CELJE 10. MAJ 1973 — ŠTEVILKA 17 — LETO XXVII — CENA 1 DIN NOVI TEDNIK GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO, SLOVENSKE t KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC KONJICi^ KOMU PRIZNANJA? OBČINSKA PRIZNANJA OS- VOBODILNE FRONTE V SLO- VENSKIH KONJICAH so pre- jeli: Krajevna skupnost Vitanje za dosežene uspehe na pod- ročju krajevne samouprave; gasilsko društvo v Sloven- skih Konjicah za 100 letnico obstoja in človekoljubnega de- lovanja; FILIP BEŠKOVNIK, rav- natelj osnovne šole v Ločah; IVAN MARGUC za dolgolet- no delo na občinski skupščini; ZOFKA PAVLIC iz Zreč za dosežene uspehe pri vključe- vanju žena v samoupravno družbo; JOŽE NAPOTNIK iz Spita- liča za tvorno delo v druž- benopolitičnih organizacijah in JOŽE PETELINJEK iz Ga- brovelj za dolgoletno delo pri reševanju problemov na pod- ročju kmetijstva. PREBOLD Na dan pred praznikom osvobodilne fronte slovenske- ga naorda je bila v nabito polni dvorani v Preboldu le- tošnja osrednja občinska pro- slava občine Žalec, združena s podelitvijo srebrnih plaket Osvobodilne fronte. Plakete so prejeli: RUDI CI- LENSEK iz Petrovč za aktiv- no in dolgoletno uspešno de- lo v družbenopolitičnih orga- nizacijah, zlasti pri ZB NOV; ANICA TRPIN iz Prebolda za aktivno in uspešno delo v družbenopolitičnih organizaci- jah, šolstvu ter drugih or- ganih; IVAN RIZMAL iz Pol- zele za aktivno in uspešno delo v krajevnih družbenopo- litičnih organizacijah; JUSTI- NA KOLOBAR iz Žalca za uspešno družbenopolitično de- lo na področju prosvete in kulture ter v Zvezi prijateljev mladine; ALBIN SANCA iz Liboj za aktivno in uspešno delo v družbenopolitičnih or- ganizacijah v kraju; ALOJZI- JA KRONOVSEK iz Orle vasi za aktivno in uspešno druž- benopolitično delo; FILIP GORJUP iz Sešč za aktivno in uspešno delo na področju gospodarsko komunalnega raz- voja krajevne skupnosti in ŠOLSKO ŠPORTNO DRUŠT- VO PREBOLD za aktivno in uspešno delo na področju množičnega in kvalitetnega razvoja telesne kulture na šo- li in v kraju. Vsem dobitnikom visokih • n"'''ianj tudi naše iskrene če- stitke. B. Strmčnik POZDRAV TITU ; Zvezna štafeta mladosti ■je letos potovala na na- .^grn območju skozi laško, celjsko, konjiško, velenj- jjco in žalsko občino. Po tseh krajih, kjer je vodila njena pot, so jo mladina 'in občani prisrčno spre 'jeli in pridružili svoje pozdrave in čestitke tova- rišu Titu ob njegovem eminosemdesetem rojst- nem dnevu. V soboto, 5. maja so jo mladi iz laške občine ■ sprejeli na Vrhovem pri .spominski plošči, kamor ,so je prinesli mladinci iz ievnic^. Po postanku v Radečah je štafeta krenila naprej preko Zidanega mostu v Hrastnik, Zagor- je in Trbovlje, kjer je pre- nočila. V nedeljo, 6. maja. so jo ponovno sprejeli mla- dinci laške občine pri mo- itu na Breznem. Po ki-aj- lih postankih pri osnovni Mi v Rimskih Toplicah in pred domom Dušana foženela v Laškem so jo predali mladini Celja pri klezniškem nadvozu v "l^remarjih. Pri osnovni šo- !i m Polulah je bil spre- l^n, nato pa je zvezna šta- /eia nadaljevala pot do ^ostu na Savinji mimo "^iobusne in železniške ^staje. po celjskih ulicah Zlatarne, kjer so jo ^'^Mina in občani Celja 'VKakali s kulturnim pru- ^]mom. Po predaji poz- ^javnega pisma tovarišu se je štafeta napotila Poti Vojniku, Strmcu in jcjer so bili sveča- sprejemi, pri Vitanju ^ so jo predali mladim '2 Slovenskih Konjic. Pri '^'^^iurnem domu v Slo- ^^^nskih Konjicah so ji, ta- ^ kot drugod, pripravili pP'"e;em, nato pa so jo pri ^^^ogah sprejeli mladi iz , "'s^rišfce občine. Po poti po vzhodni in severni Sloveniji se je v ponedeljek, 7. maja zvez- na štafeta vrnila na ob- močje Velenja in krenila preko Petrovč v Žalec. Po svečanosti pred skupščino ubcine v Žalcu je nadalje- vala SVOJO pot mimo Šem- petra, Prebolda do Vran- skega, kjer je bil sprejem pred osnovno šolo, zatem jjo so jo predali mladin- cem domžalske občine. Pot zvezne .štafete mla- dosti na našem območju je letos tako končana. Po- nesla je na tisoče želja mladine in vseh občanov iz delovnih in družbeno- političnih organizacij, šol in društev tovarišu Titu ob njegovem rojstnem dnevu. Iz vseh pozdravnih pisem je odmevala želja mladih, da bi še dolgo os- tal med nami, in obljube, da bo mladina zvesto slu- žila domovini in storila vse za njen napredek. Vsem je tovariš Tito sve- tal vzgled. D. POŠ 13. maj je praznik delavcev zaposlenih v Upravi javne varnosti. V dneh pred praznikom bo več prire- ditev, na katerih bodo zaposleni v omenjeni službi pokazali zanimivosti iz svojega zahtevnega in odgovornega poklica. Tako bo osrednja prireditev v Celju jutri, v petek, ob 12. uri na Glaziji, kamor SO vabljene predvsem šole in seveda tudi ostali. Za naš uvodni posnetek pa smo izbrali delavca UJV Celje Vida Jazbinška in Milana Petroviča, ki sta zaposlena na stalni službi UJV Celje. Vsem de- lavcem UJV, predvsem pa z našega področja, ob prazniku naše iskrene čestitke. Foto: Drago Medved SAMO DVE PRITOŽBI V industrijskem kombinatu Konus v Slovenskih Konjicah so izdelali analizo stanovanj- skih potreb za ceioten kom- binat, vštevši tudi dislocirane obrate, ki so raztreseni po vsej Sloveniji. Komisija za stanovanjska vprašanja je predlagala, da bi v tem letu odvajali 6 odstotkov od ce- lotne proizvodnje v sklad za rešitev stanovanjskih vpra- šanj Tako bodo letos v Ko- nusu zbrali 350 milijonov sta- rih dinarjev, ki jih bodo po- rabili v različne namene, kaj- ti komisija je sestavila tudi lasten pravilnik o stanovanj- skih vprašanjih, ki določa pogoje o delitvi kreditov. So- lidarnost pa je izražena v tem smislu, da pod enakimi pogo"! Dride vsak član kom- binata enkrat na vrsto. Pri t6m se sredstva iz enega v drug obrat lahko prelivajo in ustvarjajo vsoto, ki je na raz- polago najpotrebnejšim. V letošnjem letu je stano- vanjska komisija pregledala 220 prošenj in na podlagi an- ketne pole stanovanja tudi preverila. Ogledali so si grad- bišča, kjer njihovi delavci gradijo lastne hiše in na pod- lagi preverjanja odobrili kre- dite za 161 novogradenj in 52 adaptacij. Na vse odločitve je komisija dobila le dve pri- tožbi in še te so po dodat- nem preverjanju rešili delav- cem v korist. Sicer pa so še v Konusu odločili za gradnjo 50 stano- vanjskega bloka za delavce, ki bo nared za vselitev pri- hodnje leto. Ustvarili so tu- di kontakt s podjetjem Ko- stroj, ki bo nekaj stnnovanj odkupilo za svoje delavce, ker z lastno gradnjo v Kostro- ju za enkrat še ne morejo računati. V bloku bodo uspo- sobili tudi otroški vrtec, ki ne bo samo za Konusove otroke, temveč bo imel širši značaj. Kolikor bo . ntrok, (vrtec bo sprejel 50 malčkov), ki ne bodo imeli oiroškega varstva, pa starši niso zapo- sleni v Konusu, bodo spreje- li v svoje varstvo. V Konusu so namreč mnenja, da zapi- ranje v lastne probleme in zahtevke škoduje ne samo njim samim, temveč tudi šir- ši skupnosti. V zvezi s tem razmišljajo o kadru, ki ga v ta namen že štipendirajo. širše razmišljanje o odpr- tosti podjetja jih je vodilo iz ozkih osebnih potreb podjet- ja v razmišljanje o družbeni gradnji v celotni občini. V akcijo se mislijo vključiti le- ta 1975. Svoi prisicavek k sta- novanjski problematiki v ob- čini, pa v Konusu pravijo, da pomagajo reševati na ta na- čin, da poskrbe za svoje de- lavce. Ker so s svojimi sta- novanjskimi problemi preveč obremenjeni, rešujejo pa jih na učinkovit način, tudi še niso podpisali samoupravne- ga sporazuma o stanovanjski problematiki v občini. Z. STOPAR Z urednikove mize Res je. V predalu mi je ostalo še zelo veliko pisem in čakajo na objavo. Vsi pridete na vrsto. Danes smo morali več prostora nameniti odgovoru na pismo Ali naj gremo beračit. Prihodnjič pa bom poskušal malo sprazniti prepolno zalogo. Torej, še naprej pridno pišite. Vsem našim stalnim dopisnikom pa droben napotek — v mesecu mladosti smo, torej se oglasite s prispevki o mladih, njihovih težavah in načrtih. Rad bom objavil kak intervju, j sliko seveda, zapis o prikupni prireditvi, o klubu mladih in literarni sad kakega novinarskega krožka. V nedeljo imajo praznik delavci UJV. Zato danes predstavljamo njihovo nenavadno spretnost in majhen izsek iz razburljivega živ- ljenja miličnikov. V prihodnjem NT pa preberite še intervju z Igorjem Lotričem, načelnikom UJV. VA^ UREDNIK 2. stran — NOVI TEDNIK St. 17 - 10. maMo^^ Pomenki v delovnih kolektivih — ETOL (2) v Etol me je napotil poda- tek, da so v tej celjski tovar- ni že pripravili prvi osnutek pravilnika o samoupravni de- lavski kontroli. Torej — po- datek, ki ga ne kaže zanema- riti. Saj je znano, da je usta- navljanje organov samouprav- nega delavskega nadzora šele na začetku in da je v kolekti- vih celo premalo razmišljanja o tej naiogi, pred katero sta postavljena ZK in sindikat. Zaradi tega imajo le malokje kakšne posebne izkušnje pri uvajanju delavske kontrole, čakanja je preveč. Rezultatov in razmišljanj premalo. Kako je torej v Etolu? Ka- ko so v. Etolu pristopili k or- ganiziranju samoupravne de- lavske kontrole? Kaj so do- slej naredili? Probiemi? O vsem tem smo se odkri- to in kritično pomenkovali v tovarniški kuhinji, v razgovo- ru, ki so se ga udeležili Sta- ne Lesjak, sekretar osnovne organizacije ZK in oddelkovo- dja, Jože Cečko, predsednik sindikata in vodja polnjenja, Ivo Bakija, predsednik delav- skega sveta in vodja obrata arom, Dušan Konc, predsed- nik komisije za samoupravni notranji delavski nadzor in vod i a destilarne ter Tone Roz- man, član delavskega sveta in vodja prodaje. STANE LESJAK: Kako smo začeli? Titovo pismo in raz- prave po njem, pa zahteva sindikata m komiteja v obči- ni so nas spodbudili, da je de- lavski svet imenoval tričlan- sko komisijo za pripravo os- nutka o samoupravni delav- ski kontroli. Pri nas v tovar- ni smo imeli še en poseben razlog, da smo se hitro samo- organizirali. Najbrž veste, da smo bili ožigosani kot razsip- neži pri delitvi osebnih do- hodkov. Čeprav nismo bili krivi. DUŠAN KONC: Sklep o ustanovitvi komisije za pri- pravo osnutka o samouprav- ni delavski kontroli smo spre- jeli že lani v začetku novem- b-^^ V komisiji sta bila po- leg mene še Stanka Leben in Piane Cerovšek. Skupno z vsemi dejavniki v tovarni smo navrgli nekaj glavnih točk, ki bi jih morala v pro- gramu dela upKJštevati samo- upravna delavska kontrola. Govorili smo o varčevanju, disciplini, poslovni morali in odgovornosti. Poslovnemu od- boru smo naročili, naj ugoto- vi, kako uresničujemo akcij- ski in stabilizacijski program podjetja. Pr^ledaii smo tro- šenje dnevnic, kako je z de- litvijo osebnih dohodkov ... Ali so osebni dohodki jav- ni? Ena izmed glavnih zahtev samoupravne delavske kon- trole je javnost dela. Ko je komisija zbrala vse zahteva- ne podatke in je o tem po- ročilu razpravljal delavski svet, kako so bili o tem se- znanjeni delavci? DUŠAN KONC: Sklepi de- lavskega sveta so bui objav- ljeni na oglasni deski na- drobnejših informacij pa ni- smo objavili. TONE ROZMAN: Osebni dohodki so bili pri nas javno razobešeni že pred leti. Pa se ni obneslo ker so podatki sčasoma p>ostali nezanimivi. Vsak namreč ve kohkšna je ocenitev delovnega mesta. Razlike v osebnih dohodkih nastajajo zaradi analitične ocene, ki je bila izdelana po splošni obravnavi ceiOtnega sistema nagrajevanja. More- bitni presežek pa razdelimo po določenem procentualnem razmerju, ki je tudi vsem znan. Vsak torej ve, koliko kdo zasluži. Kaj pa za potnike? TONE ROZMAN: Tržni in- ženirji in potniki pa so pla- teoi po prometu. Zanje res vsakdo ne ve, koliko zasltiži- jo. STANE LESJAK: Sklepi de- lavskega sveta o nagrajeva- nju potnikov in tržnih inže- nirjev so bili tudi objavljeni na oglasni deski. Poleg tega pa so sedaj v veijavi dnižbe- ni dogovori. Rekli ste, da ste po prvi razpravi o možnih nalogah komisije za samoupravni de- lavski nadzor o tem obvesti- li vse organe in organizacije v tovarni. Od njih ste zahte- vali tudi več podatkov. Ugo- tovili ste, da pomanjkljivosti ni bilo, ne razsipništva, ne malverzacij, ne izrabljanja delovnega položaja. Kako je torej nastal pravilnik o samo- upravni notranji delavski kontroli, ki ga bo na prihod- nji seji sprejel delavski svet? IVO BAKIJA: Pravilnik je postopoma nastajal v teh raz- pravah. V njem smo zapisali, da morajo vsi delovni ljudje, zlasti pa organi notranje kon- trole, preprečevati oškodova- nje družbenega premoženja, zanemarjanje zavarovanja objektov in naprav, brezvest- no izvrševanje funkcij in dol- žnosti ter brezvestno poslova- nje, zlorabo službene, poslov- ne in drugih tajnosti, kakor tudi kršitve reda in discipli- ne. Nadalje morajo organi no- tranje kontrole preprečevati zlorabo i>oslovne morale, pKxikupovanje, neracionalno p>oslovanj'a in drugo. Za kaj pa mora predvsem skrbeti organ delavske kon- trole? DUŠAN KONC: Komisija oz: roma organ delavske kon- trole mora predvsem skrbeti za racionalno in namensko uporabo sredstev za investici- je, za ustrezno delitev sred- stev na os-'ebno in skupno po- rabo »^er sklade p>o predpisih m sporazumih, za namensko uporabo sredstev reprezen- tance, reklame, propagande, za raciona^rost službenih po- tovanj m izplačil. Preverja poslovj.e knjige in opravlja- nje inventur, poslovanje z go- tovino in nadurno delo. Ali se vam ne zdi, da ste v pri-vilniku preveč obšli ob- veščanje, javnost dela kot eno najpomembnejših sestavin sa- moupravne delavske kontro- le? IVO BAKIJA: V naši no- vi samoupravni organizaciji smo se odločili za deiovne enote, ki naj bi pomenile glavno osnovo samoupravlja- nja in razpravljanja. Torej tu- di obveščanja. TONE R02MAN: Res je, da v piavilniku ni zajeto infor- miranje, čeprav je poudarje- no, da mora komisija poro- čati zboru delovnih ljudi o svojem delu. Vendar delovna enota sedaj ustvarja možnost za dvostranski odnos — da se delavci sestajajo in razprav- ljajo znotraj enote, da vpra- šujejo in da tudi od komi- sije zahtevajo informacije. De- lavska kontrola izhaja iz in- teresa deiavcev. To pa po- meni, da bo morala storiti vse za boljše obveščanje o vsem delu in življenju v ko- lektivu. Grobih informacij je de]avec precej deležen. Drob- nih, o stanovrjijskih kreditih, o štipenaijah in drugih do- godkih jva je premalo obve- ščeri. STANE LESJAK: V delov- nih enotah bomo sedaj lahko bolje obveščeni. J02E CEČKO: Z obvešča- njem nismo prišli do človeka. Ali bolje, nismo vselej zade- li področja, ki delavca zani- ma. Sindikat in ZK sta ugo- tovila, da ni dovolj obvešča- nja. Morda pa je tudi prema- lo zanimanja. Imamo skrinje za razna vprašanja, oglasno desko, komisijo za pritožbe pri sindikatu, a kaže, da to še ni dovolj. STANE LESJAK: Najuspeš- nejša oblika informacije je neposredni kontakt. V naši enoti smo imeli zelo zanimi- vo informacijo o medseboj- nih odnosih. Menim, da smo v proizvodnji kar dobro in- formirani. Zanimanja je pa res premalo. Sem prepričan, da lxxio zbori delovne enote dobra oblika obveščanja in razpravljanja. Kako bo deloval organ de- lavske kontrole? IVO BAKIJA: Komisija je organ delovne skupnosti in bo delovala samoiniciativno. Se- stavljala se bo po potrebi. O S\^ojem deiu je dolžna poro- čati delovni skupnosti in de- lavskemu s\etu. Na osnovi ugotovljenih dejstev tudi predlaga ukrepe, ki jih je treba podvzeti. Pri njenem deiu ji pomaga splošni sek- tor, predvidena pa je tudi po- trebna strokovna služba. O praviluiku. ki nakazuje delo samoupravne notranje delavske kontrole, ste v to- varni že razpravljali. Kakšna so bila mnenja? JOŽE CECKO: V sindika- tih in ZK je bilo enotno mne- nje, da moramo delavsko kontrolo izpeljati. Akcijo smo podprli. TONE ROZMAN: Delavski svet je pozitivno ocenil pri- pravljen dokument. Kakšna bo njegova resnična vred- nost, pa mora pokazati prak- sa. Kako vi ocenjujete vse to, kar ste v pravilnik zapisali? Kako feoste uresničili njego- vo vsebino? STANE LESJAK: Papir vse prenese. Na vsakem sestanku moramo zasledovati delo ko- misije in spodbujati člane ko- misije, da bodo nadzor do- sledno izvajali. To bo tudi poglabljalo samoupravne od- nose v podjetju. J02E CECKO: Bedeti mo- ramo nad pravilnikom in vpli- vat; na izvajanje določil. Da ne bomo ostali samo pri do- ločilih. IVO BAKIJA: Neposredni rezultati bodo, če bodo delav- ci izkoristili komisijo kot svoj organ. Delo komisije mo- ramo popularizirati. DUŠAN KONC: Kar največ moramo delati z ljudmi in jih usiKJsabljati. Vsak pgjj meznik se naj čuti odgovot, nega za izvajanje pravilnikj TONE ROZMAN: Komisij in družbenopolitične orgaa zacije si morajo prizadevat da bodo uspešne predvs« pri tisti vsebini informiranja kjer so bile sedaj poma^ kljivosti. Spodbuditi moraj zaupanje delavcev v komisij in imeti posluh za želje i predK>ge delavcev, za vredm tenje njihovih predlogov. V Etolu bodo v teh dn izvolili tričlansko komisij organ samoupravne delavsl kontrole. Za dve leti. Tai določa pravilnik, ki ga je p pravila iniciativna skupin Razumljivo je, da popolnos v tem pravilniku ne morem pričakovati. Tudi v Etolu j bodo zagotovo še dopolmli določbami o javnosti dela, informiranju, o delovanju b misije, ki se bo morala ve krat sestati, ne le po potreb o razširitvi članstva komisli in o drugem. Tudi o polit« ni zaščiti delavcev, ki bo« člani komisije. Življenje « določila pravilnika obogatU^ Ce tega