AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 235
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, NOVEMBER 1, 1939
LETO XLII. — VOL. XL1I.
Mussolini prešekljal svoj kabinet
VELIKE SPREMEMBE V FAŠISTIČNI STRANKI IN ARMADI
Rim, Italija, 31. okt. — Benito Mussolini je izvedel najbolj drastične spremembe v svojem kabinetu, v fašju in v armadi, kar je na vladi. Premenil je vrhovne poveljnike v armadi in pri zrakoplovstvu, nadomestil šest ministrov in premenil generalnega tajnika fašistične stranke.
Maršal Rodolfo Graziani, bivši kraljevi namestnik v Etijopi-ji, je bil imenovan načelnik generalnega štaba. General Prico-lo je bil imenovan poveljnikom zračne flotile. Achille Starace, ki je bil od leta 1932 generalni tajnik fašistične stranke, je bil odstavljen in na njegovo mesto imenovan general Ettore Muti. Dalje je moralo iti šest kabinetnih uradnikov, ki so bili nadomeščeni z novimi.
Politično najbolj važna je sprememba v generalnem tajništvu fašistične stranke, ki nače-
ljuje stranki po vsej Italiji. Uradno se poroča, da je sedanji generalni tajnik sam prosil, da se ga odstavi iz tega urada.
Čeprav se zdi ta odredba Mus-solinija precej drastična, vendar je pa znano, da je Mussolini od časa do časa odstavljal razne voditelje in jih nadomestil z novimi močmi.
Najbolj se čudijo v diplomatskih krogih, da je Mussolini odstavil tajnika Staraca, ki je imel pri stranki vedno zelo važno mesto in je bil pri stranki vse od njene ustanovitve. Mussolinijeva odredba je prišla povsem nepričakovano, zato jej toliko bolj iz-nenadila vse kroge.
V kabinetu je Mussolini pustil samo štirr sedanje ^ninistre in sicer ministra zunanjih zadev, Cia-na, ki je njegov zet, dalje justi-čnega, finančnega in ministra za vzgojo.
Zed. države imajo za Evropo dve meri, pravi nemško časopisje, ko napada Roosevelta
Berlin, 30. okt. Nemški diplomatski dnevnik "Korres-pondenz" kritizira politiko Ze-dinjenih držav rekoč, da rabijo za, Eviopo, ay^{».ejv.-I)peyjuJb. cika na ameriški tovorni par-nik City of Flint, ki ga je zajela nemška bojna ladja in ki je sedaj na potu v Hamburg. Nemci trdijo, da se ta slučaj izrablja vedno bolj v gotovo smer.
"To se ne more smatrati za nepristranost," piše nemški časopis, "če se izrablja slučaj tega tovornega parnika za gotovo propagando, ko je bil parni k zajet po vseh postavah mednarodnega prava. Kadar se pa ustavlja ameriške ladje in se jih preiskuje za vsebino tovora, ameriško časopisje o tem previdno molči, ker je pri tem pač prizadeta Anglija."
Nadalje citira časopis govor Predsednika Roosevelta in državnega tajnika Hulla, ki sta izjavila, da Zed. države ne kodo šle v vojno. Potem pa o-^enja veselje v Angliji in Franciji, ker je ameriški senat Glasoval za odpravo embarga, kar je znak, trdijo Nemci, da govor Roosevelta in Hulla ne ^Ore smatrati preveč resnim, ^amo odprava embarga ne bi ' Dovzi-očila toliko veselja, če ne ki bil to prvi korak k nadaljni ^kciji, kateri bo sledila vojaka pomoč.
Na koncu pristavlja ta časopis. da je želja ameriškega naroda na vsak način, da se Zed. države ne zapletejo v vojno, toda to da zavisi ua volji teh, ki so trenutno v uradu predsednika in državnega tajnika. -o-
Smrtna kosa
V pondeljek popoldne je preminil v Warrensville bolnišnici rojak Joseph Widgoy, star 81 let. Doma je. bil iz vasi Kromenik, fa-a Primskovo na Dolnjskem, odkoder je prišel v Ameriko pred' 45 leti. Tukaj zapušča dva sina; Johna, ki je fotograf, Franka in hčer Frances. V Kansašu zapušča brata Jima, v stari domovini soprogo Rose in hčer Brigito. Pogreb se bo vršil v četrtek zjutraj ob devetih iz pogrebnega zavoda August F. Svetek, 478 E. 1552nd St. v cerkev Marije Vne-bovzete in na pokopališče sv Pavla. Naj počiva v miru, pre> ostalim pa izrekamo naše iskreno sožalje.
Zaroka
Zaročila sta se Miss Faye Bit-tenc, hčerka Mr. Frank Bitten-ca, 922 Alhambra Rd. z Mr. Albertom Moro iz Sylvia Ave. čestitamo!
Prevzetje trgovine Frank Bradač je prevzel mesnico od John Babnika, 791 E. 152nd St. Ob petkih in sobotah bodo vedno posebno znižane cene.
Finska stavi na Zed. države upanje za posredovanje
Helsinški, Finska. — Finska vlada je odposlala v Moskvo svoj končni odgovor na ruske zahteve. Obenem se Finska pripravlja, da naprosi Zed. države za posredovanje, če se z Rusijo ne bo mogla sporazumeti direktno. Parlament je odobril vse pogoje, ki jih bo vlada stavila v Moskvi. Vsebina teh ponudb ni znana, samo toliko je gotovo, da se Finska ne bo zvezala z Rusijo za medsebojno vojaško pomoč, niti ne bo dovolila Rusiji, da si postavi vojaško postojanko na finskem ozemlju.
Ker je predsednik Roosevelt obljubil Finski moralno pomoč Zed. držav, se bo finska delegacija obrnila na ameriškega poslanika v Moskvi za nasvet, če dogovori z rusko vlado ne bodo imeli uspeha. Verjetno pa ni, da bi se Finska obrnifa direktno na predsednika Roosevelta za posredovanje. ---o-
Velik politični shod v Collinwoodu
Banes zvečer se vrši v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. politični shod, začetek ob osmih. Shod sklicuje Kozmopo-litska liga Cuyahoga okraja, ki priporoča John E. 0'Donnella za izvolitev županom. Odbor vabi vse državljane in državljanke iz 32. varde, da se tega shoda udeleže. Govorniki bodo: Anton Vehovec, kandidat za council-mana 32. varde, John L. Mihe-lich, kandidat za mestnega sodnika in več drugih. Udeležite se polnoštevilno!
ITALIJA NAJ POSREDUJE
Washington, D. C. — Senator King iz države Utah pravi, naj bi Italija sledila encikliki papeža Pija XII. in sklicala svetovno konferenco, da se konča evropska vojna in začne z splošno razorožitvijo. Mussolini bi imel papeževo encikliko kot dober vzrok, da začne z mirovnim posredova-
Izgon iz dežele
Versailles, Ky,—Na smrtno kazen sta bila obsojena dva v tem mesta, ker sta bila spoznana krivim, da sta zadavila dva lepa purana. Sodnik Arderp je pa odpustil zločincema smrtno kazen, ker je bila plačana odškodnina za purana. Sodnik je kazen sprem evil v toliko, da bosta zločinca izgnana iz države za vse življenje.-t Zločinca sta kazen sprejela s prijaznim mahanjem repov., ker sta namreč čisto navadna — psa. Kam bosta psa deportirana, ni znano.
Blazna morilka je zopet na varnem
Phoenix, Ariz. — Winnie Ruth Judd, ki je pred šestimi dnevi pobegnila iz zavoda za umobolne, kjer mora prebiti ostali del svojega življenja, ker je leta 1931 umorila svoji dve najboljši prijateljici, je zopet pod ključem. Ko je v torek pobegnila, je najprej obiskala za 15 minut svojega bolnega očeta, potem pa izginila v noč. Povsod so jo iskali, pa se je skrivala ves čas na koruzni njivi svojih staršev.
V pondeljek večer je pa prišla v poslopje umobolnice, se vtihotapila v hišo kurjača in si tam nabrala nekaj obleke in prezerviranega živeža. Toda so jo opazili in prijeli. Bila je.bosa in" vsa sestradana. Ko so jo pripeljali pred ravnatelja, je rekla, da je obljubila priti nazaj in je to tudi storila. Njeni starši, njen mož, bratje in sestre, so se oddahnili, ko so zvedeli, da je Winnie zopet na varnem. Bali so se, da bo v svoji blaznosti storila kak nov zločin.
RUSIJA BO šE NAPREJ OSTALA NEVTRALNA
Obljubuje praktično pomoč Nemčiji in dolži Zed. države, da bodo podaljšale vojno z odpravo embarga
Na Slovaškem zapirajo voditelje
Sentiment se obrača vedno bolj proti Nemcem. Mati padlega vojaka je javno preklela Hitlerja ob sinovem grobu.
0T0 HABSBURŠKI NA VLADI?
Bruselj, 31. okt. — V več ( za to interesiralf, je ta načrt javnih mestih Evrope so se po-j že poznan. Znano je tudi, da javile govorice, da se namera- je bil Oto Habsburški pred par-
Va ustanoviti zveza podonav-skih provinc, katerim bi nače-^val nadvojvoda Oto Habsburški. Taka zveza bi se ustvarila iz razloga, ker je sploš-110 mnenje v Evropi, da male države, ki so bile ustanovljene Po svetovni vojni, nimajo moči, da bi se ustavljale pritisku Nemčije in Rusije. Toda če bi oile te države organizirane v močno zvezo, bi se lahko ustave vsakemu pritisku od zunaj.
Ta govorica nima sicer še n°benega uradnega pečata, to-da v kapitolih držav, ki bi se
tedni v Parizu in se je tam posvetoval z francoskim premier-jem Daladierjem.
DINAMIT UBIL PET DEČKOV
Rock Springs, Wyo.—Pet deč-kov-šolarjev iz tega mesta je nekje iztaknilo kos dinamita in so začeli streljati vanj. Ko je krogla zadela dinarnit, j« nastala raztrelba in vseh pet dečkov je razneslo na drobne kose. Dečki so bili v starosti od 7 do 12 let.
V bolnišnico
S Svatkovo ambulanco je bila odpeljana v Glenville bolnišnico njem. Pri tem bi ga podpiral ves I Mrs. Frances Koci, 15708 Tra-eristjanski svet, trdi senator i falger Ave. Nahaja se v vardi King.	'3. Prijateljice jo lahko obiščejo.
Moskva, 31. okt. — Ves svet je napeto pričakoval govor ruskega premierja Molotova, ki ga je imel danes pred najvišjim sovjetom. Po govoru sta se Anglija in Francija globoko oddahnili, ker Molotov ni obljubil Nemčiji vojaške pomoči, ampak j3 samo> rekel, da bo Rusija praktično sodelovala z Nemčijo v tej vojni, sicer bo pa ostala še nadalje nevtralna.
