SLOVENSKI
UČITELJ.
Glasilo »Učiteljskega društva za slovenski Štajer.11 %
Uhaja o. in 20. vsake*«. meseca na celi lil Za oznanila so plačuje od navadno ver-poli in velja za celo leto 3 *ld., za pol II stice, če se natUne enkrat, 10 kr., dvakrat leta 1 gld. 60 kr.	III	U kr., trikrat 18 kr.
Štev. 22. V Mariboru 20. novembra 1877. Letnik Y.
Naš namen in cilj, naš trud in delovanje, naši vspehi in ne v spehi.
Skoro bode 5 let že, odkar izdajamo „Sloven8kega uči-telja“, in 4 leta, odkar se je za slovenski Stajer posebno „uči-teljsko društvo" osnovalo. Obhajati bi torej smeli že petletnico svojega obstanka in svojega delovanja, ako bi povoljne okoliščine bara to dovolile. Ker pa naše razmere niso take, da bi še cel6 petletnico z vesoljem praznovati mogli, zato hočemo pa namesto kakove veselice napisovati samo nekoliko verstic, v katerih se bomo ozerli na minulo petletno dobo. Povedali ne bomo sicer bič novega, nič mikavnega, nič veselega; kar bomo povedali, je vsem domoljubnim, bistroumnim in pomDjivim čitateljem bašim uže znano.	Besede naše bodo imele le ta namen,	da se
*bačajni slovenski	učitelji v svojih	načelih	uterdč, ali	da se
°baahljivi naši sobratje prepričajo o čistoti naših namenov. V '‘bzjasnenje sledečih besed, naj že zdaj povemo, da z izrazom »baši" nameni, ,naš“ trud mislimo v pervi versti vse domoljubno Hb*vensko učiteljstvo, v drugi versti pa osobito slovensko-štajersko učiteljstvo in posebej še naše društvo, njegov odbor in njegov °rgan. —
Mladenči po Slovenskem, ki so se bili učiteljskemu stanu Posvetili, tega večinoma pervotno niso storili iz onega čisto Pravega, vzvišenega namena, po katerem bi si bili ta težavni stan lZVf>lili iz ljubezni do domovine, iz	ljubezni	do večjega	dušev-
in gmotnega	napredka svojih	rojakov	Slovencev.	Dijak
je podal in se podš, še zdaj navadno le iz tega vzroka v ^oitel,iifie, da pride po hitrejem in ložjera potu do „kruha“. 'Cer so skoro vse študijo le radi „kruha", a največ velja to o °loyanji po učiteljiščih. Toda samo šolovanje učiteljevo se 61 Si le radi „kruha vsakdanjega", pri učiteljski aktivni službi
22
pridejo pa nehote na dan vsi plemenitejši nagibi, kakoršnih skoro pri nobenem stanu ni takč jako opaziti, vsaj v toliki meri ne, nego pri učiteljskem stanu. — Ako ima učitelj le nekoliko plemenito serce, sposobno za boljše, za lepe ideje, ljubeče svojega bližnjega; gotovo ne bo opravljal svoje službe mehanično, gotovo ne bo hodil v šolo samo zato, da si prisluži svoj vsakdanji kruh. Takih učiteljev ni po Slovenskem obilo, kateri so le na+videz učitelji, kateri le mehanično svojo službo opravljajo, tako namreč, da le videzno vstrezajo nekaterim „formam“, katerih pobliže imenovati niti nočemo niti smemo. — Velika večina — vsaj tako se nadjamo — slovenskih učiteljev zadobi, kedar je v djavnosti, pravo ljubezen do svojega stanu, do slovenske svoje dece, ali v obče do duševnega napredka Slovencev. Z eno besedo: Slovenski učitelji postanejo večinoma v svoji aktivni službi domoljubi, in to domoljubi avstrijski v starem pravem pomenu te besedo, a še posebej domoljubi slovenski v onem pravem pomenu, kakor ga že mnogo let slovenske novine rojakom svojim priporočajo. Domoljubni slovenski učitelji so pa imeli in imajo še sledeči namen. Težavno svojo službo opravljajo vestno 1. radi obče znanega vzroka, da priživč sebe i svojo družino, a 2. pa radi tega, da koristijo s tem posebno še svojemu ubogemu narodu, kateremu hočemo s svojimi slabimi močmi vsaj nekoliko k boljšemu blagostanju, k večji omiki pripomoči. Domoljubni slovenski učitelji izpeljujejo lepo se glaseče nove šolske postave z vcdnim ozirom na potrebo slovenskega ljudstva, na njegovo posebnost, na narodnost njegovo, jezik in šege njegove. Slovenski učitelj vzreja svojo dcco v 1. versti tako, da bode si ona, kedar odraste, ložje svoj kruh služila in to,, v svojej lepej domovini, kjer je zakopan še marsikateri zaklad, katerega najti in izkopati mu kaže domoljubni slovenski učitelj. On ne izreja torej slovenske dece v tako zvane „kos-mopolite", kateri ne poznavajo nobene pravo domovine, in so ravnajo le po pregovoru: „ubi bene, ibi patria“, on jim marveč gorko priporoča avstrijsko domoljubje in jih tako uči, da bodo kot pošteni in morda tudi kot zavedni Slovenci tudi v svojej ožjej domovini lehko shajali. Taka vzreja, opirajoča se vsikdar tudi na kerščanska načela, je namen slovenskega učitelja v šoli. Zunaj šole pa ima on tudi svoj namen, kajti on kot razumen in omikan mož ne stori ničesar brez namena. In kaj je njegova svrba zunaj šole? Kaj če druzega biti, nego podučevanje, omiko-vanje odraslih ljudi, odstranjevanje slabih pojmov, slabih navad, škodljivih vraž, napak pri kmetijstvu in dr. Kako smo pa slovenski domoljubni učitelji delovali, da bi bili svoj namen dosegli-O našem trudu v šoli tu nečemo govoriti, to je itak vsakemu bodisi strokovnjaku ili nestrokovnjaku znano. Trud učiteljev v šoli je odvison od zmožnosti učiteljeve, od njegove ljubezni do mladine, od truda in metode njegove. No, teh reči ne bomo,
tu razpravljali, ker odrise od učiteljeve osebe. Govorili bomo o stanu slovenskih učiteljev, o njih združivanji v skupščine, društva ter o njih javnem delovanji, o njih slovstvenih delili in dr- Pri tem pa se moramo nehote ozreti nekoliko v zgodovino slovenskega šolstva. Že pred 25 leti vidimo se truditi za slovensko šolstvo vnetega našega domoljuba duhovenskega stana, g. Andr. Einšpieler-ja v Celovcu, ki je v letih 1850., 51. in 52. izdajal pervi slovenski šolski list. V tej in poznejši dobi do svoje prerane smcrti si je pridobil neprecenjenih zaslug za slovensko šolstvo pokojni slovenski biskup Slomšek, od katerega imamo perve slovenske šolske knjige. Za njih izposlovanje od vlade je blagi domoljub naš imel neznanski trud, njih izdelovanje stalo ga je gotovo tudi obilo požertvovalnosti. Kakor je bil velik trud tega „pervega slovenskega pedagoga14, katero ime se mu po vsej pravici prideva, tako je bil tudi njegov vspeh izversten. Ni čuda tudi, kajti bil je Slomšek goreč prijatelj slovenske mladine, kakor spričujejo vsi njegovi spisi, bil je delaven mož, a poleg tega združeval je v svoji osebi n pl ji vno službo škofijskega šolskega nadzornika in pozneje je zavzemal častno mesto škofijstvo. Pomislimo li, kak vspeh bi dan danes imeli c. kr. deželni šolski nadzorniki ali c. kr. deželni predsedniki sami po Slovenskem, ako bi začeli sloveuske šolske knjige spisovati in je v šole vpeljevati. Vpljiv takih gospodov na slovenske učitelje bi bil sigurno velik, njih vspeh velikansk in veselje slovenskih domoljubov neizmerno. Je pač velik in za nas žalosten razloček med dobo v letih 1850—1860 in dobo novo šolsko od 1. 1870— 1880. V pervi so veljavni možje: Slomšek, na Štajerskem, dr. Močnik ua Kranjskem in Rud maš na Koroškem kot višji deželui šolski nadzorniki sloveuske šolske knjige spisovali in je v šole vpeljevali; v poslednjej so enači gospodje: Rožek, Pirker, dr. Gobane žalibog drugačnega delovauja. Kako slovensko knjižico za šolo si prederzne spisati in jo priporočevati samo kakov borni učitelj na kmetih, čegar vspehi so pa nasproti protivnemu vpljivu čisto majhni, skoro bi rekel, taki, kakor bi se muha slonu vpirala.	(Dalje	prih.)