procesa ne bo, tem tudi nadzor ne bo doW Ne bo živel. Ne bo sestati del prizadevanj, da je delart v središču dogajanja, odloa nja, obveščanja, V Etolu J resno začeli. Tudi realni sj In kritični. Morda tiči v tH hvalevredna prednost. JOŽE VOLFAS J Tone Rozman Stane Lesjak Ivo Bak-ija Jože Čečko Dušan Konc 1 NAŠI ZNANCI PIŠE: TONE VRABL STANKO LORGER Stanko Lorger je eden naj- večjih jugoslovanskih atlet- skih fenomenov, ki bo vedno ostal zapisan v analih naše atletike z velikimi črkami. Prav letos poteka petnajst let, kar je dosegel državni re. kord v teku na 110 m ovire — 13,8 in temu rezultatu se še nitiče ni uspel približati. PetrMjstletnica rekorda, ki je najstarejši v Jugoslaviji! Re- zultat, ki je še danes pomem- ben v svetu. Rezultat, ki po- novno in vedno dokazuje vso vrednost in veličino Stanka Lorgerja. Atleta, ki je bil v svojem času skoraj neprema- gljiv na ovirah. Popolnoma nepremagljiv doma, zunaj pa se je uvrščal v skupino tistih tekačev, ki je vedno dala čar tekmovanjem, saj je prav tek na 110 m ovire eno najzani- mivejših in najatraktivnejših atletskih disciplin. Stanko Lorger se je rodil 14. februarja 1931 v Bučah na Kozjanskem v kmečki druži- ni. Bilo je šest otrok, pet fantov in deklica. Z atletiko se je že pred Stankom začel ukvarjati njegov brat Vili, ki je bil prvak garde v teku na 100 m, skoku v daljavo in vi- šino, metu krogle ter roko- borbi. Z atletiko se je ukvar. jat samo v vojski, saj drugače ni imel možnosti. Stanko pra- vi, da je škoda, ker ni imel pogojev, ker bi se drugače razvil v odličnega športnika, predvsem atleta. In kako je začel Stanko? Leta 1947 je bilo v Šmarju tekmovanje in v teku na 60 metrov je dosegel čas 7,4. Učitelj telovadbe Ratej temu rezultatu neznanega fantiča ni mogel verjeti in ga je na- gnal še enkrat na start, da bi ponovno preveril rezultat. In Stanko je ponovno tekel 7,4. Naslednji nastop je imel v Celju, kamor se je kasneje vpisal v gimnazijo. Bilo je v takratnem petem razredu gi- mnazije. »Na tribuni sem sedel sku- paj 2 Milovanom Zidarjem, današnjim članom republiš- kega izvršnega sveta. Nago- voril me je, naj grem tekmo. vat. Odšel sem v garderobo, se slekel in odšel na start. V prvi polfinalni skupini sem zmagal z rezultatom 12,4 in se bos uvrstil v finale. Ta- krat sem prvič videl, da so ostali imeli »copate z žeblji«, tako sem pravil šprintericam, in hotel sem jih imeti tudi sam. Sposodil sem si jih, vendar veliko prevelike. V fi- nalu sem dosegel drugo me- sto za takratnim državnim mladinskim prvakom Benom Hvalo, ki je danes zaposlen na ljubljanski televiziji. On je tekel 11,8, jaz pa 11,9. Ta- krat so v finalu ostali za me- noj znani slovenski mladin- ski atleti, ki so se že dalj časa od mene začetnika uk- varjali z atletiko: .Miloš Bla- gotinšek, Franci Pristovšek in drugi. Na tekmovanju je na- povedal Fedor Gradišnik, ki je rekel, da je drugo mesto osvojil Stanko Lorger, član Železničarja iz Maribora. Namreč takrat je bilo nemo- goče, da bi kakšen dober atlet ne bil član Kladivarja. Šel sem k njemu in mu po- vedal, da nisem član nobene- ga društva. Takoj me je vpi- sal v AD Kladivar.« Tako je v sezoni 1949—50 začel resno trenirati in spo- mladi 1950 je opravil prvi na- stop v teku na 110 m ovire. V prvem startu je izenačil re. publiški rekord Igorja Zu- pančiča — 16,2! Za ovire se je odločil zato, ker so po. trebon)ali v tistem času za to disciplino itiri atlete. Imeli so že Igorja ^ pančiča, Borisa Hohnp Alojza Crepinška, katerim^ je pridružil še Stanko ^ ger. Hiter je bil, visok f in tako se je znašel na <^ ran. ^Vst, ki so me pozno^ mladih letih, niso mogli t* ieti, da bom toliko dosef Leta 1941 sem se poškodoi in sem pet dni ležal v vesti. Oče je vztrajal, dfl me odpeljali v celjsko bo'" nico, katero sem zdrav stil po štirinajstih dneh. oktobra sem bil doma, * pa z vso družino do 1945 v nemških taboriščih, sem se vrnil, sem šel v f razred nižje gimnazije, «2 ga kar v tretjega, pote^ Celje, kjer sem iz P"' »preskočil« kar v sedmeg<^ tako 1951. leta maturiraL« Tako je Stanko Lorge^' danes prvi na lestvici ^' trejših Jugoslovanov v ' 110 metrov ovire, že ^ začel preskakovati ovit^' spremembo v šoli, kat^ kasneje posvetil svoji ^ nje, saj je danes profesoR tematike na Ekonomsld • v Celju. V Bučah o športu S*^ ni vedel ničesar. V ^o?" Slatini so tekli po trai^ prvo večje tekmovanje r del v Celju. Kljub tem*' se je z atletiko začel ^ merno jmzno ukvarjati f leti) pa je dosegel vd^K tem pa v prihodnjem Ijevanju. ^ i7 — lO- "lai 1973 Si-!—---^—■ NOVI TEDNIK — 3. stran ^Jvard Gierek v Velenju (»ied svojim obiskom v Ju- ^viji se je najvišji polj- državnik Edvard Gierek za eno dopoldne tudi i^glenju in Šoštanju. Ogle- !j1 si tovarno gospodinj- opreme Gorenje, šoštanj- ^ termoelektrarno, rudnik, ^jro i" °^ koncu imel raz- z delavci Gorenja in ve- -^Ijfldin F>olitičnim aktivom jdvard Gierek se je najdalj gdiž&i v Gorenju, kjer si je ^al proizvodnjo gospo- ^skih strojev. O razvoju lovarne mu je govoril gene- jjlni direktor Ivan Atelšek, je v uvodu povedal, da se j. tovarna razvila v takšen rigant, kot je danes, z enaj- ^ delavci. Gorenje velik jjjl svojih proizvodov izvaža pjav na Poljsko in Edvard QJerek je na priložnostnem sprejemu v jedilnici, kjer je dKJj dobil zlato značko s pia- tato ob 20-letnici Gorenja ^ot član, izrazil upanje m že- ljo, da se bo to medsebojno (odelovanje v naslednjem ob- dobju še poglobilo, j Po krajšem ogledu nove ter- Lelektrarne v Šoštanju se je boki poljski državnik usta- M še v rudniku v Velenju, kjer ga je pozdravil in mu govoril o razvoju rudnika di- rektor Mali. Giereku so tudi podarili rudarsko obleko, ob koncu obiska pa je povedal, da bo domov prenesel naše pozdrave. »To, kar sem videl v Jugo- slaviji, me kot komimista navdaja z optimizmom,« je ob odhodu iz Velenja dejal Edvard Gierek. T. VRABL ODGOVOR JAVNEGA DELAVCA DISPANZER ZA BORCE — KAKŠEN? Javno vprašanje vašega novinarja Jureta Krašovca mi daje priložnost pove- dati kaj več o dispanzer- ju za borce NOV, katere-, ga vodstvo mi je bilo^ zaupano. ' Najprej o tem, zakaj \ sploh dispanzer za borce?) V vsaki družbi so značil- '■ ni nekateri problemi hu- mane patologije, ki se jim zdravstvena služba posve- ča s posebno zavzetostjo. V vsakem obdobju obsta- jajo tudi določene grupe v prebivalstvu, ki so najbolj ogrožene. Ce so na primer v začetku stoletja bile y ospredju tuberKuioza in venerične bolezni, so za današnji čas najbolj aKui- ne bolezen srca in ožilja, rakasta obolenja in po- škodbe. Vse bolj množič- ne so tudi takoimenovane »menažerske bolezni«, ki so posledica napetosti medljudskih odnosov in nezdravega načina življe- nja. Poseben zdravstveni problem prinašajo vojne, ae bolezni srca in ožilja, no krive za pogosta obo- lenja določenega sloja prebivalstva, v našem pri- meru borcev NOV. Zato ustanovitve dispanzerja za borce ne gre jemati le kot politično-humanitarno gesto družbe, marveč kot dejansko potrebo zelo šte- vilne grupacije prebivalst- va (v celjski občini je okoli 3.000 članov ZB NOV). Zavedati se namreč moramo, da so borci zve- čine že starejši ljudje, da j a med njimi malokateri resnično zdrav, da pa je izvor njihovih bolezni naj- pogosteje posledica ran, naporov itd. Glede na to je na pobu- do organizacije ZB NOV Celje bil leta 1970 ustano- vljen dispanzer za borce, ki opravlja sistematične preglede borcev. Sami pregledi so pokazali, da je odstotek med borci, ki so se morali invalidsko upokojiti, zelo visok. Ugo- tovljena je bila največja invalidnost pri borcih rav- no v tisti starostni dobi, ki med ostalimi sloji obča- nov predstavlja ravno naj- večjo delovno in družbeno aktivnost. Po vsem tem je jasno, da so borci NOV ogroženi del prebivalstva, ki pa jih karakterizirajo tudi specifična obolenja, ki med drugimi sloji niso tako močno prisotna. Celjski dispanzer za bor- ce NOV seveda ni tako razvit, kot narekujejo po- trebe. Ni tako razvit, kot je recimo otroški dispan- zer, dispanzer za žene, šol- ska poliklinika. Niti toli- ko ne, kot na primer ne- katere obratne ambulante, ki imajo precej manj de- lavcev v oskrbi, kot je šte- vilo borcev v celjski obči- ni. Vrh vsega je treba ra- zumeti, da so borci zveči- ne vsi bolni, medtem ko je med aktivno zaposleni- mi odstotek mnogo manj- ši. In zakaj je taKO? iNaj- prej gotovo zaradi tega, ker primanjkuje zdravst- venega kadra, ker dispan- zer nima svojih prostorov. Prav zato je dispanzer omejen na dva dopoldne- va v tednu, in sicer ob torkih in petkih od 7. do 12. ure. To pa je seveda daleč od potreb. Da bi se zdravstveni problemi borcev NOV us- pešneje reševali, bi bilo potrebno: ©dati borcem NOV ena- ko specialistično zdrav- stveno oskrbo, katero že imajo ostali deli prebival- stva (delavci, otroci, že- ne, stari ljudje); % da bi dispanzer bil ojačan z zdravstvenim ka- drom; © da bi končno dobil zdravstveni dom prostore, ki jih koristijo druge de- javnosti in bi tako dispan- zer prišel do svojih pro- storov % in da bi naposled vsi merodajni dejavniki stori- li vse potrebno, da bi zdravstvena zaščita bor- cev NOV bila dejansko in ne še v tolikšni meri na papirju. dr. MILAN ALEKSIC JOŽE JONKO Ugasnilo je mlado življenje, z njim vred pa mnoga raz- mišljanja, prizadevnost in mla- dostna energija, ki so bila tako značilna za komaj za- četo strokovno, organizacijsko In poslovno pot dipl. inženir- ja metalurgije Jožeta Jonka, direktorja tovarne EMOCON- TAINER v izgradnji. Konec maja bi praznoval 31. življenjska jubdlej.* Rodil se je v Dnižmirju pri Šošta- nju, diplomiral pa na meta- lurški fakulteti v Ljubljani marca 1965. leta. Kot štipen- dist tovarne EMO se je že nekaj dni po diplomi zaposlil v kolektivu, kjer je že po prvUt korakih napovedoval, da gre za marljivega in spo- sobnega delavca. Toda v sebi je nosil tudi kvalitete politič- nega dela in zato ni naključ- je, da ga je v svoje vrste sprejela Zveza komunistov. v kolektivu je imel več od- govornih funkcij, težišče oseb- ne prizadevnosti pa je name- nil tovarni za proizvodnjo kontejnerjev v izgradnji. Zdaj je tragična smrt pretrgala to delo in pustila v kolektivu veliko vrzel. POMOČ Občinski odbor Rdečega križa Celje je za nedeljo 13. maja pri- pravil občinsko tekmovanje ekip prve pomoči. Letošnje tekmova- nje je že peto po vrsti. Ob sedmih zjutraj se bodo so- delujoče ekipe, nastopilo bo 26 šestčlanskih ekip, zbrale na dvo- rišču Zavoda za požarno varnost na Dečkovi cesti, od koder bodo v povorki, na čelu katere bo godba na pihala SKUD »France Prešeren«, krenile na štadion Bo- risa Kidriča. Tekmovanje se bo pričelo ob osmi uri. Na občinskem tekmovanju bo- do nastopile ekipe prve pomoči ia krajevnih skupnosti, delovnih organizacij in srednjih šol celj- ske občine. Prve tri ekipe iz krajevnih skupnosti in delovnih organizacij ter najboljša šolska ekipa prejmejo praktične nagra- de, ki jih prispeva trgovsko pod- jetja »TEHNOMERCATOR« Celje, ki je tudi pokrovitelj tekmova- nja. Po končanem tekmovanju in razglasitvi rezultatov pa si bodo vsi sodelujoči na tej prireditvi ogledali še sanitetni avto s pri- kolico ter način njegove uporabe v posebnih pogojih. To bo vse- kakor zelo zanimiva demonstra- cija. V primeru slabega vremena bo občinsko tekmovanje ekip prve pomoči v dvorani pod tribuno atletskega štadiona. B. 8. VRNITEV MIGE ŠLANDROVE Pred pol stoletja je kot dekletce tekalo po razcve- telih travnikih rodnega Prebolda. Micika, starej- ša hči revnega krojača, ki je imel v mali hiši več otrok, kot jim je mogel nuditi za življenje, je zrasla v dekle, vendar drugačno kot je bila ve- čina vrstnic v delavsko- kmečkem Preboldu. Ko so Slavko, Franc, Vilko, Mi- ca odrasli, ko je odrašča- la tudi Vera, je šlandro- va hiša postala revolucio- narna trdnjava, ki je na- predno, nepomirljivo uporno misel širila po vsej celjski kotlini. Pri 27 letih je bila Mica spre- jeta v KPS in leto dni kasneje je že bila na če- lu okrožnega komiteja partije, v času, ko je bil •ijen brat Slavko, da bi se izognil ponovnim are- ^cijam in glavnjači, že v ilegali. Leta 1941 ob iz- l^ruhu vojne so šlandro- ^ bili vsi ilegalci. Mica je prevzela vodstvo tajne partijske tiskarne in bila koncu leta 1941 areti- ra. Prav srečno naključ- ja je bilo, da je po ne- mesecih pobegnila in ?f rešila smrti pred pu- T^ami, kakor je pred zi- končal narodni he- Slavko Slander in °t je v agoniji zadnje- ^V^oja podlegel Vilč, 7*^ komaauui celjske Bila je borka Tom- ičeve brigade, komisarka ^ataijona v njej. To je v času, ko je na ^brovljah ob Dušanu ^^aigherju padla naj- "^^jša šlandrova - Ve- Mica je leta 1943 po- y la partijska aktivistka Beij Krajini, in leto ozemlju in leto ztieje bila poslana na- štajersko, kjer je lov i^^^^-ijska delavka de- je do konca vojne. Tu v zimski ofenzivi ranjena. Po osvoboditvi je Mi- ca šlandrova opravljala odgovorne dolžnosti v CK ZKS, v zveznem sindikal- nem vodstvu. Bila je čla- nica SNOS m AVNOJ, glavnega odbora AF2, glavnega odbora OF Slo- venije, zveze borcev NOV, vojnih invalidov in slovenskih sindikatov. Ves ta čas je bila s ce- ljskim področjem neneh- no v tesnih stikih. Pred- vsem je kot poslanka bi- la zvesta občanom svoje- ga območja, pa ji je celj- ska občina za vse njene zasluge podelila naslov častne občanke. Tudi ko- zjanski ljudje jo bodo imeli vselej v spominu. Ne samo iz dni osvobo- dilnega boja. Bila je med prvimi, ki je opozarjala na nerazvitost partizan- skega Kozjanskega v ča- su, ko zavest o tem še ni bila tako prisotna v slovenski družbi, kot je danes. Bolezen, posledice na- porov in trplenja so na- grizli njeno šibko bit. Zgodaj, mnogo prezgo- daj, v 72 letu starosti je podlegla. Za vselej je za- snula na največji delav- ska praznik, ko se je vsa naša družba veselila do- seženega in se zbirala pod rdečo zastavo revo- lucije za nove naloge in napore. Vedno se je rada. vra- čala v Savinjsko dolino, v Celje, med občane Ko- zjega. Pred dnevi se je vrnila zadnjikrat — za vseleii. .^ra a fiepeaom njenega izmučenega tele- sa je ob mlajši sestri v grobnici narodnih hero- jev v Celju, na trgu, ki nosi ponosno ime revo- lucionarnih šlandrov. Mici Šlandrovi Majniško jutro je vstajalo v soncu in prebudilo življenja dan, cvetje z livad in zelene smreke, akacije bele poljubljajo plan. širna ravan je v svetlobi objeta Prvi maj v titanski steber rase, in Pesem dela odmeva v svobodi in časti. Večnemu boju za človeške pravice — dala si kamen na kamen stebru v rasti. Enotnost in bratstvo naj polnita dan. Tvoj boj za resnico — je končan. JANA V vsak dom NOVI TEDNIK 4. sfran — NOVI TEDNIK St. 17 - 10. maj,,,, Dve pevski reviji Dneve pred minulimi praz- niki so marsikje izkoristili tudi za prirejanje raznih pev- skih revij in nastopov ama- terskih ansamblov. Tako so imeli dve zelo uspeli reviji pevci laške ter mozirske ob- čine. Ne samo, da so z revi- jami počastili dan OF in 1. maj, ampak so tudi prikazali sadove svojega dela v zimski sezoni ter nudiii v polnih dvoranah zbranim poslušal- cem svojevrsten užitek. V Radečah je nastopilo de- vet moških zborov, ki so za- peli vsak po tri pesmi, revi- jo pa so zaključili s skupnim nastopom ter ji tako dali tu- di obeležje proslave 400-letni- ce kmečkih uporov. Vsekakor je revija p>okazala, da v laški občmi deluje nekaj zborov, ki kvalitetno neprenehoma rastejo, razveseljivo pa je v nekaterih zborih tudi števiiO mladih pevcev, žal se dekle- ta menda nerada družijo v amaterske pevske skupine ali pa je posredi slab organiza- cijski pristop, da bi imeli Jah- ko v občini tudi kakšen me- šani ali ženski zbor. Sicer pa bodo morali v prihodnje še dosti pozornosti posvetiti strokovnemu izobraževanju pevovodij, saj bo le na tak način moč kvaliteto petja še izboljšati. Revija v Mozirju je bila po številu zborov skromnejša. Nastopila sta dva moška zbo- ra, en mešani, en ženski ter pevski kvintet. T^idi tu so zbori zapeii po tri pesmi, ob koncu pa še skupno nekaj domoljubnih. SpKjredi so bili bolj ali manj tradicionalni in nismo opazili bistvenih pre- mikov v programski politiki posameznih zborov. Z lepim petjem sta prijetno presene- tila zlasti ženski zbor iz Boč- ne (zborovodja Janko Roč- nik) ter mešani zbor iz Smi- hela (Anton Acman). Tudi kvintet mladih pevcev iz Luč je pel lepo ubrano. Škoda je le, d? na reviji ni nastopilo več skupin, še zlasti, če ve- mo, da je bilo še pred letom dni na podobni prireditvi enkrat več zborov. Da je te- mu takoi gotovo ni krivda toliko v nezanimanju ljudi za zborovsko petje (dvorana je bila nabito polna), ampak predvsem i>omanjkanje zbo- rovodij. Žalostno je dejstvo, da v vsej mozirski občini ni niti enega strokovno uspo- sobljenega zborovodje, v per- spektivi pa je še slabše, saj tudi mladih kandidatov, ki bi se lotili tega posla, ni. Zato bodo morali v prihodnje od- govorni občinski faktorji na- peti vse sile, da se omogoči kakšnemu mlademu talenti- ranemu glasbeniku — in teh zlasti po ustanovitvi oddelka glasbene šole v Mozirju ni male — študij na višji šoli, bodisi pedagoški ali kakrš- nemkoli drugem glasbenem zavodu. E. GL Koncert v Solčavi in Bočni v sklopu letošnje kul- turne akcije bodo pevci in pevke mešanega zbora France Prešeren iz Celja pod vodstvom Edvarda Goršiča v nedeljo- gosto- vali v Gornji Savinjski do- lini. Z izbranim sporedom v glavnem slovenskih na- rodnih pesmi bodo na- stopali že dopoldne ob 11. uri v prosvetni dvora- ni v Solčavi, popoldne Ob 15. uri pa v Bočni. Po tem bodo obiskali tudi Gornji Grad. Spored bodo tokrat »Frešernovci« popestrili z nekaj solističnimi točka- mi, z izvrnimi recitacijami slovenskih narodnih pesmi pa bo sodelovala tudi čla- nica SLG Celje Marija Goršičeva. Vsekakor se prijateljem lepe slovenske pesmi v Gornji Savinjski dolini z nastopom enega najboljših slovenskih me- šanih zborov obeta lep kulturni dogodek. CEUE O DOGOVORIH IN STANOVANJIH Danes popoldne se bo- sta na skupni seji sesta- la komite občinske kon- ference ZKS Celje in predsedstvo občinskega sindikalnega sveta. Člani obeh forumov bodo go- vorili o problemih druž- benega dogovarjanja in samoupravnega sporazu- mevanja o delitvi oseb- nih dohodkov ter o sta novanjski politiki v celj- ski občini. 