Molotov je pa ostro napadal Anglijo in Francijo in označil njiju vojno kot imperialistično in napadalno. Dalje je Molotov povedal sovjetskemu vrhovnemu koncilu, da je Finska zavrnila važna ruske zahteve za vojaške postojanke na Finskem ter je tudi omenil, da bo sprememba nevtralne postave Zed. držav evrop--ko vojno podaljšala in jo storila bolj komplicirano.
Molotov se je dotaknil tudi vprašanja Poljske in izjavil, da Zavezniki bojujejo nespametno vojno za restoracijo Poljske, ki bo prinesla samo krvave žrtve in težke čase delavskemu razredu. 1	.....
Kar se tiče ruske bodoče politike na Balkanu, ni Molotov omenil nič, čeprav se je z gotovostjo pričakovalo, da bo orisal namene Rusije in Nemčije glede Balkana.
--o-■
Nova gostilna
Andy Korošec in Anton Vin-tar naznanjata, da sta odprla novo gostilno na 15820 Calcutta Ave. Priporočata se za številen obisk.
Koledar Ave Maria
V	Newburghu ima v zalogi koledar Ave Maria za 1. 1940 Mr. Jakob Resnik.
Seja čričkov
V	petek večer se vrši seja staršev čričkov. ' Seja je važna, zato se prosi vse starše, da se gotovo udeleže.
Seja škrjančkov
Danes zvečer ob 7:30 se vrši v Društvenem domu na Recher Ave. seja škrjančkov. Vsi starši so prošeni, da se udeleže.
Belgrad, Jugoslavija. — Zadnje čase so bile izvršene na Slovaškem številne aretacije vplivnih slovaških voditeljev. Med temi je generalni poslovodja slovaških železnic, Ivan Viest. ki so ga zaprli, ker so železničarji za-stavkali. Dalje so zaprli znanega pisatelja Jarislava in mnogo članov bivše Hodževe stranke. Dalje so zaprli nekaj članov Hlinkove stranke, tako bivšega ministra Ivana Dererja in poveljnika legionarjev, Ivana Marko-vlča.
Vsak dan se čuti na Slovaškem večja antipatija do Nemcev^ Zlasti se to opaža od onega časa, ko so se slovaški vojaki
vrnili iz boja na Poljskem. Ko so jih komandirali na zmagovalni pohod v Bratislavi, so korakali prepevajoč protinacijske pesmi. Ko so v Bratislavi pokopavali nekega nemškega vojaka, ki je bil ubit na Poljskem, je mati ob sinovem grobu javno preklela Hitlerja kot sinovega morilca.
Iz Pariza in iz Londona dobijo Slovaki radijska sporočila v češkem jeziku. Ko je apeliral na Slovake Joseph Hushek, vodja ameriških Slovakov, naj pozabijo na preteklost in se zedinijo z Čehi, da si ohranijo svobodo, je napravilo to na Slovake zelo globok vtis.
KAJ PRAVITA ŽUPANSKA KANDIDATA:
HAROLI) H. BURTON
"Med mestom in družbo po* ulične železnice bo prišlo do sporazuma po novembrskih volitvah. Če se ne bo doseglo sporazuma v tem dolgotrajnem sporu, bo mesto takoj začelo izvajati program, da mesto prevzame obratovanje ulične železnice." Tako pravi žu-pan Burton v ..svoji kampanji za izvolitev.
Župan Burton pravi, da bo zahteval od družbe ulične železnice, da naj zavzame publiki prijazno stališče, v katereni naj bo glavni cilj dobra postrežba ; ulična železnica naj da dovolj uličnih voz in busov ter naj na lažjih progah rabi samo avtobuse.
Dalje je župan Burton kritiziral družbo ulične železnice, ker ne gre z duhom časa naprej in da ne da v promet dovolj busov, ki so cer/ejši. Mesto tega rabi težke ulične vozove, ki so dragi, za katere stane elektrika in tračnice. Po drugih mestih se je že povsod vpeljalo buse, ker je to mnogo cenejše in prometne družbe lahko izhajajo.
--o-
Sovjetija udriha po Zed. državah
JOHN E. O'DONNELL
Kritizira Burtonovo administracijo, da se premalo zanima za interese davkoplačevalcev. Kot zgled nezmožnosti sedanje mestne administracije je navedel novo mestno napravo, v kateri se pripravlja tva-rina za tlakanje cest. 0'Don-nell trdi, da je napravilo mesto pogočffid z podjetnikom, da bo tovarna lahko obratovala v 115 dneh, ko se bo enkrat začela graditi in da stroški zgradbe ne bodo letno več kot $13,933.70.
"Zdaj je pa že 200 dni, kar se je pričela graditi, pa še ne obratuje. Dalje je tudi preizkušnja dokazala, da bo stala naprava letno $17,250. 3ogodba pravi, da mesto lahko zahteva za odškodnino desetkrat več, kot so bili stroški preračunani in kolikor bodo taktično znašali. Pa se administracija ni zganila, da bi dobila ta denar. Župan Burton ni rešil še enega važnega problema, čeprav ima izvežbane svctovalce, ki jim plača po $75 in $100 na dan."
-o-
Moskva. — Prostor, katerega
se začeli ponavljati. Anglija in
V tej podanavski federaciji bi bile države: Avstrija, Madžarska, Romunska, in možno tudi Jugoslavija in čehoslova-ška. Nekateri vidijo v tem težave, ker bi bilo preveč na-sprotstva, če bi se hotelo postaviti na čelu tej federaciji avstrijskega nadvojvodo, ker bi bila bojazen, da bi hotela zopet Avstrija gospodovati vsem drugim.
je nekdaj zavzemala Nemčija kot tarča napadov iz Rusije, je te dni zavzela Amerika, katero je začelo rusko časopisje z vso silo napadati. Ruske, napadalne baterije so začele bruhati na Zed. države očividno samo radi tega, ker bodo nevtralne Z6d. države odpravile embargo za orožje in municijo. Tu ne pride vprašanje, da nevtralna Rusija lahko prodaja orožje in municijo Nemčiji. Oni smejo, drugi pa ne!
V očigled tega, da je težko razumeti to obnašanje Rusije napram Zed. državam, pa se lahko sumi, da rusko časopisje piše Nemčija pa narekuje.
Rusko časopisje piše, s kakim veseljem je Wall Street pozdra vil vojno v Evropi. Dokaz temu je, da so poskočile cene delnicam in da so poskočile tudi cene raz nim potrebščinam. Ogromni dobički zadnje svetovne vojne so
Francija imata pripravljeno silno množino zlata za nakup raznega blaga v Zed. državah. Vse je pripravljeno, da se potlači one, ki so proti vojni, ki bi ra
di imeli delo in kruh. Kapital je moči Angliji in Franciji. Rocke-
napravili viden korak naprej, da potegnejo Zed. države v vojno. Zed. države se očividno nagiblje-jo proti imperialistični vojni. Ameriško reakcionarno časopisje dnevno grmi o potrebni po-
na delu, da uniči komunistično stranko in ves progresivni element.
Aretacija tajnika komunistične stranke, Browderja, policijski pogon na delavske organizacije in drugo, je dodaten dokaz, da je reakcija na delu. Toda poskusi reakcijonarjev, da zapleto Zed. države v vojno, njih-težnja po vojnih dobičkih in preganjanje delavstva, so naleteii na močan odpor od strani ameriškega naroda.
"Akcija senata Zed. držav, da se odpravi embargo na orožje jasno kaže, da so reakcionarni ameriški krogi, navezani na francosko-angleški imperializem
feller in Morgan, ki sta v letih 1914-1918 spravila ogromne dobičke, sta že izrazila svoje tople simpatije do svojih prijateljev preko morja. Da, zlate vezi prijateljstva vežejo Zed. države ter imperialistično Anglijo in Francijo.
"Toda ko bo prišel čas za to, bodo Zed. države zahtevale svoj delež. Apetit ameriških imperi-alistov je brez meje, ker se je v ameriških krogih že pojavila želja po francoskih in angleških posestih na zapadu, zlasti Cari-beanskem otočju. To so logične posledice dela ameriškega senata, ki je ustvaril s svojim odlokom pripravo za drugo imperialistično vojno
Kakor se posodi.. .
Andrew Kisser je pričal na sodni j i, da se je zaletel v njegov avto neki James Lett, ki je bil pijan. Sodnik ja obsodil Letta za tri dni v ječo. Nekaj ur zatem je bil pa Kisser sam pripeljan pred sodnika, obtožen, da je vozil avto v pijanem stanju in da je povozil nekega dekleta.
Zadušnica
Za pok. Frank Močnikom se bo brala v Četrtek ob petih v cerkvi sv. Vida maša ob priliki 8. obletnice njegove smrti.
železniška nesreča
Sinoči je bil ubit na železniškem prelazu Marquette Rd. blizu 55. ceste Arthur Colegrove iz 1488 Addison Rd. Colegrove je vozil severno čez progo, ko je privozil brzovlak in zadel njegov avto. Tam ni ponoči nobenega paznika.
V bolnišnico
Mrs. Mary Turk iz Randall, O. je bila odpeljana v East-End bolnišnico, 629 Eddy Rd. Nahaja se v sobi št. 209, kjer jo prijateljice lahko obiščejo.
Sorodniki in prijatelji so vab- Želimo ji, da bi kmalu okrevali eni. '	' la.

PRIDITE DANES NA SHOD!
Danes zvečer ob osmih se vrši političen shod v avditoriju Slovenskega narodnega doma. Shod sklicuje John E. O'Donnell, kandidat, za župana. Sedanjega župana poznate oziroma poznate njegovo delo, zato je dobro, če pridete poslušat še drugega kandidata, da boste vedeli in slišali, kaj bo napravil, če bo on župan. Dobro je, če v kampanji slišite obe plati zvona in potem sodite kandidate. O'Donnell je ognjevit govornik in ne boste se dolgočasili, ko ga boste poslušali. Drugi govorniki bodo še: John L. Mihelich, kandidat za sodnika, senator William M. Boyd, Thomas Lenahan, tajnik delavske unije, Joseph Krizek, Dan W. Duffy, Raymond Jeffries. Predsednik shoda bo Joseph Mohar.
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
«117 St. Clair Avenue
Cleveland, Ohio
Published dally except Sundays and Holidays
NAROČNINA:
Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50. Za Cleveland, po raznažalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna številka, 3c.
SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 6 months; Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months. Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $7.00 per year. Single copies, 3c.
Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d, 1878.
No. 255 Wed., Nov. 1, 1939
Kdo bo župan v Euclidu?