O pohvali in kazni.
Učitelj ima pii vzrejanji ali podučevanji mnogo pripomočkov. V pervi vcrsti med temi je tudi pohvala in kazen. S pohvalo in kaznijo učitelj otroška serca napeljuje k dobremu, ’o jih odvračuje od hudega. Tudi deržava in vsaka posamosna družina rabi pohvalo in kazen, zakaj bi tudi šola ne odgojevala 'n ne podučevala s temi pripomočki? Otroci ne morejo še pre-v>diti naravnih nasledkov kakega dobrega ali slabega djanja, da bi tedaj že samostojni pravo uganili. V daljnem pomenu
22*
se pa pohvala in kazen delite v naravno in samovoljno. Naravno plačilo	in	naravna kazen za kako djanje	so dobri ali slabi	nasledki,	ki	sledč za temi ali	unimi djanji.	Naravno	plačilo	in
naravna kazen tedaj niste v učiteljevi roki, temuč ste v tesni zvezi z otroškimi djanji, postavim: Ako učenec ne stori tega, kar se	mn je ukazalo, ga	že vest peče	(če še ni	preveč	pokvarjen),	da ni storil svoje	dolžnosti, in	th ima že	dovolj	na-
ravne kazni. Samovoljna pohvala in kazen pa ste popolno sami za se, in niste gotovi nasledek kakega djanja. Ako, p., učitelj učenca pri laži vjame in ga za to, kakor si bodi, kaznuje, je taka kazen samovoljna kazen. Previden odgojnik svoje učence naj raji opominja in jim kaže naravne dobro ali slabe nasledke posamesnih djanj in le redkokrat rabi samovoljno pohvalo in kazen. Prav pogostoma naj učencem na serce polaga, kako zelč mladini koristi, da so pridno uči in lepo obnaša, ter naj ne žuga prevečkrat s svojimi samovoljnimi kaznimi. Polagoma naj otroke napeljuje, da dobro delajo največ iz Jjubezni do dobrega in zavoljo dobrih nasledkov, ki jih ima dobro djanje, in da se bodo hudega varovali zato, ker je hudo zoper božjo in naravno postavo in zavoljo slabih nasledkov, ki pridejo za slabim djanjem.
Ako bi se učenci pridno učili in lepo vedli le zavolj tega, da bi jib učitelj hvalil, ali da bi se njegovi kazni odtegovali, storili bi tako svojo dolžnost le v pričo njega in le toliko časa, dokler so pod njegovim varstvom. Taki učenci so potem, ko stopijo v javno življenje, le malo vredni, kajti niso vajeni, da bi iz pravega, blagega namena dobro delali in hudo opuščali. Na drugi strani treba je učitelju paziti, da otroške zasluge vselej prav sodi, kar je pri velikem številu učencev prav težko, kajti nemogoče je skoro učitelju, da bi v prenapolnjeni šoli kmali dobro poznal zmožnosti, temperamente in druge okoliščine vseli učencev. Prav malokrat torej pravično sodimo in menda ni ga učitelja, da bi no bil še nikdar kakega učenca po krivem sodil. Učence, zapazivši krivico, to zelo boli, in pri takih okolnostih le na videz pravo storč; pravega namena pa nimajo, in niso odkritoserčni. Kavno v tej reči si učitelji dostikrat pregrešimo, da se otroci le prilizujejo in hlinijo; kajti v sercu so največkrat drugačni. Modri odgojnik rabi tedaj največkrat le naravno pohvalo in kazen, samovoljno pa le v teh le slučajih: 1. ako je otroška pamet še tako plitva, da otrok še ne more spoznati naravnih nasledkov; 2. ako je otroška volja preslaba, da bi naravna pohvala in kazen kaj teknila; 3. če je treba, da otroci nagloma kaj storč. Kedar je treba kaj težkega hitro izveršiti, naj učitelj obljubi, kdor bode storil to pa to, dobi za to kako darilo, in gotovo se mu spolni ta želja. Ako bi pa učitelj le sploh povdarjal, kako bi bilo to pa uno pravo, bi to storili lo nekteri posebno zmožni in pridni učenci. Samovoljna pohvala
in kazen ste v šoli potrebni, toda učitelj jih mora prav izbirati. Ni pa vse eno, kako se ravn& s pohvalo in kaznijo. Treba se je pri tem ravnati po posebnih pravilih, da se ne zgreši prave poti in da ta sredstva pred svoj namen dosežejo; kajti nepri-vidno ravnanje v tej reči dostikrat škoduje dobri reči. Najpervo si priporoča pravičnost. Le zasluge, pridnost in kar si je otrok z lastno močjo privojskoval — to naj se hvali in poplačuje; zmožnosti ali talentov naj učitelj nikdar ne plačuje. Nasproti pa naj se kaznuje le hudobno serce, navlaščna lenoba in pre-derzna porednost; mladostna lahkomiselnost, zlasti, če ni pogostna in nezadolžena šibkost, naj se prizanaša. Pri pohvali in kazni naj bode učitelj tudi dosleden, da ravni enako, po nekaki splošni ali naravni in pravični postavi in naj približuje samovoljne pohvale in kazni naravnim, tako namreč, da samovoljnosti in prostosti odgojiteljeve ne morejo otroci na en hip spoznati. Tako so učili nekteri pedagogi. Ni e m ey er pa je zoper to načelo; on pravi, da naj se otrok kar naravnost samovoljno, pa pametno kaznuje; kajti on meni, da so tudi samovoljne kazni otrokom le naravna potreba, sej si otroci pri igrih sami kazni nalagajo. Lažnjivca, — da razložim z zgledom — se naravno tako kaznuje, da se mu odtegne zaupanje, nenaravno bi bilo, še vedno zaupati mu in drugače ga kaznovati. Priporoča se tudi po eni strani nekoliko enakomirnosti pri pohvali in kazni; ta je v tem , da učitelj brez vzroka ne opušča hvale ali kazni, kedar otroci to ali uno zaslužijo. Nekteri kaznujejo takrat, kedar so nevoljni, čeravno otroci niso zakrivili njihove jeze, in hvalijo tedaj, kedar so dobre volje brez ozira na otroške zasluge.