50 ŠTIPENDIJ Upravni odbor sklada za štipendiranje in kre- ditiranje učencev in štu- dentov pri skupščini ob- čine v Celju bo konec maja razpisal 50 štipen- dij. Od tega 25 za sred- njo šolo, 10 za višjo in 13 za visoko. Posebna no- vost letošnjega razpisa bo pet štipendij, ki bodo namenjene že zaposlenim, ki študirajo na tretji stopnji. Sklad želi na ta način spodbuditi študij tistih, ki bi hoteU dose- či magistraturo. Ta vr- sta kadra pa je eden iz- med pogojev za razvoj višjega šolstva na celj- skem območju. Upravni odbor sklada je v teh dneh povabil celjske de- lovne kolektive, da prev- zamejo katerega izmed štipendistov v zadnjih let- nikih šolanja. Na ta na- čin bi delovne organizi- je lahko pridobile prepo- treben strokovni kader. In še ena novica — ne samo občinski sklad, tu- di temeljna izobraževalna skupnost in drugi štipen- ditorji bodo razpisovali štipendije konec maja in v začetku junija. Rok za prijavo vseh dokazil pa bo najbrž trajal en me- sec. Učenci in študenti pričakujejo letos večje število štipendij, saj je bil prav nedavno sprejet družbeni dogovor o kad- rovski politiki. REKLI SO Franc Jelen je v Tovar- ni nogavic sekretar osnov- ne organizacije Zveze ko- munistov. Ta kolektiv je drugi največji v žalski ob« čini, zaposluje okrog 9.50 članov, od tega je komuni- stov 8,5 odstotka. Do kon- .pa tega leta bodo verjet- no sprejeli po programu, ki so si ga zadali, okrog 25 novih članov, od teh bo deset sprejetih že za dan mladosti. Kot nam je povedal Franc Jelen, se člani trudijo, da bi svoje dolžnosti še bolj dosledno izvajali in pri tem tudi uspevajo. Seveda bi radi .svojo organizacijo še bolj razširili predvsem z mla- dimi, ki bi morali s svojo zavednostjo, znanjem in pripravljenostjo dati delo- vanju ZK tisto sočnost in nezadržanost, kot jo je imela v časih svojega snovanja. T. TAVČAR Vlibeli NOVI PROSTORI Med večjimi in pomembnej- šimi slovesnostmi med dvema praznikoma v Celju je bila tudi otvoritev novih proizvod- nih prostorov tovarne tehtnic Libela. O pK>menu novih pro- storov za nadaljnjo rast pod- jetja je govoril predsednik delavskega sveta Dane Perčič, ki je med drugim poudaril, da so bili zametki podjetja že pred 79. leti, ko Je sedanje podjetje ustanovil Ivan Re- bek s skupinico.delavcev. Prvi večji premiki v razvoju pod- jetja so nastali leta 1953, ko se je p>odjetje preselilo v več- je prostore na Spodnjo Hu- dinjo, v starih obratih pa so uredili upravne prostore. Leta 1966 so s« odločili za gradnjo južne hale, kjer so uredili skladišče gotovih iz- deJkov, montažo srednjih teh- tnic m lakirnico, ki pa je bila kJjub temu premajhna in ne- ustrezna za čedalje večjo pro- izvodnjo. Zato so se odločili za gradnjo nove hale, ki so jo ob koncu aprila svečano izro- čili svojemu namenu. V njej, ki ima površino 3985 kv. met- rov, so prostori za predmon- tažo in proizvodnjo po'lizdel- kov, kovinolakirnica in finalna montaža srednjega programa, Z novozgrajenim objektom postaja obrat zaokrožena teh- nološka celota, vsi navedeni oddelki pa so dobili zdrave in za delo ugodne delovne pro- store. Drugi objekt, ki so ga prav tako predali uporabi, je ener- getsiki objekt, kjer so dobili novo kotlovnico. Vsa dela pri gradnji novih objektov so op- ravila domača podjetja. Vred- nost celotne investicije je 12 milijonov 3(X) tisoč din. Nova hala je velikega pomena za nadaljnjo rast proizvodnje Li- bele, kot tudi možnost za res- nejši poseg na zunanje trži- šče. Slednji pa ne bo mogoč samo pO njihovi zasltigd, tem- več bo treba nastopati zdru- ženo. Tako so v pripravi razgo- vori za skupno sodelovanje med Kovinotehno, Libelo, Kli- mo in Ferralitom (Žalec), kar bi omogočilo, da bi kot moč- nejši partner lažje uspevali. Ob tej priložnosti je 31. čla- nom kolektiva, ki so v pod- jetju nepretrgoma 15 let, po- delili spominska darila — roč- ne ure. Darila je izročil di- rektor tovarne tehtnic Libela Janez Trofenik. Pomemtine slovesnosti, ki bo z novimi obrati omogočila nadaljnjo rast podjetja, so se udeležili tudi predsednik skupščine občine Celje ing. Dušan Burnik, podpredsednik skupščine občine Celje Mar- jan Ašič, sekretar občinske konference ZKS Stane Seni- čar, mnogi poslovni partnerji, gostje, upokojenci, ki so ne- koč delali v tovarni, in mnogi drugi. T. VRABL ZK o gospodarskem Komunisti v celjski občini se bodo v maju sestali na 6. redni seji in bodo spregovo- rili o gospodarskih gibanjih v Celju p(^ letii 1965. Komisija za družbenoekonomska vpra- šanja pri komiteju je skupno z ustreznimi gospodarskimi ustanovami in ekonomisti pripravila obsežno, bogato gradivo. Prava pahljača pK)- datkov, številk in dejstev ter tudi poglobljenih opažanj razgrinja, kar v Celju še ni bilo storjeno, celovit splet gi- banj, uspešnosti in pomanj- kljivosti v razvoju celjskega gospodarstva. Gradivo zelo konkretno raz- členja nekatere najvažnejše vidike poslovne usmeritve de- lovnih organizacij. Nakazuje, kje So pripravili primerne razvojne programe, kakšna je tržna usmerjenost gospo- darskih organizacij, kako je z raziskovalnim delom, kako uspešno poslujejo posamezne gospodarske organizacije, ka- ko je s povezovanjem gospo- darstva, kakšni so problemi z organizacijo dela in druga. Prikaz raznovrstnih in kako- vostno zniansiranih dejstev pripoveduje o vzrokih dolo- čene stagnacije celjskega go- spodarstva. Obenem pa tudi odstranja poti, po katerih bo- do morale stopiti gospodar- ske organizacije, če bodo ho- tele doseči boljše rezultate. Povsem razumljivo je, da gradivo za konferenco ne do- reka vsega. Nujen bo ustvar- jalen odnos vseh neposredno zainceresiranih, da bo ZK iz- oblikovala taka stališča bodo zelo konkretno spoliij dila najširšo dejavnost^ trejši preporod gospoduj v Celju. Nekateri zadnji ij^' ' hi govore, da ima tak p J I rod realne osnove. ^ ZK si ž. obravnavo gQj^ darskih gibanj, njihovo ^ tično analizo in obene^i odpiranjem njegovih persp^ tiv, vsaj delnih, zadaja tej nalogo. Nedvomno je v ^ izražena odločenost ZK, ' tudi na tem področju skup z vsemi gospodarskimi družbenimi organizmi v ( lju začrta politiko, ki bo p peljala do gospodarske $ bilnosti, njegove večje uspi nosti in učinkovitosti. To pa je interes vsal« delovnega človeka v ceij občini. ŠENTJUH DANES ŠTAFETA Danes, v četrtek, 10. ns bo ob 12.30 centralna pros va v Šentjurju ob zakljui lokalne Titove štafete, kai pozdravne čestitke bodo slali v Beograd tovarišu I Vse osnovne šole bodo p« le svoje štafete v Šentjur, odhodnicah pa bodo prin le krajše proslave. Organi tor centralne proslave v Sf jurju je osnovna šola. izvedbi štafete bodo -so lovali tudi mladinski akth občini. Letošnje cene Kako zastaviti letošnjo politiko cen — to je ob naših stabilizacijskih na- porih ter upoštevanju živ- ljenjskih stroškov in na drugi strani ob velikem pritisku za podražitve eno temeljnih vprašanj tekoče ekonomske politike. Zato tudi medrepubliški komi- te za tržišče sila prizadev- no razpravlja o letošnjih cenah. Razumljivo je, da mora gibanje cen temeljiti pred- vsem na dejavnikih, ki opredelujejo razmere na trgu. Vendar je nujno v.poštevati tudi vpliv uvo- za, porasta cen na zuna- njih tržiščih in še nekate- re komponente. Upošteva- je vse lo bi se morale le- tos cene povečati za 10 "/o. Vendar je takšen porast 7iesprejemljiv in kot ka- že so po republikah dokaj enotni, da skupne podra- žitve ne smejo preseči 8 ''.'o. v teh okvirih se bo morala gibati politika cen, temelječa na družbenih in medrepubliških dogovorih, samoupravnih sporazu- mih in mehanizmih za ob- likovanje cen (tam, koder so ti že postavljeni, pa za- radi zamrznitve niso delo- vali). Verjetno bo treba najprej urediti cene tistih gospodarskih skupin, ki so izpolnjevale pogoje za zvišanje cen že lani, pa jim to ni bilo odobreno. Zatem pa gospodarska po- dročja, kjer so podražitve nujne zaradi razvoja in normalnega poslovanja go- spodarstva. Predvsem ra- zvojno politiko bo treba pri novih cenah temeljito upoštevati. Kriteriji za do- ločanje cen so že znani. Pri izdelkih, ki so pred- met mednarodne menjave, naj bi bile osnova za ob- likovanje domačih cen povprečne cene v menjavi s konvertibilnim področ- jem, upoštevaje seveda ca- rinske obremenitve in iaj vozne stimulacije. V ie"' primeru ne more velr stroškovni princip, ker stroški proizvodnje v 6:; tvu že opredeljeni s ce» mi na zunanjem trgu » s carinskao zaščito. Pri ii čelkih in storitvah, ki " so predmet mednaroc menjave, pa naj cene gotavljajo enostavno produkcijo in del raz^ jene reprodukcije. Vp števaje razvojne nalc- in povečanje cen po c podarskih panogah ' predvideni splošni oW podražitve za dobrih dejansko pomenil poPiS nje življenjskih strošk" za letošnje leto za več IC- 14 o/o. O tem bo tekla ^ temeljita razprava in dikati že zdaj na to MP" tičeno opozarjajo. K naj dodamo še drugo, ga premisleka vred* vprašanje — kako vzdr^ tt pritiske za poviša^ cen, ki se bodo kot vef^ na reakcija pojavili obf dražitvah energetike, meta, proizvodov črtie^ barvne metalurgije '"j nekaterih bazičnih »f^ kov. Na drugi stranij posamezne republike, ^ 7ijimA tudi Slovenija, * zemajo tudi za dol<^' liberalizacijo cen — ^\ kjer tržne razmere to*, voljujejo. Obenem bi ^ umestno ob program* ' namike porasta cen ^ prej upoštevati raz^ pomembne gospodo^ skupine, se dogovorit[^ oblikah neposredne ^ bene kontrole, ki moT^ ti kar se da učinko^' ter predvideti določen^ zervni maneverski P^^ Razumljivo je nam^e^j^ prav vsi upravičeni P'^ ri naenkrat ne bodo gli biti dovolj teme» preučeni. ANTON KRA^^^^ 10. maj 1973 NOVI TEDNIK — 5. stran Sofokles: Antigona (Repriza) naini je zadnja premi- V letošnji celjski gledali- '•jgaoni. Videli smo Sofo- *■ .g Antigono v režiji ^ceta Križaj a. Ta prastari ^ je pritegoval najboljše J^^e vseh časov k razmiš- ^y in pomembnejša gle- k uprizarjanju. Ni da je snov prilagajal čas tudi sodobni člo- \ (Anouilh, Smole). dramatik Sofokles ^06) je snov vzel iz tako ^ovanega tebanskega pri- pfednega cikla o čudni uso- jjebanske kraljeve hiše. Ta [jovreduje, kako se je Ojdip, (p sin, po čudnem naključ- , poročil z lastno materjo limel z njo štiri otroke: si- jiva Eteokla in Polinejka in ieri Antigono in Ismeno. Po Ij^povi smrti sta v Tebah iz- jetiično vladala oba brata, otem pa je Eteokles odrinil tdinejka. Ta se je zatekel k [gejcem in skupaj z njihovo ijsko pridrl nad Tebe. Oba lata sta v dvoboju pred me- tnjn obzidjem padla. [)rama Antigona zajema do- jdke po padcu obeh bratov blast prevzame Kreon, brat (jdipove žene in matere. Nje- )Ta zapoved se glasi: Eteo a naj pokopljejo z vsemi istmi, Polmejka, ki je pri- pljal sovražnike nad lastno lesto, pa naj prepuste nepo- Cpanega pred mestnim ob- idjem. Ta zapoved je strašna »Polinejkovo sestro Antigo- no, kajti i>o takratnem vero- vanju duša mrtvih ne najde miru, dokler ni pokopana. An- tigona se upre in s prstjo po- suje bratovo truplo. S tem je prekršila državni zakon — Kreontov ukaz. Kazen je strašna. Kreon jo ukaže zazi- dati v skalni grob. Tam se dekle obesi. Dekle v smrt po tegne še dva: zaročenca Hai- mona ih njegovo mater. Kre- on prepozno spozna svojo zmoto in je zato popolnoma poražen. V tem okviru se spopadeta dve hotenji. Kreon ravno prevzame oblast in jo hoče izpeljati do konca. Država je on in njegova volja je naj- višji zakon, pa naj bo pravi čen ali ne. Ženska (Antigona), mladina (Haimon) in m.esto naj ne posegajo v njegovo vladanje, človeško modrost ki je tu seveda odeta v božje (videč Teiresias), zavrača človeške moralne zakone (An- tigona) togo podreja splošnim državnim. Antigona je dekle pred po roko. Na odru malo zvemo o njeni ljubezni do Haimona, le na koncu zazveni obžalova- nje, da bo šla v grob devica. Erotična zveza je pomak- njena v ozadje, kot je bil to običaj na grških odrih. Pač pa spoznamo v vse i razsežnosti njen moralni svet: ljubezen | do brata in spoštovanje mr tvecev. Ti dve obsežnosti jo pripeljeta k heroičnosti. Po- koplje brata v vsej grozi spoznanja, da bo morala um reti. Vendar so v njej tudi splošno človeške dimenzije: strah pred smrtjo in obup de- vištva. Tako se nam pokaže njena podoba človeško prist- na in ne literarno p o tvor je- na. Zdi se mi, da današnji čas laže razume Kreontov lik. Pri utrjevanju despotske ob lasti je po usodni zaslepljeno- sti prezrl človeške moralne in čustvene norme: spoštovanje umrlih, žalost ljubimcev in žalost obupane matere. To ga je pripeJjalo do popolnega zlobna. Drama v režiji ni bila nova- torska. Vsa pozornost je bi- la posvečena tekstu in dikci- ji. Tako smo poslušali dramo v novi jezikovni obleki Kaje- tana Gantarja. Priznati je tre- ba, da je tekst približal vsak- danji odrski govorici in od strani! klasično jezikovno na petost na metnmi. Seveda pa bi bilo treba še opraviti teža- ško strokovno primerjavo med obema besediloma, kar pa zmore seveda le izkušen klasičen filolog. žal pa ni bilo zadoščeno vizualnim zahtevam. Scena je bila nekam monotona z dve ma podijema in sedmimi ver- tikalnimi ploskvami, ki bi lahko predstavljali sedem te banskih stolpov ali pa samo vertikale oblasti. Umazano rdeča barva se je nekam neubrano stapljala s temno- barvo plaščev tebanskih star- cev. V igri je bilo tudi več statike, tako da so bili poživ- ljajoči le posamezni nastopi (KreoTi, Glasnik, delno Anti gona). Kreonta je zaigral Stanko Potisk. Klaviatura njegovih izbruhov je bila primerno usLklajena z interpretacijo vloge. Pač pa je bila preuma v besedi in prehodih Marjan ca Krošlova v vlogi Antigone tako da se je gibala že na robu rutine. Posrečen je bil Borut Alujevič v vlogi Haimo- na. Iz njegovega nastopa je zvenela neizkušenost mladeni- ča in že prava življenjska mo drost. Bruno Vodopivec v vlo- gi stražarja je spretno pome- šal strah z radoživostjo. Tej- rezias Bogomira Verasa i>a je bil nekam premlad. Sploh je b-ila starostna meja med na- stopajočimi premalo začrtana. Ismena Ljerke Benkove je bila življenjsko sprejemljiva, nastop Janeza Bermeža v vlo- gi Glasnika pa poživljajoč Morda je bilo preveč statike tudi v Evridiki, zlasti v zad- njem delu. V zboru tebanskih starcev so nastopali: Matjaž Arse- njuik, Ivo Ban, Marjan Doli nar, Pavle Jeršin, Miro Pod- jed, Jože Pristov, Marko Sim- čič in Štefan Volf. Besedilo so skrbno pripravili v nagla su in dikciji, tako da ni bilo zastojev. JANEZ ERKLAVEC iz dnevnika jslgi 12 maja ho prvikrat v letošnji sezoni gostovala v Celju Drama Slovenskega narodnega gledališča iz Ljubljane. Ker je letos Molierovo leto — 300letnica njegove smrti — bomo imeli že drugič v gosteh njegovo komedijo. Nedavno smo gledali imenitno »šolo za žene« v postavitvi centralnega hr- vaškega gledališča iz Zagreba, tokrat pa prihajajo Ljubljan- čani z dvema deloma na isti večer, z »Improvizacijo v Veraille- su« in s »Scapinovimi zvijačami«. Naštejmo samo nekaj igralcev — poleg režiserja Petra ^Lotschaka — Lojzeta Roz- mana, Aleksandra Valiča {na sliki zraven Marjane Breclje- ve), Borisa Cavazza (ki je za vlogo Skapina prejel nagrado Prešernovega skladaj. Milo Kačičevo, Mojco Ribičevo itd. Ne zamudite te enkratne, neponovljive priložnosti. ^^Kultura je ena!" Tako venomer trdimo in zagotavljamo, a priznati moram — ne ravno vsi. Toda večina resnično mi- sli, da je tako. In res — samo misli, da je tako. Kajti videti je, da ni. V Celju smo res dolgo čakali na skupno sejo kulturnikov, kjer naj bi stekla beseda o amaterski kulturni dejavnosti. O ti- sti, ki združuje pod svojo materinsko perutjo tiste kulturne dejavnosti, ki polnijo vaške kulturne do- move (kajti v mestu Ce- ju imamo poklicno gle- dališče, poklicni muzej, poklicno to in ono), obla- čijo v modre uniforme godbenike na pihala itd. No, tudi v mestu imamo kulturno prosvetna druš- tva, ki že desetletja doka- zujejo SVOJO izredno po- membnost. Opravljajo po- slanstvo plemenitenja du- ha najširšemu krogu ob- čanov, spodbujajo mladi- no, da se vključi v njiho- ve vrste, da bi pozneje lahko zamenjala stare fn že utrujene člane, sodelu- jejo na najrazličnejših proslavah in prireditvah. Polna usta imamo be- sed. Sladkih iv cingljajo- čih kot zlati cekinčki. Ja, narod brez amaterske kulture ne more. To je stopnica k osveščanju, to je predfaza, priprava lju- di za obisk v poklicnih kulturnih ustanovah. To je na podeželju in na ne- razvitih področjih edini vir humanizacije človeka in