela istrskega
polotoka, ki je pripadal gori{kim grofom, pozneje pa Habsbur`anom, manj raziskana, kot zgodovina bene{kega
dela Istre, najde v slab{i ohranjenosti primarnih virov in njihovi razdrobljenosti v arhivskih ustanovah v ve~
krajih (Pazinu, Reki, Zagrebu, Gradcu, Dunaju, Budimpe{ti, Trstu, Benetkah in seveda v Ljubljani). Zato
nekateri temeljni problemi, ki zadevajo avstrijsko Istro {e niso razre{eni.
Vsebinsko je tekstovni del knjige razdeljen na tri ve~ja poglavja. V prvem poglavju prika‘e zgodovin-
ski in teritorialni razvoj kontinentalnega avstrijskega dela Istre, ki je od leta 1374 pripadal Habsbur‘anom
in je bil v prvi polovici 15. stoletja priklju~en Kranjski. Ko so Habsbur‘ani po smrti gori{kega grofa
Alberta IV. 1374 podedovali tudi Istro, so priznali samostojnost Pazinske grofije. Pazinska grofija je
predstavljala de‘elnokne‘je komorno premo‘enje. V ostalih predelih habsbur{ke Istre pa je svoje pravice
izvr{evala Kranjska oziroma njeni de‘elni stanovi. Seveda je vpra{anje, ali lahko govorimo o dualizmu
oblasti, kot v knjigi poudarja avtorica, ali gre le za dve vrsti pristojnosti? Ob upo{tevanju arhivskega
gradiva v ARS je raz~istila dolo~ena vpra{anja povezav habsbur{ke Istre s Kranjsko. Na podlagi privile-
141ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 1 (118)
gija gori{kega grofa Alberta IV. iz leta 1365 so bile istrskim plemi~em potrjene njihove pravice in svobo{~ine.
Na tej osnovi se je v precej{nji meri razvila njihova avtonomija. Dokument, ki potrjuje sestajanje istrskega
plemstva na t.i. de‘elnem zboru, je instrukcija, ki sta jo sestavila zbora plemi~ev Istre in Krasa in namenila
svojemu predstavniku na dr‘avnem zboru v Innsbrucku leta 1515. Zbori privilegiranega prebivalstva v
Istri so bili kratkega veka, izguba pravice do lastnega ograjnega sodi{~a pa je pomenila konec njihove
dejanske avtonomije. Podreditev istrskega plemstva ljubljanskemu ograjnemu sodi{~u je bil tisti dogodek,
ki je ozna~il dejansko priklju~itev Istre h Kranjski.
Daniela Juri~i}-^argo v svojem delu poudarja, da kranjskih de‘elnih stanov Istra ni zanimala samo
zaradi vzpostavitve teritorialne pristojnosti nad ozemljem in zaradi izterjave raznih davkov, pa~ pa so ji v ~asu
stisk in nevarnosti nudili pomo~. Kranjski de‘elni stanovi so skrb za Istro pokazali predvsem v zvezi z
obrambo pred tur{kimi vpadi in pred napadi bene{kih sosedov. Prav v zadevah obrambe se po ugotovitvah
avtorice, zrcalijo odnosi Kranjske oziroma njenih stanov do Bene{ke republike. Ti odnosi v Istri predsta-
vljajo {e posebej ob~utljivo vpra{anje, saj gre za vpra{anje meje oziroma razmejitve. Sovra‘nosti so povzro~ali
vpadi bene{kih podlo‘nikov na podro~ja avstrijske Istre (uzurpiranje pa{e in rodovitne zemlje, ropanja ipd.).
Mnogih politi~nih in gospodarskih vpra{anj med Kranjsko in Bene{ko republiko avtorica ni mogla obrav-
navati, ker re{evanje mnogih problemov ni bilo v pristojnosti kranjskih de‘elnih stanov.
Med kranjskimi viri, ki prina{ajo podatke o dogajanju v Istri v 16. stoletju, se je najve~ gradiva
ohranilo v zvezi z zemlji{kim gospostvom Lupoglav, zato mu avtorica posve~a posebno pozornost. Drugo
poglavje bi namre~ lahko ozna~ili kot osrednji del knjige. Jedro poglavja sloni na predstavitvah in ugoto-
vitvah gospodarskih povezav s Kranjsko ter primerjavah enega od istrskih gospostev s so~asnim razvojem
na Kranjskem. Avtorica podaja zelo podroben oris posesti lupoglavskega gospostva, ki ni bilo strnjeno;
ve~ji del posestva je le‘al na severu istrskega polotoka, manj{i del na Krasu. Pri analizi gospodarskih
razmer in razvoja se je oprla na {tiri urbarje in urbarialne zapise, od katerih sta bila doslej neobdelana in
neobjavljena urbarja iz 1523 in 1573. Za njihovo obdelavo in vsebinsko analizo se je avtorica odlo~ila
zaradi popolnej{e predstave o proizvodnih in drugih gospodarskih dejavnostih lupoglavskega zemlji{kega
gospostva. Pozornost posveti kme~kemu gospodarstvu, ki je bilo organizirano v samoupravnih va{kih
skupnostih, ter priseljevanju (migracijam) novega prebivalstva iz Bosne, Dalmacije in Hercegovine, ki je
naseljevalo zapu{~ena zemlji{~a. Tudi lupoglavsko gospostvo, kot ostala fevdalna gospostva na Kranjskem,
je ~rpalo mo~ iz kmetijskih obratov. Na posestne razmere so vplivale vojne, epidemije, tur{ki vpadi in
migracije. Zato je v habsbur{ki Istri v 16. stoletju razpadel stari hubni sistem. Na podlagi iz~rpne analize
in medsebojnih primerjav urbarjev avtorica predstavi zelo konkretno podobo kme~ke posesti ter {tevila
podlo‘nikov, obseg dominikalne in skupne zemlje – kontrade. Opozarja na podlo‘nikovo pravico do
zemlje (zakupno pravo, dedovanje). Pri dominikalni posesti se zaustavi pri specifi~ni obliki “zatki”.
Agrarno produkcijo prika‘e avtorica na podlagi podatkov o dajatvah. Ugotavlja tudi, da se je od leta 1567
mo~no pove~ala velikost povr{in, zasajenih z vinsko trto. Zelo pomembno agrarno panogo je v Istri ‘e v
srednjem veku predstavljala ‘ivinoreja. Nekaj podatkov nudijo urbarji tudi o razvitosti obrti in prometu
(tovorjenje soli iz bene{kih mest). Podlo‘ni{ke dajatve predstavi v dveh sklopih. Posebej obravnava
naturalne, posebej denarne dajatve, vendar poudarja, da so razli~ne od vasi do vasi. V posebnem poglavju
obdela mere in denarni sistem, ki se je uporabljal v lupoglavskem gospostvu, pri ~emer je pozornost
posvetila doma~im, lokalnim meram.