Kdor bi mogel na to vprašanje že danes defihitivno od-govriti, bi bil možak. Prihranil bi ljudem mnogo glavobola in skrbi. ;Ker pa tega nihče ne ve, razen kar ve vsak volivec zase, ki se je že odločil, kako bo volil, za to pa samo ugiblje-mo in debatiramo ter prerokujemo gotovo zmago temu in onemu kandidatu.
Kolikor dobimo poročil, so se Slovenci v veliki večini obrnili za bivšega župana Mr. Elya. Vsi oni, ki so bili zadnje volitve proti njemu, ali vsaj 90% teh, je uvidelo, kakor pravijo, da so razočarani nad sedanjim županom, ker ni izpol nil tega, kar je obljubil.
Kakor se je pisalo pred volitvami 1937, bi bil moral de lati sedanji župan čudeže. In če jih ni delal, je kriv sam, ker si je naložil na krožnik več, kot je pa mogel pojesti. Spominjamo se, kako se je obljubovalo, da se bodo, če bo on župan, znižali devki, da bo prihranil mestu več kot $125,000.00 na leto mestni blagajni, odnosno euelidskim davkoplačevalcem.
Kakor je vsakemu znano, je ostalo vse to samo pri obljubah. Pa ne samo pri obljubah, ampak napravilo se je celo nasprotno: davki so se zvišali in zvišal se je mestni dolg. Tukaj ne drži noben izgovor češ, razmere so bile take, da se ni moglo držati besede in izpolniti obljube. Kdor nekaj obljubi, mora vedeti kaj obljubi. Delati obljube v prazno in samo za to, da se porazi nasprotnega kandidata, je goljufija in izlorabljanje zaupanja volivcev.
Tak, ki nekaj obljubi, mora biti natančno poznan z situacijo, da potem lahko obljubi. In če pride potem pred ljudi in se izgovarja, da ne more izpolniti obljub, to pomeni, da mu niso bile poznane razmere, iz česar sledi, da ni bil zmožen prevzeti urada, v katerega je kandidiral.
In človek, ki je enkrat potegnil volivce nos, jih bo še drugič, če mu ljudje sploh še zaupajo. Bolje je zaupati človeku, ki ne obljubi nič drugega kot to, da bo storil vse, kar bo v njegovi moči za korist davkoplačevalcev.
Euclidčani so bili po zadnjih volitvah jako razočarani, ker ni bilo obljubljenih del, ker ni bilo obljubljenih manjših davkov, ker ni bilo obljubljenih prihrankov za mesto. Obljube so jako poceni, toda gorje mu, kdor jim nasede. '
Kaj je storil sedanji župan za mesto? Najboljša mogoča postrežba pri pobiranju smeti, odpadkov, snažne ulice, pa travo so pokosili po praznih lotih. Dobro! Toda, ali ni vso to postrežbo vpeljal že prejšnji župan? Sedanji župan topo-gledno ne dela drugega kot da nadaljuje s tem, kar je bilo vpeljano pod županom Elyem.
Nova mestna hiša! No, zidati jo je pričel prejšnji župan! Stroje, s katerimi kosijo poleti travo po praznih lotih,
1	BI	ESI	•M	IZ	m	IR(	IDA
							
New Yorka, ki ukazujejo euelidski politiki.
Ali ni čas, da postane Euclid zopet sam svoj gospodar, da ne bo moral iskati po drugih mestih ljudi, ki pridejo sem za dobro plačo komandirat? Saj je Euclida lahko sram, da izmed 220,000 prebivalcev nima dober ducat zmožnih ljudi, ki bi vodili mesto, ampak je treba iti drugam ponje, domačini pa skozi prste gledajo.
Ker plačujejo za mestne uslužbence euelidski davkoplačevalci, naj bodo tudi uslužbenci domačini, ki plačujejo tudi davke tukaj, ne pa da bi si samo malhe polnili z našim denarjem.
Če hoče imeti Euclid dobrega župana, naj voli za Charles R. Elya in vso njegovo listo. Če vam svetuje kdo drugače, vedite, da vam to pravi iz njegovih lastnih interesov, ne pa radi interesov vsega mesta.
litično aktivnostjo dosegli enakost drugih, spoštovanje naših pravic, ugled v javnem življenju in upoštevanje pri javnih uradih je to mnogo in vredno našega truda. Ker hočemo, da obdržimo to, kar smo si priborili in do česar smo tudi upravičeni, smo za ANTON VEHOV-CA, da nam bo tudi v bodoče mestni zastopnik v 32. vardi.
Dne 7. novembra bo naš dan in slednji naš volivec naj gre v volivno kočo in odda svoj glas za ANTON VEHOVCA.
Joseph Muzich, tajnik, Slovenski demokratski klub 32. varde.
Divji lovec
je kupil še prejšnji župan. Torej gre kredit, kdor ga v resnici zasluži.
In kakšno je gospodarstvo danes v mestu? Tako, da vemo za policijo in ognjegasce, da morajo za svojo zasluženo plačo vedno čakati. Zadnjo plačo za prvo polovico septembra so dobili šele potem, ko si je mesto izposodilo denar na dohodke, ki jih bo dobilo šele v letu 1940. In za prihodnjo plačo bo menda ravno tako. In če si bo mesto za letošnje plače vzelo na posodo denar za leto 1940, kje se bo pa dobilo denar za plače v letu 1940?
Prejšnjemu županu očitajo, da si je nakupil mnogo posestev v Euclidu. Mi mu pa ne štejemo tega v zlo, ampak v kredit. Če je Mr. Ely nakupoval posestva v Euclidu, kjer je županil, to pomeni, da ima on vero v Euclid. Mesto da bi de nar nosil na newyorsko borzo, ali pa v kaka podjetja izven mesta, ga je investiral v domačo zemljo. To zasluži vso polivalo.. Mi pa vemo, da ravno oni, ki so si največ prizadeli in si se prizadevajo, da bi Mr. Ely ne bil izvoljen, nimajo v Eu elidu niti ficka investiranega. Njih pravi gospodarji sedijo na gorkem v New Yorku.
In če je Mr. Ely hišni posestnik v Euclidu, ali je tak človek priporočljiv za župana, ali je bolj priporočljiv človek, ki instuje toliko nepremičnine v Euclidu, da jo lahko vsak čas pod pazduho odnese kam drugam? Kdo bolj skrbi za hišo: ali gospodar sam, ali najemnik?
In kdor hoče reči pošteno besedo, ne more reči, da je bil Mr. Ely slab župan, ali da je bil za mesto slab gospodar. Ne bomo rekli preveč, če bomo izjavili, da je bil Mr. Ely najboljši župan, kar jih je Euclid še imel.
Drugega mu ne morejo očitati, če je to sploh kako očitanje, da so bili v Euclidu igralni stroji. No, zdaj jih ni več, toda tisti, ki so in ki še hočejo igrati nanje, gredo samo čez mestno mejo in lahko igrajo po mili volji. Pa naj reče ali trdi kdo, da se v Clevelandu ne igra prepovedanih iger! Pa ne za niklje ali šestice, ampak tam gre v milijone in prav pred nosom'policije. Pa je vse dobro in časopisje tega ne vlači po svojih predalih, ker imajo pač župana radi. 'Kaj pa zloglasne hiše? V Euclidu jih še nikdar ni bilo, tudi pod prejšnjim županom ne. Kako'je pa v Clevelandu v tem oziru? Prav v osrčju mesta so cele ulice, hiša pri hiši te gnjusobe in cleve-kindsko časopisje nikdar ne vpraša župana, zakaj da ne očisti mesto tega smradu. Seve, ata župan so priljubljeni, ker plešejo, kakor jim časopisje gode, a davkoplačevalci plačujejo za orkester.
Tudi euelidski župan je moral visokim oblastnikom v mestu obljubiti, da bo plesal po njih godbi. Tako Euclid ni bil več sam svoj gospodar, ampak so ga prodali interesom iz
"Veš kaj dragi prijatelj, zadnjič sva se domenila, da greva no, saj veš kam in povem ti, da mi je nemogoče iti. Kaj je vzrok, počakaj, da ti povem. Veš zvedel sem zadnji teden, na seji dramatičnega društva Naša zvezda, da bodo vprizorili narodno igro Divji lovec v Društvenem domu v Euclidu."
"Ni mogoče!" — "Oja, je mogoče, je tudi že vse urejeno. Povem ti, da bom še jaz malo deležen, saj veš, da so me postavili za gostilničarja po imenu Groz-dek." — "Kaj mi poveš, France!" To je pa ravno za mene, ker sem tudi jaz strasten lovec, zato pa hočem videti to igro. Ali imaš morda že kaj vstopnic?" — "Še ne, a takoj, ko jih dobimo pa ti jih bom osebno prinesel." — '"Dobro kar štiri mi prinesi. Igre sicer nisem še nikdar videl, a slišal sem pa že precej o njej kako krasna da je."
"špasno je pa to, da sem jo jaz videl že trikrat in dvakrat sem tudi igral in vse to v starem kraju. Nikdar si nisem pričakoval, da bom imel priliko še enkrat igrati v tej krasni igri. Veš, Tine, pa ti ne bom dosti več pripovedoval, zato, ker pravijo, kdor dosti govri, mora dosti vedeti ali pa dosti lagati. Jaz pa tega ne-maram, ampak se boš sam najbolje prepričal, ko boš prišel pogledat. Lahko si prepričan, da bo nekaj posebnega, ker na tak oder se ne dene kar nekaj navadnega. Ali si ga že videl kar je prenovljen?"
"Oja, videl sem ga in rečem ti, da sem se kar čudil, da je mogoče kaj takega skupaj spraviti v našem Euclidu ali Ljubljani. V resnici bo odgovarjal za vsako igro, posebno še, če so vloge v pravih rokah."
Apeliram na občinstvo, da bi si ogledalo ta narodni igrokaz, ker vstopnina je jako majhna za tako veliko stvar. Ko bi. občinstvo vedelo koliko je dela in tru da, bi napolnilo dvorano do zad njega kotička. Vedite, da je treba marsikatero urico žrtvovati predno je igra "pečena" in se za-stor lahko dvigne.
Vidite ljudje božji, ako so igralci žalostni, če vidijo pred seboj prazno dvorano, če pa vidijo, da je napolnjena, je pa vse nekaj drugega in več je živahnosti in veselja. Zatorej ponovno apeliram na cenjeno občinstvo, na naše sosede iz Collinwooda, posebno pa vabimo naše Ljubljančane in njih prijatelje, da se odločite in pridete na igro Divji lovec 5. novembra v Slovenski društveni dom na Recher Ave. v Euclid. Začetek ob treh popoldan.