razširjevalec njegovega duhovnega obzorja. Toda zadnja seja je po- kazala, da so te besede — milo rečeno parole. No- simo jih v grdem, rjavem ovojnem papirju in ne v srcih. Problemi, pred katere je postavljena danes ama- terska kulturna dejavnost, so tako kompleksni, da se postavlja celo vprašanje, če bi ustrezna finančna sredstva vse uredila?! Slabo stanje kulturnih domov,, pomanjkanje de- narja, pomanjkanje ka- drov. Cela paleta proble- mov, ki so vse prej kot kratkoročni. Pa vsebina? Nezadovoljiva! Zakaj? Ne zaradi tistih, ki vsa leta prizadevno delajo, ampak zaradi tistih, ki jih v vr- stah entuziastov ni, pa bi lahko bili. No, majčke- no krivde tudi gre na ra- čun tistih, ki delajo, kajti kdor dela, ta greši in ni, da bi izvzemali ama- terske kulturne delavce. Torej, kaj bi radi? Da amaterska kultura pove, kakšno je danes njeno de- jansko stanje, kakšne so njene možnosti razvoja (to si verjetno ne bo upa- la sama izjavljati) in kdo ji vse lahko pomaga v tem neljubem položaju. Gre namreč za tisto naj- bolj množično kulturno dejavnost, ki nas navadno nima priložnosti predstav- ljati v tujim kot zaščite- na znamka najboljšega vi- na, a je z njeno bistveno pomočjo slovenski narod, s svojo besedo in pesmi- jo, obdržal svojo svobo- do. Majhen, a v kulturi ve- lik. Zdajšnji kulturni do- movi, v katerih so skla- dišča in sušilnice hmelja, vse to seveda močno po- stavljajo v dvom. Novih, prenovljenih domov pa je premalo. Saj jih niti v sa- mem centru mesta nima- mo, še novo šolo smo postavili med cesto in že- leznico . . (morda pa je v novem stanovanjskem naselju dovolj trgovina za solato in kruh) Skupna seja je prinesla sklepe. Konkretne. Za boljši jutrišnji dan ama- terske kulturne dejavno- sti. Za kruh rmroda. To- da sprejeli smo jih z na- pako. Malce obtolčeni so že, kajti po dvajsetih le- tih premetavanja po sej- nih mizah in dvoranah . .. DRAGO MEDVED 21 dni do festivala PREDSTAVLJAMO VAM — 'reistavitelni pionierski hor I Kazanlika (Bolgarija) de- li:* šele šesto leto, vedar se "^0 pohvali že z velikimi Ktehi tako doma v Bolgariji, W Mi v inozemstvu, zlasti SSSR. Na svojem reperto- fi« ima kakih 100 pesmi "^drugim tudi tujih narod- od klasike do modeme ■•»r vodi Peja Dimitrova ^••ovič, v Celju pa se bo Ifetevila na mednarodnem tepmovanju 3. junija popol- dne. SPLOŠNA PLOVBA PIRAN — je prevzela pokroviteljstvo nad mladinskim zborom iz Haaga. Zboru bo omogočila, da bo videl najlepše pfedele Slovenije, priredila pa mu bo tudi sprjem v klubu pomorščakov v Piranu. ' CINKARNA CELJE — se je ob svoji 100-letnici prav tako odločila, da bo prevzela skrb nad enim tujim zborom. Ker prvotno napovedanega zbora iz DR Nemčije ne bo, bodo gostje celjske Cinkarne ver- jetno bolgarski pevci. POLEG CELJANOV — bo do petju mladih pevcev iz raznih dežel lahko prisluhnili tudi drugod po Sloveniji. Ta- ko bo v raznih krajih kar 28 koncertov in marsikje so že ustanovljeni pripravljalni od- bori za sprejem in izlete tu- jiih pevcev. ANKETNE POLE ZA STA- NOVANJA — bodo celjski or- ganizatorji razdeljevah v tem tednu. Kot je znano, bodo tu i di letos spričo pomanjkanja prenočišč organizatorji pro- sili starše celjskih otrok, naj bi ponudili prenočišče gostu- jočim otrokom. Kot pa ka- žejo prvi podatki, tudi pri tem ne bo večjih problemov EG m^jevci" nd turneji Pesem, skupni jezik Pot nas je vodila iz ^^Igije na Nizozemsko. Spet meja. Toda, tu meje *oraj ni. Nihče nas na ki loči dve državi, ni šele po nekaj ki- ^'i;ietrih vožnje v deželi ^^1'Panov, ki pa na začet- ^ aprila še niso cveteli. Izletnikov avtobus us- ^vila dva uniformirana jjoveka, ki pa jima je bi- skoraj nerodno, ker sta ^^vila Jugoslovane, jj^^etji obisk celjskega r '^ornega moškega zbora ^.g, ^Nizozemskem, v Schm- ' -je presegel vsa pri- sjf°^anja. Kolikšna pri- ^J^ost, gostoljubnost! Ni 5^,^^^! Domačini so čakali i 1^ goste in jih sprejeli p . J^Jiii, solzami v očeh, ^ JJibi, toplimi stiski! Na- n^^^^ v hotel smo od Sli jeii'^^*^°^e domove. Spre- ^° nas kot svoje, še beziii Prejeli ^ veliko Iju- e^f^ In kakšno razo- ^^^^^1^ za tiste, ki so zaman pričakovali Čre- pinška, Sagadina, Dimca in druge, ki so ostali do- ma. Sprejem pri županu. Spet toplina, prisrčnost. »Čeprav ne govorim v vašem jeziku in tudi vi mojega ne razumete, ima- mo skupen jezik. To je pesem. Veseli me, da ste našli toliko časa in spet prišli k nam na obisk. Prisrčno dobrodošli!« S temi in podobnimi bese- dami je celjske pevce po- zdrvil župan v Schinvel- du, g. J. J. G. Tonnaer. »Nimam besed, da bi mogel prav izraziti naše veliko zadovoljstvo nad vašim prisrčnim spreje- mom. .. se je v imenu zbora začel zahvaljevati njegov predsednik Gustav Grobelnik. In potem še prijeten pomenek, izmenjava da- ril in ob slovesu še eno naročilo: »Pozdravite mi celjske- ga župana in mu povejte, da ste najboljši most med narodi.« Zvečer koncert v cerk- vi, kjer nastopajo samo svetovno znani ansambli. Izredna akustika. Razpo- loženje prijetno. Mesto ima nekaj tisoč prebival- cev. Na koncertu pa je bilo več kot 700 hvalež- nih poslušalcev. Koncert so začeli domačini (dober zbor), končali pa Celja- ni pod vodstvom Egona Kuneja. Nastop celjskih pevcev je izzvenel tudi kot čestitka domačemu zboru za njegovo 75-let- nico. Nastop je uspel. Nav- dušenje se je stopnjeva- lo od pesmi do pesmi. Večerni ave, Vospojte, Pesem o galebu. Dvajset razbojnikov .. in potem za konec, ki pa ni bil konec, še nizozemska pe- sem pa Kalinka m še in še. Ljudje so vstajali, plo- skali in vzklikali. Med te- mi, ki so se ogreli ob slovenski In jugoslovan- ski pesmi, je bilo tudi okoli petdeset slovenskih !Z-e!'enfp\' '< Limburški pokrajini. Njih je pesem ganila do solz. Bila je pozdrav iz domo- vine, za mnoge, oddalje- ne več kot štirideset let.' Po koncertu, ki je na- vdušil vse, še družabno srečanje. Tu je nastopil tudi slovenski izseljenski instrumentalni ansambel. Prevladovala je slovenska polka. In še besede predsednika pevskega 7,hora Oranle, Wen Geratza: »V imenu navdušene publike hvala za nastop z željo, da bi pn nas ne bil zadnji!« Schinveld je tiste dni živel za celjske pevce. Ne- pozabni vtisi. Koliko no- vih prijateljev! Pa še kratka epizoda. Po sprejemu pri županu naju je gostitelj predsed- nika zbora Gustava Gro- belnika povabil na krat- ko avtomobilsko vožnjo čez mejo v zvezno re- publiko Nemčijo. »Prav«, sva sprejela vabilo in ok- levala, »toda pri sebi ni- mava potnih listov.« »Nič za to,« je odvrnil, »šlo bo tudi brez njiju!« Pa je res šlo. Na meji samo pozdrav in nič več. ■;chT o se poslovili samo formalno, kajti tudi po nastopu zbora v Diirwissu v zvez- ni republiki Nemčiji, smo se vrnili k nizozemskim prijateljem. O nadaljnji poti prihod- njič. M. B02IC V VSAK DOM NOVI TEDNIK 6. stran — NOVI TEDNIK 6t. 17 - 10. majJ lEDNIKOVA OKROGUV MIZA - TEDNIKC^ . . . »živeli bi v iluziji, če bi mislili, da je mogoče enkrat za vselej dati formulo in recept za idealno samoupravno socialistično družbo, ali pa da je zmago samoupravljanja mogoče izbojevati v eni sami bitki. Razvoj samoupravljanja bo bitka in trud cele epohie, boj interesov in prakse delovnega človeka, skupaj z ustvarjalnim prizadevanjem najnaprednejše ideologije, znanosti in politike. Naša družba je kot samoupravna socialistična družba šele na začetku svojega konstituiranja in razvoja in zato še vedno intenzivno raste v živem revolucionarnem vrenju. Zato kot mlado, rastoče bitje »hitro prerašča obleke«. To je pravzaprav značilno za vsako revolucijo. Ne smemo namreč pozabiti, da se samo- upravljanje, kot celovit sistem in kot dominantna praksa v socialističnih proizvodnih odnosih in v odnosih med ljudmi sploh, po Pariški komuni ter po Leninovem sovjetskem sistemu, prvič znova po- javlja in razvija v naši državi . . .« (Edvard KARDELJ: Temeljni vzroki in smeri ustavnih sprememb — intervju na TV 3. aprila 1973) NAMESTO UVODA ^Zoi>et smo sedli za okroglo v našem uredništvu. Tokrat je iniciativa prišla celo od zunaj, zato smo bili razgo- vora tem bolj veseli. Pred- stavniki s področja družbe- nih dejavnosti, to je šolstva in zdravstva so se zbrali v našem uredništvu, poleg njih pa še predstavniki sindikatov ter neposrednih proizvajalcev iz delovnih organizacij. široko smo zastavili razgo- vor o doseženih premikih pri uresničevanju ustavnih dopol- nil na področju družbenih dejavnosti. Komaj smo dodo- bra začeli, že smo bili sredi intenzivnega razmišljanja o doseženem, o variantah in po- mislekih, o predlogih in raz- noterih sprejemljivih in ne- sprejemljivih interesih, ki se- pojavljajo ob tem. Za uvod v poglobljeno razpravo je po- dal nekaj misli IGOR PONI- KVAR, predsednik medob- činskega odbora sindikata de- lavcev družbenih dejavnosti. Takole je povedal: IGOR PONIKVAR: »V sin- dikatih smo bili že od vsega začetka pobudniki mnogih akcij in reči je treba, da po- trebna odzivnost tokrat pra- viloma ni izostala. 2e v lan- skem aprilu smo težili za tem, da v vseh delovnih ko- lektivih našega območja ustvarimo potrebno podlago in izhodišča za uveljavljanje ustavnih dopolnil. Predlagali smo, da povsod ustanove po- •sebne odbore ali komisije, ki naj pripravijo analizo samo- upravljanja v svojih sredinah s posebnim poudarkom na odkrivanju tistih nasprotij, ki jih neposredno zadevajo in razrešujejo ustavna dopolnila. Odziv je bil ugoden. Hkrati s tem pa smo se posku.^'^'' čo- govoriti, da naj se delovni koiektivi tvorno vkljucijo v iskanje ustreznih rešitev ter naj pri tem iščejo širše stike s sorodnimi delovnimi kolek- tivi, izmenjajo z njimi izkuš- nje ter se dogovore za naj- racionalnejša pota pri ure.s- ničevanju ustavnih dopolnil. Poskušali smo celo, da se ce- ljsko območje širše vključi v prizadevanja v naši republiki, vendar ta naša iniciativa v re- publiških sindikatih ni bila podprta. Znotraj naše regije pa smo vendarie uspeli. Tako je celj- ski zdravstveni dom dal po- budo, da se za področje zdravstva organizira tak šir- ši razgovor, ki je bil v Mari- boru. Do povezovanja je pri- šlo tudi v osnovnem šolstvu, na področju vzgojno varstve- nih ustanov in drugod. TU smo v celoti uspeli in poka- zali so se tudi prvi rezulta- ti takih skupnih dogovarjanj. Ce bi tako uspeli tudi drugod, bi bilo še več rezultatov, saj je pri vsem tem delu izred- nega pKjmena ravno organizi- ran pristop.« J02E VOLFAND: »Ali bi lahko o teh dosedanjih izkuš- njah, pozitivnih premikih ter doseženih rezultatih sprego- voril nekoliko konkretneje?« IGOR PONIKVAR: »Seve- da lahko. Na področju bi- stva, tu je posebno grupo vo- dil profesor Jože Zupančič, najprej v regionalnem, kasne- je v občinskem obsegu, smo že prišli tako daleč, da je že izdelan osnutek novega statu- ta, ki ga seveda ne .smemo jemati kot osnovo za vse za- vode, temveč kot pomembno izhodišče, ki bo lahko pripe- ljalo do še novih rešitev. Si- cer pa bo o tem itak pove- dal Oože Zupančič kaj več in bolj podrobno. Kateri so bili poleg tega še pomembni in bistveni premi- ki? V organizacijah s področ- ja vzgojno varstvenih usta- nov in dijaških domov so na primer amandmajska razči- ščevanja pogojila tudi inte- gracijska razmišija,nja. Ustav- na dopolnila so na tem po- dročju odprla šanse, da so delavci uvideli, da v bistvu pomenijo ustavna dopolnila poglobitev njihove samostoj- nosti, da to pomeni boljšo organiziranost in s tem zago- tavlja večjo perspektivo sle- hernemu posameznemu ko- lektivu. Na področ.iu kulture so razmišljanja zaključena in do- govorjeno je, da je 31. maj zadnji rok za dokončni pod- pis samoupravnih aktov. To je nedvomno pomemben do- sežek. V srednjem šolstvu bo- do do jeseni formirali svoje samoupravne akte in ustano- vili TOZD. V Celjskih lekar- nah so že doslej delali po si- stemu dohodka in imeli so iz- peljana stroškovna mesta, fu .je sedaj vprašanje, kako te oblike izpeljati v T(;ZD. v tem primeru gre torej samo še za njeno preoblikovanje v TOZD, kar pa seveda ne bo posebno težko. Kako da!eč jta so na področju zdravsiva, bodo povedali predstavniki zdravstva sami, saj so tu na tem razgovoru močno zasto- pani. 2elei ■ bi omeniti le še na- slednje: faza razmišljanja in iskanja rešitev je na področju družbenih dejavnosti že za nami. Vse je pred tem, da se sistemi dokončno dograde in da se do konca prve polovi- ce letošnjega leta spjejmejo potrebni samoupravni doku- menti. Bistvenega pomena pri tem ocenjevanju je tudi to, da pri nas prevladujejo ma- jhne delovne organizacije, za- to le samo del njih razmišlja o ustvanavljanju TOZD zno- traj organizacij združenega dela. Cilji, ki smo si jih pri tem postavili so nam dosti boij preprosti, kot smo jih spočetka ustvarjali s filozofi- ranjem. V teh malih delovnih skupnostih je neposredno sa- moupravljanje že izpeljano, že pri uresničevanju 15. ustavnega 'dopolnila smo raz- čistili osnovne stvari in pre- nesli odločanje na zbore de- lovnih ljudi, ki naj bi odlo- čali o vseh pomembnih stva- reh, to je o pogojih pridobi- vanja dohodka, razširjene re- produkcije in seveda delitve. Vprašanje je torej v tem, če so delavci prevzeli odločanje v svoje roke in s tem omejili svete ter druge izvršne orga- ne. Pomembno pri tem je zlasti to, da »o bili pogoji pridobivanja dohodka doslej predmet interesov le ozkih skupin ljudi. Sedaj se stvari razvijajo seveda drugače, ko se že uveljavljajo nove funk- cije samoupravnih interes- nih skupnosti. Samoupravna funkcija pridobivanja dohod- ka dobiva nova kvalitetna obeležja. Za zaključek le še to. Po- dročje, o katerem govorimo, so dejavnosti posebnega družbenega pomena, zato je v teh razmišljanjih še zlasti pomembno tudi vprašanje predstavnikov javnosti oziro- ma družbe, ki bodo morali skrbeti za to, da bodo tudi interesi družbe v teh dejavno- stih vsakodnevno prisotni.« ZDRAVSTVO: PREMIKI, A TUDI PROBLEMI Zdravstvo je nedvomno ti- sto področje družbenih de- javnosti, kjer obstaja vrsta problemov, pogojenih s sa- mim , značajem dejavnosti, z njeno heterogenostjo ter z dosedanjo organizacijsko strukturo. Pristopi k uresni- čevanju ustavnih dopolnil na tem področju so že v prvi fazi, to je v razmišljanju o novih samoupravnih oblikah, terja.i temeljitih analiz in re- alnih ocen. Reči je treba, da so se odgovorni dejavniki te- ga 'iloti zavedali in tako k delu tudi pristopili. Napre- dek v teh naporih je že viden m trdimo lahko, da so tudi na tem področju pri uresni- čevanju ustavnih dopolnil pri- 51i že zelo daleč. Dr. IVAN KOPAČ, direktor bolnice Celje: »Dosledna iz- peljava ustavnih dopolnil v zdravstvu, kot dejavnosti po- sebnega družbenega pornena, terja ustrezno organiziranje že od najvišje ravni naprej. Na novih vidikih moramo or- ganizirati interesno skupnost ter tudi tu vzpostaviti dvodo- mni sistem: delegati zdrav- stva naj bi imeli svoj dom, delegati deiovnih organizacij svojega, skupaj pa bi tvorili skupščino zdravstvenega var- stva in zdravstvenega zavaro- vanja. Preko delegatov mora- mo jasno povedati, kakšno zdravstvo hočemo, kakšna mora biti njegova kvaliteta, določiti pa je potrebno tudi finančne kvantifikacije. Izha- jati mor-amo iz dejstva, da se je država kot institucija umaknila s tega področja in da inieresna skupnost sama postavlja svoje naloge. To je temeljno izhodišče za vsa na- daljnja razmišljanja in uki^e- panja. V statutih je potrebno jasno opredeliti pravice in dolžnosti vseh delavcev. Na našem območju imamo na eni strani bolniško orga- nizacijo s specialističnimi or- dinacijami ter Zdravstveni dom s svojo regijsko službo in domovi na drugi strani. Kakšen naj bi bil v bodoče odnos med tema dvema insti- tucijama? Obstoje možnosti, da v drugi etapi u^anovimo sestavljeno organizacijo zdru- ženega dela, ki bi Jo tvorili organizacija združenega dela, Zdravstveni dom in organiza- cija združenega dela Bolnica. Kot rečeno, ta možnost ob- stoji v drugi fazi, seveda pa bo v tam primeru potrebno razrešiti še mnogo nerešenih vprašanj, ki nas trenutno še tarejo v obeh delovnih skup- nostih« JOŽE VOLFAND: Naše bralce bi nedvomno zanima- lo, kako je doslej v bolnišni- ci potekalo uresničevanje ustavnih dopolnil, kakšni so rezultati naporov za poglab- ljanje samoupravnih odnosov m kake daleč ste pri vašem delu?« Dr. IVAN KOPAČ: »Pri nas v bolnici smo leto dni raz- mišljali o teh stvareh, tuhta- li ter iskali rešitve. Sedaj je to mimo; smo že v fazi, ko smo zaposlenim dali na raz- polago vse .gradivo, da ga pred'jiajo. Trenutno se naha- jamo že v takoimenovanem ustanovitvenem momentu, kaj- ti pretekli teden (okrogla mi- za je bila zadnje dni pred prazniki; opomba pisca!) smo ustanovitveni akt, ki je zakon- sko predpisan, že sprejeli. Na dvainpetdesetih zborih v na- ših delovnih enotah smo do- slej dvakrat razpravljali o formiranju TOZD. Udeležba je bila nad polovico zaposle- nih, kar nedvomno izpričuje njihov velik interes. Ustano- vitveni akt obsega dvanajst točk, najkasneje do 30. juni- ja pa bomo že podpisali sa- moupravni sporazum. V okto- bru in novembru bomo imeli volitve novih samoupravnih organov, ki so jih v decem- bru formirali ter določili po- dročja dela, tako da bomo s prvim januarjem prihodnjega leta že pričeli delovati po no- vem. Pri nas bomo ustanovili štiri TOZD in sicer: medicin- ski oddelki v Celju, skupne službe ter telinično oskrbo- valne enote, bolniška delov- na enota Topolšica ter nevro- psihiatrični oddelek Ravne in V o jnik. Neposredno samoupravlja- nje bomo zagotovili v samo- upra-"-nih skupnostih, kajti vzemite na primer TOZD me- dicinski oddelki, le-tu vseh zaposlenih ni mogoče, podob- no je tudi drugod, sklicati skupaj naenkrat. Tu bodo imeli v vseh petnajstih medi- cinskih odelelkih svoj zbor in na teh zborih samoupravnih organizacijskih enot bodo ljudje neposredno odločali o zadevah, ki so v pristojnosti teh zborov. Naj povem še to, da bodo predstavniki javnosti zastopa- ni v delavskem svetu organi- zacije združenega dela Bolni- ce, naši TOZD pa zaenkrat v svojih svetih ne bi imeli pred- stavnikov jaraosti, čeprav ob- stoje močne tendence, da bi biia tudi na tem nivoju jav- nost zastopana preko svojih delegatov. Tudi osebno sem za to varianto in v TOZD To- polšica so se za to tudi že odločili.