Velika napaka bi tudi bila, ako bi odgojitelj kaznoval in hvalil vse učence po eni meri. Ozirati se je namreč treba na naravo otroških sere, na njihove zmožnosti in na druge okoliščine. Eno in tisto djanje raznoterih otrok ima različno mora-lično vrednost. Če učenec, ki je naglega in nemirnega značaja, poškoduje v svoji nagli jezi tovarša, je manjšo kazen zaslužil, nego drugi učenec, ki je premišljeno in iz hudobnega namena isto pregreho zadolžil. Pri pohvali, zlasti pa pri kaznovanji, naj se učitelj varuje, da ne ravni strastno. Strast, jeza, naglost povsod škoduje, zlasti pa pri vzrejevanji, pri najvažnejšem delu.
Pedagog Overberg z določnimi besedami odsvetuje strast posebno pri telesnem kaznovanji. On pravi: „Če zapazite, da se vas jeza prijemlje, odložite kaznovanje, dokler se jeza ne poleže. In ako se vas jeza med kaznovanjem zopet loti, verzite šibo proč, in recite otroku: Čakaj, prevdaril si bom, kaj naj s teboj storim. Idite potem k oknu ali iz šole pred vrata, da se razkačeno serce umiri; potem resno prevdaritc, kaj je storiti1*. Overberg še na dalje ostro opominja učitelje: „Ako bi učitelj in po krivici kaznoval, in če je krivica vsem
pričujočim otrokom očitna, naj dostane svojo napačnost naglost pred vso šolo".
Kedar se otroka hvali ali obdaruje, naj bi se opazovala se ta pravila: Ne hvali in ne poplačuj dobrega dela, ktero je že otroku samo na sebi prijetno; tako je, postavim, s pobožno molitevjo. Plačilo pa naj ne bodo take reči, kterih sicer ne dovolimo. Pogostoma otroke hvaliti, je zelč nevarno. Pohvale postanejo potem vsakdanja reč, in zgube svojo veljavo. Učitelj, kteremu je tudi mar za nravnost svojih učencev, pazi, da pohvale ne pospešujejo napuha in prevzetnosti pri otrocih; v tej zadevi je zlasti Ni e m ey er zoper spominke pridnosti in druge pohvale. Pri kaznovanji pak naj bi se gledalo še na to, da se z veselim sercem in z zaničevanjem nikdar ne kaznuje; žalostno recimo otroku, da je nas sam prisilil, da ga moramo kaznovati; pri telesnem kaznovanji naj bode to vodilo čez vse. S preprostimi, žalilnimi imeui in zaničevalnimi besedami naj učitelj svoje učence zlasti občutljive nikdar ne pita; kajti to se ne spodobi omikanemu človeku, najmanj pa učitelju; verh tega bi bilo tako zmerjanje tudi brez vspeha. če je učencu zelč žal, da je grešil, in če ni uapaka prevelika, naj se no zvišajo njegova bolest še s posebno kaznijo. Usmiljeno serce učiteljevo, namesto ostrega kaznovanja je imelo dostikrat dobre nasledke. Kakor učitelj pri nauku mora na napredovanje verstoma pazno gledati, tako naj dela tudi kot odgojitelj, kedar hvali in kaznuje. Pri pervi dobro doveršcui nalogi ali sploh od začetka zvesto spolnjenih dolžnostih zadostuje že majhna pohvala; kakor pa otrok v dobrem napreduje, tako naj bode vedno veča zadovoljnost, hvala in darilo od učiteljeve strani. Enako je pri kaznih. S takim ravnanjem se vstreza po eni strani otroški častižeijnosti, kar ni slabo znamenje, če ravno je več pedagogov zoper to, da otroci po časti hrepenč — po drugi strani se pa ohrani strah pred hujšo kaznijo.
Da ne manjka mnogoterih pohval in daril, s kterimi učitelj otrokom veselje napravlja in jih na dalje k dobremu spodbuja, tega ni treba obširno dokazovati. Le na priliko naj navedem, kako učitelj, kot skerbui odgojitelj svoje otroke lahko pohvali: 1. Že kratka ustmena pohvala: „to je prav, ti si priden1' itd. ima svojo vrednost. 2. Veseli obraz, usta na smeh in prijazna beseda je nedolžnim otročičem gotovo prijetno znamenje učiteljeve zadovoljnosti. 3. Uoeucem naj se delč tudi spominki pridnosti in sicer tako, da se ne razvadijo. Nokteri učitelji pa navadijo uelmtč svoje učence, da menijo, svojo nalogo le takrat dobro znati, kedar dobč spominek pridnosti. (Spominki pridnosti imajo to dobro, da starši zvodč, da je bil otrok vprašan, in da je spolnil svoje dolžnosti. Pri pridnih otrocih so spominki nekaka vez med šolo in domačo lušo. Kjer so že dolgo časa navadni, bi staršem ne bilo ljubo, ako bi se naglo odpravili.)
4. Učencu je tudi čast in plačilo za njegov trud in lepo vedenje, če mu učitelj v šoli naloži različne, malenkostne opravke n. pr., da zapisuje to ali uno, za kar nima učitelj časa, kar ga pa ne sme ovirati v drugih dolžnostih. Taki častni uradi 7.a prav pridne učence so mesta (t. j. konci klopi) zglednih učencev in drugih nadzornikov. To so sicer — prav po domače rečeno — otročarije; ali pri otrocih je treba po otročje ravnati. Tega načela se derži g. Wiedemanu, elementarni učitelj v Draždanab, ki je spisal lansko leto knjigo „der Lehrcr der Kleinen", kterej je moto: „Ako hočeš otroke izobraževati, bodi sam med njimi otrok". Prav po domače pa tudi skoro preveč obširno razlaga ta verli učitelj početni nauk in pervo odgojo v naj nižem razredu. 5. Lepa pohvala je, če učitelj pridne in dobre učence na svoj dom povabi in jim tft napravlja to in uno veselje ali pa jih primerno podučuje. 6. Koristno in tudi veselje za poštene otroke mora biti, če učitelj v poletnem času se gre ž njimi sprehajat. 7. V nckterih krajih imajo učitelji navado, da učence včasih na njihovem domu obiskujejo. Da je otrokom, ki so blagega serca, ki ljubijo in spoštujejo svoje učitelja, to dopadljivo, je lahko verjetno. 8. Drugi učitelji, menda na Nemškem, imajo tudi to lepo uavado, da podajajo roko pridnemu učencu v znamenje svoje zadovoljnosti. 9. Spodbudno je, da učitelj skerbno zapisuje napredke učencev v posamnih naukih in jih večkrat (vsaki mesec) učencem naznanja. To jim je kazalo, po kterera se imajo za naprej ravnati. 10. Poslednjič so pri otrocih v ljudski šoli v največji veljavi darila, zlasti konec šolskega leta; na škodo staršev, v nevoljo staršev in na žalost nedolžnih otročičev so se pri nas odtegnila (v srednjih šolah, kjer jih je manj treba, so se pa še pustila).
Navedel sem nekaj navadnih pohval; našteti hočem tudi različne kazni in sicer po stopinjah od najmanjše do najhujše.