V tretjem, zaklju~nem poglavju je avtorica sintetizirala rezultate raziskav in sklenila, da je bilo lupoglavsko
gospostvo pod dolgotrajnim vplivom nem{kega fevdalizma, kar se je odra‘alo v upravi, uvajanju dajatev
in njihovi regulaciji s pomo~jo urbarjev, vendar dovzetno tudi za vplive iz sosednje bene{ke posesti.
V drugem delu knjige je Daniela Juri~i}-^argo objavila dva doslej neobjavljena urbarja lupoglavskega
gospostva iz let 1523 in 1573. Besedilo obeh urbarjev je priredila v transkripciji po sodobnih arhivskih
standardih. V opombah je razre{ila krajevna imena in navedla njihove dana{nje oblike ter dodala pojasnila
k besedilu. Publikaciji je dodano tudi kazalo osebnih in zemljepisnih imen.
Delo Daniele Juri~i}-^argo predstavlja model, ki naj bi slu‘il za nadaljnja raziskovanja ostalih podro~ij
avstrijskega dela Istre. Te raziskave naj bi prispevale k bolj{emu poznavanju razvoja istrskega polotoka ter
povezav s slovenskimi de‘elami v preteklosti.
I g n a c i j  Vo j e
142 ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 1 (118)
D r.  A n t o n  M u z n i k, Clima Goritiense = Gori{ko podnebje. Ljubljana: In{titut za zgodovino
medicine, 2000. 414 strani
In{titut za zgodovino medicine Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani je nedavno izdal delo
Antona Muznika Gori{ko podnebje/Clima Goritiense. Delo je vredno pozornosti (strokovne) javnosti iz
ve~ razlogov. Gre za skupno izdajo slovenskega prevoda in latinskega izvirnika, ki ga je gori{ki zdravnik
in zdravstveni svetnik Gori{ke in Gradi{~anske grofije dr. Anton Muznik (1726–1803) spisal v Gorici leta
1781. Posvetil ga je Cesarsko-kraljevi kmetijski dru‘bi Svetega rimskega cesarstva nem{ke narodnosti,
katerega del je bila v Muznikovem ~asu gori{ka pokrajina. Prav Cesarsko-kraljeva kmetijska dru‘ba je
Muznikovo knjigo prvi~ tudi izdala. Tenko~utnosti izdajateljice in urednice mag. Zvonke Zupani~ Slavec,
dr. med, predstojnice In{tituta za zgodovino medicine Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani gre hvala,
da je Gori{ko podnebje/Clima Goritiense iz{lo kot svojevrsten spomenik v obele‘itev tiso~letnice prve
omembe Gorice in Gori{ke. Tolminski muzej in Muznikov rodni Most na So~i pa sta svojemu v zgodovini
zdravstva in literaturi znamenitemu rojaku nedavno odkrila tudi spominsko plo{~o.
V Climi izrisana celovita podoba gori{ke pokrajine dale~ presega podro~je zdravstva. Muznik se je pri
na~inu opisovanja zgledoval po Hipokratu in Gori{ko predstavil v dvanajstih poglavjih, zgovorno poime-
novanih: O imenu, zemljepisni legi mesta Gorice in vse de‘ele, O letnih ~asih, O vetrovih, O vodah, O
zemlji, O ‘ivljenju prebivalcev, njihovem zna~aju in lastnostih, O astronomiji, O gori{kem podnebju in
endemi~nih boleznih, O razli~nosti endemi~nih bolezni glede na letni ~as in primerjavi z drugimi podnebji,
O vinu, O raznih re~eh (z izjemnim opisom zgodnjih variolizacij na Slovenskem in nekaterih nenavadnih
primerov bolezni oz. porodov) in nazadnje, O ku‘nih boleznih goveje ‘ivine. Za sodobnega zgodovinarja
(medicine) in histori~nega antropologa se v teh skrbno nanizanih vsebinah najde veliko zanimivih podat-
kov. Naj jih izpostavim samo pe{~ico!
@e v za~etnem poglavju naletimo na presenetljiv “popis prebivalstva”. Muznik na str. 26 pi{e: “Okrog
3630 [v Gorici] je mo{kih, {tevilo ̀ ensk pa se je dvignilo na okrog 2530.” Ne le da je bilo ̀ ensk za tretjino
manj kot mo{kih, njihovo {tevilo je po Muznikovem pri~evanju nara{~alo in je bilo razmerje poprej {e
slab{e. Po drugih virih, ki sicer opozarjajo na pomanjkljivost in neto~nost tovrstnih podatkov za tisti ~as,1
pa naj bi ‘e takrat ‘ivelo na Kranjskem in v ostalih s Slovenci naseljenih pokrajinah za 5–10 % ve~ ‘ensk
kakor mo{kih. Izrazito nesorazmerje med spoloma v prid ‘ensk v Evropi konec 18. st. zgodovinarji sicer
pripisujejo vojnam (predvsem tako imenovani 1. koalicijski vojni med leti 1792–97), ki so zahtevale med
mo{kimi velike ‘rtve.2  Muznikovi podatki pa so starej{i, saj je Clima iz{la leta 1781. Razlago nam do neke
mere poda Muznik sam, ko se v nadaljevanju pri opisu svojih porodni~arskih izku{enj “pohvali”, da nikoli
ni uporabljal nobenih instrumentov. Ob visoki rodnosti (36 ‰) so bile `enske zaradi nizke kakovostne
ravni porodni~arstva izredno izpostavljene, smrtnost na splo{no pa skoraj enaka rodnosti.3
Zanimiv je tudi podatek, prav tako na str. 26, da je v drugi polovici 18. stoletja v Gorici bivalo {e nekaj
“malo{tevilnih @idov”. Iz drugih slovenskih pokrajin so bili ̀ e zdavnaj pregnani, na Primorskem pa je v
18. st. najti {e precej {tevilne judovske skupnosti.4  Italija je imela v Evropi najbolj strpen odnos do tega
naroda, zato so na njena ozemlja pribe‘ali od drugod, npr. mariborski Judje prav v Gorico. Muznik ne
omenja ve~ posebnega razpoznavnega znaka, ki so ga morali nositi, ulica, v kateri so gori{ki Judje morali
‘iveti, pa je najverjetneje {e geto. Obrt jim je bila prepovedana, zato pa so bili klju~ni akterji industrializa-
cije pokrajine. @e za Muznikovega ~asa so vsaj Judje v Trstu dosegli odpravo geta (leta 1784), “izginili”
pa so s tega obmo~ja {ele z deportacijami v 2. svetovni vojni.