« LOJZE 2UNTER, dipl. oec., Bolnica: »Rad bi k ravnokar po^^©danemu be dodal nekaj konkretnih misli. Prav goto- vo se postavlja vprašanje, o čem se bo v tej naši razveja- ni samoupravni strukturi od- ločalo na posameznih ravneh. Na nivoju samoupravne sku- pine bodo delavci odločali o vrsti pomembnih zadev. Na primer o kadrovski politiki, vendar brpz pravice odločanja o vodilnih delavcih. Nadalje bo taKa samoupravna enotsf samostojno odločala o troše- nju .sredstev v skladu s skup nim planom. Imela bn svoj delovni program, ki bc se- stavni del programa TOZD. Nadalje bodo delavci na terr nivoju odločali o nagrajev? nju skladno z deiovnim pro- gram(jm in v okviru samp upravr.ega sporazuma. Ra- zumljivo je, da bo samo- upravna enota s tem imela tudi direkten vpliv na giba- nje stroškov in jih bo primer jala s planom ter podvzem? la ukrepe za usklajevanje. Dohodek se v našem pri- meru formira na nivoju TOZD. V pristojnosti TOZD bo področje kadrovske poli- tike, nadalje stanovanjske poli- tike, investicijsko vzdrževa- nje in razpolaganje s tistim delom amortizacije, ki jim pripada; v našem primeru 50 odstotkov. Osebno menim, da bi bilo pri nas neracionalno organi- zirati še več TOZD. Tega med drugim tudi ne dopušča orga- nizacija dela, oziroma, kot bi to v proizvodni delovni or- ganizaciji imenovali, telmolo- ški proces. Tudi za nas je značilno, da se le-ta ne kon- ča v enem samem oddelku, temveč se nadaljuje skozi vr- sto oddelkov. Vse to pa po- vzroča svojske probleme, ki jih i>o treba ustrezno rešiti. Cs pravim, da so štiri TOZD dovolj, imam v mislih na- sprotna mnenja, ki se kažejo v nevarnosti individualistične dezintegracije, kar pa je pri nas šc močno prisotno.« IGOR PONIKVAR:' »Mi- slun, da je potrebno opozori- ti še na dvoje pomembnih dejstev. Prvič, da na področ- je družbenih dejavnosti na- sploh v nobenem primeru ni mogoče prenašati in s tem kopirati izkušenj iz proizvod- nje. Kajti značaj dejavnosti in zlasti njihov posebni druž- beni pomen terja povsem ori- ginamih poti. To se mi zdi izredno pomembno in ugoto- viti velja, da razmišljanja v delovnih skupnostih tega po- dročja tudi gredo v tej sme- ri. Drugo dejstvo, tu pa imam v mislih bolnico pa je v tem, da si v tem kolektivu, ko so se odločiU za 4 TOZD nikakor niso zaprli možnosti, da se v bodoče še ustanav- ljajo nove TOZD, odvisno pač od izkušenj, ki jih bo prine- sla bodoča praksa.« Dr. IVAN KOPAČ: »Rad bi opK)zoril tudi na to, da smo morali ljudi zelo prepričevati za ustanavljanje TOZD in da to nikakor ni bilo lahko delo. Drži pa to, kar pravi Igor Ponikvar, da obstoje možnosti nadaljnjega razvi- janja TOZD, saj na primer obstoje tudi možnosti, da bi v bodoče medicinsko TOZD delili na dve, in sicer na ho- spitnlno in nehospitalno TOZD. V tej fazi se zdi iz- redno pomembno podpreti integracijsko misel, ki naj vodi v nove forme, ki bodo kot močne organizacijsko za- ključene r.elote v prehodni fazi prav gotovo najuspeš- neje premagovale vrsto te- žav, ki se bodo pri tem po- rajale. Vse ostalo bo razvoj sam prinesel, saj ne postav- ljamo toge, enkrat za vselej dane ublike, temveč smo vsi skupaj v p'.ot.esu izobin. i nja najuslrcznejših ji, I učinkovitejših oblik, j^j^' : dobro dauos, morda jutrj bo več primerno. Taka je, notranja zakonitost g[\^^ vsebina bo narekovala j. membo oblik, le-te pa ij! po svoje vplivale tudi na, bino. To je dialektika st; in mimo tega ne moremo', Dr. MARJAN PRejj predsednik sveta, Zdravs ni dom Celje: »2e uvod; bi rad opozoril na to, da i bili v preteklosti po^vr; mnogim organizacijskim • cesom. Sedanja organi^ ska oblika temelji na 24 vi, da mora na obiK zdravstvenega doma t najmanj 40.000 občanov, zahtevi je ustrezal le ZD Ije, vsi ostaii so se mo združiti. Takoj po integr. smo bili organizirani po činah, pri čemer pa se kmalu pokazalo, dž ni; mogli uveljavljati em strokovne doktrine. Za: tega smo se organizirali službah, kar je v pni i omogočilo doslednejše ia nje strokovne doktrine boljšo disperzijo kadrov tem so bile odpravljene katere pomanjkljivosti in kazaii so se pozitivni miki. Pri uveljavljanju ustai dopolnil smo prišli do ključka, da naj iz star? je dosedanje organizaci;' bodoče ostane tisto, L je pokazalo kot poz;: vse ostalo' pa je potni vskladiti oziroma ustrs dopolniti. Kot negativ:,: bilo doslej prav gotov, da zunanji domovi nisQ li pravega vpliva na deli 2e v lanskem letU; imeli prve informativi Stanke, na katerih siM mišljaii o tem, kako l kar najbolje samoup organiziramo. Posebna sija je pripravila teze 'tih variantah z ekstra predlogi, to je: naj bi' bodoče le ena TOZD, 1 do takega, da bi bil vsJ TOZD zase. Po razres« podobnih problemov, Ij se z njimi srečevali v I ci, smo po javni trenutno v ustanavljanj rinajstih TOZD, ki so » nem organizirane na ' rialnem principu, razen lju, kjer smo strokov« ganizirani po posa< službah. Tako bomo zunaj Celja sedem i« lju samem prav tako ' TOZD. Taka organiza? bila dogovorjena tudi 1 gjjskem nivoju, saj J* razprave med drugimj no tudi to, da so po ^ zahtevali več vpliva "* nizacije in delo zdraj službe v bodoče. Tak* dence seveda z veseU*" plramo. Tudi pri nas bomoj TOZD imeli več sain" liih skupin, ki hodo J gaie s stroški, dohod' delom amortizacije- samoupravnih skupi^ imeli v okviru celoti* nizacije združenega * Poudariti velja, da W nost širše družbene • sti zagotovljena o*. TOZD, kar se nam f nega pomena, saj stvo ena izmed najh''^ Ijivih družbenih kjer so interesi dnevno prisotni.« ^ FRANJO STROS, J Zdravstveni dom ^.^ slim, da je tudi v ^ močno prisoten P'"'^) cionalnosti poslov^ nim, da bi t>ilo^ družbeni nadzor 10. ma) 1973 NOVI TEDNIK — 7. stran jg nam dogaja, da mora- " v enem mesecu sestavij a- "tudi po pet različnih obra- ' ter vrsto raznih analiz Joma posredovanja po- ^qV. Glede tega bi se po lojem mnenju morali unifi- ^ti^ zlasti glede sistema podatkov, kajti vsa- , ici je do tega upravičen, j j od nas svoje podatke, 'bodoči organizaciji, ko bo- li v popolni meri zaživele še OZD. P^ ^° ^ pravi labi- jjjj v katerem se bo težko najti.« IGOR PONIKVAR: »Ta joblem. mislim namreč na 8«ie podatke in analize, ima iirigo plat, ki se kaže v Mjiosih navznoter delovne j^upnosti. Ni namreč potreb- iQ govoriti O' tem, da brez ^•jezneg^ informiranja ni Ismoupravljanja, vsaj nepo- rnega ne. To pa pomeni, bodo mnoge analize in »odatki potrebni tudi za iinkovito delo v samih OZD in OZD kot celoti. Že aradi tega vsega bo potreb- 0 dejansko zagotoviti ustre- en sistem zbiranja in obda- jvanja vseh raznoraznih po- tokov na razumni osnovi.« Dr. MARJAN PREMIK: Želel pa bi ob tej priliki ipozoriti še na dvoje proble- nov V zdravstvu imamo tre- lutno spričo zamrznitve tsebnih dohodkov velike te- ave s kadri. Enaki kadrov- ki profili v gospodarstvu majo neprimerno višje oseb- * dohodke in to povzroča «ne težave. Računamo, da « rešitev podana v novem akonu o samoupravnem iponizume vanju. Drugi pro- 'Ifm pa se kaže v tem, da ff do danes nimamo objek- tivizirane cene zdravstvenih »ontev. V tem je velika ovi- ^. l/Inriborom v okviru SR Slovenije, pobudniki, da naj bi delavci soodločali pri vseh \'prašanjih s sredstvi. Večina diuzbenih dogovorov za zbir!ik-ije sredstev je že podpisanih, za sporazum ozi- roma za Samoupravne dogo- vore za otroško varstvo pa smo formiral' posebno komi- sijo. V zr','ezi z ustanavljanjem TOZD smo doslej že veliko govorili, pri tem pa se ne bi radi zajeteli Tudi na tem področju se veliko dogovar- jamo z Mariborčani, kajti tam se srečujejo s podobni- mi problem.i kot pri nas. In- tenzivno proučujemo pred- nosti združevanja posamez- nih . vzgojno varstvenih usta- nov v TOZD. Izvršni odbor o tem intenzivno razmišlja in predvidena integracijska gi- banja smo temeljito proučili, tako s finančnega kakor tu- di s pedagoškega vidika. V tem p?'imeru gre seveda za združevanja znotraj občine, pri čemer pa se odpirajo ne- katere dileme. Stojimo pred vprašanjem, ali naj bo tia primer vsak vrtec TOZD za- se s tem, da bi meli v okvi- ru občine eno samo OZD ali naj se organiziramo kako drugače. Nadalje je tu vpra- šanje organiziranosti v Celju samem v primerjavi z orga- niziranostjo v zunanjih kra- jih. SkratKa tu so še odprta vprafanja. Sicer pa z veli- kim zanimanjem čakamo na izsledke posebne anaiize, ki JO, kot sem že omenila, dela- jo v Mariboru in katere ugo- tovitve bodo prav gotovo na- kazale ustrezne iniciative za kar najbolj lacionalno orga- niziranje tudi pri nas. Teh njihovih ugotovitev seveda ne bo mr^goče avtomatično prenašati v našo prakso, bo- mo pa iz njih ugotovili, do kakšnih zaključkov so se pri- kopali v Mariboru, kar nam bo naše delo nedvomno pre- cej olajšalo. Radi bi vzposta- vili take oblike, da bi zago- tovili kar najučinkovitejše neposredno samoupravljanje in kar največji vpliv širše družbene skupnosti na tok celotnih procesov na področ- ju otroškega varstva.« ŠOLSTVO: STATUT NI ŠABLONA Pobuda sindikatov, da se tudi na področju šolstva ustrezno organizirajo v pri- pravah na uresničevanje ustavnih dopolnil, je rodila pričakovane rezultate. Skup- no so formirali posebno sku- pino, analizirali dosedanje iz- kušnje samoupravljanja ter se dogovorili o tem, kako najučinkoviteje pristopiti k realizaciji postavljenih naiOg. Kot rezultat skupnih dogo- varjanj je nastal predlog sta- tuta, ki ga pa seveda ni mo- goče avtomatično prenašati v sleherno delovno skupnost, temveč ga je mogoče ustrez- no prilagajati posebnostim vsakega šolskega zavoda. Prof. JOŽE ZUPANČIČ, rsivnatelj osnovne šole štore: »Na področju šolstva smo v teh prizadevanjih pri uresni- čevanju ustavnih dopolnil za- beležili dvoje premikov. Po- membno pri tem je to, da smo se zelo zgodaj odločili, da bo vsaka šola TOZD, s či- mer smo takoj ustavili nepo- trebna razpravljanja. Drug element pa je v tem, da smo v okviru posebne skupine pripravili po temeljitih pred- pripravah in analizah stanja osnutek nove vsebine statu- tov, o katerih je stekla raz- prava v vseh zbornicah v ob- čini. Na podlagi teh razprav ter ob upoštevanju vseh po- membnih prioomb, smo pri- pravili prečiščeno besedilo statuta, ki sedaj siuži kot osnutek, na podlagi katerega si vsak šolski kolektiv, izha- jajoč iz svojih specifičnosti, lahko pripravi svoj statut. Ponovno poudarjamo, da pri- pravljeni dokument ni šablo- na, služi pa lahko kot real- no izhodišče za oblikovanje teh temeljnih dokuinentov na vsaki šoli. V predlogu statuta smo po- udarili predvsem tri elemen- te: prenos dolžnosti na zbore kolektivov kot neposredno obliko opravljanja delavcev v šolstvu. Povezali smo širšo zainteresiranost javnosti, ki je zastopana v dveh oblikah in sicer v svetih šolah in v pomožnih organih »svetih staršev«, tretji eleriient pa je vključitev učencev v samo- upravne procese, ki tako po- stajajo subjekt samouprav- nega življenja na šolah. Po- leg tega, da smo upoštevali interei širše družbene skup- nosti, ki je preko delegatov zastopana v omenjenih sve- tih, pa smo v statutu doiočili tudi to, kam bo šola delegi- rala svoje delegate, kajti tu- di šolske institucije so zain- teresirane, da se preko svo- jih predstavnikov vključuje- jo v delo in življenje insti- tucij, ki delujejo na njenem območju. Naj povem še to, da je pri nas v štorah predlog statuta, ki upošteva vse naše speci- fičnosti, že v javni razpravi, ki bo trajala petnajst dni, nakar ga bomo dopolnili še s pripombami. Seveda, v ko- likor se bodo le-te med* raz- pravo še izoblikovale. Čeprav je terjalo precej ča- sa in naporov, ni bilo ravno težko pripraviti posameznih formulacij, ki vpeljujejo v življenje in delo šol nove od- nose, izhajajoče iz ustavnih dopolnil, težko pa bo ta do- ločila uresničiti v konkretni praksi, jih izpeljati v življe- nje, pri čemer bodo subjek- tivne sile nedvomno morale odigrati izredno pomembno vlogo.« IN NAMESTO ZAKLJUČKA In končne ugotovitve iz vsega povedanega? Nedvom- no drži dejstvo, da so na področju družbenih dejavno- sti pri uresničevanju ustav- nih dopolnil v minulem ob- dobju dosegli pomembne re- zultate. Organiziran pristop, realne ocene in izhodišča, medsebojni dogovori in od- govorno delo družbeno poli- .-.;nih ter samoupravnih de- javnikov je spodbudilo, da v tem trenutku v večini prime- rov že imajo kaj pokazati. Sicer pa smo na našo okro- glo mizo povabili tudi pred-- stavnika iz neposredne proiz- vodnje, da bi tudi le-ta oce- nil, kako proizvajalci v delov- nih organizacijah iz proizvod- nje gledajo na prizadevanja v družbenih dejavnostih. Emil Jančar iz Metke je povedal naslednje: EMIL JANČAR, remontni mojster, Metka Celje: »Z za- nimanjem sem poslušal" izva- janja posameznikov o ures ničevanju ustavnih dopolnil v družbenih dejavnostih. Marsi- kaj, predvsem v pristopu, je bilo tudi na tem področju takšno, kot smo to delali pri nas, ko smo načrtovali naše TOZD, ki jim bomo v Metki imeli štiri. Glede na dejstvo, da bodo v organih upravlja- nja na področju družbenih dejavnosti prisotni tudi pred- stavniki širše družbene skup- nosti in s tem tudi proizvod- nih delovnih kolektivov, sma- tram, da s tem momentom nastajajo realne šanse, da bo gospodarstvo imelo večji vpliv tudi na trošenje sred- stev v družbenih dejavnostih. Pri nas bo vsaka TOZD vo- lila svoje delegate, ki pa jih bo potrebno še ustrezno us- posobiti za obojestransko ko- municiranje med obema pod- ročjema družbenega življenja. Tako in za konec samo še tole: verjetno bo kdo izmed bralcev pogrešal med sogo- vorniki naše okrogle mize tu- di predstavnike kulture ter predstavnike družbenih de- javnosti tudi preostalih občin našega območja. Dolžni smo povedati, da smo povabili tu- di nekatere izmed njih, pa se žal, našemu vabilu niso od- zvali! Zapis pripravil BERNISTRMČNIK 'Mil . ^ ^* m^mm \'-ymmm ^^m^-^^ i ^ In rf"'"ontni mojster iz Metke Celje, dr. IVAN KOPAČ, direktor Bolni.šnice '^'*Ua r ^^^^VUČAJNIK, podpredsednik lO skupščine Temeljne skupnosti otroškega turizem Sudjuradji na otoku šipanu pri Dubrovniku novo odkritje turističnega gospodarstva pa ti^di dostopno za vsak žep. NA ŠIPANU POCENI Kolcčep in Šipan. Otoka blizu Dtibrovnika. Medtem ko ima turizem na Koločepu že dolgo tradicijo, se na šipanu odpira šele letos. Vsako leto nekaj novega. To je geslo, ki ga je osvojil dutarcvniški Atlas. Tu ni novih kapacitet, ne velikih in luksuznih hotelov. V majhni, ribiški vasici Sudjuradji na šipanu so pogoji za letova- nje predvsem za najbolj skromne žepe. zato tudi velike- ga udobja v nočitvenih zmogljivostih ni. Na voljo je okoli šestdeset postelj. Vodo imajo. Zveze z Dubrovnikom so najmanj trikrat tedensko, sicer pa čolnov in gliserjev dosti več. Z gliserjem je do Dubrovnika dobrih p>etnajst minut. Prenočišča so torej pri zasebnikih, hrana pa v restav- raciji Argos. Prvega maja letos so v kraju odprli recep- cijo in jo dopolnili z majhno trgovinico. Tu je tudi ri- barnica. Penzionske cene se sučejo od 65 dinarjev na- vzgor. Morje je čisto, obala skalnata, vendar primerna za kopanje in sončenje. Kraj se ponaša tudi z burno zgodovino. V njem je še dobro ohranjen stolp kneza Skočibuba iz Dubrovmka (16. stoletje, na fotografiji v sredini). Sudjuradj je novi kraj v spisku turističnih postojank južnega Jadrana. PROSTI DAN V GOSTINSTVU Konec aprila so občinska konferenca SZDL, občinski sindikalni svet in poslovno združenje Formator v Celju podpisali družbeni dogovor o dejanskem poslovnem. času v gostinstvu na območju celjske občine. Podpis je dal piko na i tisti problematiki, ki je bila odprta dolgo časa in ki je tudi po prvem izvajanju naletela na do- l9čene pomisleke. Družbeni dogovor je priznal prosti dan v delovnem tednu tudi gostinskemu delavcu. To je vsekakor tisto priznanje, ki bo ugodno vplivalo na prihod novih delavcev - v to panogo terciarnega gospodarstva, četudi so in so bili osebni dohodki resna .ovira, ki so vplivali na odloči- tev kandidatov za gostinski poklic, je bil vendar nepri- znani prosti čas še večja prepreka. Prosti dan pa niso osvojili samo gostinski delavci, marveč tudi potrošniki gostinskih uslug. Prvi vihar ne- godovanja se je polegel, in tako je zdaj napočil tisti čas, hkrati pomeni, da bi naj doživel čim manj sprememb. To tudi zato, da bi se ljudje navadili, kam in v katere ko bo treba družbeni dogovor v celoti spoštovati. To pa lokale naj ob določenih dnevih, predvsem pa to velja za nedelje in ponedeljke, ne hodijo, da bi ne trkali za- man na zaprta vrata. Prosti dan pa je prinesel veliko olajšanje še zaposle- nim ženskam v gostinstvu, ki po številu močno prednja- čijo. V praksi zanje v glavnem prostega dneva ne bo, saj ga bodo izkoristile za domača opravila. Pa' vendar, tudi to je korak naprej, da bodo lahko računale na tiste ure, ki jih bodo v večji meri posvetile domu, družini . ., S podpisom drtižbenega dogovora je prosti dan dobil domovinsko pravico v družbenem gostinstvu v celjski ob- čini, kajti zasebniki ga poznajo že dlje časa. Zato tudi vprašanje — kdaj ga bodo uveljavili drugod? —mb TURISTIČNE DROBTINE JOŽE BEVC, ki je dolga leta vodil hotel Celeio, je zapustil kolektiv in se zaposlil pri celjskem Prevozništvu. Kot vršilka dolžnosti opravlja nal<:^o direktorja hotela Celeia računovodkinja Dora Jager. SESTRE LOGARJEVE so zaprle znana penzion ob vstopu v Logarsko dolino in se začele ukvarjati s kmeč- kim turifzimom. BAZEN V RIMSKIH TOPLICAH je odprt od 1. maja dalje. TURISTIČNI SEKTOR celjskega Izletnika je še vedno brez svojega šefa. Kot kaže pa tako ne bo več dofligo. 