Omeniti moram, da je dramatično društvo Našs/ zvezda nekaj časa spalo, kakor narava, ki zaspi čez zimo in se zopet oživi spomladi. Pri nas je pa ravno narobe, mi smo spali čez poletje in smo oživeli sedaj, ko je že listje začelo padati z dreves. Kolikor mi je znano je imela Naša zvezda do 45 dobrih igralskih moči. Seveda izgubili so veselje in zakaj? Glavni vzrok je bil vsled premajhnega odra. Sedaj je pa vse to urejeno, da oder odgovarja za vsako igro in zato so se igralci tudi zopet prebudili.
Prav vljudno prosim cenjeno
občinstvo, da nikar ne zamudi te prve prilike, ko bo igrana prva igra na našem novem odru ter dajmo s svojo udeležbo več veselja našim igralcem. V resnici je naša sveta dolžnost, da pomaga mo s tem Domu in dramatiki.
Kakor sem že prej omenil, vstopnina ni velika in je samo 40 centov za igro in za ples zvečer.. Godba bo pa tudi imenitna, saj veste kako zna šeškov Eddie in njegovi pomočniki. Da se vam ne bo preveč mudilo domov, naj vam povem, da bo vsega pripravljenega za žejne in lačne. Takoj po igri se podamo v spodnje prostore, da se malo okrepčamo, ker bo vsega dovolj jedače in pijače in tudi plesa.
Omeniti moram tudi tole, da če prav ste že videli to igro, kaj ta> kega pa še vseeno niste videli, da bi kmet Rožrnan prignal na oder pravega živega konja podkovat k kovaču Juretu. Torej na svide nje v nedeljo 5. novembra v Eu
Srbi so bili vse preveč Srbi in nič Slovani in Hrvati ravno tako in v gotovih ozirih pa so bili Hrvatje upravičeni do opozicije.
Po svetovni vojni, v gotovih pokrajinah, se ni upoštevalo samoodločbe narodov, ki naj bi se izrazili h kateri državi hočejo pripadati. Eno, tozadevno vprašanje so Slovenci in Hrvatje spadajoči pod Italijo, ker se ni upoštevalo načrta našega pok. predsednika Wilsona. Angleški in francoski delegati so imeli premoč pri mirovnih pogajanjih tako, da je predsednik Wilson užaljen zapustil mirovno konferenco in seveda so potem imeli An-
Članek 5 DOBER NASVET
(Nadaljevanje.)
Starši z majhnimi otroci mo-
clidu.
France iz Ljubljane.
Zakaj smo za A. Vehovca
čas prehiteva naše dnevne dogodke v taki hitrici, da kaj radi pozabljamo na ono, kaj se je včeraj ali v bližnji preteklosti dogodilo. Dobro je, da si včasih osvežimo razum in pogledamo nazaj, kaj nam je preteklost nakloriila. Omejimo se na delo našega mestnega zastopnika Anton Vehovca, ki je ponovni kandidat za mestno zbornico.
Desetletja nazaj, ko nismo imeli svojega zastopnika v mestni zbornici, nas ni nikdo poznal niti našim problemom posvečal kakšno pažnjo. Navadno so prihajali kandidatje nekaj dni pred volitvami v našo sredo koledvat glasove. Končno, ko so volitve minule, minulo je vse, obljube in naše težnje. Nad polovico onih, ki so volili za kandidata, kateri je bil pred volitvami v svilene tan čice zavit ni več slišalo o njemu niti ne vedelo, kam naj bi šli in na katero kljuko naj bi pritisnili v slučaju potrebe. Kratko rečeno, bili smo orodje in klini na lestvah onih, ki so po naših hrbtih plezali kvišku. Udano smo hlapčevali, molčali in plačevali davke, da so se z našim denarjem izboljševale one naselbine v katerih so stanovali imoviti hišni posestniki. V nasprotju, ko je njih premoženje radi izboljšav pridobilo na vrednosti, je premoženje manj imovitih radi zanemarjanja cest, razsvetljave in javne postrežbe padalo. Zavedati pa se moramo, da med našimi ljudmi ni bilo onih, ki bi zmogli v visoko rezidenčnih krajih.
Danes, ko imamo v mestni zbornici štiri Slovence je za nas položaj povsem drugačen, kakor je bil pred leti. Politiki, kateri so si domišljali, da so samo zato rojeni, da nam gospodarijo in našemu življenju narekujejo, so spoznali rifešo moč in našo državljansko zavednost. Vzeti so nas morali, radi ali neradi k politični igri in igrati morajo karte z nami pri skupni mizi.
Če ne bi ničesar drugega pri
Odprto pismo
Mr. Joseph Fortune 5905 Prosser Ave. N Cleveland, Ohio Cenjeni:
V	listu "Ameriška Domovina" z dne 28. oktobra sem či-tal Vaš dopis, v katerem kot dober demokrat, presojate demokratično politiko v 23. vardi. Lepo je to, da se tako zanimate. Kar se pa tiče moje osebnosti ste pa zašli na napačno pot. Vi se zahvaljujete Mr. Novaku s tem, da blatite mene, da jaz obljubujem mojim prijateljem to in ono. Mr. Fortune, tukaj ste postavili samega sebe na laž ali pa so Vam drugi pripeli to laž na Vaš hrbet. Zato Vam povem to-le:
V	vsej moji kampanji nisem nikomur obljubil ali obljubo-val dela, ker ne maram ostati lažnik, ko bom izvoljen. Zato bi Vas prav uljudno prosil, da ipi poiščite vsaj enega človeka v 23. vardi, kateremu sem dal kake obljube. Vprašajte ga,_ da naj poda zapriseženo izjavo ter isto priobčite v časopisih. Kaj ne, Mr. Fortune, to bo bolj težko. ■ No, če pa ne morete, saj to ne bo tako težko, saj poznate ameriško navado, da se človek oprosti in pravi: "Obžalujem, motil sem se."
MR. FORTUNE, SEDAJ STE DOLŽNI ODGOVOR, NE SA MO MENI, AMPAK TUDI ČI-TATELJEM "AMERIŠKE DOMOVINE." ENO ALI DRUGO: DOBITE ZAPRISEŽENO IZJAVO ALI ENOSTAVNO PREKLIČITE.
S pozdravom, EDWARD J. KOVACIC,
kandidat v 23. vardi.
glofranki vso moč v rokah. Tako raJ° biti zel° oprezni v govor, so Italijo potisnili nazaj in ji vNenJu in delovanju. Otrok vi-nadomestilo potisnili še okoli di in sliši vse> kar se S°di kr°S 800,000 Slovencev in Hrvatov.	ter si vse to tudi dobro
Mogoče se bo ponudila prilika, zapomni. Kar je žena, to je da se to v bližnji bodočnosti po- mož- Pravi sv- Ambrož. Torej pravi. Italijo bo treba poučiti to- to Je le takrat, če starši skupno zadevno in doseči druge koncesi- delujejo potem je pričakovati je da odstopi to do česar nima uspeha pri vzgoji otrok nobene pravice z Albanijo vred. Kadar eden ali drugi staršev To se pravi, da bi mogli Anglo- pokara otroka, ali ga kaznuje franki dati Italiji posebne konce- naj se drugi ne vtika zraven in sije v kolonijah. Pripričan sem,| nikdar naj se ne daje otrokom da bi se kaj takega prav lahko na- Potuhe z zagovarjanjem ali mi-pravilo samo, če se bo pokazal lovanjem. Oče in mati mora balkanski blok ali antanta, da je ta biti ene misli in kadar se pri-dovolj močan in sporazumljen. meri kako nesoglasje v druži-Po mojem skromnem poznanju "i .tedaj naj se oče in mati sa zgodovine balkanskih narodov in ™a pogovorita in ne v navzoč-držav bi se dalo to poravnati na "osti otrok, ker otrok ne sme sledeči način-	slišati, če se starši slučajno ne
Jugoslavija bi morala dobiti Km j aj o v vzgoji glede njega izpod Italije vse Slovence in Hr- Vsako govorjenje in obnasa-vate do kjer«seže narodna meja napravi na otroka tak vtis, in majhen del Albanije blizu Ska- da ga je nemogoče izbrisati, če dra (Skutari) kjer so izključno je oče ali mati, ali pa morda katoličani in drugo pa naj bi do-M« oba nagnjena na pijačo bila Grčija in Bolgarija, pred- taki starši prav gotovo niso vsem tisti del, ki sedaj brani Bol- zmozni pravilno vzgajati svo-gariji dostop do morja in se vedah11 otrok. Otroci spočeti od Bolgarija bi se pa morala odpo- alkoholikov niso jako bistri pn vedati zahtevi po Dobrudži v ko-1 ucenJu in ™hče ve te resni rist Rumunije in Rumunijapabi
ce bolje kakor ravno učitelji v morala odpovedati "gotovemu I šolah- Kajti posledice alkoho-
la se pokažejo šele v dobi, ko otrok začne pohajati v šolo.
Bil sem nekoč priča, ko je oče poslal svojega petletnega sinčka v gostilno po žganje. Predno pa je ta mali deček dospel do doma, ga je premagala skušnjava in je pokusil malo te
Kanarčkom ob 5 letnici
Kanarčki, narodni cvet, se že zbirate skupaj pet let, da nam hranite zvesto, naših dedov pesmico.
Na licih vaših se pozna, da v srcu radost vam igra, ko se iz vaši ust glasi, melodija slovenske pesmi.
Naprej po začrtani poti, naj vas nikdo ne zmoti, da bi opustili to, kar nam je najbolj ljubo.
Kanarček naj živi in pesem našo nam goji, ki glasno naj vam govori, da slovenske ste krvi.
Apolonija Kic. -o-
Zbudimo se že enkrat
Ali se res tako malo zavedamo, da ne vemo koliko bi mi lahko pomagali naši rojstni domovini onkraj Atlantika v sedanjih mednarodnih homatijah? Ali je res vsa naša narodnost zapopa-dena samo, da si naročen na par slovenskih listov in da sem ali tja posetiš kako narodno prireditev ali igro itd.
Ali ni naša dolžnost, da posku simo na kakšen način tudi poma gati našim bratom in sestram v stari domovini, ravno sedaj, ko se tako nesramno baranta za manjše narode deloma, ker so majhni in deloma tudi zato, ker so preveč kratkovidni in sebični Poglejmo Poljake, bili so vse preveč Poljaki in ne dovolj Slo-
se
delu Transilvanije v korist Ogrske. Kjer bi ne mogle priti v po štev narodnostne meje, bi se mo rala dati manjšinam popolna svoboda ali avtonomija na najširši podlagi.