V poglavju o endemi~nih boleznih se na str. 89 pou~imo o pomenu naslova Muznikovega dela. Za
klimo navaja, da jo “zdravniki razumejo v tistem navadnem splo{nem smislu, po katerem se ozna~uje
ustroj vsake pokrajine: letni ~asi, zrak, vetrovi, vode, lastnosti zemlje, pridelki in na~in ̀ ivljenja prebival-
cev.” Morda je prav naslov dela edina dvoumnost sicer brezhibnega – v posodabljanju jezika pa prav
mojstrskega – prevoda klasi~nega filologa prof. Silvestra Koprive, saj izraz klima uporabljamo v vsakdanjem
sporazumevanju tudi danes v {ir{em pomenu kakor podnebje (npr. dru`bena klima).
1 A. Gosar: Prebivalstvo. Enciklopedija Slovenije (9. zvezek), Ljubljana 1990, str. 250-251.
2 Meta Sluga, ur.: Svetovna zgodovina od za~etkov do danes. Ljubljana 1981, 459-62.
3 Prav tam.
4 M. A. Švarc: Judje. Enciklopedija Slovenije (4. zvezek), Ljubljana 1990, str. 316.
143ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 1 (118)
V istem poglavju na str. 72 sta tudi strokovna navedka, ki bralca pritegneta kot izrazito aktualna kljub
~asovni oddaljenosti. “[Kajti] ~lovek je sestavljen iz razuma in telesa,” zatrjuje Muznik. Ali niso zdravniki
na to v vmesnem ~asu ob sijajnem tehni~nem napredku medicine – predvsem v teku 20. st. – kar malo
pozabili in bolnika nazadnje obravnavali le {e kot organski skupek bolezni? Kljub razmahu mo`nosti v
okviru sodobne znanosti je pomanjkanje ~asa narekovalo vedno bolj mehani~no odmerjanje pozornosti
bolniku in kar nekoliko nostalgi~no se lahko oziramo nazaj k dobremu staremu dru`inskemu zdravniku
Muzniku, ki je kljub pomanjkljivemu znanju premogel ogromno potrpe`ljivosti in izostren ~ut za opazo-
vanje, pa seveda veliko ve~ ~asa, v katerem se je lahko svojim bolnikom polno posve~al. Na sre~o se
dru`inski zdravniki danes spet vra~ajo.
Na isti strani beremo tudi: “… kakr{na je zau`ita hrana, tak{na mora biti tudi na{a kri, tak{ni trdni deli
in tak{no celo telo.” [e eno spoznanje, ki ga medicina (kdove kateri~?) danes spet na novo osvaja in
preu~uje, saj so spoznanja o povezanosti na~inov prehranjevanja in du{evnih stanj v zadnjih desetletjih
povzro~ila pravo “revolucijo” v sicer farmacevtskem zdravljenju {tevilnih bolezni.
Pozornemu bralcu prepu{~am u‘itek presene~enja {e nad {tevilnimi drugimi Muznikovimi trditvami
in dognanji, ki pritegnejo s svojo zanimivostjo ali brez~asno aktualnostjo. Zgodovinske in medicinske
poudarke sta iz z opombami bogato opremljenega prevoda iz~rpno izlu{~ila dr. Branko Maru{i~ iz
novogori{ke raziskovalne enote Zgodovinskega in{tituta ZRC SAZU in mag. Zvonka Zupani~ Slavec v
spremnih strokovnih prispevkih. Koristna je tudi celovita bibliografija objav o Muzniku, prav tako delo
vseskozi zagnanega in vztrajnega pobudnika projekta dr. Maru{i~a. Na tem mestu torej ne ka‘e ponovno
povzemati niti Muznikovega ‘ivljenjepisa niti njegovih medicinskih vzornikov ali klju~nih sodobnikov; v
spremnih {tudijah h knjigi so omenjeni vidiki celovito obdelani.
Dr. Marjan Dolgan je prispeval zapis o povezavi med medicino in knji‘evnostjo skozi pisanje Muz-
nikovega rojaka Ivana Preglja (1883–1960). Primerjava Pregljevih Zgodb zdravnika Muznika5  s prevo-
dom Muznikovega avtorskega dela je zanimiva z dveh vidikov. Pregelj v Zgodbah ri{e docela druga~nega
~loveka, kot ga razbiramo iz resnega znanstvenega tona Clime. Literarna svoboda pri obdelavi zgodovin-
skih virov zanika morebitno vrednost Pregljevega dela kot biografskega dokumenta in izpostavlja sodob-
no historiografsko dilemo uporabe umetni{kih del kot zgodovinskih virov. Re{itev je seveda v uporabi
Pregljevega dela kot dokumenta o ~asu, v katerem je nastajal, ne pa o ~asu, ki ga delo obravnava. To pa
je ‘e predmet druge recenzije.
Obenem se ob primerjavi med obema deloma odpira zanimiv pogled na rabo razli~nih socialnih ravni
sporazumevanja v sloven{~ini – Pregelj v Zgodbah dosledno uporablja arhai~no primorsko nare~je, Muznik
pa se izra‘a v izrazito formalnem, privzdignjenem slogu.
Tako pridemo do vpra{anja, za koga in ~emu je Muznik napisal Climo. Kljub {tevilnim narodopisnim
vlo‘kom, ki spomnijo na za stoletje zgodnej{o (1689) Valvasorjevo Slavo Vojvodine Kranjske, je Clima
predvsem celovit popis “stanja” gori{ke pokrajine in pa Muznikovih bogatih zdravni{kih izku{enj. V obliki
nesporno strokovnega, ~eprav nekoliko konzervativno in mestoma samov{e~no zvene~ega priro~nika se zdi
namenjen Muznikovim naslednikom in drugim izobra‘enim bralcem, predvsem v okviru pokroviteljice
Cesarsko-kraljeve kmetijske dru‘be prizadevajo~ih si za splo{en blagor in napredek. Ker Muznik v Climi ni
izrazil posebnih zgodovinopisnih ambicij, je za sodobnega zgodovinarja {e toliko dragocenej{i vir. Nimamo
opravka ne z narekovano kroniko ne z zamegljenimi spomini, ampak najverjetneje s ~istopisom natan~no
popisanih ve~letnih opazovanj. Retrospektivno gledano lahko Climo beremo celo kot redek poskus kompa-
rativne zgodovine vsakdanjega ‘ivljenja tistega obdobja. ^eprav Transilvanija (kjer se je Muznik v letih
1756–1767 boril z epidemijo kuge) morda ni bila optimalna primerjava, je bila zaradi okoli{~in za Muznika
pa~ edina mo‘na.