8. stran — NOVI TEDNIK St. 17-10. Vrtiljak dogodkov CEUE Direktorji odhajajo v zadnjem času je prišlo do dveh sprememb na najodgovor- nejših delovnih mestih v poslovnih združenjih. Dosedanji direktor Styrie, Božo Jurak, je odšel v kmetijski kombinat, njegovo mesto pa Je kot vršilec dolžnosti zasedel Fedor Pirkmajer. Sprememba je tudi v poslovnem združenju za trgovino Koneks. Direktor Ristp Gajšek Je bil imenovan za načelnika oddelka za gospodarstvo in družbene službe pri celjski občinski skupščini. Upravni odbor zdru- ženja pa bo šele ob koncu meseca odločal o zasedbi tega delov- nega mesta oziroma o razpisu zanj. Ali bo šlo tudi v tretje? Vsekakor aktualno vprašanje, ki za- deva poslovno združenje Formator! In še nekaj — ali ti odhodi in spremembe pri vrhu napove- dujejo konec poslovnih združenj? Delo in prihodnje naloge govo- rijo drugače. Ne gre za ukinjanje, marveč za krepitev! Tehnična knjiga Danes ob 18. uri bodo v knjigarni in papirnici Mladinske knjige v Stanetovi ulici v Celju odprli zanimivo razstavo tehnične knjige. Gre predvsem za izdaje zagrebške založbe »Tehnička knjiga«, mimo tega pa tudi za izbor tuje strokovne tehnične literature. Razstava bo odprta do 11. junija. Kurirčkova pošta v četrtek, pretekli teden je kurirčkova pošta prispela v Celje. Na osrednji proslavi pred Posebno osnovno šolo v Celju so se zbrale delegacije pionirjev vseh centralnih celjskih šol in s pestrim kulturnim sporedom proslavile ta dogodek. Pionirji II. osnovne šole so predali kurirčkovo torbico pionirjem Posebne osnovne šole, ki so jo ponesli do osnovne šole Frana Kranjca na Polulah. Na- slednji dan so jo predali na Opoki pri spomeniku 14. divizije pio- nirjem šentjurske občine. Akaja pionirjev Ta teden se je začela posebna akcija celjskih pionirjev — zbiranje denarja za spominsld dom mladine in borcev v Kum- rovcu. Tako so pionirji v ponedeljek, torek in sredo zbirali odpadni papir v nekaterih mestnih predelih, in sicer na območju krajevnih skupnosti Hudinja, Otok in Zagrad. R Knafelc v LB Franček Knafelc, doslej direktor splošnega sektorja v tovarni EMO, je prvega maja sprejel novo delovno dolžnost v celjski pod- ružnici Ljubljanske banke. Tu je postal šef splošnega sektorja in organizacije dela. LAŠKO Razstava H. Smrekarja Minuli petek Je bila v Laškem vnovična otvoritev likovne raz- stave. Tokrat sta zakonca Majcen, ki tolikanj uspešno razstavljata likovno življenje v Laškem, vse številnejšemu občinstvu pripravila novo presenečenje. V razstavnih prostorih sta razstavila dela zna- nega slovenskega umetnilia Hinka Smrekarja, In sicer njegove gra- fike, karikature in satire. Hinko Smrekar, ki je bil zastopan tudi na nedavni razstavi »Laško v očeh likovnih umetnikov«. Je bil tokrat predstavljen v svojem celotnem umetniškem eposu. In še enkrat. Tudi majhno mesto, kot je Laško, začenja dobi- vati pomen v slovenskem kulturnem prostoru, kot ga imajo neka- tera druga majhna mesta, seveda predvsem po zaslugi zgoraj omenjenih entuziastov. Najvišji mlaj Na najvišji točki nad vasjo Laziše nad Rimskimi Toplicami se za praznik dela postavili najvišji mlaj v občini Laško. Smreka, ki so Jo postavili, Je visoka 22 metrov. S postavljanjem so se trudili več ur zaradi vetra, ki je vlekel z vso silo čez vrh planote. Na vrli so razobesili zastavo in čisto na konico pritrdili plavo žar- nico. Tako vse te dni sveti visoko nad pokrajino plava zvezda. Mlaj je postavljala skupina dvanajstih krepkih mož in fantov, pa so mu bili komaj^ kos. Asfalt na obzorju Ob trasi rekonstrukcije ceste iz Laškega v Marijagradec je trak betonskih robnikov vedno daljši. Te dni so začeli dovažati zadnji gramoz za plast, ki bo nosila asfaltno prevleko. Našli so se že tudi nepridipravi, ki so tu in tam podrli katerega od robnikov, preden se Je beton strdil. Kot plačniki samoprispevka so seveda pljuvali v svojo skledo. Ker gredo dela pri utrjevanju in urejanju cestišča h koncu, utegne Marijagradec v kratkem dobiti asfaltirano cesto, za katero so poleg samoprispevka občanov sredstva zbrali tudi v delovnih organizatrijah, pri čemer Je treba poudariti, da je levji delež prispevala Pivovarna, izdaten pa je tudi prispevek TIM, ki je dal na voljo gramoz za celotno cestišče v rekonstrukciji. PONIKVA PRI ŽALCU Finžgar na odru Mladinslu aktiv Ponikva pri 2alcu Je pred dnevi priredil pre- miere igre Franceta Šaleškega Finžgarja »iiazvalina življenja«. Igra Je nedvomno zelo uspela in s tem Je bil poplačan ves trud mladim i^lcem-amaterjem, ki so imeli toliko volje in po- stavili na oder delo, id je po vsebini sodeč precej zahtevno. NI jim bilo žal vseh tistih prostih ur, ki so jih žrtvovali za učenje, niso se ozirali na zbadljivke, ki so letele z vseh strani. Za njih je bilo glavno, da vzdrže in dokažejo, da kljub zapostavljanju vseh drugih organizacij v kraju le zmorejo nekaj sami. In to so tudi mladi na Ponikvi pri 2alcu dokazali. Njihove ielje so, da organi- ■hpa^ mnogo tokib ia podobnih prireditev. Marija Lešnik Naše šole vsepovsod Leta 1859, torej pred 104 leti, je učitelj Jožef Kokolj zbral v Bogilčevi hiši na Ogečah k pouku prvo gručo otrok. Že čez leto dni je v skromen hram učenosti prihajalo 117 pradedov in prababic današnjih učencev osem- letke »Antona Aškerca«. V Rimskih Toplicah od samega začetka niso nikoli imeli sreče, da bi imeli dovolj prostora. Že prva šola v Bogilčevi hiši je bila hitro prenapolnjena, zato so sedem let kasneje že zgradili novo šolo v Šmarjeti, ki pa je od prve svetovne vojne sem bila vedno premajhna za okoliš, ki ga je morala pokrivati. V zadnjih desetletjih je postala pravcata »ječa«, v kateri niso bili neznosno stisnjeni samo otroci, stisnjen je bil tudi učni program, neprestano je bil vgneten tudi učni uspeh. »Enostavno se povedati ne da, kakšna sprememba je za otroke, za nas učitelje in za ves kraj, ko smo lani šolsko leto začeli v novi, moderni, dovolj prostorni, sodobno opremljeni šoli!« Tako je povedal ravnatelj šole Milko Vahčič, ko smo ga vprašali, kako se počuti v »novini«. Nova šola »Antona Ašker- ca« v Rimskih Toplicah stoji na soncu v sc-scšc ; - ve »učine« v Bogilčevi hiši. Svo- je ime ima po pesniku ro- manc in balad. Ima ga že od leta 1959, ko so jo ob stolet- nici osnovne šole v Rimskih Toplicah poimenovali po naj- bolj slavnem nekdanjem učencu, ki je hodil črkovat še v prvotno preprosto kmeč- ko hišo pri Bogilcu. Za dve- sto let se je okoliš Rimskih Toplic oddahnil. Ne samo starši in učenci iz bližnje okolice, ki polnijo razrede nižje stopnje, marveč tudi učenci višjih razredov iz po- družničnih šol. Semkaj že zdaj prihajajo učenci višje stopnje iz Sedraža, Laziša in Lokavca. Nekoč, ko bodo prometne zveze urejene, bo avtobus vozil tudi učence viš- jih razredov iz Jurkloštra, s Henine. Cesta je zdaj ovira, da mladina z doline Gračni- ce ne vstopa enakopravno v življenje s svojimi vrstniki v Rimskih Toplicah. Kako dolgo še? No, čez leta, ko se bodo Rimske Toplice razširi- le, se utegne zgoditi, da bo treba šoli spet dozidati kak- šen razred, ko bo treba zgra- diti tudi vrtec in ko bo mala šola trajala pomo leto. Spremembe, ki je nastala od lani, niso mogli zaslutiti do kraja niti učitelji. Nekoč so otroci telovadili na trav- niku, ob slabem vremenu v razredih. Premočena obutev in obleka se je cmarila v raz- redih, kjer so tudi risali, je- dli, peli in kjer so se odvija- le izvenšolske dejavnosti. V štirih specializiranih učilni- cah; za biologijo in kemijo, :«i slovenski jezik, za zgodovi- no in zemljepis in za učence 4. razreda višje stopnje imajo in uporabljajo najsodobnejše metode pouka, med njimi re- sponderje in grafoskope. Bili smo za trenutek v učU- nici za biologijo in kemijo. Pri mizi za poskuse so učen- ke in učenci z epruvetami v rokah sami preizkušali tisto, Kar SG pred leti drdrali na pamet in niso vedeli o čem govorijo. In porodila se je šala. V nekdanji šoii v Šmarjeti bi bilo komaj, da bi za praktič- ni pouk iz kemije zastrupljali miši in podgane, ki so go- spodarile po jKJSlopju. TelovadTiicd na novi šoli je zasedena od ranega jutra do noči, ko pridejo popravljat zamujeno nekdanji učenci, včlanjeni v društvo »Parti- zan«. Soba za glasbeni pouk se lahko v trenu razširi v malo dvoranico, specializira- ne kabinete imajo tudi za druge predmete, predvsem pa dovolj učil, ki jih lahko s pridom uporabijo. In kuhinja. Kot hotelska je. Pa svetla prostorna učil- nica. Knjižnica je v svetlem prostoru. Skratka vse je kot dan nasproti noči iz prejšnje, stare, odslužene stavbe. šolski uspeh po prvem pol- letju dokazuje vrednost nove šolske stavbe. 2e prej razvite izvenšolske dejavnosti so se zdaj naravnost razbohotile. Kot rečeno, je s teiovadnico močno zaživel »Partizan«, v katerega so vključeni tudi učenci. Predvsem košarka, rokomet, orodna telovadba in odbojka so se razvile. V ok- viru pionirske organizacije imajo celo vrsto krožkov: prometno vzgojnega, literar- nega, matematičnega, folkii nega., krožek za ročna dela ker naj bo prijetna tudi oi lica^ je tii v življenje prij can tudi vrtnarski krožek. Pa so tu še šolska društ in organizacije Vzemi; društvo za socialno pom rdeči križ, športno društi pianinski krožek, mladiiis organizacija, pevski zbor seveda picmrska organis ja. In kako ponosni so bili' skupaj taKC učenci kot t tel ji, ponosni pa so lahko di vsi občani, saj je v zg:; bi tudi del njihovega sa: prispevka, ko so gostje pobratene šole »živod: Apostolova« iz Trstenika di lahko videli, kako m« je vse spremenjeno, odii imajo novo šolo. šola »Ai na Aškerca« vzdržuje s ( jatelji v Trsteniku zai pristne stike. Že dvakrat bilo -po 100 otrok iz Srbiji Rimskih Toplicah, že dvai po petdeset iz Rimskih plic v Trsteniku ob Moi Zadnja skupina je bila p kratkim v Srbiji. Tudi drugače pK3meni ^ v Rimskih Toplicah sredii kulturnega, športnega ini di zabavnega življenja. Ni prireditve, ni proslave, učenci te šole ne bi obogi s svojimi nastopi. A vendar niSo vse tei mimo. Najbolj hudo je. ni dovolj učiteljev. Na ' tralm šoli sicer ni tovrst težav, so pa zato mnogo I še v podružn čnih šolah,: sti v Jurkloštru in naHe" Ni samo cesta vzrok, » mo vprašanje stanovanj vo. Zdaj, ko je tu nova 5 je raziika še toliko ve^j^ Rimskih Toplicah je vse 1' v Lokavcu, Sedražu, Laš na Henini jn tudi Jurkl» pa drugače Kot noč in' Besedilo: JURE KRAšO^ Slike: DRAGO Ravnatelj osnovne šole >j tona Aškerca« v Kiio^ Toplicah Milko Vahčič. Praktičen poizkus v učilnici za kemijo in tMko. Vedeti formulo na isu»t je nekaj, aoati i>rakti^M. pomeni zatf^'^ aa vs^j. To ao prednosti sodobne, moderne aoi^ 10. maj 1973 NOVI TEDNIK — 9. stran fljihovo Življenje je materinstvo TRNJE VINIČARKE RISARIJE stotini pogumnih, ma- terinstvu posvečenih že- pa, ki so se zvrstile v tej naši rubriki, se pri- družuje prva viničarka. lojeno življenje, usoda njenega tropa otrok je gn sam pretresljiv ro- man polpretekle dobe. Marija Malgaj. Doma je bila iz okolice Zibi- jje. Pomanjkanja in rev- ščine je bilo v njeni mla- dosti toliko, da jo je os- talo preveč še za petnajst otrok, ki jih je rodila, šla je v zamož z Anto- nom Malgajem in postala druga mati šesterim od devetih otrok, ki jih je vdovec Anton že imel. Na viničariji v Briški gori- ci, ki je bila last Pod- gorškovih iz Šentjurja, so se Antonovi Miciki, Pep- el, Anici, Tončku, Fran- čku in Janezu pridružili še otroci iz drugega za- kona: Leta 1921 je prijo- kal na svet Franček, za njim Angela, pa Stanko, ki je v četrtem letu umrl, pa Martin, ki je v osemnajstem letu padel kot par{;izan v Razborju, nadalje Stanko, Ciril, Karli, Terezija, Jože, Sandi, Vinko, Konrad, Lojzek, Nežika, kot zad- nja pa je vozel zaveza- la leta 1946 še Slavica. šest jih je priženila, pet- najst rodila. Mala viničarija ni ime- la prostora za vse, še manj kruha. Otroci so zapovrstjo odhajali k okoliškim kmetom za va- ruške, pastirje, hlevske fantiče. Tudi tisti, ki so bili vzeti za varuhe ot- rok gruntarjev, niso pe- stovali, pri šestih, sed- mih letih jih je čakal koš, motika, gnojne vile. Obed na klopi za pečjo, ležišče v hlevu, to je bi- lo njihovo življenje vini- čarskega drobiža. Pa je pribežal kateri domov, kot Sandi, ki so ga v hle- vu med spanjem grizle podgane. Spet je mama Marija šla na pot in is- kala kruha in strehe za svoj trop lačnih ust. Bi- lo je leto, ko je povila kar tri. Jožetu sta se po desetih ali enajstih mesecih pridružila še Sandi in Vinko, dvojčka. Najhuje je bilo do voj- ne m med njo. Ko sta z možem obrezovala tu- je trsje, so starejši do- ma čuvali mlajše, mleli na žrmlje koruzo za ve- černo polento. Pa je sta- rejši prijokal v vinograd, da ne bo nikoli namlel za večerjo, ker mlajši sproti goltajo namleto ko- ruzno moko. Da, tako hu- do je bilo. In vendar so razen ene- ga vsi odrasli. Odrasli v pridne, poštene ljudi vendar rahlega zdravja. Eden je padel kot Tom- šičevič. Blizu doma je pa- del. Ko je bil konec vojne, se je sprevrglo. Starejši so našli zaposlitev. Sli so v tovarne, nekateri so se porun"']! pa posestva. Razkropljeni so od Domžal, Celja, po šmar- skem in tudi v Nemčiji. Mnoge mame so nam po- vedale, da so najbolj srečne, kadar se vsi zbe- rejo. Marija Malgaj ni bi- la nikoli tako srečna. Ni- koli niso bili vsi pod eno streho skupaj, ne nekoč kot otroci, ne zdaj, ko so odrasli. Po moževi smrti živi pri sinu San- diju, ki si je z ženo, po- tem ko sta dvajset let delala v tovarnah, kupil posestvo visoko gori pod Lisco. Tolikanj ga je mi- kalo, da bi bil nekoč svoj gospodar, ne hlapčič, pastir in hlevar pri tu- jih ljudeh, da ga je pre- mamilo, čeprav bi bilo bolje, če bi ostal delavec. Toda to je že druga zgod- ba. Vendar zgodba enega od petnajstih otrok, ki jih je Marija Malgaj,kot bogat ploden trs, ki je pognal obilen grozd, a mu ni bilo sojeno, da bi zorel na toplem soncu. Pa je vseeno dozorel. Noben sin ni hlapec, nobena hči dekla. Noben od 27 vnu- kov ne bo trpel pomanj- kanja, kot so ga njih star- ši, še manj pa pravnuki, ki jih je že sedem. Kdo ve, ali so Malgajevi kdaj razmišljali o tem, kaj je revolucija. Njim je živ- ljenje obrnilo na bolje, ne najbolje, vendar je za- nje preteklost kot turo- ben grozljiv sen. JURE KRAŠOVEC parni Janje po prazniku Bilo je v prostorih tovarne tehtnic Libela. V pogovoru so sodelovali: Maks Čremožnik, visoko kvalificirani delavec, v Libeli že 39 let, član ^eze komunistov, Štefan Copot, visoko kvalificirani delavec, v podjetju preko 20 let, član zveze komunistov in Ivan Kramer, tudi visoko kvalificirani delavec, v podjetju že 41 let, *'seskozi predan delavskemu življenju. snao z obvezno ciga- pač v stilu »pokadimo ^ niiru«. Sledilo je nekaj ^jarfja o vremenu, cenah ' ° da si ne bomo pri- ^^ovald pravljic. Pripove- P si bomo resnico. Res- **vljenja. In ta trojka, sedela ob meni, je imela Pravico, da je govorila (Tj^ o življenju. Všeč mi j^°to, ker niso bili otožni ^ ^ zaprti, »češ, kaj bo- jarJ.,,"^. mi smo veliko TtJo pa .. . « Ne, ni bi- ^ . so življenjsko prepro- jv;, jasno mislijo, da se \ z njimi ni začelo in toesJ J^ončalo nebo. So ►»tof ki pom.aga kro- ] ^ Mrišnji lepši dan 6« mogli mimo zgodo- ^ mai ^'■^'"ožnik: »Tisti ' leta ir!^^ prazno- ^ HaivT^ ^ '^osti, mi je srn ' spominu. Za- *Heta]7^ velik kres m vanj ^ se i "^^nicijo Umaknili Je potem je pokalo ,pei]^^ ^^ta 1946, ko je bila ^ Čl^"^ Vsako pod- prispevalo. Mi smo na tovornjaku peljali tehtnico; na eni strani je vi- sela šunka, na drugi strani pa utež, zgoraj pa napis ^nera in vaga svoboda pomaga'.« Ivan Kramer: »Da se povr- nem v vajeniško dobo. Prija- telj Solenik izixxi Grmade v Celju je že pred 1. majem spravil na Grmado olje in ostale pripomočke za kres. Ko smo leta 1933 ali 34 zaku- rili kres, smo se hitro umak- nili. Skvarča nas je pripravil do tega, da smo kurili kres Solenik je prišel naslednji dan v službo m povedal, da so kasneje prišli žandarji in zasliševali, kdo je zakuril kres.« Štefan Copot: »Tistega pr- vega maja, ki je bil prvi v svobodi, se najraje spomi- njam. Spominjam se tudi te ga, da nikoli nismo odrekli če nam je kdo kaj ukazal, da moramo narediti. Komunisti so nam dajali naloge in mi smo jih izvrševali.