1. Oster pogled učenikov na nemirnega, porednega, lenega učenca.
2. Precej občutljiva kazen je, če se glasno pred vso šolo imenuje imč uemirneža i. t. d. 3. Še ostreje je, Če se učencu samemu kaj prepovč ali zapovč, kar drugim treba ni, ker niso grešili. 4. Graja; poskuša naj se grajati tihoma, da samo napačni učenec zvč, ali pa očitno pred vsemi učenci, da vsi zvedč. Oboje ima dober vspeh. 5. Nepokojnemu učencu se ukaže, da stoji ali v klopi ali zunaj klopi. (Da naj učenec za kazen kleči, to se menda manj priporočuje; vendar jaz nekterim nemarnim otrokom to velevam.) V splošni metodiki za učitelje in učiteljske pripravnike se klečanje prepoveduje; drugod o tem nisem bral in sam si skor ne morem ne za, ne zoper odločiti. — Postavno klečati dolgo časa je sicer res težavno.1) 6. Porednega učenca
‘) Klečanje ni spodobno tudi zavoljo toga, kor sa navadno lo v cerkvi pred Bogom kleči in poklokuje.	Ured.
se obderži dalj časa v soli, kakor druge otroke. 7. Da se ga izključi iz kakega splošnega dela, ki mu je sicer prijetno, u. pr. telovajo, risanje. 8. Da se mu odvzame jed, da se sili, da mora biti dom&, namesto da bi se sprehajal po ulicah in drugod. 9. Prav primerna kazen, ki učoncu kot vaja v pisanji koristi, je pismena kazen, toda pri tej mora učitelj biti tako natančen, kakor pri domačih nalogah. Da se za kazen kaj na pamet naučč, to je tudi majhno pokorilo. 10. Zglednemu učencu, ki se je spridel, naj se mu odtegne častno mesto. 11. Zelč poredni naj se presede v posebno klop. 12. Zapor na 1 in več ur v šolski izbi in sicer tako, da je učitelj sam pri njih. Brez dela pa učenci med tem časom ne smejo biti. 13. če otrok večkrat greši, in če druge kazni niso ničesar zdale, zapiše se v — čeme bukve. (Pri otrocih so „zlate bukve“ in „černc bukve“ v veliki časti z imenitnim pomenom.) 14. Na zadnje pride pa — telesno kaznovanje — t. j. — šiba. O šibi (zunej te, ki naj udari samo
po , naj se vsako drugo telesno kaznovanje popolnoma
opušča) bi imel veliko govoriti. Ker pa je „Tovaršu šibo žc nokterekrati nepristransko sodil, omenim in želim v tej zadevi le to, da bi se rabilo vseh teh trinajst naštetih kazni, in bi se še le potem seglo po — šibi.	(X.	1.	„T.“	I.	L.)
Dopisi.
Iz Celovca. Učiteljske preskušnje so se tukaj veršile v drugem tor-minu t. 1. od 29. okt. do 8. novembra. Oglasilo so je 14 učiteljev in 4 učiteljice. Za mestjansko šole so delali 4 učitelji in 1 učiteljica. Slovenci so bili med njimi trijo, ki so tudi skušnjo dostali, in sicer sta delala dva za ljudske, eden pa za mestjansko sole iz mat. teh. predmetov.
Slovstvo.
(Prižigaloc) — so zove lopa povest, katero je profesor J. Jesenko nedavno na svitlo dal v 2 debelih zvezkih po 500 strani kot ponatis iz „Naroda“. Mična ta povest v lahko razumljivi besedi se razvija po kaj lepih dejanjih. Vsa je operta na prav kerščanska načela ter pov-darja delavnost in ponižnost, udauost v božjo voljo in zaupnost v večno previdnost, vnanjo čednost in priprostost in notranjo blagoserčnost in poštenost, skratka rečeno: obširna ta povest povdarja vso kreposti, ki edino storč človeka srečnega. Kar jo brezvernemn svetu preklicani „Emil“, to jo lahko katoliškim Slovencem „Prižigaleo“; prav primerno ime zato, ker ta povest starišem luč prižiga in jim kaže, kako naj svojo otroke obojega spola pametno odgojijcjo, da bodo mogli v resnici srečni živeti. Ker iia»' Slovencem močno primanjkuje loposlovskoga berila zlasti za mladi ženski
svet, tako s tem večina veseljem priporočamo „Prižigalca“ svojih bralcem. Kdor si ga misli oskerbeti, dobi gajlahko pri knjigarjih, ki prodajajo tud' Matične knjige. Podviza pa naj se vsak, da ne bo prepozno, ker je založnik zarad preobilih stroškov dal napraviti le malo iztisov. V Ljubljani „Pri-žigalca“ prodajajo Giontini, Lerchor in Till,
(Službovnik) slovensko-nemški za cesarsko in kraljevsko vojsko po vprašanjih in odgovorih. Dol drugi. (Bojna služba.) Sestavil Andrej Komel, c. k. stotnik. Dienst-Reglement slovenisch-deutsch fttr das kais. und kdnigl. Heer mit Fragon und Antworten. II. Theii. (Feld-Dienst). Z neko pieteto sprejmemo vsako slovstveno delo, katero neumorni pisatelj na vojnem polji na svitlo pošlje; isto tako smo sprejeli tudi njegovo najnovejšo knjižico z gori navedenim naslovom. 0 gospodu Komeljusepač mora reči, da ledino orje pred njim neobdelanega polja in to tako srečno, da mu morajo vojaške oblasti za poduk vojakov v službovanji v maternem jeziku hvaležne biti, kakor mu je vsak rodoljub hvaležen, da trebi na omenjenem polji grda tt\ja moustra iz slovenskega jezika. Dobra misel pisateljeva je bila pa tudi ta, dajo , službovnik* spisal v vprašanjih in odgovorih, kajti ta pot je za poduk dotičnih učencev najbolja; dobra misel pisateljeva pa je bila tudi ta, da je „službovnik“ izdal ob enom v slovenskem in nemškom jeziku, kajti s tem je, kakor Nemec pravi, zadel „zwei Fliogen mit einern Schlag“; eno s tom, daje svetu pokazal, da ga pri izdavauju njegovih knjig nikakor ne vodi „panslavizem“, — drugo pa • tem, da nevedni zaničevalci slovenščine vidijo, da to, kar Nemec povč v svojem jeziku, zna tudi Slovenec povedati v svojem. Po tem uvodu naj povemo zdaj se, da knjiž ca obsega 5 oddelkov, katerih pervi razklada poduk o marših, drugi o taboru, tretji o varstveni službi na marših, četerti o sprednjih poštih, peti o naznanilni službi. Skozi in skozi teče „službovniku“ slovenščina gladko in lično. Pisatelj teh verstic ni vojak, a reči mora, da ga je branje te knjižico jako zanimalo ravno dandanes, ko toliko slišimo in beremo o vojskah. Cena knjižici je 35 kr., ako se naroči pri gosp. izdatelji samem v Vahrn-u pri Briksni na Tirolskem.
Po „N.“
Šolske novice in drobtine.