Za Muznikove sodobnike dragoceno ~tivo s podro~ja “spoznavanja narave in dru`be”, za dana{njega
bralca okno v preteklost je torej Clima Goritiense. Ker pa se okno nenadoma na {iroko odpre v pokrajino,
oddaljeno 220 let, nam omogo~i tudi premeriti pot, prehojeno od takrat do dana{njega ~asa, katerega pri~e
smo. Najbolj izrazit vtis Clima naredi kot prepri~ljiv dokaz fenomenalnega napredka medicine v prete~enem
obdobju. Razviden je prav v vsem, diagnosticiranju, farmakopeji, razumevanju bolezni – med Muzniko-
vimi opisi nenavadnih bolezenskih primerov ni enega, ki ne bi bil danes z lahkoto ozdravljiv. Da se z
5 Ivan Pregelj: Zgodbe zdravnika Muznika. Ljubljana 1980.
144 ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 1 (118)
dose`enim napredkom ohranjajo danes tudi `ivljenja, ki jih lastniki nimajo ve~ za `ivljenja vredna, ka`e
morda izpostaviti kje drugje…
Enako izrazito se po branju Clime vtisne v zavest tudi znatna sprememba statusa zdravnika kot ~lana
dru‘bene skupnosti, sprememba, ki je posledica usmeritve razvoja moderne znanosti. Muznik je bil {e
holist s {irokim razponom razli~nih znanj, splo{no razgledan intelektualec. Tako kot je bil dobrodo{el v
vseh plemi{kih hi{ah, sta ga dol‘nost in poklicna radovednost vodili tudi v ko~e zadnjih reve‘ev, ki so
potrebovali njegovo pomo~. Zdravnik je v 18. st. skupaj s sodnikom {e predstavljal najodli~nej{o, intelek-
tualno plast me{~anstva in v dru‘bi u‘ival nesporen ugled. Kaj pa zdravniki danes? V dru‘bi, ki je vse
razen meritokratska in odmerja ugled predvsem glede na premo‘enje, so preslabo nagrajeni, da bi ga bili
dele‘ni. Medicinska veda vsled neobvladljivega razvoja zahteva tak{no specializacijo, da prenekateri
zdravnik danes preprosto nima ve~ ~asa za vsestransko {irjenje duha. V imenu hladne znanosti je pogosto
le {e razosebljen mehanik zapletenega ~love{kega stroja (~eprav je ob‘alovanja vredno, da se je ne le ena
Muznikova bolnica raje odpovedala ‘ivljenju kakor srame‘ljivosti, je njeno odklanjanje zdravni{ke pomo~i
vendarle pomenilo tudi, da se v zdravniku zaveda mo{kega, osebe).
“Napredek”. Veliko prinese in veliko odvzame.
C i r i l a  To p l a k
Slovenska Istra v boju za svobodo. Druga, dopolnjena izdaja. Ur. Vid Vremec, Raul [i{kovi~, Jo‘e
Ho~evar. Koper : Zalo‘ba Lipa, 1998. 871 strani.
Obse‘na knjiga je monografsko zasnovano skupinsko delo 41 avtorjev in {tevilnih drugih sodelav-
cev; vodila jih je ‘elja, da na enem mestu celovito in natan~no opi{ejo politi~ne in socialne boje ljudi
Slovenske Istre za njihovo socialno in narodnostno osvoboditev. Iz{la je ob petdesetletnici zdru‘itve
Primorske z mati~no domovino kot dopolnitev in raz{iritev knjige z enakim naslovom Slovenska Istra v
boju za svobodo, objavljene leta 1976. Upravi~enost potrebe po novi, raz{irjeni izdaji je utemeljil uredni{ki
odbor z objektivnim dejstvom, da je v ~asu od prvega izida (1976)1  iz{lo kar nekaj knjig in razprav, ki so
prinesle nova spoznanja o preteklem ~asu Slovenske Istre. V tem kontekstu velja opozoriti na strokovno
uveljavljene izdaje Zgodovinskega dru{tva za ju‘no Primorsko in Znanstveno-raziskovalnega sredi{~a
Republike Slovenije v Kopru: interdisciplinarna znanstvena revija Annales (Anali za istrske in mediteran-
ske {tudije), zborniki v zbirki Acta Histriae, monografije v knji‘ni zbirki Knji‘nica Annales.
Tako kot prva tudi druga izdaja zaobsega geografsko obmo~je dana{njih obalnih ob~in Koper, Izola,
Piran in na italijanski strani ob~in Dolina in Milje. Seveda ne gre prezreti, da je to ozemlje zaradi svoje
prehodnosti in obmorske lege do‘ivljalo burna zgodovinska dogajanja. Na njem so v zadnjih stoletjih
vladali Bene{ka republika, kratkotrajen Napoleonov protektorat in Zdru‘ene ilirske province, avstro-
ogrsko cesarstvo, italijanska kraljevina itd. Vsaka od teh dr‘av je Slovenski Istri zapustila svojo dedi{~ino
in zaznamovala usodo in ‘ivljenje njenega prebivalstva slovenske in italijanske narodnosti. [e posebno so
istrski Slovenci okusili tegobe raznarodovanja in rev{~ine v obdobju vladavine italijanskega fa{izma, kar
je odlo~ilno vplivalo na tok korenitih dru‘benih sprememb, ki jih je do‘ivljal ta izjemno pomemben in
ob~utljiv geopoliti~ni prostor po drugi svetovni vojni.
Knjiga obsega 22 poglavij, razdeljenih v dva temeljna vsebinska dela. Prvi zajema zgodovinsko
obdobje od naselitve Slovanov do druge svetovne vojne (str. 7–298), drugi pa narodnoosvobodilni boj
1941–1945 (str. 299–812).
Raul [i{kovi~ je v uvodnem poglavju Zemljepisni polo‘aj in prebivalstvo predstavil geografski
prostor Slovenske Istre, ki obsega ozemlje treh sedanjih obalnih ob~in (Koper, Izola, Piran), naselja na
Podgorskem krasu in naselja sedanje ob~ine Dolina ter nekaj naselij ob~ine Milje na Tr‘a{kem. Salvator
@itko je prispeval strnjeni oris zgodovinskega razvoja Slovenske Istre od naselitve Slovanov do zloma
habsbur{ke oblasti; posebno pozornost je namenil {irjenju italijanskega iredentizma v 19. in 20. stoletju ter
1 Prikaz prve izdaje sem objavil v Z^ 1977, str. 403–404.
145ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 1 (118)
prebuji slovenske narodne zavesti v 19. stoletju in njenih te‘njah, ki sta jih jasno izoblikovala pomembna
ljudska tabora v Kubedu in Dolini. Pomen {olstva in ljudskoprosvetne dejavnosti pod Avstrijo sta opisala
Milan @erjav in Vlasta Beltram; {e posebej sta izpostavila {ir{i pomen ustanovitve in delovanja u~itelji{~a
v Kopru ter Ciril-Metodove dru‘be.
Tematski sklop “med obema vojnama” je v sedmih poglavjih celovito predstavil Vid Vremec. Avtor
uvodoma obravnava razmere v Istri po prihodu italijanske vojske v za~etku novembra 1918, nastanek in
razvoj fa{izma, nasilje ob parlamentarnih volitvah maja 1921 in poudarja, da je bil upor v Marezigah 15.
maja 1921 posledica fa{isti~nega divjanja. V nadaljevanju se osredoto~i na represalije novih oblastnikov
ter na pogubne posledice izrednih fa{isti~nih zakonov, sprejetih leta 1926; ti niso prinesli samo ukinitve
slovenskih {ol, organizacij in dru{tev, pa~ pa tudi nasilno prekinitev politi~nega, gospodarskega, kulturne-
ga in dru`benega ̀ ivljenja slovenskega prebivalstva pod Italijo ter drasti~no zatiranje nasprotnikov fa{izma.