To so glavne točke, je pa še več manjših. Verujem, da je to po polnoma izvedljivo seveda, če bi	mocne P^ace. Seveda ni tra-bili Slovani sedaj vsaj malo slo- palo dolgo, da je izgubil ravno žni in bi fcolj držali skupaj.	težJe v svojih nožicah. Ko je Da ne bodo samo Poljaki, Sr-	deček dospel domov, se je oče-bi čshi, Slovenci pa Rusi, ampak	tu kaj smešno videlo, ko je vida bodo pokazali tudi malo slo-	del svojega sinkota opotekati vanske zavednosti. Je že čas, da	se po sobi. Ni bilo samo to dobi se Že skoro spametovali.	volJ- ampak ga je še poklical Kar poglejmo kam so prišli	k mizi in mu dal še pive in žga-Poljaki Čehi Slovaki — ni še	"Ja, češ, kar je dobro za stare-prepozno, če bi se Slovani spora-	!?a je tudi za mladega. Seveda, zumeli in pripoznali drug druge-	oče je to napravil zato, ker jo ga kot svojega brata in se držali	rekal, da ima svojega otroka
načela: Pomagaj si sam in Bog	rad. ti bo pomagal! že večkrat sem P^ača je za otroke strup in
poudarjal, da se mi Slovani vse	otrok, ki zavživa alkohol že v
preveč zanašamo na zaveznike,	zgodnji mladosti, prav gotovo
ti pa so bili pri volji pomagati	ne bo znal ločiti dobro od sla-
malim državam le tedaj, če so vi-	bega. Z otrokom pred šestim
deli svoje lastne koristi pri tem	letom morajo starši govoriti po
in navadno so oni pobrali smeta-	zmožnosti otroških m p žgan no drugače pa ne. Izjema je bi-1 Predno je otrok dozorel, da za-
clobili kot to, da smo z našo po-' vani. Poglejmo v Jugoslavijp.
čne pohajati v šolo, oče posebno lahko opazuje in presodi otrokovo zmožnost in nagnenje.
Predno pa moreš kaj takega opaziti, daj otroku v roke kakšno orodje, na primer kladivo
la samo Rusija leta 1914 (v za-] četku svetovne vojne).
Mi, tukaj v Ameriki, lahko dosti koristimo domovini, ker lahko | svobdno pišemo in razpravljamo. Če nas je domovina kdaj po-1	Robnega","'kakršno pač trebovala - nas gotovo potrebu- {mate orodje y povpregnem do-je sedaj. Vedno se poudarja: I	slovenskih družin in videii rojstna domovina in naš sladki	^^ ge ga bo zn&1 up0,
materin jezik.	rabljati. Kar se bo otrok na-
če nam je vse to v resnici pri y mladosti> to mu bc ostaio srcu, pokažimo se v javnosti m I yge življenje ne samo v naših domačih listih, y regnid miglim> d& j(j gyeta ampak tudi v angleških je treba dolžnost staršev, da dajo otro-pokazati in povedati kje se nam L priUko> da ge čeg& nauči v krivica godi. To je naša dolžnost I mladosti, kar mu bo koristilo v ne pa, da se pokažemo stoodstot- poznejšem življenju. Takoj bono narodni samo tedaj kadar vi- gte yideli kaj bo yaš ^ ](0 bo dimo svoje osebne koristi. Poka- doraste] v moško dobo_
žimo se tudi tedaj kadar se gre za dobrobit naših bratov in sester v stari domovini.
Na vsak način moramo poskusiti pomagati, kar je pač v naših močeh. Sedaj je čas, da se seznani ameriška javnost potom časopisja, da se bo vsaj videlo kakšen vtis bo to napravilo in bojno vedeli kako postopati, kadar bo čas dozorel. Torej naprej do zmago za narod in domovino!
Frank štefančič.
(Dalje prihodnjič.)
ZAHVALA
a
Za godbo fare sv. Vida so ^ darovali: društvo sv. Antona » '■ 138 C. K. of O. in sicer ' kar«smo prejeli šele potem hil V.cl impnik darovalcev °° .
bil že imenik darovalcev v tiskarno.
lep0
Odbor se pray ^ zahvaljuje društvu za velik0
Son dar.
F. Novak, tru
jni c*
^^mtmmitniiiiiiiutttnitnttnttnntnititinttuHtiiiritiiiinmittiinniniinmmmu
WINNET0U
Po nemAkem Izvirniku K. M»y»
i*wtvuwi:tmnmmtmnumaattmmm»uttm«:»»>»»t»T»t«H»»tm»»ntmnmn
Pa zakaj se jima je mudilo črez? Pojdimo! Upam, da zvemo na drugem bregu za odgovor."
Konji so se medtem napili, za-jahali smo in prebredli reko. Plitva je bila, niti do stremen ni segala voda.
Na drugi strani se je Old Death bistro ozrl naokoli in pokazal na bližnjo lipo.
"Tamle je zapisan odgovor na naše vprašanje! Poglejte si ti-stole lipo! Olupana je za moža visoko. In tule —. Hm —! Kaj pa je tole —?"
V	mehkih tleh so tičali v dveh vrstah klini, svinčnikom podobni.
"Kaj pomenijo tile klini?" nas 3e vprašal.
Gledali smo, pa zaman ugibali- Niti meni ni prišlo nič pametnega na misel.
In stari scout je razlagal, mi Pa smo poslušali, kakor učenci Poslušajo učitelja.
"Najprvo preudarite, ali niso Morebiti tile klini v kaki notranji zvezi z olupano lipo! Poglejte si tudi tistele odrezke, ki tam-le okoli ležijo! Ovenelo ličje je. In potem vas vprašam, ali ste že kedaj videli pripravo za vozla-nje, pripravo, na kateri na primer ženske vežejo mreže, robce, °brisače in drugo slično ročno de-lo- Ne še?
No, pa vam povem, da pomenijo tile v zemljo zabiti klini tako pripravo za vozlanje. Seveda so klini le leseni, kakršne Indijanci hitro lahko narežejo z grmovja, ne pa železni, ip v zemlji tičijo niesto v deski.
In tole razberem iz sledov. Indijanca sta olupila lipo, si nace-Pila ličja v trake in spletla na tej Priprosti pripravi iz ličja pas. ^teter je bil dolg in dvanajst centimetrov širok. Kajti tako dolgi sta vrsti klinov in dvanajst centimetrov sta vsaksebi. To^ej res pravi pas. Tak pas iz svežega ličja pa uporabljajo Indijanci, kolikor vem, posebno radi, da z njim obvežejo rane. Sončno, sveže ličje rano hladi, se posuši in Jo zapre tako dobro, da še celo zlomljene kosti precej trdno stisne. Kalkuliram, da je bil vsaj eden izmed tehle dveh jezdecev Ganjen.
Pa še nekaj! Poglejte tjale v vodo! Ali vidite tisti dve široki, Plitvi jami? Dva konja sta se valjala v vodi in pustila sled v Pesku. V vodi pa se valja le indijanski konj. Naša Indijanca sta jima snela sedla in ju pognala v vodo, da se osvežita. To pa Indijanec dovoli svojemu konju le> če se pripravlja na naporno, potovanje. Indijanca sta lrnela še dolgo pot, nista se dalje ^ndila, nego je bilo treba, da sta ^Pletla pas, pa sta nemudoma odbila.
Sklepam torej takole: Dva je-na indijanskih konjih sta 0(-l prebredla reko, eden izmed njiju vsaj je bil ranjen. Mudilo j56 jima je črez reko, ker sta na ej strani videla lipo. Olupila sta JT0' spletla pas in obvezala rane. 11 nito sta koj odjezdila dalje, .p Kaj pvavite k temu, meššurs?
0ykusite, sir, in napnite mož-8ane!" se je obrnil k meni. „ "Poskusil bom," sem dejal. ^°da ne smete se mi smejati, če bom pravega zadel!" . "Zakaj bi se vam naj smejal? 5°j učenec ste, ali ne? In od u-!renca ne morem zahtevati, da bi koj prvi dan na vsako vpraša-brez pogreška odgovoril." 'Tale konja sta bila indijan-
bf'". Sem razla£al- "Torej sta jezdeca Indijanca.. Na mi-
V	Tmi Prihaja dogodek v trdnja-1 tnge, ki nam je o njem pripo-
a °val podčastnik. Eden izmed Paških starešin je ušel Komandi. ranjen je bil Winnetou je jezdil v trdnjavo, zvedel, kaj tel'16 Zgodilo> in nemudoma pohi-j 7/d njim. Izvrstnega konja kmalu ga je došel.
Tale dva sta torej bila apaški starešina in Winnetou."
"Ni slabo!" je hvalil starec, "še kaj veste?"
"Da. Apačema se je mudilo. To sklepam iz tega, ker sta šele tu na reki rane obvezala in ker sta konjem dovolila, da sta se osvežila. Sama pa nista počivala, ker ni videti takih sledov. Nemudoma sta jezdila dalje. In kam se jima je mudilo? Domov v apaške vasi. Posvariti morata rojake, da bodo Komanči kmalu prišli in jih napadli. Pa tudi svoje bojevnike morata zbrati, da maščujejo sramoto in, krivico, ki je zadela njihov rod."
"Tako je! Zadovoljen sem z vami. Prav nič ne dvomim, da sta bila Winnetou in njegov odposlanec. Njunih sledov sicer ne bomo več videli zunaj na preriji, ker je že tema. Pa tudi ni treba. Črez Rio Grande sta namenjena prav kakor mi, irn v ravni črti bodeta potovala. Kar bomo tudi mi storili. Kalkuliram, da bomo ze jutri našli kako sled o njiju.
Sedaj pa si poiščimo taborišče! Počiti si moramo in konji tudi. Jutri bomo zarana odrinili."
Izkušeni scout je kmalu našel primeren kraj za tabor, ozek pas med drevjem, trdo ob vodi, poln mehke, sočne trave. Razsedlali smo konje, jih privezali k drevju, polegli po trati in večerjali. Seveda le zelo skromno, naše zaloge sa šle že h kraju.
"Ali bomo zakurili ogenj ?" sem vprašal.
Posmehljivo se je starec zarezal.
"Sem si mislil, sir, da bodete tako vprašali! Ste pač prej kedaj brali lepe Cooper j eve indijanske povesti ? In druge take zanimive knjige? In ugajale so vam, kajne?" "Precej."
"Hm, da—! Se lepo bere, tisto, in vse se po redu in gladko vrši. Človek si prižge pipo ali pa smotko, se razpoloži po clivanu in se poglobi v lepo, zanimivo knjigo, ki si jo je izposodil v knjižnici —.