« Kako je danes ob prvem maju? CJopot: Tisti mladinci, ki so bili že v naših časih dobro situirani, niso hoteli sodelo- vati, ostali pa so se nekoliko čutili zapostavljene. SodelovSr li pa so.« Čremožnik: »Mlajša genera- cija misli, da jim pripovedu- jemo pravljice. V štirih letih, ko sem hodU v Celje kot va- jenec, nisem dobil toplega obroka. Takrart; smo še kruiha stradali. Kljub temu da jam- ramo, pa vseeno dobro živi- mo.« Kako je danes? Copot: »Dvajset let sem v Libeh in vseskozi gradimo. Mi ne mislimo samo na nas, temveč tudi na zanamce. Za mene je bilo najtežje leto 1962, ko smo maeli 80 % oseb- ne dohodke. Pa smo vseeno zdržali.« Čremožnik: »Slo je, kjuib temu da smo menda imeli na zaključnem računu pet starih milijonov din.« Kramer: »Dobro se spomi- njam trenutka, ko so Avdiču predali velik ključ. Tovarna je bila naša. V začetku je bilo težko, saj nismo vedeli, kako bo šlo Bilo je nekaj novega, to samoupravljanje. Ker smo kmalu uvideli, da nam gre na bolje, smo noviteto sprejeli in danes nam ni žal. To je edino pravilno.« Zveza komunistov? Čremožnik: »Pil nas je or- ganizacija zveze komunistov vseskozii izredno močna in de- lavna pa tudi sindikat. Danes imajo veliko mladih članov zveze komunistov, samo si ne upajo govoriti. Za vogalom že, samo im sestanku pa ne. Bo- jijo se, da bi jih dobiU po glavi. Pa to ni pravilno. Po- vedati je treba, ka, te teži, kajti samo tako bomo pripo- mogli, da bo boljše.« Copot: Amandmaji? Lepa in koristna stvar, samo v za- četku je nismo popolnoma ra- zumeli. Ko se zaveš, šele vi- diš, kaj to pomeni. Samou- prava je prišla na neposred- nega samoupravljavca in zbo- ri enot so zdaj dobili takšne pravice, da nihče ne more preko njih. To je zdaj takšno samoupravljanje, kot si ga že- limo vsi delavci.« Kako to spremljate? Copot: »To jK>vo' samo- upravljanje zahteva veliko izobraževanja preko tiska, te- levizije, knjig. Vsi se moramo izobraževatd m biti vedno na tekočem z vsemi novitetami, drugače ne bo nič.« Kramer: »Potrebni bi bili neki seminarji, da bi vse lju- di seznanili z novostmi.« Čremožnik: »Koliko zdiravdli misU je v ljudeh, pa so pre- dolgo tiho, ko si mislijo — bo že šlo brez mene. Zdaj so prisiljeni, da sodelujejo.« Copot: »Pri nas se že po- zna: ljudje,^ ka so bili včasih pasivni, priliajajo v aktivnost. Ni več zaprtosti in zadrža- nosti.« Čremožnik: »To bo vedno boljše.« Kramer: »Ko primerjam zgodovino z današnjim dnem, vidim, da ni bistvene razlike Tako takrat kot danes so so nekateri predstavljali, da breos njih ne bo ao. Pa gre in še kako dobro. Nihče ni nena- domestljiv.« Kaj je prineslo sadDMH upravljanje? Kramer: »Včasih rassniS- Ijam in vidim, da je danes direiktni proizvajalec bolj razgledan, kot včasih župan. Danes se lahko vključiš v vsak pogovor, ko se pred le- ti nisi mogel. Skratka — več vemo.« Copot: »Samoupravljanje je veliko doprineslo v boljši raz- gledanosti ljudi. Prepričan sem, da se ne smemo sprijaz- niti z doseženim, ampak ved- no težiti naprej, k boljšemu.« Pri tem je bil razgovor for- malno končan. Končajmo p>a s Copotovimi besedami, da se res ne smemo sprijazniti z doseženim, ampak vedno težiti naprej, k boljšemu. To mora bita cilj. TONE VKABL Maks Cermožnlk Štefan Copot Ivan Kramer' 10. stran —NOVI TEDNIK Št. 17 — 10. maijj Bralci pišejo KJE so LOVCI? Blizu Rogaške Slatine dela divjad zadnje čase veliko škodo. Fazani uni- čujejo koruzo, zato bi mo. rali lovci škodo plačati. Pa se izgovarjajo in tega ne naredijo. Dokler ni bi- lo fazanov, ni bilo škode, saj se vrane bojijo stra- šil, fazani pa ne. Tudi sr- ne in zajci delajo škodo, zlasti na fižolu. Te živali bo treba postreliti ali pa škodo plačati. Če bi bilo več kmetov lovcev, bi bil zakon že davno spreme- njen. F. M-, Rogaška Slatina JELIM SLIKE Tudi jaz se iz srca za- hvaljujem vsem, ki so pri- pomogli k tako lepemu izletu. Želela pa bi seveda tudi slike, o katerih ste pisali v zadnji številki Novega tednika. Zato vam tukaj pošiljam zahteva- nih pet -din za znamko. Želela bi si skupinsko sli- ko, ko smo se slikale na stopnicah pred vhodom v Postojnsko jamo, ki je bi- la objavljena tudi v časo- pisu, če pa pošljete dve sliki, potem pa bi prosila še za skupinsko sliko, po- sneto v Portorožu pred odhodom. Torej, se pripo- ročam. Jožica Seseničnik, Brezen 65, Vitanje Odgovor: Bomo vse ure- dili, da bo prav. ZAKAJ NI POKOJNINE? Oglašam se vam za ru- briko Bralci pišejo, in si- cer v zvezi z dopisom Vedno težko za kmeta. Tudi jaz kot vaša redna bralka soglašam z vsebi- no pisma, ker nas kmete res tarejo vedno težke razmere in tudi ne vidi- mo v teh novih zakonih nobene rešitve. Veliki so novi davki na račim "soci- alnega zavarovanja in sta- rostnih p>okojnin. Zavod za socialno zavarovanje je denar sterjal, da bodo sta- ri ljudje dobili pokojnino, ki so že dosegli to sta- rost in bi jo bih upravi- čeni prejeti- No, sedaj pa, ko so denar dobili od kmetov, pa socialno zava- rovanje išče vsakovrstne izgovore in pogoje, da ne bodo nič dali. Ti najsta- rejši ljudje, ki so že da- nes stari tudi čez 80 let, pa niso upravičeni prejeti pokojnine, češ da so po- sestvo prej izročili, pre- den so plačevali socialno zavarovanje. Ali niso rav- no ti starci prebranih partizane v gozdovih, pa še potem po osvoboditvi, ko je bila. obvezna odda- ja? Kmetje so bih tisti, ki so preživeli narod. Ce bi kmetov ne bilo, bi tudi delavec slabo živel. Pa žal se danes samo obljublja. Kaj bo s tistim denar- jem, ki so ga dali kmetje, pokojnine pa ne bodo do- bili? Jun ga bodo povr- nili? Prosim, naj odgovori socialno zavarovanje. Prej pa teh pogojev niso nič omenih, ker seveda ne bi hotel nihče plačati. Sedaj so denar dobili, ti stari ljudje, ki so upravičeni dobiti pokojnino, pa naj prej pomrjejo? S kakšnim upanjem in veseljem naj mi mlajši to plačujemo, ko vidimo, da se iz nas, kmetov, kar norčujejo. Jaz, uboga vdo- va, sem z veliko težavo zbrala denar, da sem pla- čala, sedaj pa sem straš- no ogorčena, ko vidim, da moji starši, ki sta oba stara po 83 let, p>osestvo sta izročila 1954. leta, ži- vita pa na revnem Koz- janskem, ki je tohko žr- tvovalo za našo svobodo, ne,bosta nič dobila Vikica Zupane, Laško ODGOVOR NA ČLANEK »NAJ GREMO BERAČIT?« Avtorica članka Terezija Jesenek iz Ljubečne št. 20 v članku navaja razne ne- pravilnosti, katere bi se naj pripetile v njeno ško do pn urejevanju odškod- nine na razlaščeno zem Ijišče. O vsebini članka je raz- pravljal Poslovni odbor Opekarne Ljubečna ter ugotovil, da je vsebina pi- sma povsem enostranska, tendenciozna in da v bi- stvu predstavlja poskus z angažiranjem javnega mne- nja doseči čim ugodnejšo rešitev svojih zastavljenih ciljev. Dejansko stanje pa je naslednje: V svoji osnovni dejav- nosti potrebuje podjetje večjo količino gline. Da se lahko proizvodnja ne- moteno nadaljuje, si mo- ra pravočasno preskrbeti surovine. Obratovanje se vrši v- starih in novih ob- ratih ter je temu prilago- jena tudi tehnologija pro- izvodnje. V starih obratih se uporablja samo glina, ki mora dalj časa preži- miti, da je boljša kvalite- ta izdelka. Pri obratovanju v novih obratih pa se lah- ko uporablja tudi sveža glina ter se meša z zem- ljo. Podjetje si zaradi te- ga mora pravočasno pre- skrbeti potrebno količino gline raznih starosti. Su- rovinsko bazo podjetje razširja z nakupom gline aU z odkupom zemljišč, na katerih vrši glinokop. Pri odkopih zemljišč ved- no teži, da se odkup izvr- ši v obojestransko zado- voljstvo. Zakonite možno- sti razlastitve se je pod- jetje dosedaj poslužilo le v primeru Terezije Jese- nek in Rudolfa Jeseneka, ko izvensodna ureditev ni uspela. Na osnovi kupo- prodajnih pogodb je pod- jetje odkupilo zemljišče Antona Koštomaja, dir. Stanka Sodma in od dru- gih lastnikov. Pri odkupih je podjetje dolžno apošte- vati veljavne predpise, saj je njegovo poslovanje pod nadzorstvom ustreznih inš. pekcijskih in družbeno- knjigovodskih služb. Za veljavnost takšnih pogodb in za zakonitost izplačila je potrebna zakonita pod- laga. Zato se je podjetje pn odkupih zemljišč red- no posluževalo cenitev so- dno zapriseženih cenilcev. Podjetje tako m moglo določati odkupnih cen m delati nobenih izjem, ker bi se sicer znašlo v po- stopkih pred pristojnimi oblastvenimi organi. Ce- nilni zapisnik sodnega ce- nilca je bil osnova za sklepanje pogodb s Ko- štomajem, Sodinom m v ostalih primerih. Cenitev po sodnem cenilcu je iz- vršena tudi v primeru na- meravanega odkupa zem- ljišč od avtorice članka. Podjetje — Opekarena Ljubečna — je od avtorice članka Terezije Jesenek želelo odkupiti zemljišča pare. št. 1398/5 njiva v izmeri 8800 kv. m, pare. št. 1399/1 njiva v izmeri 2577 kv. m in pare št. 1399/3 travnik v izmen 4564 kv. m, ali skupne po- vršine 15.949 kv. m. Nekaj od tega zemljišča v pri- bližni izmeri 240 kv. m odpade na nerodovitno. Sodno zaprisežena cenilca Jože Cečko in Konrad Go- logranc sta po cenilnem zapisniku z dne 9. 7. 1968 zemljišče ocenila po 3,50 din za kv. m, ali skupaj 67.298,00 din. Po odkupu teh zemljišč bi avtorici članka preostalo še 10.158 kv. m lastnega zemljišča in ne samo »del travni- ka«, kot avtorica neres- nično navaja v članku. Kot v vseh ostalih pri- merih, je podjetje z avto- ricp članka želelo doseči sporazum. Po tem, ko je avtorica članka odklonila posamezne variante, je podjetje avtorici ponudilo naslednje možne rešitve: 1. Odkup zemljišča po cenilnem zapisniku Cečko — Goiogranc po cem 3,50 din za kv. m ah skupaj 67.298,00 din; 2. zamenjavo zemljišča za zemljišča KK Žalec v bližini pekarne Geršak v Trnovljah; 3. zamenjavo zemljišč Marije Pelko iz Ljubečne, s tem, da podjetje odkupi zemljišče Marije Pelko; 4. zamenjavo zemljišč z bivšim Sodinovim zemlji- ščem; 5. da avtorica dovoli iz- kop gline, obdrži lastniš- tvo na zemljiščih m da ji podjetje izplača odškod- nino, po izkopu gline pa zemljišče ponovno uspo- sobi za kmetijsko dejav- nost; 6. tekom razlastitvenega postopka ji je podjetje ponudilo odškodnino 5,00 din za kv. m za travnik, 3,00 din za kv. m za nero- dovitno m 7,00 din za kv. m za njivo; 7. odškodnina za odkup zemljišča 6,00 din za kv. m ne glede na kulturo. V kolikor avtorica član- ka m želela prodati zem- ljišča po cenilnem zapis- niku Cečko — Goiogranc, bi vsekakor lahko sprejela zamenjavo zemljišč s KK Žalec. V zamenjavo nude- na zemljišča ležijo v na- seljenem kraju, kjer ^bi bilo možno uporabiti le-te v gradbene namene. Zem- ljišče Marije Pelko se na- haja v neposredni bližini domačije avtorice članka. Marija Pelko je bila pri- pravljena svoja zemljišča prodati po isti ceni, kot jo je avtorici nudilo pod- jetje. Ko je odklonila zemljišča Marije Pelko, je obstajala možnost zame- njave z bivšo Sodinovo njivo. Avtorica članka je tudi to ponudbo zavrnila. Ni pa res, da bi bilo to zemljišče zamočvirjeno, kot navaja v spornem članku. Sodinovi so na tem zemljišču gojili hmelj, pšenico, krompir in druge pridelke. Vsi pridelki so dobro uspevali, kar je do- kaz, da je bilo zemljišče primerno za kmetijsko obdelavo in da je avtorica pisma le iz golih kapn- in trmoglavosti odklanja la zemljišče. Ne glede stališče avtorice članka podjetje iskalo še drug^ možne rešitve. Za primer da je avtorica želela g^' držati lastništvo na sva Jih zemljiščih, je podjetje predlagalo, da avtoric^ dovoh izkop gline m podjetje po izkopu giu^^ nasuje rodovitno humus, no plast zemlje ter na ta način zemljišče ponovno usposobi za takšno krne- tijsko dejavnost, kot bila pred izkopom. Oa avtorica ne bi bila oška dovana, ji je podjetje nu- dilo za začasno obdelavo bodisi bivšo Sodinovo njj. vo, ali pa od Koštomaja odkupljeno zemljišče. Pn. pravljeno je bilo avtorici tudi izplačati odškodnino za izpad na dohodku. Podjetje nima interesa na lastništvu področnih zem- ljišč, marveč ima interes le na izkopu gline. Po ve- ljavnih predpisih je glina rudno bogastvo in zaradi tega je podjetje iskalo rešitev v vseh možnih ob- likah. Avtorica članka ni bila dostopna za nobeno od opisanih sporazumnih rešitev in tako podjetju ni preostalo drugega, kot da se je poslužilo razla- stitve. Pripomniti je, da je podjetje v istem časov- nem razdobju odkupilo zemljišča tudi od drugih lastnikov zemljišč po isti ceni, kot je bila ponudena avtorici članka, saj je po- nudena cena ustrezala ta- kratni prometni vrednosti, V spornem članku avtori- ca zlobno zatrjuje, da ni prejela odločbe o razla- stitvi. Iz razlastitvenega spisa SO Celje jasno sle- di, da je prevzem toza- devne odločbe lastnoroč- no na poštni povratnic; podpisala dne 22. 10. 191 in se resno zastavlja vpra- šanje, kaj želi avtorica doseči s takšnim neres- ničnim prikazovanjem dej- stev. Avtorica članka pri vsem tem očitno zasleduje svoje cilje. Kakšen cBj zasleduje, zgovorno ili*, strirajo njene lastne bfr CELJANI V BOJIH ZA NAŠO SEVERNO MEJO V LETIH 1918—1919 — PIŠE: DR. ERVIN MEJAK Izredno zgodaj v letu 1919 je prišla pomlad v naše kraje. BUa je to prva pKMnlad, ki jo je doživela komaj rojena Jugoslavija. Zelo neprijetne novice so prihajale iz Pariza, prve žalostne glasove smo culi iz našega Primorja, na Koroškem so se nam začele majati po- stojanke, ki smo jih pod junakom Malgajem in gene- ralom Maistrom takoj prve dni po prevratu zavzeh, da si očuvamo slovensko posest Korotana. Močan svmek od koroške deželne vlade, organizi- ranih in zbranih avstrijskih čet, je prisilil slovenske čete prostovoljcev, da so se morale po daljši, krčeviti obrambi končno vendarle veliki premoči umakniti iz Koroške do bivše štajersko — koroško — kranjske meje. Trupe koroške vlade, kakor smo jih uradno na- zivaU, so vdrle pri Dravogradu in nižje p>od njim na štajerska tla in prišle do Slovenjega Gradca ter se bližale Šoštanju in celo ogrožale Celje. Oblastva so se izsehla iz obmejnih krajev, v Celje so prihajali begunci. Prestrašeoii so bih prebivalci vse Savinjske in šaleške doline, ki so trumoma prihajaU v Celje spraševat 7& nasvet, prosit za orožje in nujno vojaško pMjmoč. Bili so to kritični in bridki dnevi za borce, ki so se že brezskrbno predajali misli na trdno, veli- ko Jugoslavijo. Narodni svet in celjska narodna društva so skli- cala 7. maja 1919 dopoldne v veliki dvorani Narodnega doma v Celju zbor, na katerem so govorniki obrazlo- žili trenutni kritični položaj, navdušeno govorili o Ko- rotanu ter pozvali vse moške, ki so v stanju prijeti za orožje, da se v 24 urah javijo v četo prostovoljcev. Ta naj bi odrinila v ogrožene kraje ter preprečila nadaljnjo prodiranje avstrijskih čet do prihoda regu- larne jugoslovanske vojske. Isti dan popoldne in drugi dan so se še priglašali prostovoljci pri pokojnem ka- petanu Ignaciju Založniku, ki naj bi organiziral pro- stovoljsko četo in oskrbel vse potrebno za njen odhod. 8. maja so se prijavljali iz Celja in bližnjih ter oddaljenih krajev celjske okolice prostovoljci. Velika večina, po letih predvsem starejših mož, je pozneje, ko je videla, da postaja stvar resna, deioma svojo prijavo iz razsnih vzrokov preklicala, deloma pa se brez opravičila odstranila. Vztrajali smo le dijaki, po večini sedmo in osmošolci celjske gimnazije in nekaj drugih častnih izjem. Dne 9. maja 1919 je bila usta- novljena prostovoljska četa, ki je dobila in nosila ime »Celjska legija«. Štela je nekaj nad 50 mož, od tega 26 nekdanjih frontnih vojakov. Ostali pa so bili delo- ma bivši vojaki zaledja, deloma vojaški novinci. Lete je vodil že omenjeni kapetan Založnik. Določeno je bilo, da odide prvih 26 mož dne 11. maja pod vodst- vom poročnika Maksa Detička v začasno najbolj ogro- ženo točko, v Ljubno. Toplo majniško sonce je sijalo, ko smo 11. maja zjutraj odkorakali iz vojašnice na celjski kolodvor. Marsikakega Celjana, ki bi tudi moral biti z nami, smo pogrešali v svojih vrstah. Teh tudi ni bilo na ko- lodvor, tja so prihiteli k slovesu le sorodniki in znanci odhajajočih legionarjev pa tudi starejši Celjani in profesorji. Maloštevilna je bila naša četa, vendar smo čutili v sebi pogum in moč, zlasti še, ko smo tokrat prvič nosiU na glavah vojaške šajkače. Dne 14. maja je kapetan Založnik F>oslal za nami še 9 mož v Ljubno, tako da je štela legija skupaj 35 legionarjev—prostovoljcev, h katerim je bilo 13. maja z dovoljenjem komandanta celjskega pešpolka dode- ljenih še 54 vojakov, doma iz Zgornje Savinjske doli- ne, ki so dobro poznali ves teren ob meji in ki so bih takrat ravno vpoklicani na 6-tedenske orožne vaje k celjskemu pešpolku. Tako je celjska legija štela skupno 92 mož. V nekdanji gostilni Petek v Ljubnem je bila ure- jena pisarna za poveljstvo legije, ki je še isti večei stopilo v telefonsko zvezo z obmejnim p>oveljstvoii koroškega odreda s sedežem v Šoštanju, kateremu J poveljeval 23. maja 1919 polkovnik Dragomir Popovi* od tega dne naprej pa generalštabni polkovnik LjuW mir Maric, poznejši minister vojne in mornarice. 1^ poveljstvu in odredu je bila naša legija v taktičn* pogledu neposredno pK)drejena. Vsem enotam na kof ški fronti pa je poveljeval divizij ski general Krs" SmUjanič, njegov načelnik štaba je bil generalštal" polkovnik Miljatin Nedič. 