Po nastanku tajne protifa{isti~ne organizacije BORBA na Tr`a{kem,2  ki se je mo~no raz{irila v dolinski
ob~ini, drugod na Primorskem pa TIGR,3  in po izvedbi {tevilnih uporni{kih akcij s po‘igi fa{isti~nih
potuj~evalnic ({ol, otro{kih vrtcev in fa{isti~nih sede‘ev) je bilo leta 1930 aretiranih ve~ upornikov in so
bili tega leta obsojeni pred Posebnim sodi{~em na prvem tr‘a{kem procesu. @rtve tega procesa proti
slovenskim narodnjakom so postale ne samo simbol pa~ pa tudi spodbuda za nadaljnji protifa{isti~ni boj,
poudarja Vremec. V nadaljevanju nam pisec {ir{e predstavi socialisti~no gibanje, ki je na istrskem narod-
nostno me{anem obmo~ju pognalo globoke korenine ‘e pod Avstrijo. Vklju~evalo je ribi~e in pomor{~ake,
solinarske delavce in tudi obrtnike, v okolici mest kolone in v nekaterih poljedelskih obmo~jih tudi kmete,
zlasti tiste, ki so se v bli‘njem Trstu zaposlili kot priu~eni delavci. Po ustanovitvi Komunisti~ne stranke
Italije leta 1921 je pre{la ve~ina nekdanjih socialistov v njene vrste. V Istri so delovali ilegalno. Trpeli so
pod fa{isti~nim nasiljem, obsojali so jih na zaporne kazni in konfinacije. Med drugim so organizirali leta
1932 v Dekanih in Kopru odmevne protifa{isti~ne kme~ke demonstracije in tiskali protifa{isti~ne letake
ter glasilo Kmetski glas. V zaklju~nem poglavju prvega dela Protifa{isti~na dejavnost v letih 1933–1940
avtor razgalja fa{isti~ni teror v Istri in procese pred posebnimi sodi{~i proti nasprotnikom fa{isti~nega
re‘ima. Vremec poudarja, da je bil 2. tr‘a{ki proces v decembru 1941 prelomni dogodek v odporu proti
fa{izmu, saj je bil usoden za celotno Primorsko in Istro. [tevilne aretacije so prizadele pripadnike razli~nih
svetovnih nazorov in dru‘benih slojev in s tem prakti~no obglavile vodstvo protifa{isti~nega gibanja.
Zaradi smrtnih obsodb, skoraj 1.000 let zapornih kazni vsem obsojencem, ter zaradi mnogih konfinacij je
proces zelo zloglasno odmeval doma in celo v svetu. “Ta proces, kakor tudi mnogi drugi dogodki in
dejstva, potrjuje nesporno resnico, da Primorci niso klonili fa{izmu. Nasprotno, prvi v Evropi so se mu
uprli. Napovedali so mu neizprosen boj,” zaklju~uje Vremec.
V drugem delu knjige je v 11 poglavjih, ki so jih napisali avtorji – udele‘enci NOB, temeljito prikazan
narodnoosvobodilni boj. V njem je istrski ~lovek za ceno velikega {tevila padlih borcev in ‘rtev na
doma~ih tleh, med prekomorci, na Notranjskem in Dolenjskem, prispeval pomemben dele‘ za zmago nad
naci-fa{izmom. Ustanovitev OF slovenskega naroda je pomenila tudi za Slovensko Istro zgodovinsko
prelomnico. Prvi organizatorji OF, ki sta jih na to podro~je poslala Izvr{ni odbor OF in CK KPS, so tu
na{li zanesljive sodelavce; dokaj hitro jim je uspelo razpresti organizacijo OF po domala vsem pode‘elju,
protifa{isti~ne somi{ljenike pa so na{li tudi med pripadniki italijanske narodnosti v obalnih mestih. Prvi
odbor OF je nastal ‘e 1. decembra 1941 na Plavjah, {e pred kapitulacijo Italije pa je za~ela delovati tudi
tehnika za ju‘no Primorsko (maj 1943), kasneje imenovana Na{ dom, ki je razmno‘ila veliko narodnoo-
svobodilnega tiska. Kljub poostreni policijski kontroli in aretacijam je mladina po‘rtvovalno in uspe{no
opravljala kurirske in druge naloge. Kmalu so bili organizirani tudi okro‘ni komite KPS in okro‘ni odbor
OF, organizacija SKOJ in sedem rajonskih ter {tirideset krajevnih odborov OF, poleg tega pa {e mno‘i~ni
organizaciji mladine in ‘ena, ZSM in SP@Z. Le oboro‘enih partizanskih enot tedaj {e ni bilo na tem
obmo~ju, saj so bili mo{ki zve~ine vpoklicani v italijansko vojsko.
Po padcu fa{izma 25. julija 1943 je ob splo{nem ljudskem navdu{enju in po hudem vojnem trpljenju
8. septembra 1943 pri{lo do kapitulacije Italije. Iz oddaljenih italijanskih internacij, zaporov in ujetni{tev
2 Ve~ o tem: Drago @erjal, Spomini in razlage o protifa{isti~nem boju primorske mladine med vojnama,
Trst 1990.
3 Ve~ o tem: Milica Kacin-Wohinz, Prvi antifa{izem v Evropi. Primorska 1925–1935, Koper 1990.
146 ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 1 (118)
so se tedaj mnogi doma~ini vra~ali v Slovensko Istro, {tevilni slovenski pripadniki posebnih kazenskih
bataljonov pa so se pridru‘ili na jugu Italije nastajajo~im prekomorskim brigadam in se v njih borili skupaj
z drugimi jugoslovanskimi partizani vse do osvoboditve Slovenskega primorja in Istre.4  V prekomorske
brigade so se prav tako vklju~evali interniranci in vojni ujetniki; med njimi je bilo precej Istranov.
V Slovenski Istri je septembra 1943 ‘e nastala 1. slovenska istrska brigada. V pomo~ doma~im
partizanom je vodstvo NOV v Sloveniji poslalo izku{eno [ercerjevo brigado, Hrvatje pa 1. bataljon 2.
hrva{ke istrske brigade. Politi~ne organizacije (KPS, SKOJ, OF) so usmerile svoje napore v dvig splo{ne
ljudske vstaje proti ostankom fa{izma in v obrambo porajajo~e se ljudske oblasti.