Iz štajerskega deželnega šolskega sveta.) Seja 25. oktobra. Naučnemu miuisterstvu se je poročalo o napredkih pri šolstvu leta 1876-77. Sklenilo se jo sklicevati okrajne šolske nadzornike k sejam, da se posvetujejo o šolskih zadevah. Dovolilo se je osnovanje kmetijskega nadaljevalnega tečaja pri sv. Petru pri Mariboru. Da bi se osnovalu javna ljudska sohi v Weinbergu (Ali je to „Vinski verh“ pri sv. Miklavžu? Ured.), to se ni dovolilo. Zavernile so se pritožbe zoper kazni v šolskih zamudah. Starostno doklado je dobil nadučitelj Mihael Moge.
(Izpred sodnije.) Kadi dopisa „iz Gorenjskega" o bivšemu nadzorniku Kustru v 15. štev. „0č.“ 1. 1876. sta bila tožena: pisatelj (učitolj Ivanetič) in urednik sam. Med tem ko je bil pisatelj od porotne sodnije celjske za nekrivoga spoznan, obsojen je bil urednik Lorene od okrožne sodnije v Celji, kar je sicer že znano našim čitateljem, na 25 gld. globe,
čes, da je bil omenjeui dopis iz konfisciranega „Naroda“ ponatisnil. Zoper to obsodo se je bil vložil rekurs ničevosti do najvisje sodnije v Beču. Pri obravnavi 29. septembra t.	1. pri tej najvišji	instanci pa	rekurs ni
obveljal, marveč mora urednik	plačati 25	gld.	globe ali pa iti 5 dni v
zapor. Dobili smo o tem sledeči odlok: Im Namen Soinor Majostat des Kaisors. Der k. k. obersto Gorichts- als Cassationshof bat houte am 29. September 1877 untor dem Vorsitze des k. k. Hofrathes Ritter von Purschka, in Gegenwart der k. k. Hofrathe:	Dr.	K. v. Koller,	Lassnigg,
Kramer, Dr. Beck, Dr. R. von	Helm und	Zink	als Richter,	dann des
kais. kdnigl. Landesgeriehtsadjunkten R. von Strobl, als Protokollftihrers, liber die von Karl Lorenz erhobone Nichtigkeitsbeschwerde gegen das Drtheil des k. k. Kreisgerichtes in Cilli vom 14. April 1877 Z. 3483, womit derselbe des Vorgebens im Sinne dos § 24 P. G. vom 17. Dzbr. 1862 Z. 6 R.-G.-B. de 1863 schuldig orkannt und desshalb nacb ebon diesem § 24 P,-G. unter Antvendung des § 266 St.-G. zu einer Geldstrafe von 26 fl., und im Falle der Unoinbringlichkeit derselben zur Strafe dos Arestes in der Dauer von 5 Tagen und gemass § 389 St -P. 6 zum Ersatzc der Kosten des Strafverfabrens verurtheilt wurdo, nach der am heutigon Tago durchgefUhrten dffemlichen Verhandlung, riicksichtlich nach AnhBrung des Vortrages des Berichterstatters k. k. Hofrathes Kromor, ferner der in Abtvesenheit des Nichtigkeitswerber8 verleseneu Boschwerdoausftihrung desselben, endlich uacli Anbdrung der GegenausfUhrung des k. k. Genoral-advokaten Ritter von Simouowicz zu Recht orkannt: Die Nichtigkeits-beschwerde ues Karl Lorenz tvider das Urtheil des k. k. Kreisgerichtes Cilli vom 14. April 1877 Z. 3483 wird verworfon und derselbe zum firsarze der alifalligen Kosten des Kassationsverfahrens verurtheilt. —
Griinde.
Der Angeklagte hat seinc Nichtigkeitsboschwerdo lediglich auf die im § 281 Z. 9 lit. a und Z 10 St.-P.-O. hezeiclmoten Nluhtigknitsgrilnde mit der Motivirung gestlitzt, dass zum Thatbestaude des im § 24 des Press-geBetzes vom 17. Dezoraber 1862 besprochenen Vergehons aucb die Kennt-niss das subjektive Wisson des kundgemachton richterlichen Vorbotes, oder der erfolgton Beschlagnahme einer Druckschrift unbediugt erforderlich sei; dass jedooh dieses subjektive Erforderniss bei dem Angeklagten nicht zutreffe, indem or von einer dorloi vorausgegangetien praveniven Verfiigung kcine Kenntniss hatte. — Die zur Golteudmaehung obigor Nichtigkeits-grtinde hier supponirton Voraussetzungeu sind jedoch vollends unrichtig. — Denn nach § 238 St.-G begriindet sohon die gegen ein Verbot voll-brachte Handluug, wenn sie durch das Strafgesotz dafllr orklart wird, ein Vergehen oder eitie Uebertrotung, obgleich daboi keine, auf wissentliche Uebertretung des Verbots gerichtote bd.se Absicht. mitunterlaufen ist. — Damit im vollen Einklatigo wird auch im ersten Theiln des § 24 Press-gesetzes ausdrllcklich bestimmt, dass derjonige, woloher eino Druckschrift ungeachtet des durch richterliches Erkenntniss ausgesprochenen und gehdrig kundgemachton Verbotes woitcr vorbreitet, oder deron Inhalt durco den Druck verdfFentlichet, sich e>nos Vergehons schuldig macht. — In diesem ersten Theile des § 24 wird sohin rine allgemeine Kenntniss des richterlichen Verbotes der Weiterverbreitung schon auf Grund des diosbe/.Uglichen gehdrig kundgemachten Erkenntnisses prasumirt, und ein woiterer Nach-weis der subjektiven Kenntniss der oinzelnen Betheiligten zur Zurechnung des strafbaren Thatbestandes im Sinne der §§ 233 und 238 St.-G. gar nicht angefordort. — Wohl aber ersche nt itn zweiten Theilo dos § 24 Press-gesetzes „wer wissentlich eine mit Beschlag belogte Druckschrift weiter verbreitet, oder deren Inhalt durch den Druck verOffentlichet“, — der Bo-weis des subjektiven Wissnns, der Kenntniss von der Beschlagnahme, — zur Zurechnung dos Vergehons dosshalb nothwendig, weil derloi Beschlag-nahmeu gewohnlich nioht kundgemacht werden. Nach dem ObgeBagten ist es sohin belanglos, zu dem auch thatsachlich unrichtig und vvenigstens ganz unglaubw(lrdig, dass der Angeklagte als Redacteur der Zeitschrift
„Slovenski učitelj" in Marburg von der am 9. Juni 1876 erfolgten Boschlag-nalirne dos im Blatte Nr. 131 der Laibacher politischen Zeitschrift „Slo-venski narod" orschienenen Correspondenz-Artikels „iz Gorenjskega", und von dem hicrauf mit Erkenntuisse des k. k. Landesgerichtes Laibaeh vom 11. Juni 1876 Z. 6181 ausgesprochenen, in der Laibacber Zeitung gehdrig kundgemachten Verbote der Weiterverbreitung obgodachten Artikels an-geblieh gar keine Konntniss hatto, zumal er diese Kenntnisa in seiner Eigenschaft als Rodacteur bei nur einigor Atifmerksamkeit doch sehr leieht erlaugt iiaben konnte. — Naclidem nun jene einseitige Prasumtionen aus welchen der Angoklagte die Nicbtigkeitsgrilnde des § 281 Z. 9 lit a und Z. 10 St.-P.-O. folgern will, — als im Gesetze nicht gegrtindet, oder als thatsachlich unrichtig und belanglos sieh darstellten, war die Nichtig-keitsbeachvverde des Angeklagten nach dom ersten Absatze des § 288 St -G.-O. zu verwerfon und derselbe im Sinnc des .§ 390 St.-P.-O. auch in den Ersatz der allfalligen Kosten des Cassationsverfabrons zu verfSIlon. — Der k. k. oboiste Gerichts- als Cassationshof. Wien, am 29. September 1877. Purschka m. p. Sfrobl m. p. Ftir die richtige Abschrift: Der Ober-Direotor: Weber m. p.