Pa pojdite sem v prerijo, na divji zapad! Tu je življenje precej drugačno! Cooper je dober pisatelj, sam sem ga bral, na za-padu pa ni bil. Imenitno je znal preplesti poezijo z resničnostjo. Na zapadu pa žal ni poezije, vsaj jaz je še nisem našel. Sama trda, večkrat kruta resničnost vlada tu. V tistih knjigah berefe o mičnem taborskem ognju, ob katerem se peče mastno, sočno stegno bizonovo. Toda povem vam, če zakurimo tule le samo majhen ogenj, vam bo rdečkar navohal njegov dim na dve angleški milji daleč!"
"Torej celo uro daleč da bi ga navohal —? Ali je mogoče?"
"Si bodete že še izkusili, kako dobre nosove da imajo Indijanci ! In če bi sam ne navohal ognja, bi ga navohal njegov konj in ga izdal s tistim usodnim prhanjem, ki je tem živalim vzgojena in ki je že marsikateremu belokožcu življenje upihnila.
Ne, nocoj je bolje, da ne zakurimo ognja."
"Pa saj se nam še ni treba bati, da bi se Komanči kje tod potepali —? Mnogo dni bo minilo, da pridejo odposlanci Koman-čev domov, in .spiut bo minilo mnogo dni, da bodo njihovi seli zbrali bojevnike in da se bodo ti podali na bojni pohod. Koman-čev se nam nocoj še ni treba bati, mislim."
"Hm —! Kako lepo zna takle greenhorn govoriti! Le žal, da ste na troje pozabili! Prvič, da smo na ozemlju Komančev, da torej lahko vsak hip naletimo na kako četo. Drugič, da so Komanči, kakor ste culi, vpadli v Mehiko. Prav lahko torej se zgodi, posebno tu blizu meje, da srečamo čete, ki se vračajo s plenom domov. Tretjič pa, in kar je
Podružnica št. 3 SMZ
Leto gre proti koncu in samo še dve redni seji bomo imeli v letošnjem letu. Prihodnja seja novembra meseca, je predzadnja in je že nekoliko v zvezi z decembrsko sejo, ki je tudi že skoro na pragu.
člane naše podružnice vabim, da se gotovo in polnošte-vilno udeleže novemberske seje, kakor tudi seje meseca decembra. čas beži in nikar ne odkladajmo, saj smo vendar vsi zainteresirani za napredek in ojačenje naše podružnice. To bomo najbolje pokazali s tem, če se udeležujemo sej. Posebno se pričakuje udeležbe sedaj, ko so se zopet začeli bolj hladni večeri, da se bo članstvo bolj udeleževalo sej, ker to je le v našo splošno korist.
Da pa ne bomo tako životarili, je članstvo sklenilo na ok-toberski seji, da se priredi zabavni večer in sicer v četrtek večer 2. novembra, kar pa zato na ta večer, ker imajo v Slovenskem domu že vse dvorane oddane za letos. Tako bomo sedaj vsaj enkrat poskusili kako bo šlo v sredini tedna. Saj kjer je dobra družba se je vsak rad udeleži in mu ni prav nič na kateri dan se udeleži take veselice.
Da ne bom šel predaleč naj vam omenim, da bo ta dan naša redna mesečna seja, ki se bo začela točno ob sedmi uri zvečer. Po kratki seji pa se vrši zabava z okrepčili. Za poiz-kušnjo bomo imeli tudi že malo ta-novega ohijčana, bomo vsaj pokusili, če je kaj sladak. Zabave bo dovolj, ker bomo i-meli tudi godbo pod oskrbo naših članov.
Končno vas pa prosim, da se prav vsi udeležite seje, kakor tudi novopristopli člani ter na svidenje v četrtek 2. novembra ob 7. uri zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave.
Anton Koren, preds.
--o-
«!»»iii!itiiiiiniiiiii:iiiin!tii»tii»»ttn!t»»!!»i»n»:iii»:::»{»i;i;n!iiiiiiiiiiiimtm
JOŽE GRDINA:
PO ŠIROKEM SVETU
mtnmmm»tamnm»mtmtmnmfflmmm»mtmttmmmttmmmtt«m?ttmmt
Od devete postaje dalje gremo v cerkev Božjega groba, potem pa naravnost na Kalvarijo. Tu so kar štiri postaje in sicer: deseta, enajsta, dvanajsta in trinajsta. Tu je bil konec Njegove bridke poti in tu Ga je čakalo najhujše: Oropanega oblačil so Ga pribili na križ in tu je po tri urnem trpljenju na križu umrl. Z nedopovedljivimi občutki smo molili postajo za postajo, potem pa smo šli k božjemu grobu, kjer je zadnja postaja Križevega pota in tu smo ob štirih zaključili Križev pot, ki mi ostane za vedno v najlepšem spominu na Jeruzalem.
John J. Busher
Mr. John J. Busher, ki je kandidat za mestnega sodnika za termin, ki se prične 1. januarja 1940, je popolnoma sposoben za ta urad. Njegove izkušnje zadnjih 26 let na okrajni sodniji kot deputy clerk, bondni komisar in county klerk zadnjih sedem let, so mu prinesle priznanje kot avtoriteta na legalnih vprašanjih v okraju.
Njegovo sposobnost, da bo pošten, pravičen in nepristranski sodnik, niso" prezrli cleve-landski časopisi, ko ga priporoča za izvolitev Plain Dealer, Press in News.
John J. Busher je bil vedno prijatelj kozmopolitske grupe v Clevelandu, kar je dokazal s tem, da jih ima mnogo zaposlenih v svojem uradu od teh grup. Tudi našim Slovencem je dobro poznan,, zato bo gotovo vsak državljan oddal zanj svoj glas 7. novembra.
---o—-
PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE
glavno, nikar ne mislite, da bodo odposlanci Komančev šele šli obveščat svoje ljudi o dogodkih v trdnjavi in šele zbirati bojevnike!
(Dalje prihodnjič.)
Marsikateri slavnostni sprevod in pa procesijo sem videl, a tako imenitne kot je bila ta procesija pa še ne. Tu sicer ni bilo najmanj kaj paradnega, nič opredeljenega, ne po stanu ne po obleki, pa kljub temu tako zanimivo privlačno, tako odkrito, iskreno pobožno! Vsaka gizdavost, ki se ljudi tako rada prime', je bila tu dobesedno izključena. Sleherni se je zavedal, da hodi po poti po kateri je hodil Gospod z težkim križem obložen in v tem smislu je skušal biti vsak manjši in preprostejši od drugega, pa bil to daljni romar, ali domačin, škof ali pa vojaški dostojanstvenik, ter se z čim skromnejšim obnašanjem skušal približati Njemu, ki je ob največjem zaničevanju nesel svoj križ.
Po končanem Križevem potu se odpravim, da grem na kraj judovskega žalovanja ali jokanja, takozvani E1 ebra; ta kraj sem si hotel še enkrat podrobneje ogledati, zlasti pa žalujoče Jude. Dr. Alekšič, ki me je prvi pot spremljal tja mi je tedaj omenil, da si je ta kraj najbolje ogledati v petek popoldne, ko se zbere tam mnogo Judov, ki jokajo in tarnajo, da jih je kar pretresljivo gledati; nasvetoval mi je, naj si to jaz takrat ogledam. Ta njegov nasvet tem tudi upošteval, ter si tozadevno napravil načrt, da to sigurno napravim.
Z palico oborožen jo krenem po Via Dolorosa mimo tretje in četrte postaje; pri peti postaji pa zapustim Via Doloroso, ki pelje proti zapadu, ter grem naprej po cesti doline Tyropa-en, med Morijo in Sijonom, proti jugovzhodu, kjer je na za-padni strani tempeljskega trga ona stena kamor hodijo Judje jokat in tožit svojo bol.
Po ozkih mestoma obokanih ulicah pridem po nekaj ovinkih do orjaške stene pozidane z ogromnimi kvadri, ki so nekateri dolgi do 5 metrov. Pri vhodu, ki je na severni strani, pa stoji angleški vojak z nabito puško ter ostro pazi, da ne pride do kakih izgredov. Tu se mi je nudil zanimiv in obenem pretresljiv prizor: cela vrsta Judov, možkih in žensk je stala ob ogromni steni; vsi v steno obrnjeni so se gugajoč in mrmrajoč dotikali z čelom ogromnih kvadrov, nekateri so jih pa poljubljali, pri tem pa so jim kapale na tla solze, več od teh pa sem videl, ko so med jo kom in tarnanjem spuščali v odprtine me'd kvadri male bele listke; najbrže kake na papir pisane prošnje in tožbe, ki naj tu dan za dnem izražajo njih želje in tuge. Več od navzočih je imelo v rokah knjižice iz katerih so čitali ter na glas mrmrali, dočim so to drugi vršili kar brez knjižic; nekaj jih je sedelo pa kar na tleh, na kame-nitem tlaku, ter žalostno zrli pred se, po obrazu pa jim je bila razlita globoka žalost; tu pa tam je zaigrala v očeh solza, znak velike žalosti.
Ko nekaj časa zrem na ta nenavadni prizor, se pa prične
pravo v srce segajoče žalovanje. Nek okrog 50 let star Jud z rumenorjavo poraščeno brado je pričel na ves glas tarnati ter z žalno pojočim glasom molil neko litanijam podobno molitev, njemu pa so v zboru odgovarjali ostali Judje. Bilo je nekaj pretresljivo žalostnega! Nisem razumel njih besede, a znane pa so mi bile te besede po prevodu; na njih glasu in obrazih sem razumeval njih bol in tugo, ko so jokali radi templja, ki je porušen, zaradi zidov, ki so se podrli, zaradi slave, ki je minila. — Obupno so prosili Jehovo, da se usmili Sijona, da se milostno obrne na Jeruzalem, da se obnovi kraljestvo na Sijonu. — Žalostno ihteč povprašujejo: O Bog, kako dolgo še? In sledi odgovor poln obupa: Vedno do konca!
Poleg mene sta stala dva ameriška duhovnika, eden rodom Slovak iz Minnesote, drugi rodom Poljak iz Massachusetts, ki sta nemo zrla žalostni prizor in Poljak, ki je stal tik mene, je dejal: Kaj takega pa še nisem videl! Oba je pretreslo in prav tako tudi mene. Resnično, takega prizora še nisem videl, dasi sem že večkrat čital o tem in videl tudi sliko, pa me niti od daleč ni tako dir-nilo, a tukaj pa mi je seglo globoko. To je slika zavrženih duš, ki tožijo in jokajo brez upa na rešitev. —
Ogledal sem žalujoče Jude pa njih solze, poslušal obupne prošnje in vzdihe, pri tem pa sem se ozrl proti vzhodu onkraj s^ene preko tempeljskega trga je Oljska gora. Tam so nekoč tekle solze po licih božjega Odrešenika, ko je zaklicali "Da bi bilo spoznalo tudi ti in sicer ta svoj dan kar ti je v mir!" Niso spoznali, zavrgli so Njega, ki jih je hotel zbrati, "kakor zbira koklja svoja piščeta pod peroti." Niso hoteli. Zdaj je neutolažljiv jok. Vsa teža Gospodovih solza na Oljski gori stiska zdaj solze temu narodu, ki tečejo tukaj že stoletja in še bodo tekla — do konca.