Toda novi nem{ki okupator je po divjanju na Primorskem prodrl tudi v Slovensko Istro. 2. in 3.
oktobra se je s {tevilnim voja{tvom in te‘kim oro‘jem spopadel s partizanskimi enotami slovenskih,
hrva{kih in italijanskih borcev. Po‘gal je nad 50 naselij in zaselkov, streljal talce in izvajal hudo nasilje.
Nemci so okupirali obalna mesta in kmalu so se – z njihovo podporo – tu ustanovile oboro‘ene fa{isti~ne
skupine, ki so zagre{ile na pode‘elju {tevilna grozodejstva. Navkljub uni~evalni po‘igalski ofenzivi odpor
ljudstva ni bil zlomljen. @e pred iztekom leta 1943 so nastale nove enote: Istrski odred, VOS za Slovensko
Istro in Italijanske akcijske skupine GAP. Do konca februarja 1944 so te enote izvedle ve~ uspe{nih akcij
in sabota‘ proti okupatorjevim silam. Zaplenile so precej oro‘ja in streliva. Okupator se je z represalijami
ma{~eval nad prebivalstvom in {tevilne doma~ine odgnal v je~e in tabori{~a smrti. Toda kljub temu sta
nastali dve novi partizanski enoti, ~eprav so bile geografske razmere neugodne za njuno bivanje in
delovanje: Komanda Istrskega vojnega podro~ja s sede‘em v Brkinih je ustanovila Komando mesta
Koper, iz GAP pa je nastal italijanski Bataljon Alma Vivoda.
Velik dose‘ek je bil nastanek partizanskega {olstva. Tako je v {olskem letu 1943/44 delovalo v okro‘ju
Slovenske Istre 30 {ol in te~ajev s 1.100 u~enkami in u~enci ter 33 u~iteljicami in u~itelji, od katerih sta bila
le dva poklicna. Po dolgih letih potuj~evanja so se otroci lahko v {oli ponovno u~ili pisati in brati v
materinem jeziku. Da so bile razmere za delovanje partizanskih {ol v Slovenski Istri zelo te‘ke, dokazuje
tudi dejstvo, da je padlo sedem partizanskih u~iteljic, t.j. najve~ v ju‘noprimorskem okro‘ju.
Izredno uspe{no je delovala mladina, organizirana v ZSM in SKOJ; vzdr‘evala je kurirske zveze,
opravljala propagandne akcije in obve{~evalne naloge ter skrbela za partizansko {olstvo.5
Okupatorju pa ni uspelo na Istrskem organizirati domobrancev, ~eprav je stopnjeval nasilje. Po‘gal je
Gabrovico, sredi{~e NOB v Slovenski Istri, mnoge doma~ine pa odgnal v je~e, internacije in v tabori{~a
smrti. ̂ eprav je postavljal ~edalje gosteje posejane postojanke na pode‘elju in poostril nadzor nad prebi-
valstvom, so pripadniki OF organizirali volitve v KNOO in okrajne NO skup{~ine za socerbski, loparski
in istrski okraj; za obalni okraj jih ni bilo mogo~e izvesti, zato so tu v organe ljudske oblasti za~asno
delegirali predstavnike politi~nih organizacij.
V oktobru 1944 je nastal Mornari{ki odred Koper z nalogo, da zbira podatke o stanju, delovanju in
oboro‘itvi okupatorja v obalnih mestih ter pomno‘i svoje vrste in se pripravi na njihovo osvoboditev.
Komanda mesta Koper je vseskozi po{iljala v NOV nove borce in tesno sodelovala s protifa{isti~nimi
organizacijami in prebivalstvom. V februarju 1945 pa je do‘ivela hud udarec, ko je padel njen komandant
in so bili zajeti vsi ~lani {taba ter – razen enega, ki mu je kmalu po zajetju uspelo pobegniti – odvedeni v
Ri‘arno, kjer je za njimi izginila sleherna sled. Kot zanimivost velja omeniti, da je pri Bor{tu nad Koprom
30. januarja 1945 prisilno pristal s padalom ameri{ki pilot Charles Richard Dougherty; partizani Komande
mesta Koper in Mornari{kega odreda Koper so ga re{ili pred Nemci in mu omogo~ili, da se je vrnil v svojo
bazo na jugu Italije.
[tevilo okupatorjevih in njegovih kvislin{kih fa{isti~nih enot v Slovenski Istri se je pogosto spre-
minjalo glede na razmere na tem obmo~ju. Njihova izredna koncentracija in namestitev v stalne postojanke
sta dosegli vi{ek v jeseni 1944, ker je tedaj okupator pri~akoval izkrcanje zavezni{kih enot v Istri. Zaradi
tega je pospe{eno gradil obrambno linijo. V septembru 1944 je imel 32 postojank z nad 7.000 vojaki v
Slovenski Istri, v januarju 1945 pa ‘e 40 postojank, ki so bile razporejene v 88 krajih. Ozemlje je bilo tedaj
strogo nadzorovano, kar je onemogo~ilo tako voja{ko kakor tudi politi~no delovanje partizanskih organi-
zacij. Navkljub temu se je to delovanje nadaljevalo, seveda v {e stro‘ji ilegali in zlasti v no~nem ~asu.
4 Ve~ o tem: Albert Klun, Prekomorci v narodnoosvobodilni vojni, Koper 1976.
5 Ve~ o tem v zborniku: Napredna mladina Slovenske Istre 1919–1947, Koper 1985.
147ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 1 (118)
Italijanski Bataljon Alma Vivoda je tesno sodeloval s hrva{kimi in slovenskimi borci vse do novembra
1944, ko je na obmo~ju Hrvojev-Ku~ibrega utrpel te‘ke izgube in prenehal obstajati. Pre‘iveli borci so se
nekateri razhajkali, nekaj jih je bilo ujetih in odpeljanih v nem{ka tabori{~a, preostali so se pozneje
pridru‘ili Mornari{kemu odredu Koper, Komandi mesta Koper in partizanskim enotam na Tr‘a{kem.
Komanda mesta Koper in Mornari{ki odred Koper sta delovala vse do osvoboditve maja 1945.
V znatnem {tevilu so se mnogi Istrani tedaj in ‘e pred tem vklju~ili v partizanske enote VII. korpusa
NOV in POS na Notranjskem in Dolenjskem, kjer jih je veliko ‘rtvovalo svoje ‘ivljenje za svobodo.