(V zadevi konfiscirane 20. številke) dobili smo ta-le odlok: Erkenntniss. Im Namen Seiner Majestat des Kaisors! Das k. k. Kreisgerieht Cilli als Pressgerieht hat heuto nach Anhdrung des k. k. Staatsanwaltes iu nicht offentlicher Sitzung die von der k. k. Bezirkshauptmannschaft Marburg verfiigtc Bescblagnahme der Nr. 20 der periodiscben Zeitschrift „8)ovenski učitelj" vom 20. Ootobor 1877 gemiiss §§ 488 und 489 St.-P.-O. zu bestatigen und zu erkennen befunden: Der Artikel *Šiba zabranjena, pa zapor tudi zabranjen" in Nr. 20 der genannten Zeitschrift beginnend mit den Worteu: „za šibo kot odgojevalno sredstvo" und endigend mit den Worten: ^zastopniki samo le kimali" begrtindet den Thatbestand des Vergohons gegen die offcntliche Ruhe und Ordnung nach § 300 St.-G., es tverde nach § 493 St-P.-0. das Verbot der Weiterverbreitung dieser Druck-schrift auagesprochen und nach § 37 des Gesetzes vom 17. Dezember 1862, Nr. 8 R -G.-B. vom Jahre 1863, die Verniohtung des beanstandoten Artikels in don mit Beschlag belegten Ezemplaren verordnet. K. k. Kreis-gericht Cilli, am 23. Oktobor 1877.
(Ukaz v zadevi slovenskih šolskih k n j i g.) An den Herrn Oberlehror Johann Lapajne in Luttenborg. Ueber Weisung des hohen k. k. Landessohulrathes dto. 11. Oktober Z. 5907, wonach der Bezirksschulrath mit aller Strengo darUbor zu wachen hat, dass bei dem Schulunterrichte allenthalben nur approbirte Lehrtexte in Gebranch komtnen, wird Ihnen alles Ernstos untersagt fernerhin Ihro der schulbehbrdlichen Approbation entbehrenden Schultvorkchon don Schlilorn und Sehlilerinen Ihrer Klasse zur Anschaffung zu empfehlen, oder die Anschaffung dorselben ihnen frei-zustellen, oder sie (iberhaupt Ihrem Unterrichte zum Grunde zu legen, widrigonfalls gegen Sie ob eines solchen vorsohrifr- und pflichttvidrigon, don I,ohr8tand herabwiirdigenden Gebahrens disciplinarisch vorgegangen werden wllrdo. Was Ihnen zur genauen Nachachtung hiemit erdffuot wird. Bezirksschulrath Luttenborg, am 29. Oktober 1877. Der Vorsitzende: Premerstein m. p.
(Ukaz, s katerim se zaporotrok zabranjuje.) An die Schul-leitung in N. N. Da os in jttngstor Zeit wiederholt vorgekommen ist, dass itn Voiksscbuldienste stehende Lehrpersonen theils in ihren Wohn-, — theils in den Schulzimmern uusittliche Attoutate an Schulmadchen ver-tibteu und in Folgo desseu der strafgerichtlichon Behandlung anheimiielen, sah sich der hohc k. k. Landesschulrath mit Erlass vom 12. Juli d. J., Z. 4898 unangenehm veranlasst, einerseits um derartige Aergornisse erre-gende Verirrungen mdglichst zu verhliten, anderseits um Anlasse, welche zu unbegriindeten Verdachtigungon der Lehrer ftihren kBnnen, hintanzu-halten, uachstehende Auordnungen zu erlasson und don Bezirksschulrath
aufzufordern, dieselben in geeignetor Woise und untor thunlicher Ver-meidung der Publicitat in Ausfilhrung zu bringeu. Diesem nach wird in erster Linie allen an Volksschulen thiitigen LehrporBonen uritersagt, Schul-kinder gleichviol ob Knaben oder MSdohen in ihre Wohnungen zu be-Bcheiden und dtlrfon die Schulkinder in Fallen der Nothwendigkeit nur in Begleitung ilirer Eltern oder deren Stellvertreter in den Wohnungen der Lehrer erscheinon. Ferner haben Loiter mohrklassigor Volksschulen nach Schluss dos Tagsuntorrichtes sammtlicho Schulzimmer zu besichtigen und ihre Schliessuug sofort zu veranlasson. Die Schulleiter haben die Aufrecht-haltung der guton Sitto pflichtgeuiiiss strenge zu liborwachen.
(Slovensko učiteljsko društvo.) Pri občnem zborn 27. sept. je tajnik poročal: Mnogega vam nimam povedati, ker nismo imoli velikih shodov in dolgih debat, a bile so 3 odborove seje. V I. seji 2 novembra smo se razgovarjali, bi li bilo mogoče o božičnih praznikih sklicad večjo skupščino slovenskih učiteljev, in določili smo tudi dnevni red namenjenemu zborovanju. Na dnevnem redu II. odborove seje so bile: a) služ-bina doklada starejšim učiteljem; b) opravilna doklada vodjem na jedno-razrednicah in c) denarna kazen v prid ljudski šoli. Sklep je bil: Slavnemu deželnemu zboru naj so pošlje prošnja za priznanje imenovano služ-bine doklado. Odbor je izročil prošnjo poslancu dr. Bleiweisu, in poslanec g. Dežman je nasvetoval o tej peticiji, kakor tudi pri mnogo drugih dnevni red, a deželni zbor je sklonil, da so pošlje peticija deželnemu odboru. Ta je poslal peticijo dež šl. svetu, da se o tem izreče. Poglavitna stvar bo menda denarno vprašanje, kajti prevrnjeni smo, da dotični gospodje priznavajo, kako zeld je opravičena taka prošnja, a vpraša se, kje se bode to vzelo, kje vštclo? K III. seji smo se sešli 2. avgusta, ko smo določili dan občnega zbora in dnevni rod tega zborovanja. Biblioteko učiteljskega društva je tudi tu in tam kdo rabil in Spammers Lexikon so še zrnirom nadaljuje. Močno bi bilo želeti, da bi se to obširno delo, in tudi nekaj druzih knjig in časopisov vezati dalo. Dingih shodov ali zborovanj ni omeniti; vzroki so nekako ti, da smo udje preveč raztreseni, in večina naših društvenikov je zunaj Ljubljano, kolegi po deželi pa imajo ob četert kih po zimi ponavljalno šolo, tedaj jim ni mogoče v Ljubljano k zborom hoditi. Tako jo bilo ob kratkem skromno društveno življenje, kakor so nam čas in okoliščine dopuščalo. — Iz blagajnikovega poročila zvemo, da je društvo imelo 47 gld. 44 kr. prihodkov, a troskov 4 gld. 50 kr. za Spam. Lexikon, v gotovini še ostaja 42 gld 94 kr. Udov šteje društvo še vsikdar toliko, da društvo postavno obstoji, dasiravno so nekateri s svojo letnino na dolgu. Te pa vljudno prosimo, da nam pošljejo zaostalo let-nino, da se more račun za preteklo loto skleniti, in da spoznamo, s kako svoto nam je razpolagati. Odbor zaslišavši poročilo želi, da bi se nekateri še osebno vabili, da društvu ostanejo podporniki in udje, a tajnik omeni, da je več takih rodoljubov, ki društvo podpirajo raznim činom, z denarjem in knjigami, a nočejo veljati kot redni udje. Dnevni red. I. točka. „Pomočno knjigo za ljudske šole“. 0 tem obširno poroča predsednik g. Govekar. — Pomočnih knjig res potrebujemo, pisanih v tistem jeziku, v katerem podučujomo. A nastane vprašanje 1. Kdo jih bodo pisal; kdo zalagal; in eventuelno, ali bi so smele tudi rabiti? Kor na ta vprašanja nihče ni mogel določno iu odločno odgovarjati, tudi ni bilo daljšo debate, a zbor jednoglasno izreka, da so pomočne knjige važno sredstvo za napredek v ljudski šoli in potreba takih knjig pisanih v slovenskem jeziku je tem bolj nujna, ker so na učiteljišči podučuje po večem in nemškem joziku, in nastopni učitelj, da to porabi v svoji šoli, mora si sam pot napravljati (ako je priden in marljiv, sicer pa . . . .).