Dalje prihodnjič
—Roji čebel usmrtili dva konja. V Krstatici pri Splitu je več rojev čebel napadlo Stjepana Prodana, ki je vozil pošto iz Zagozdav Slivno. Prodan si je rešil življenje na ta način, da se je še o pravem času pokril z odejami, oba konja pa so razbesnele čebele tako opikale, da sta poginila.
—Idrija. Znanemu posestniku Likarju, po domače Planincu, je pogorelo gospodarsko poslopje s senikom vred. Škoda je občutljiva, ker je imel nesrečni gospodar že vso krmo pod streho. S krmo je pogorelo tudi skoraj vse kmetijsko orodje in vozovi. K sreči so rešili živino.
ZAHVALA.
Povodom nepričakovane smrti naše iskreno ljubljene in nepozabne soproge in mamice
ANGELE PRIJATELJ
ki je za vedno zatisnila svoje mile oči 1. oktobra, 1939 in bila pokopana dne 4. oktobra na Calvary pokopališču v Clevelandu, nam je doSlo cd naših dragih prijateljev, sosedov, sorodnikov in znancev toliko izrazov sočutja, da smo dolžni na tem mestu izreči jim najprisrčnejšo zahvalo.
Iskreno se zahvaljujemo vsem za darovane številne krasne vence, za darove za sv. maše, nosilcem kr$te, ki so dali avtomobile brezplačno na razpolago, ki so nepozabno ranjko prišli kropit na mrtvaškem odru in ki so se udeležili pogreba. Bog naj vam vsem skupaj stotero povrne.
Žalujoči ostali:
JOHN PRIJATELJ, soprog. IN DRUŽINA.

Rittman, O., 1. novembra, 1939.

^UIIIIIUIIIIIlHHilllHIIIIIIUIlUinillllHIltUlHIIIIIllHlillllllUlUllllllIIIIIMIIIIIinillll^
Popolnoma novi	=
ELEKTRIČNI ČISTILCI	jf
najnovejši model, z gumasto	=
protekcijo, da ne odrgne po-	=
hištva pri čiščenju. Regular-	=
na cena $39.95, sedaj samo	g
$24.95
Norwood Appliance & | Furniture	1
6104 St. Clair Ave. I 819 E. 185th St. |
^lIIIIIllllIIIllllllllllllllIllIlllSillllllllUnilltlMllEUlIIllCllfllllltllllltlllllllltlllllllllllt^
SVOJI K SVOJIM! — DRŽITE SE VEDNO TEGA GESLA!
MALI OGLASI
Y najem
se odda opremljeno spalno sobo poštenemu moškemu ali ženski. Na zahtevo bo tudi kuhinja na razpolago. 15919 Whitecomb Rd., v bližini St. Clair Ave. (257)
V najem
se da hiša 6 sob, kopališče, velik jard, sadno drevje, garaža, ko-košnjak. 942 E. 209th St. (256)
UČITE SE fiKGLBČIHE
iz I)r. Kernovega
ANGLEŠKO-SLOVENSKEGA BERILA
"ENGLISH-SLOVENE READER"
S 2.00
kateremu je znižana cena in stane samo:
Naročila sprejema
KNJIGARNA JOSEPH GRDINA
6121 St. Clair Ave. - Cleveland, O.
Jabolka naprodaj
Imamo veliko zalogo raznih vrst zimskih jabolk; so vse z roko obrane in so na kupih, kjer jih lahko sami izberete. Dobite jih po jako zmerni ceni.
Valentin Mavko North Dayton Rd.
Madison, O.
Route 84 šesta hiša severno od železniškega križišča. (Oct. 23, 25, 27, 30, Nov. 1, 3.)
Zadnji čas je, da si pre-skrbite mošt iz belega grozdja, ali pa iz rdečega. Cene zmerne in točna postrežba. Se toplo priporočamo za naročila. JOS. SMOLE Jr.
6112 Glass Ave. (zadej) Bonded Winery 191
NAZNANILO
Vsem cenjenim Slovencem in Hrvatom naznanjamo, da smo odprli
GOSTILNO
na 15820 Calcutta Ave.
Dobro sveže pivo, pristno vino in okusen prigrizek. Se priporočamo za obisk.
ANDY KOROŠEC in ANTON VINTAR
AMERICAN RADIATOR PRODUCTS
WOLFF HEATING CO.
GRELNI INŽENIRJI
Gorak zrak, para, vroča voda, plin. olje, air conditioning. — Popravljamo vse vrste furueze ln boilerje. NOBENE GOTOVINE TAKOJ, PLACATE V TREK LETIH L'rad in razstava vseh predmetov na
715 E. 103 ST. GLenvlUe 9218 Vprašajte za našega zastopnika-—Štefan Robash
Ohranite ta kupon, je vreden 25^
Ta kupon in 75c je za vstopnino dvem osebam na petkovo zabavo v dvorani cerkve sv. Vida, točno ob pol devetih zvečer.
Ohranite ta kupon, je vreden 25^
ni.
Očividno jc bilo, da je Marie-Anne pravkar sedla k mizi in večerji, ko je zaslišala signal.
Blanche je prvakar računala, koliko moralnega dobička bo imela od svoje najdbe, ko pade njen pogled na velik hrastov zaboj, ki je ležal na mizi blizu steklenih vrat, ki so vodila v oblačil-nico. V tem zaboju so bile vsakovrstne drobne škatljice in stekleničke.
Mehanično se približa zaboju. Med steklenicami opazi dvoje modrih, ki so nosile z velikimi črkami napis: "strup."
"Strup!" Blanche kar pogleda ni mogla obrniti od te besede, ki jo je skoro omamila.
Diabolične misli se ji.pojavijo v glavi, ko je zrla na drobne steklenice.
"In zakaj pa ne?" šepeta. "Saj lahko hitro pobegnem."
Toda strašna misel jo spreleti. Martial se bo vrnil z Marie-Anne, in kdo more jamčiti, da on povži-je strup namesto Marie-Anne, on, katerega je tako strašno sovražila, toda obenem tako neskončno ljubila!
"Bog naj odloči," šepeta. "Bolje je, da je moj mož mrtev, kot pa da bi ga lastovala druga!"
In s krepko roko prime eno izmed steklenic.
Odkar je stopila v hišo se je Blanche komaj zavedala, kaj dela. Sovraštvo in obup sta ji popolnoma zmešala razum kot al-koholični duhovi.
Toda ko se njena roka dotakne steklenice s smrtonosno vsebino, jo mrzla groza spreleti po vsem telesu. Naenkrat je bila zopet pri polni zavesti. Moč treznega premišljevanja se ji je vrnila. Da je bilo to res priča njena prva misel v tem trenotku:
'"Saj ne vem niti imena tega strupa. Koliko naj ga porabim, par kapljic ali pol steklenice?"
Blanche odpre steklenico, kalni bilo lahko delo, in strese nekaj vsebine na dlan s svoje roke. Bil je fin, bel prašek, ki se je svetlikal kot zdrobljeno steklo in bil popolnoma podoben sladkorju.
"Ali je mogoče res sladkor?" premišljuje.
Odločena je bila, da poskusi. Z jezikom pomoči konec prsta v vsebino in poskusi z jezikom.
Imela je okus kot silno kislo jabolko.
In brez odlašanja, brez kesa-nja, ne da bi le prebledela, je stresla na krožnik juhe vsebino polne stekleničice.
Bila je tako zbranih misli kot bi stresala sol v neslano jed. Ni ti za trenotek se ji ni stresla roka.
Ko je bilo delo gotovo —■ zdelo se je, da misli na vse — je poskusila juho. čutila je nekako grenak okus, ki pa ni bil močan do vi j, da bi vzbudil sumnjo.
Sedaj šele se je gospa Blanche oddahnila. Ako se ji posre-
mestu nepremična kot kamen, in če bi bilo treba, vso noč in ves dan.
Dve uri in pol bo Marie-Anne sama v Borderie. Blanche je dognala, da bo s tem imela
dovolj časa zreti na posledice strupa, ki ga bo Marie-Anne zaužila v juhi.
(Dalje prihodnjič)
—---o-
Podpirajte slovenske trgovce!
či, da neopaženo pobegne, tedaj je dosegla svoj namen.
že je stopila proti vratom, ko začuje na stopnicah ropot.
Dve osebi sta prihajali navzgor.
Kam naj sedaj gre? Kje naj se skrije?
Bila je tako trdno prepričana, da jo bodo dobili, da je že skoro sklenila vreči krožnik z juho v ogenj, potem pa predrzno stopiti pred novodošlece.
Toda ne — imela je še eno priložnost — skočila je v oblačil-nico. Še vrat se ni drznila zapreti, kajti najmanjši šum bi jo lahko izdal.
V sobo pride Marie-Anne, ka-eri slfedi neki kmet, ki nese težak zavoj.
"Ah, tu je moja sveča!" zklikne Marie-Anne, ko prestopi prag. "Od veselja sem menda postala neprevidna. Prisegla bi, da sem svečo pustila goreti v spodnji sobi, ko sem odšla iz hiše."
Blanche se strese. Pozabila je, da je ona prinesla sveče iz spodnje sobe v spalnico zgo-rej.
"Kam naj spravim to oble-
3
I	NAZNANILO
*	Vsem Slovencem in Hrvatom naznanjam, da sem +	pravzel od John Babnika
!	MESNICO
Š	na 791 E. 152nd Street
*	<*■
I	Imeli bomo vedno sveže in prekajeno meso najbolj-	J
*	še vrste in fine domače klobase. Razvažamo na dom.	£
I	Pokličite MUlberry 5251.	*
?	Posebno znižana cena na mesu vsak petek iu soboto.	J
$	Z vsakim nakupom $1 ali več damo pol funta najbolj-	%
+	šega narezanega špeha. Se priporočam	J
I	i
t	FRANK IiRADAČ	±
I'	t
*Pozor
Pošta gre še vedno v Jugoslavijo in Italijo. Cene dinar je v in lir so sledeče:
100	dinarjev..........$ 2.50
200	dinarjev.......... 5.00
500	dinarjev..........1J.50
1,000	dinarjev..........22.00
100 lir.. 200 lir.. 500 lir. .
6.00 . 11.75 . 28.50
Vsaka pošiljatev je garantirana po
MIHALJEV1CH BROS. 6031 St. Clair Ave.
CO.
ke?" vpraša zdajci mladi kmet.