Za ceno velikega krvnega davka padlih borcev in ‘rtev je Slovenska Istra 1. maja 1945 do~akala dan
osvoboditve izpod naci-fa{isti~nega jarma, ko so partizanske enote in aktivisti NOB skupaj s prebi-
valstvom osvobodili obalna mesta Koper, Izolo in Piran. Vendar so bili ti kraji {e skoraj celo desetletje pod
voja{ko upravo jugoslovanske vojske (VUJA), ko so zavezniki odlo~ali o pripadnosti tega ozemlja. S
podpisom pari{ke mirovne pogodbe z Italijo 10. februarja 1947,6  ki je za~ela veljati 15. septembra 1947,
je bila Primorska priklju~ena k Sloveniji v okviru Jugoslavije, Slovenska Istra pa je ostala v coni B
novonastalega Svobodnega tr`a{kega ozemlja. [ele s podpisom Londonskega sporazuma 5. oktobra 1954
je tudi ta pripadla k Jugoslaviji.7
Zadnje – dvaindvajseto poglavje vsebuje sezname padlih borcev in aktivistov v NOB in mednarodnih
brigadah {panske protifa{isti~ne vojne, ‘rtev fa{isti~nih in nacisti~nih je~ ter koncentracijskih tabori{~,
‘rtev fa{isti~nega in nacisti~nega nasilja, ‘rtev bombardiranja in vojnega materiala, pogre{anih, in to po
ob~inah (Koper, Izola, Piran, Dolina, Milje in Hrpelje–Kozina). V tem poglavju je tudi obse‘no imensko
kazalo oseb, ki so omenjene v knjigi, viri in literatura ter nahajali{~a fotografskega in drugega gradiva.
O upravi~enosti nove izdaje govori dejstvo, da so pisci s svojimi prispevki dopolnili in raz{irili
nekatera poglavja prve izdaje z novimi dognanji, do katerih so pri{li sami s svojimi raziskavami ali pa so
jih objavili drugi zgodovinarji in publicisti v obdobju 22 let od izida prve knjige (geografski pregled,
pregled razvoja skozi stoletja, {olstvo in dru{tvene dejavnosti do 1918, odpor proti fa{izmu, tabori{~e
Ri‘arna). Dopolnjena izdaja pa je obogatena {e z novimi ali na novo napisanimi prispevki (prvi tr‘a{ki
proces 1930, drugi tr‘a{ki proces leta 1941, koprski zapori, specifi~nost narodnoosvobodilnega gibanja
na istrskem narodnostno me{anem ozemlju, udele‘ba Istranov v partizanskih enotah na Dolenjskem in
Notranjskem ter v prekomorskih enotah, spominska obele‘ja padlim in ‘rtvam). Novosti so tudi v sezna-
mu padlih in ‘rtev, ki je pre~i{~en, dopolnjen in zato mnogo bolj precizen. Knjiga je obogatena s foto-
grafskimi prilogami, ki jih je {tevil~no ve~, med njimi pa veliko novih. Tudi zemljevidi so v glavnem na
novo izdelani, dopolnjeni in zato bolj pregledni.
Tako je z vsemi temi dopolnitvami in popravki prve knjige nastala nova, vsebinsko in dokumentarno
obse‘nej{a in bogatej{a knjiga, napisana skladno z zahtevami zgodovinske stroke. Izrecno je treba omeni-
ti, da so prispevki v glavnem zasnovani na izvirnih dokumentih, ki jih hranijo v Arhivu RS, Pokrajinskem
arhivu Koper, Historijskem arhivu v Pazinu, In{titutu “Antonio Gramsci” v Rimu, v Istituto Regionale per
la storia del movimento di liberazione nel Friuli–Venezia Giulia v Trstu ter v knji‘nicah doma in v
zamejstvu, kot tudi na pri~evanjih neposrednih udele‘encev (300) dogodkov v letih 1941–1945. Kot
ugotavljajo avtorji, je pomembno arhivsko gradivo, predvsem v Rimu in Benetkah, {e vedno nedostopno
raziskovalcem, kar pomeni, da se raziskovalno delo na tej tematiki z najnovej{o izdajo {e ni iz~rpalo.
Seveda pa bodo prihodnji raziskovalci preteklosti Slovenske Istre, {e posebno obdobja prve polovice 20.
stoletja, nedvomno s pridom uporabljali dragocene podatke in ugotovitve, ki so jih zapisali pisci knjige
Slovenska Istra v boju za svobodo. In v tem je tudi vrednost pri~ujo~ega dela.
Av g u s t  L e { n i k
6 Glej: Pari{ka mirovna pogodba. Integralno prevodno besedilo Mirovne pogodbe z Italijo, Ljubljana
1997; Acta Histriae VI.: Prispevki z mednarodne konference “Pari{ka mirovna pogodba, nova jugoslovan-
sko-italijanska meja in priklju~itev Primorske k Sloveniji”, Koper 1998.
7 Ve~ o tem: Boris M. Gomba~, Slovenija, Italija: od preziranja do priznanja, Ljubljana 1996; Slovenija,
Italija: Bela knjiga o diplomatskih odnosih, Ljubljana 1996.
148 ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 1 (118)
OBVESTILA
Navodila avtorjem prispevkov za Zgodovinski ~asopis
Prispevke za Zgodovinski ~asopis sprejema uredni{tvo na naslov: Uredni{tvo Zgodovinskega ~aso-
pisa, Oddelek za zgodovino, Filozofska fakulteta, A{ker~eva 2, SI-1000 Ljubljana (zgodovinski.casopis
@uni-lj.si). Uredni{tvo bo sprejelo le tiste prispevke, ki bodo oddani v skladu s slede~imi navodili:
– vsak prispevek mora vsebovati to~en naslov avtorja, vklju~no s telefonsko {tevilko in po mo‘nostjo
z elektronskim naslovovom (e-mail);
– prispevki morajo biti oddani v dvojni obliki: na disketi (ime datoteke (file) naj bo ime in priimek
avtorja) in odtisnjeni na papir;
– v kolikor gre za razpravo ali ~lanek, mora prispevek obvezno vsebovati povzetek (v okvirnem
obsegu dveh strani, razen v izjemnih primerih) in sinopsis v obsegu pet do deset vrstic, ki naj vsebuje tudi
avtorjev akademski naziv, poklic in delovno mesto ter ustanovo, kjer je zaposlen in njen naslov;
– opombe naj bodo pisane enotno, na dnu vsake strani. Celoten naslov citata naj bo le ob prvi navedbi,
nato okraj{ano;
– slikovno gradivo (fotografije, zemljevidi, ipd.) naj bo ~rno-belo in prilo‘eno posebej. Legende
(podnapisi) k slikovnemu gradivu naj bodo prilo‘ene na posebnem listu in hkrati shranjene na disketi.