„Tovaris“.
(K učiteljskim izpitom) v Ljubljani ki so so vršili pismeno od 22. do 24. septembra ustmeno od 25. do 28, praktično pa 29. t. m. prišli so bili ti-le učitelji: Za meščanske šolo: Ed. Lahajnor, začasni učitelj v Loki iz matomatlčno-tohničnih predmetov, Viljem Petračok, lekarnarski po-
močnik v Ljubljani, iz prirodoslova, Anton Žvokelj (Ylchuts Ajiram) zač. uč. v Ribnici, iz jezikoslovnih in zgodovinskih predmetov. Za ljudske šole pa začasni učitelji: Franc Avsor iz Bohinjske Bole, Matija Bartel iz Mehovega, Pavl Borštnik iz Preloke, Janez Grebenc iz St. Petra pri Postojni, Ford. Kaliger iz Toplic, Miha Kalan iz Orehka, Fr. Končan od Sv. Ane na Štirskem, Jožef Kragl, učitelj v Waldherrjevem zavodu, Fr. Kranjc iz Kojnic na Štirskem, Anton Krachowil iz Kočevske Reke, Janez Kutnar iz Žnžonberka. Franc Slane iz Lavboka, Simon Šinkovec iz Št. Lamperta, Fr. Žolgar iz Laškega terga, vsi na Stirskem. — Učiteljic se je oglasilo dovet, namreč: Marija Franzi iz Št. Vida, Rozalija Gale iz Idrije, Emilija Gusl iz Krškega, Amalija Klančar iz Novega mesta, Friderika Konšek iz Ljubljane, Doziderija Lipold iz Idrije, Pavla Moro iz Trsta, Marija Triller, kandidatinja v Ljubljani, Marija Wessner iz Kostanjevico. Med spraševanjem sta dva učitelja odstopila. Ena učiteljica je dobila spričevalo 1. verste, en učitelj in 5 učiteljic spričevalo 2. verste, 10 učiteljev in 3 učiteljice spričevalo 3. verste, 4 učitelji pa spričevalo 4. verste.
- (Ali jo to postavn o?) § 39 štajerske postave od 8. febr. 1869 o šolskem nadzorstvu se glasi: „Einer der Landessehulinspektoron muss der sloven ischon Sprache vollkomraen machtig sein“. Pitamo zdaj, kdo izmej 3 štajerskih dežolnih nadzornikov jo slovenščine popolnem zmožen, ali g Rožek, ali g. Holzinger, ali pa novo imenovani dr. Zindler? Kdo izmej teh ima izpit iz slovenščino za srednje šole, kdo ga ima vsaj za ljudsko šole? In vendar nadzorujejo ti gospodje tudi slo-vonske šole.	„Nar.“
(O hervatskih in slovenskih učiteljih) se je nedavno pisalo „Slovencu“ iz Zagrebu: „Co ktori stan, jo gotovo dandanes učiteljski poklican, da napreduje sam in pomaga rojakom svojim više, in torej znajte, da je v Zagrebu učiteljsko društvo s posebnim naslovom: „Pedagogij ski književni zbor1*, ktero je na svoje stroške izdalo nedavno že četerto knjigo, tolikanj koristno in potrebno odgojevateljem mladine, in sicer: Kratko izkustveno dušoslovje. Sestavil Stjepan Basaričok, učitelj kr. preparandije v Zagrebu. Cena 50 sld. Kdor sam skuša, pač vč, kako se znanost v domačem jeziku vso drugače prijema uma in srca, nego znanost učena ali razlagovana v jeziku ptujskem. Ker pri nas Hrvatih po šolah vlada jezik domači, naglo spisujejo si vorli učitelji potrebne nauČne knjige hrvaške. Slovstvo se množi; pomanjkljivosti so popravljajo in do-polnujejo pri ustmenem podučevanji; učenci pa ložo in bojje napredujejo. Kako jo pa pri vas Slovencih, posebej pri vaših učiteljih v ljudskih šolah, moških in ženskih učiteljiščih, na vadnicah in pripravnicah? Ali ne zategujejo nekteri nalašč na ptuje polje? Koliko jih je med učitelji, kteri iskreno podpirajo domače šolsko slovstvo? Časi so se mnogi norčevali sedaj pa naj bi v šolo hodili k našim učiteljem ter posnemali — brate lir vate.“ To so resnične besede. Dasiravno se stavijo od „znane“ strani strašno velike zapreke razvitku našo slovenske šolske literature, s čemur se dola neopravičljiva krivica našemu narodu; vendar bi sc naše slovstvo lohko bolje razvijalo, našo knjige lehko bolj razširjevale, ako bi naši učitelji srednjih in ljudskih šol tako zeld mlačni ne bili. V mislih imam pa tu učitelje, kateri so radi ponašajo s svojo narodno zna-čajnosti, kajti onih veternjakov ki se radi ljubega groša pridružijo k po-nemčevalcam ne'omenjam; ti narodni učitelji so so tudi namreč sedanjega nemškega vetra tako ustrašili, in to čisto po nepotrebnem (? Ured.), da si za svoj krajcar no upajo slovenske knjige kupiti ali je barem priporočati našemu ljudstvu in naši mladini. Ako bodemo Slovenci taki pašljivi zajci, začelo se bo z nami še bolj pometati. —
(Pritožbe) zoper tipljive in razsodbe šolskih nadzornikov se čujejo tudi že v nemških časopisih. Tako pritožbo, sicer jako pohlevno in boječo, nahajamo v koroškem nemškem šolskem listu, kjer sam urednik pravi, da bc učiteljem dajo čutiti samo noprijetuo sti službe dor-
žavnega uradnika. Kos jc, po dolžnostih, po obilnem pisarenji, po veliki podložnosti, po ukazovanji in strahovanji smo učitelji že postali nekaki uradniki, in sicer mali mali uradničniki, skoro nekakovi uradniški sluge. Po imenitnem poklicu, po omiki, po študijah in po nekdanjih obljubah zaslužimo kaj boljšega. —
Razpisi učiteljskih služeb po Slovenskem.