"Kar položi na tla. Pozneje bom že vse sama uredila," odvrne Marie-Anne.
Fant spusti zavoj na tla in se globoko oddahne.
"Ta je zadnji," vzklikne. 'In sedaj lahko pridejo naš gospod."
"Kdaj se napravi na pot?" vpraša Marie-Anne.
"Ob enajstih. Bo že polnoč, ko dospe sem."
Marie-Anne pogleda na krasno stensko uro.
"Še vedno imam tri ure časa," reče, "več kot dovolj. Večerja je pripravljena. Tu pri ognju pripravim mizo. In povejte mu naj prinese s seboj dober apetit."
"Bom gotovo povedal in se zahvalil, gospodična, ker ste mi prišli nasproti in mi pomagali pri mojem drugem bremenu."
"Mogoče bi radi kozarec vina?"
"Ne, hvala. Mudi se'mi domov. Z Bogom, gospodična Lacheneur."
"Z Bogom, Poignot!" Ime Poignot ni imelo nobenega pomena za Blanche.
Ah! Če bi slišala ime gospoda Escorvala ali župnika Midona, tedaj bi mogoče začela dvomiti o krivdi Marie-An-ne; njena volja bi odpovedala in—kdo ve?
Toda ne. Mladi Poignot, ki je mislil na Escorvala, je rekel samo "naš gospod."
"Naš gospod!" Blanche je bila prepričana, da je mislil Martiala.
Da, brez vprašanja, Martial pride ob polnoči. On je bil, ki je poslal pred seboj poslanca, da pi'inese obleko. In to prav gotovo ne pomeni druzega, kot da se namerava Martial ustanoviti v Borderie. Mogoče se bo otresel vseh tajnosti in bo tu javno živel, brez ozira na svoj stan, na svojo čast in dostojanstvo in na svoje dolžnosti.
Ta premišljevanja so gospo Blanche še bolj podivjala.
In pri tem naj bi odlašala ali se mogoče tresla?
Njena edina bojazen sedaj je bila, da je ne dobijo v ob-lačilnici.
'Res je bila teta Madea v vrtu, toda po ukazu, ki ga je dobila, je uboga sirota ostala na
On Both Bigelow Amendments
UNOFFICIAL SAMPLE BALLOT QUESTIONS 0» ISSUES BALLOT
PROPOSED AMENDMENT TO THE CONSTITUTION OF OHIO (Proposed by Resolution of the General Assembly) USE X ONLY IN MARKING BALLOT
To amend section 4 of Article VI of th«S constitution of the state of Ohio, to create a stote board of education and a director of education, and to abolish the existing office of superintendent ot public instruction.
ARTICLE VI Sec. A. There shall be a state board of education to be constituted by law, whose members shall serve without compensation. There shall be a director of education, who shall be appointed by the state board of education. The respective powers end duties of the board anu of the director shall be prescribed by law.
SCHEDULE
If the vates for the proposal shall exceed those against it, the foregoing section shall take effect January I. 1940. and existing section 4 of article VI of the constitution shrill be repealed and annulled.
YES
NO
PROPOSED AMENDMENT TO THE CONSTITUTION OF OHIO (Propose«] by Initiative Petition) USE X ONLY IN MARKING BALLOT
YES
NO
An amendment to the constitution of the State of Ohio proposing the adoption of a new section to be known as Section 1 3 of Article XII.
The amendment proposes to provide pensions to persons who are not under conviction of crime, who are sixty years of age or over, retired from gainful occupation as wage earners, citizens of the State of Ohio or those who may become citizens after its adoption, and who reside in the State for ten ycurs or less time should the legislature by law so provide. Such payments supplement all sources of private income. Revenue for payment of such pensions is to be derived from a special tax of two percent on certain lands, and such revenue used before revenues from other sources are used and from revenue derived from a state income tax automatically enforceable. While the amendment is declared to be effective without enabling legislation, laws not inconsistent with its provisions, may be passed in furtherance of its purpose, and it is provided that such laws may be passed either by the legislature or by direct vote of the people with the powers of the initiative and referendum. All provisions of law or constitution conflicting with the amendment are to be construed as being amended or superseded with respect to such fonflict.

PROPOSED AMENDMENT TO THE CONSTITUTION OF OHIO (Proposed by Initiative Petition) USE X ONLY IN MARKING BALLOT
An amendment to the constitution of the State of Ohio proposing the adoption of a new section to be known as Section 1 fh) of Article II.
This amendment provides that the signatures of at least 100,000 qualified electors to be secured at large shall qualify an Initiative Petition proposing an amendment to the Constitution of the Stater of Ohio; it further provides that the signatures of at least 50,000 qualified electors to be secured at large shall qualify an Initiative Petition proposing a law on any subject whatsoever, the full text of which shall be set forth in the petition. Proposed laws are to be submitted direct to the voters without first being submitted to the Legislature. The present provision that the ward and precinct of signers shall -be stated is abolished and there is substituted the requirement that only the v residence address showing city or township shall be required
YES
NO
REFERENDUM ON HOUSE BILL NO. 14
(Proposed by Referendum Petition) USE X ONLY IN MARKING BALLOT
(By Referendum Petition)
Shall House Bill No. 14 amending sections 486 3, 486-5, 486-7. 486-11, 486-12, 486-14, 486-15, 486-16. 486-17. 486-23 and 486-30 of the General Code, to supplement section 486-16 by the enactment of supplemental section 486-16a and to re-enact section 486-18, relative to civil service commission, eligible lists, certification, sick leave and lay-offs in the classified service, passed by the General Assembly of Ohio, June I. 1939. approved by the Covernor, June (, 1939, and filed In the office of the Secretary of State, June 7, 1939, be approved.
d
r
H
s
! £
i s
NOTE: This ballot, as issued by the Ohio Emergency Committee, carried recommendation* ONLY' on ike TWO Bigelow . amendments.
Da se boste bolj seznanili in bolj spoznali moža, ki je živel med vami 30 let kot prodajalec angleških časopisov, kot organizator in voditelj športnih aktivnosti, kot študent, kot delavec pri podpornih organizacijah in kot zastopnik zavarovalne družbe. Prepričani smo in verjamemo, da mož s takim ozadjem in preiskuj;«ic.mi more
biti dovolj poučen, da bo razumeval potre bo v naši naselbini.
, /
Kol mladenič . . .
EDWARD J. KOVAČlC, kakor mnogi izmed nas, je sin slovenskih staršev, star 30 let, rojen na 1053 East 62 St., severno od St. Clair Ave. V prvih letih svoje mladeniške dobe je pohajal v šolo sv. Vida. Že kot mladenič je pomagal svojim staršem denarno s tem, da je postavljal, keglje na Norwood kegljišču ter prodajal angleške časopise na vogalu St. Clair Ave. in East 55th Street.
£
[1 ?
\
x i
Kot športnik . . .
EDWARD J. KOVAČIČ se je pričel udejstvovati kot športnik, ko je pričel kot igralec v žogometni igri, podpirani po Černetovi zlatarski trgovini. Pozneje je igral pri društvu Slovenske dobrodelne zveze, kakor tudi v skupini, katero je podpirala Gornikova trgovina. Ko je študiral v East High School in John Carroll University, odlikoval se je tam kot igralec v nogometnih igrah.
Kot prijatelj mladine . . . •
EDWARD J. KOVAClC je kot vodja igrališča v East Madison šoli in pozneje kot ravnatelj v St. Clair Ave. kopališču mnogo pripomogel k temu, da se je mladina v naselbini izobraževala v duhu bbljšega medsebojnega razumevanja, kar vodi našo mladino do čistega življenja, prave vzgoje in vzornega udejstvovanja pri športnih igrah.
Kot učenec in dijak . . .
EDWARD J. KOVAČlC je pohajal v šolo sv. Vida, v East Madison javno šolo, v Willson Junior High šolo, nakar je v telu 1928 graduiral v East High School. S svojim lastnim pogumom in žrtvovanjem je nadaljeval svoje študije v John Carroll University, kjer je graduiral leta 1932 kot Bachelor of Philosophy.
Kot športni urednik . . .
EDWARD J. KOVAČlC je bil skoro štiri leta športni urednik pri "American Home Junior." V vseh teh letih je pisal o vseh športnih aktivnostih v 23. vardi ter s svojim pisanjem navduševal mladino v naši naselbini tako zavestno in prepričevalno, da so mnogi izmed njih dospeli na odlična mesta izven naselbine. Med temi so sledeči: Al Milnar, Eddie in Frankie Simms, Charley J. Lausche, Eddy Blazinski (Blair), Dan Pavlovič, Johnny Mihalič, Joe in Tom Spiegel, Zupančiči, Heine Laurič, Joey Kuhel, Dolšaki in več drugih.
Kot zastopnik zavarovalne družbe . . .
EDWARD J. KOVAČIČ je skozi štiri leta hodil od hiše do hiše, kjer je prišel v dotiko z navadnimi delavci, tovarniškimi delavci, hišnimi gospodinjami, trgovci in profesionalci, ki žive v 23. wardi. Kot dober opazovalec je videl in študiral njih razmere in zahteve, tako da ima danes prvovrstne poglede v potrebe prebivalcev v 23. wardi. Že v teh dnevih srečanja z ljudmi, je marsikateremu pomagal, kadarkoli se ga je vprašalo.
Kot vaš kandidat . . .
'EDWARD J. KOVAČIČ je bil vedno član .demokratske stranke. Nikoli se ni prodal ali zavezal s kako sebično skupino, da bi ji slepo služil, zato tudi stoji na stališču, ko bo izvoljen v mestno zbornico, si ne bo dopustil zapovedovati in voditi od posebnih skupin, ki hočejo škodovati mestu in davkoplačevalcem.


i/ jjj
Kot družinski oče ...
EDWARD J. KOVAČIČ živi s svojo ženo Marie in hčerko Barbara Marie, stara 3 mesece, na 1044 East 77th St. On je sin John in Mary Kovačič, ki stanujeta na 6230 Carl Ave. On ima tudi brata, ki je voditelj slovenskega pevskega radijskega kvarteta.
Prav na kratko smo vam povedali, kaj vemo in znamo o vašem kandidatu Edward J. Kovačiču. Prepričani smo, da so njegove sposobnosti dobre in zanesljive, da bo res prav izvrsten in uspešen mestni zastopnik.
Njegov pogum, njegova vztrajnost, njegove preiskušnje, njegova poznana toleranca in poznanje vseh prebivalcev warde, v kateri živi že 30 let, nam garantira najboljšo izbiro.
Izvolitev Kovačiča nam garantira pravo in pošteno zastopstvo.
' "' ' ~ " kampanjski odbor za Edward J. Kovačiča, John H. Gornik, jr., predsednik.