Slikovno gradivo naj bo ozna~eno na na~in, ki ne bo dopu{~al zamenjav podnapisov;
U r e d n i { t v o  Z g o d o v i n s k e g a  ~ a s o p i s a
149ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 1 (118)
1/1947 (pon. 1977) – 720 SIT
2-3/1948-49 (1988) – 940 SIT
4/1950 (1987) – 860 SIT
5/1951 (1987) – 1100 SIT
6-7/1952-53 (1986) – 1400 SIT
8/1954 (1990) – 1000 SIT
9/1955 (1989) – 940 SIT
10-11/1956-57 (1990) – 1000 SIT
12-13/1958-59 (1991) – 1000 SIT
14/1960 (1993) – 940 SIT
15/1961 (1989) – 760 SIT
16/1962 (1991) – 820 SIT
17/1963 (1978) – 940 SIT
18/1964 (1980) – 900 SIT
19-20/1965-66 (1985) – 1000 SIT
21/1967 (1992) – 900 SIT
22/1968, {t. 1-2 (1983) – 580 SIT
22/1968, {t. 3-4 (1994) – 840 SIT
23/1969, {t. 1-2 (1989) – 640 SIT
23/1969, {t. 3-4 (1989) – 540 SIT
24/1970, {t. 1-2 (1981) – 540 SIT
24/1970, {t. 3-4 (1988) – 620 SIT
25/1971, {t. 1-2 (1985) – 640 SIT
25/1971, {t. 3-4 (1986) – 620 SIT
26/1972, {t. 1-2 (1980) – 760 SIT
26/1972, {t. 3-4 (1984) – 680 SIT
27/1973, {t. 1-2 (1989) – 640 SIT
27/1973, {t. 3-4 (1988) – 680 SIT
28/1974, {t. 1-2 (1988) – 680 SIT
28/1974, {t. 3-4 (1993) – 720 SIT
29/1975, {t. 1-2 (1994) – 960 SIT
29/1975, {t. 3-4 (1995) – 960 SIT
30/1976, {t. 1-2 (1999) – 1800 SIT
30/1976, {t. 3-4 – 800 SIT
31/1977, {t. 1-2 (1999) – 2000 SIT
31/1977, {t. 3 (1995) – 1040 SIT
31/1977, {t. 4 – 640 SIT
32/1978, {t. 1-2 – 680 SIT
32/1978, {t. 3 – 540 SIT
ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS (Z^)
osrednja slovenska histori~na revija
glasilo Zveze zgodovinskih dru{tev Slovenije
Na sede‘u Zveze zgodovinskih dru{tev Slovenije, v Ljubljani, A{ker~eva 2/I (tel: 061/1769-210,
e-po{ta: zgodovinski.casopis@uni-lj.si) lahko dobite naslednje zvezke Zgodovinskega ~asopisa (Z^):
32/1978, {t. 4 – 580 SIT
33/1979, {t. 1 – 640 SIT
33/1979, {t. 2 – 580 SIT
33/1979, {t. 3 – 540 SIT
33/1979, {t. 4 – 460 SIT
34/1980, {t. 1-2 – 800 SIT
34/1980, {t. 3 – 400 SIT
34/1980, {t. 4 – 400 SIT
35/1981, {t. 1-2 – 640 SIT
35/1981, {t. 3 – 440 SIT
35/1981, {t. 4 – 360 SIT
36/1982, {t. 1-2 – 620 SIT
36/1982, {t. 3 – 400 SIT
36/1982, {t. 4 – 360 SIT
37/1983, {t. 1-2 – 540 SIT
37/1983, {t. 3 – 360 SIT
37/1983, {t. 4 – 400 SIT
38/1984, {t. 1-2 – 540 SIT
38/1984, {t. 3 – 360 SIT
38/1984, {t. 4 – 400 SIT
39/1985, {t. 1-2 – 580 SIT
39/1985, {t. 3 – 500 SIT
39/1985, {t. 4 – 400 SIT
40/1986, {t. 1-2 – 680 SIT
40/1986, {t. 3 – 540 SIT
40/1986, {t. 4 – 620 SIT
41/1987, {t. 1 – 680 SIT
41/1987, {t. 2 – 640 SIT
41/1987, {t. 3 – razprodan
41/1987, {t. 4 – 620 SIT
42/1988, {t. 1 – 540 SIT
42/1988, {t. 2 – 540 SIT
42/1988, {t. 3 – 580 SIT
42/1988, {t. 4 – 540 SIT
43/1989, {t. 1 – 540 SIT
43/1989, {t. 2 – 540 SIT
43/1989, {t. 3 – 580 SIT
43/1989, {t. 4 – 580 SIT
44/1990, {t. 1 – 540 SIT
44/1990, {t. 2 – 580 SIT
44/1990, {t. 3 – 580 SIT
44/1990, {t. 4 – 620 SIT
45/1991, {t. 1 – 620 SIT
45/1991, {t. 2 – 620 SIT
45/1991, {t. 3 – 580 SIT
45/1991, {t. 4 – 620 SIT
46/1992, {t. 1 – 540 SIT
46/1992, {t. 2 – 540 SIT
46/1992, {t. 3 – 460 SIT
46/1992, {t. 4 – 540 SIT
47/1993, {t. 1 – 620 SIT
47/1993, {t. 2 – 600 SIT
47/1993, {t. 3 – 600 SIT
47/1993, {t. 4 – 600 SIT
48/1994, {t. 1 – 680 SIT
48/1994, {t. 2 – 800 SIT
48/1994, {t. 3 – 880 SIT
48/1994, {t. 4 – 960 SIT
49/1995, {t. 1 – 960 SIT
49/1995, {t. 2 – 1080 SIT
49/1995, {t. 3 – 1080 SIT
49/1995, {t. 4 – 1080 SIT
50/1996, {t. 1 – 1160 SIT
50/1996, {t. 2 – 1200 SIT
50/1996, {t. 3 – 1200 SIT
50/1996, {t. 4 – 1280 SIT
51/1997, {t. 1 – 1280 SIT
51/1997, {t. 2 – 1280 SIT
51/1997, {t. 3 – 1280 SIT
51/1997, {t. 4 – 1400 SIT
52/1998, {t. 1 – 1400 SIT
52/1998, {t. 2 – 1400 SIT
52/1998, {t. 3 – 1480 SIT
52/1998, {t. 4 – 1560 SIT
53/1999, {t. 1 – 1600 SIT
53/1999, {t. 2 – 1600 SIT
53/1999, {t. 3 – 1680 SIT
53/1999, {t. 4 – 1800 SIT
^lani zgodovinskih in muzejskih dru{tev s poravnanimi teko~imi dru{tvenimi obveznostmi imajo
na navedene cene 25-odstotni popust, {tudentje pa 50-odstotni popust.
Za nakup kompleta Z^ odobravamo poseben popust. Za naro~ila, ve~ja od 5000 SIT, je mo‘no
brezobrestno obro~no odpla~evanje. Ob takoj{njem pla~ilu pri nakupih v vrednosti nad 5000 SIT
dajemo dodatni 10-odstotni popust. Za naro~ila iz tujine zara~unamo 40-odstotni pribitek na cene
knji‘ne zaloge. Pri po{tnini nad 100 SIT zara~unamo dejanske po{tne stro{ke.
Publikacije lahko naro~ite in prejmete osebno na sede‘u Zveze zgodovinskih dru{tev Slovenije,
prav tako pa tudi po po{ti.
150 ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 1 (118)
151ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 1 (118)
152 ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 1 (118)
153ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 1 (118)
154 ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 1 (118)
155ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 1 (118)
156 ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 1 (118)