Na Štajerskem: Učiteljska služba pri sv. Križu pri Mariboru (lrazr.) s 550 gld. in stan.; nadučitoljska služba v Čelnici na Dravi (3razr. š.) s 600 in stan do 23. novembra na kr. š. svet; učiteljska služba v Št. Lorencu pri Prožiru (lrazr. s., okraj celjski) s 600 in stan. do konca novembra na kr. š. svet; podučiteljska služba pri sv. Vidu pri Ptuju (3razr. š.) s 440 (330) gld. in 60 gld. za stan. do ‘20. nov. na kr. s svet. učiteljska služba pri sv. Andreju v slov. gor. (lrazr. p. in okr. Ptuj) s 550 gld. in stan. do 14, dov. na kr. š. svet; služba podučiteljice v Ljutomeru (4razr. š.) s 560 (420) gld. do 18. nov. na kr. š. svet.
Na Kranjskem: Služba 2. učitelja v Cirknici (2raz. š.) s 400 gld. in stan. do 20. nov. na okr. š. sv. v Logatcu; učiteljska služba v Smartnu pri Kranju (lraz. š.) s 450 gld. in stan. do ‘20. decembra na kr. š. svet.
Premembe pri učiteljstvu po Slovenskem.
Na Štajerskem: G. Ivan Bračič, učitelj v Št. Lorencu pri Prošinu, je umeri; g. Porekar (učit. kand.) namestni učitelj v Ormužu; gspdčna. Marija Formacher, pl. Lilienberg (kandidatinja iz Gradca), podučit.eljica v Kozjem.
Na Kranjskem: G. Jak. Inglič, pervi učitelj in ravnatelj v Idriji; g. Val. Žvagen (iz Cirknici) drugi učitelj; gspdčna. Amal. Kopše pa učiteljica ženskih ročnih del ondi; g. Jorn. Hočevar (iz Cernomlja), zač. učitelj v Temu; gospodična Ter. Drašler (iz Verhniko), učiteljica v Za-gorji; g. Jož. Misel, pomožni učitelj v Postenji. Definitivno imenovani: Eričer Bog. v Srednji vasi na Kočevskima; gospodična M. Schulz (iz Ptnja), učiteljica na c. kr. vadnici v Ljubljani; gosp. očo Sigm. Jeraj, voditelj deške ljudske šolo v Novomestu, jo šel v pokoj.
Na Primorskem: Gosp. Ivan Mercina (iz Proseka), učitelj v Materiji; g. Bunc (iz Tolmina), učitelj na c. kr. pripravljevalnici na Proseku; g. Kamuščič (učit. kand.), učitelj pri sv. Ivanu (pri Terstu); g. Zorzut (učit. kand.), učitelj v Medani (na Goriškem).
Listnica: G. Iv. pri sv. P. 1 fl. ‘20 smo uračunili za bukvarnico 1. 1877 (primanjkuje še 1 fl. 80), za — Te pa manjka potom še za 76. in 77. leto.
TJčiteljslca služba
na enorazrednej šoli v Št. Lorencu pod Prožinom z dohodki III. razreda in stanovanjem se razpisuje.
Prošnje so imajo poslati do konca novombra krajnemu šolskemu svetovalstvu v Št. Lorencu, pošta Štore.
Okrajni Šolski svet Celjski, dne 29. oktobra 1877.
Prvosodnik: Kanu 1. r.
- 343 -
Unterlehrerstelle.
An der zweiklassigen Volksschule in Huhenmauthen ist die-Unterlehrerstollo mit dem Gehalte der 3. Klasse, freier Wohnung definitiv oder auch provisorisch zu besetzon.
Gesucho sind im vorgoschriebenen Wege bis 15. Dezember d. J. an den Ortsschnlrath Huhenmauthen zu leiton.
Bezirkssohulrath Mahrenberg, den 31. Oktober 1877.
1—3	Der	Vorsitzende:	Rupnik m. p.
V Pragi v založbi Felkl-ua in sina (Celetna ulica, č. 30) so izišle po priporočilu „Učiteljskega društva za slovenski Štajer“:
NOVE RISANKE
s slovenskimi napisi in s prav dobrim, debelim papirjem.
Perva, druga in tretja risanka so pikčaste, če-terta ima čisti papir. V 1. risanki so pike 1 cm., v 2.-2 cm., v 3.—4 cm. narazen.
100 kosov velja 4 gld. 50 kr.; posamezni sešitki (s 6 listi) so po 6 kr.
Za slovenske šole jih ima pa v zalogi
•Tanez Griontini in I^r. Dubois
v Ljubljani.	v	Ljutomeru.«.
Zlasti opozorujemo slavne okrajne šolske svete, p. n. gospode šolske ravnatelje in učitelje na naše, izverstne po najnovejših zemljepisnih znanostih ured-jene zemeljske krogle (globe), luno- in planetna troj e najnižjih cen v slovenskem, hervat-skem in s e r b s k e m jeziku. Visoko nauČno miui-sterstvo jih je v svojem času kot edino za šolo pripravne priporočilo.
D4B* Vzori (obrazci) se na zahtevanje zastonj in franko pošiljajo.
beliti in sina
3—12	tergovina	s	papirjem	v Pragi.
m
m
Podu^iteljska nlnžba
na dvorazrodnoj soli na Zidanmostu (Stoinbrlick) z dohodki II. razreda in stanovanjem se razpisuje.
Prošnje se imajo poslati do 28. novembra krajnemu šolskemu svotu. Okrajni šolski svet Laiki, 15. oktobra 1877.
Prvosednik: Haas I. r.
f
n
Lepo okinčani obrazci
za
razdelitev šolskih, ur
(Stundenplan) se dobe pri Fr. Dubois-u v Ljutomeru po 10 kr.
Deset knjig za 2 gli!
Kdor naroči sledečih 10 slovenskih šolskih knjig skupaj in za gotov denar pri ..Učiteljskem društvu za slovenski Štajcr“ v Ljutomeru, dobi jih samo za 2 gld., namesto za 2 gld. 70 kr.
1) Decker-Lapajne: »Fizika in kemija"	cena	70	kr.
2) Netollčka-Lapajne: „Mali prirodopis"	»	GO	»
3) Netollčka-Lapajne: »Občna zgodovina"	„	25	.
4) Netolička-Lapajne: Jlala fizika"	1	,	25	,
5) Lapajne: »Geometrija ali merstvo"	„	24	»
6) Kocen-Lapajne: »Zemljepis"	„	16	„
7) Krones-Lapajne: »Pripovesti iz zgodovino
Štajerske"................................„	8»
8) Trnski-Lapajne: »Učitolj Dobrašin", podučna
novost) .	.	.	   »	8	„
9) Lapajne: »Kratek opis Štajorske, Kranjsko,
Koroške in Primorja" (1. natis malo iztisov več, 2. pomnožen natis se pripravlja) 	15	,
10) Lapajne: »Kranjsko ljudsko šolstvo" (malo
iztisov šo) ...............................  20 »
2 gld. 70 kr.
Lastništvo „Učiteljsko društvo za slov. Štajer.“
Za uredn. odgovoren Drag. Lorene. — J. M. Pajk-ova tiskarna v Mariboru.