12. maja je legija dobila od poveljstva iz šoštan točna navodila, p>o katerih je imela legija nalogo rovati koroško — štajersko mejo. Zadržati in hTS^ je morala vsako prodiranje sovražnika v prostC med Staknečim vrhom do Slemena nad Solčavo inj to tudi držati zvezo na desnem krilu z ijubljaJisl^ pešpolkom na Belanskem vrhu, na levem krilu skupino takratnega podpolkovnika Naumoviča na W hčevem sedlu. Kdor pozna omenjeni teren, bo ^ potrditi, da je bila naloga obsežna in težka za ^ maloštevilno četo. Poudarjam, da smo bili opozoifl da sovražnik nas leglonarje ne smatra za člane i«[ lame vojske, kar bi bilo u-sodno, če bi kateri od If* narjev prišel v ujetništvo avstrijskih čet, da ^' utegnili takoj usmrtiti in radi tega smo morali ^ še prav posebno oprezni. Da bi lažje izpolnili in ščitili naše kmete ob meji pred avstrijskimi r^P skimi tolpami; da bi kontrolirali tudi teren na kof* strani ter ugotovili sovražne postojanke, je 18. ^ naše poveljstvo odredilo, da postavi legija v nem rajonu na 4 točkah, in to v bUžini prelazo^ meji, stalne straže f>o 16 mož. Določeni so bili niki tem stražam. Vse štiri straže so bile zaznaini<'| od desnega do levega krila s številkami od 1 dO * Nadaljevanje prihO^ ^7 ^ 10. maj 1973 stran 11 gede: »želimo, da se za ^vzeto zemljišče primer- pQ oskrbimo do smrti ...« Jasno je, da avtorica član- želi, da bi podjetje za- odvzetih 15.949 kv. m zem- ljišč prevzelo v dosmrtno (jskrbo 4-člansko družino, po takšnih pravic avtori- prav gotovo ni upravi- čena in zaradi tega skuša 2 angažiiranjem javnega j^nenja in z ožigosanjem vseh sodelujočih pri reše- vanju tega vprašanja izsi- liti svoj oilj. Po veljavnih predpisih je podjetje av- torici dolžno povrniti le »oravično odškodnino«. 'Avtorica članka je pr- votno zahtevala ceno 40 din za kv. m. Na zasliša- nju dne 9. 10. 1969 je ce- jio znižala na 30 din za ^. m. Na anroku dne 16. 10. 1970 je zahtevala že 20 din. Avtorica članka talco skuša doseči čim viš- jo ceno. Podjetje je zgolj zaradi mirne ureditve bi- lo- pripravljeno zvišati ce- no, določeno po cenilcih Cečko — Gologranc in ji je ponudilo 5 din za kv. m aa travnik in 7 din za kv. m za njivo. Vprašanje odškodnine se v razlastit- venem postopku ni moglo urediti, ker ni prišlo do sporazuma, zaradi česar je občina zadevo odstopila občinskemu sodišču, da le-to določi »pravično od- škodnino«. V tem postop- ku je sodni cenilec iz kmetijske stroke ocenil po cenilnem zapisniku z dne 21. 3. 1972 njive po 6,15 din za kv. m, travnik 3,48 din za kv. m ter ne- rodovitno 620 din ali sku- paj na 87.863,00 din. Izve- denec iz kmetijske stroke je ceno povišal s 4-krat- nim poviškom zaradi so- cialnih razmer družine ter s 3-kratnim poviškom, ker družina zemljo obdeluje z osebnim delom, četudi po mnenju podjetja ni os- nove za takšno" povišanje, je podjetje to cenitev pri- znalo in bilo pripravljeno odškodnino takoj izpla- čati. Avtorica članka s to cenitvijo ni soglašala in je predlagala drugega ce- nilca. Drugi cenilec, ki pa ni iz kmetijske stroke, je njive ocenil ,f>o 10,00 din za kv. m, in travnik po 7,50 din za kv. m. Toza- devne cenitve pravni za- stopnik podjetja ni pri- znal, ker drugi cenilec ni iz kmetijske stroke, med- tem ko je prvi cenilec na povsem strokovni način prikazal način formiranja cene. Sodni postopek za določitev pravične od- škodnine še ni zaključen, čeprav si tudi sodišče pri- zadeva zadevo rešiti. Oči- '•^k avtorice, da »sodišče smatra zadevo za neres- je neprimeren in skrajno neodgovoren. Ver. Jetno tudi sodišče ne bo ■j^oglo ostati povsem in- '^erentno ob tako hudem očitku. Podjetje pa ponov- 1^0 izjavlja, da je priprav- ljeno in da bo tudi takoj ^^rici izplačalo odškod- l^^o za zemljišče, čim bo ^ pravnomočno določena sodnem postopku. Avto- članka pa ne da ne ^^^> temveč noče razu- ^ti, da ji podjetje zaradi dvzetih 1,59 ha zemljišč ..' dolžno do smrti pre- Pak '^•'^"^ družine, am. . ji izplačati pravno- cno prisojgi^o pravično Vse čeprav ji ' je Pj. bilo že večkrat l^*^^oČ6no. Avtorica član- t-udi noče razumeti, da ^QnL ^^^^^ podjetje za- tilo .Po^^ago za izpla- tem ^^^^odnine in da pri l^. direktorju Sodinu ni dii! -^^^^^-i- Direktor So- Hioži^.^® tako svoje pre dii if",-"^^® interese podre- So podjetja in itki avtorice članka povsem neutemeljeni. Di- rektor Sodin se v zvezi z reševanjem spornih vprašanj kot domačin ni želel angažirati. Prav za- radi tega je podjetje za zastopanje in reševanje zadeve avtorice članka po- oblastilo pravna zastopni- nika. Ves čas reševanja te zadeve podjetje zasto- pata pravna zastopnika, ki' se trudita, da se spor re- ši na zakonit in pravičen način. Avtorica pisma naj zato ne iznaša svojih ose- bnih, do direktorja Sodi- na nenaklonjenih stališč, saj tudi ni res, da bi di- rektor Sodin poslal »svo- jega odvetnika iz- Celja«, da bi »zavrnil obravna- vo«, saj je jasno, da tudi odvetnik ne more prepre- čiti obravnavanja določe- ne zadeve pred sodiščem. Dejansko pa je ravno podjetje tisto, ki je spn> čilo, da je prišlo do po- stopka v zvezi z določa- njem pravične odškodni- ne ter je nelogično, da bi na eni strani predlagalo določitev odškodnine, na drugi strani pa prepreče- valo obravnavo. Zato je skrajno neumestno, da ; avtorica v svojem članku - iznaša Sodinove osebne in 1 družinske razmere, kate- re nimajo ničesar skup- I nega z reševanjem spor- ! nega vprašanja. ) Sebično in prav neu- ^ mestno je tudi pisanje avtorice, kjer navaja, da je opekarna zgradila mo- derni obrat, da so si ga ogledali razni gostje in da je bila otvoritev ter po- gostitev. Avtorici članka je treba povedati, da je , vse to plod prizadevnosti in dobrega gospodarjehja celotnega kolektiva in da ima delovni kolektiv vso moralno in zakonito pra- vico, da proslavi svoj de- lovni uspeh. Avtorici član- ka pa je na drugi strani potrebno še povedati, da je lahko brez skrbi, da v svoji pravici do pravične odškodnine ne bo priza- deta ter prikrajšana, ker ji bo podjetje odškodni- no izplačalo takoj, ko bo ista pravnomočno določe- na s strani sodišča. Pod- jetje bi avtorici članka odškodnino izplačalo že v letu 1968, če bi prišlo do sporazuma, kajti pod- jetje vse svoje obveznosti v redu in pravočasno iz- polnjuje. Avtorica podjetju očita, da ji je novembra leta 1971 uničilo posevke. Tudi to zadevo je po tožbi avto- rice že obravnavalo sodi- šče in zadeva spada v sodni arhiv. Ker pa avto- rica pogreva stare stvari, je podjetje dolžno dati pojasnilo. Po razlastitveni odločbi občine Celje je podjetje pridobilo pravico do posesti njenih zemljišč z dnevom pravnomočnosti odločbe. Odločba je po- stala pravnomočna dne 10. 11. 1970 in od tega dne dalje je bilo podjetje upravičeno uporabljati njena zemljišča. Podjetje takoj ni potrebovalo nje- nih zemljišč, zato jih je pustilo avtorici v obdela- vo še v letu 1971. V jese- ni leta 1971, še predno je začela priprave za jesen- sko setev, jo je podjetje ustno ter s pismenim pri- poročenim pismom obve- stilo, da ne pripravlja je- senske setve, ker bo za- čelo z glinokopom in da ji morebitnih stroškov v zvezi s pripravo jesenske setve ne bo priznalo. Kljub temu opozorilu av- torica opozorila ni hotela upoštevati in je priprav- ljala jesensko setev. Tudi pravni zastopnik je avto- rico še posebej opozoril na vse ix>sledice. Iz tega razloga F>odjetje ne odgo- varja za škodo, saj je av- torica namenoma hotela preprečiti izkop gline. Av- torica je zoper podjetje vložila tožbo zaradi mote- nja posesti, s katero je propadla in tako je bila dolžna podjetju povrniti pravdne stroške. Ker pravdnih stroškov ni po- ravanla v zakonitem ro- ku, so bili stroški prisil- no izterjani. Kljub temu, ko je jasno, da avtorica . skuša pK>djetju onemogo- čiti redno uporabo zem- ljišč, pa v spornem član- ku stremi za tem, da bij podjetje prikazala v očeh^ bralcev v čim slabši luči. j Tudi, ne drži očitek av- j torice, da je podjetje z glinokopom pričelo iz na- gajivostd. Izkop gline se ne vrši šablonsko, ampak : v skladu s pvotrebamd teh- nološkega procesa. Za proizvodnjo v starih ob- ratih se lahko uporablja le starejša glina, za pro- izvodnjo v novih obratih pa sveža. Eksploatacija in poraba gline je tako pri- lagojena tem razmerah in umestno, da se avtorica spotika tudi na ta vpra- šanja. Avtorica članka pa pri tem zamolči, da se eksploatacija na njenih zemljiščih vrši le v sredi- ni in da na obeh koncih še vedno koristi svoje zemljišče, čeprav tudi do tega ne bi imela pravice. Zato ni umestno, ko oči- ta, da podjetje koriščenje odkupljenih zemljišč pre- pušča bodisi prejšnjemu lastniku ali svojim delav- cem. Opekama še želi opo- zoriti, da so zadevo avto- rice večkrat obravnavali organi samoupravljanja. V nameni, da bi z avtorico dosegli sporazumno reši- tev, je bila avtorica več- krat povabljena na sesta- nek. Avtorica članka vabi- la ni sprejela ter je de- lavca, ki jo je prišel po- vabit na sestanek, celo z gnojnimi vilami nagnala. Upravičeno se potem za- stavlja vprašanje, ali ima moralno pravico, da p>o vsem tem javno ožigosa druge, , ki nikakor niso krivi za njene napake. Podjetje ne želi trditi, da avtorica nima težav in da živi v izobilju. Dvomi pa, da bi bile razmere takšne, da bi opravičeva- le članek s tako tendenci- oznim naslovom. Prav go- tovo je, da tudi odvzeta površina zemlje ne bi mogla bistveno vplivati na možnost preživljanja 4-članske družine. Ni pre- zreti, da se stalež živine ni nič zmanjšal. Avtorica tudi ni navedla, da brat Niko prejema pokojnino iz ZR Nemčije kot inva- lid iz nemške vojske in ima tako sredstva za pre- življanje. Tudi sin avtori- ce prejema preživnino od svojega očeta ter je avto- rica sprejela 16.000.00 din. Poleg uvodoma naštetih variant za sporazimmo re- šitev zadeve je podjetje avtorici ponudilo zap>03li- tev. Avtorica je sicer pri- nesla potrdilo zdravnika, da za težja dela ni spo- sobna, vendar bi avtorica lahko dobila tudi lažjo za- poslitev. Zdravstveno sta- nje ni moglo biti vzrok za odklonitev zaposlitve, saj tudi sama navaja, da je kmečko delo težavno. Na lažjem delovnem me- stu bi zaslužila najmanj 1300 din, na težjem pa znatno več. Avtorica pa je brez upravičenega razloga odklonila zaposhtev in ni res, da je sekretar ne bi hotel sprejeti na delo. Opekarna ves čas zapo- sluje delavce tudi iz dru- gih krajev in bi tembolj zaposlila avtorico. V koli- kor bi se avtorica članka zaiX)sUla, bi se z njenim zaslužkom in z ostalimi dodatnimi sredstvi lahko 4-članska družina prav do. bro preživljala. Delovna doba pa bi se ji štela v pokojninski staž. Po vsem gornjem se za- stavlja vprašanje, ali so res utemeljene vse pikre besede, ki jih avtorica na- vaja v svojem^ članku in v katerem poskuša prika- zati podjetje v najslabši luči, kakor tudi vse dru- ge, ki so kakorkoli pove- zani z reševanejm njene zadeve. Namen tega se- stavka je, da bralce se- znani tudi z drugo platjo zadeve. Bralcem pa se prepušča, da si o zadevi sami ustvarijo lastno sod- bo. Ker pa so očitki tako hudi, bo žal moralo svojo sodbo izreči tudi kazen- sko sodišče. Odvetniška pisarna Branko Verstovšek — Ludvik Maroša Novi most čez Savinjo v podaljšku Čopove ulice že nekaj dni služi namenu. Vsa dela zanj, s cestnimi in drugimi priključki, so sahtevala okoli 3.5 milijona dinarjev. Po naročilu celjske občinske skupščine je most zgradU kolektiv domačega Ingrada. Tako je odprt most, ki je zaradi svoje višine vzbujal precej kritik in negodovanj. Vendar povsem odveč! Tu ni šlo za napako, marveč za zahtevo, da s svojimi priključki ne bo ogrožen niti ob velikih vodah. Seveda je ta zahteva povzročila niz dodatnih del, ki za stanovalce na začetku Čopove ulice niso bila prijetna. Na koncu koncev vse dobro. Novi objekt ni samo okras mesta, marveč je tudi skrajšal povezavo Lise z mestom. (Foto: MB) OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD^ mini reportaža ŠTAFETI NA POT - V RADEČAH IN CELJU Na trgu v Radečah so v soboto, 5. maja pričakali zvezno štafeto mladosti; kateri so se pridružile številne lokalne štafete iz delovnih organizacij, društev in šol. Po teku po mestnih ulicah se je štafeta v Celjn ustavila pred Zlatarno, kjer so ji pripravili svečan sprejem. SLOVENSKE KOMiiCE DELAVSKI AVTOBUSI Občinski sindikalni svet Slovenske Konjice je pred kratkim poslal pismeni pred- log avtobusnemu podjetju Maribor in Izletniku v Celju za ureditev posameznih de- lavskih avtobusnih prog na območju konjiške občine. Predvsem bi uvedli novo pro- go na relaciji Slovenske Kon- jice—špitalic in nazaj ter po- večali že Obstoječo progo od Zreč do Poljčan z dodat- nimi avtobusi v jutranjih in zgodnjih popoldanskih urah. Iz podatkov, ki so jih zbra- li v delovnih in sindikalnih organizacijah, so ugotovili, da je na območju špitaliča z okolico ob južnem delu Kon- jiške gore nad 50 delavcev, ki so zaposleni večinoma v kon- jiških, deloma pa tudi v zre- ških delovnih organizacijah. Ti niniajo za prevoz na delo in z dela nobene avtobusne zveze, razen tistih, ki stanu- jejo v bližini 2ič in hodijo tjakaj na avtobusno postajo. Vsi ostali pa morajo dnevno najmanj dvakrat, poleti m pozimi ter ob vsakem vre- menu, prepešačiti Konjiško goro. Seveda bi morali v de- lovnih organizacijah, kjer so zaposleni, urediti njihov de- lovni čas tako, da bi vsi hkra- ti delali v dopoldanski ali po- poldanski izmeni. Več težav se javlja tudi na avtobusni progi med Zre- čami in Poljčanami, posebno še pred 6. uro zjutraj, to je za prevoz na delo in po 14. uri popoldne, ko delavci hite po končani prvi izmeni na- zaj na svoje domove. V tem času so avtobusi nabito polni zlasti med Ločami in Sloven- skhni Konjicami. Kovaška industrija v Zrečah je še predlagala, da bi avtobus na progi Slovenske Konjice— Oplotnica namesto ob 14.20 uri odpeljal iz Slovenskih Konjic kakih 8 do 10 minut kasneje. S tem bi namreč imeli ustrezno zvezo delavci, ki se pripeljejo ob 14.25 uri z delavskim avtobusom iz Zreč in morajo vsi tisti, ki stanujejo v oplotniški smeri, odhajati domov peš. Ker av- tobusna podjetja v tem času urejajo in pripravljajo spre- membe voznih redov v Slo- venskih Konjicah pričakujejo, da bodo njihove pripombe ugodno rešene. V. L. 52 STANOVANJ v Kovaški industriji v Zre- čah pripravljajo za svoje de- lavce in uslužbence 52 stano- vanj, ki bodo vseljiva to leto V maju mesecu se bo vselilo 28 družin, v mesecu avgustu pa 24. Ko smo ogledovali le- pe stolpnice, smo pomislili na družine, ki jim bo mesec maj prinesel novo življenje, saj vehko družin še živi v nepri- mernih stanovanjih, ki smo si jih tudi ogledali. Nekatere se sehtve vesele, druge pa spet s strahom mislijo na na- jemnino, ki ne bo majhna Pri tem lahko upajo, da jim bo podjetje stanovanja, če bodo predraga, regresirali. POHOD PO POTEH XIV. DIVIZIJE- Tudi letos se je 27. aprila začel že skoraj tradicionalni pohod po poteh XIV. divizi- je, ki ga organizira občinska konferenca ZMS Slovenske Konjice. Skupina mladih iz mladin- skih aktivov občine Sloven- ske Konjice se je skupaj z vojaki iz Garnizona JLA jz Slovenske Bistrice odpravila na Paski Kozjak. Iz Sp. Doliča je mlade vo- dila pot peš na Paski Koz- jak. Med potjo so se ustav- ljali ob grobovih in spome- nikih, ki spominjajo na te- žke boje XIv^. diviziie. T^a so položili vence, vojaki pa so iztrelili častne strele. Po prihodu na cilj so se udeleženci zbrali ob tabor- nem ognju. Dolgo v noč so se iz mladih grl oglašale partizanske pesmi. Naslednji dan so se mladi vrnili v Vitanje, od tod pa nadaljevali pot čez Lindek h grobovom stotih talcev na Stranicah. Tudi tja so po- ložili vence in obudili spo- min na nedolžne žrtve, ki jih je zahteval NOB. Vsem udeleženim" bo po- hod ostal v prijetnem spo- minu. BISERKA PAČNIK Milenkova 12 63210 Slovenske Konjice 2ALEC PRIJETNA PRIREDITEV v nedeljo, 30.' aprila je bi- la v Gotovi j ah prireditev z naslovom GOTO\'LJANI IG- RAJO IN POJEJO. Prireditev je organiziralo prosvetno dru- štvo Gotovlje. To je' bila ot- voritev prenovljenega odra v dvorani Zadružnega doma. Iz denarja, ki se je stekal v društveno blagajno, so nam- reč uredili lep sekundami strop in nabavili dvojne nove odrske zavese. Seveda pri tem m manjkalo dobre volje in prostovoljnega dela. V krat- kem pa bo društvo organizi- ralo še popravilo poda. Na prireditvi, ki Je bila hkrati tudi proslava 1. maja in pričetka meseca mlado- sti, so nastopili mladinci iz Gotovelj, ki so predstavili dvoje kratkih komedij, in moški pevski zbor pod vod- stvom Jurija Gorska, ki je enourno prireditev lepo po- pestril. Ob koncu prireditve se je občinstvo v dvorani s šopki rož in skromnimi knjižnimi nagradami zahvalilo najza- služnejšima članoma prosvet- nega društva — Vasle Dragu in Gorše Juriju, ml. VELENJE RUDARSKA PRIZNANJA v Velenju se že pripravlja- jo na tradicionalno proslav- ljanje rudarskega praznika, 3. julija. Ob tej priliki bodo vsem članom tega velikega kolektiva, ki imajo 20 let ne- pretrgane delovne dobe pri Rudniku lignita Velenje, po- delili priznanja in nagrade. Tako bo na rudarski praznik prejelo zasluženo priznanje 51 rudarjev iz jame Vzhod in Zahod ter 23 delavcev iz dru- gih obratov rudnika lignita. Vsekakor bo to lepa gesta Rudnika lignita Velenje za rudarje, ki so že toliko let zvesti in požrtvovalni člani tega kolektiva. CELJE TEKMOVANJE FIZIKOV v organizaciji društva ma- tematikov, fizikov in astrono- mov v Celju bo v soboto, 12,^ maja ob 10. un na ekonom- skem šolskem centru v Celju republiško tekmovanje iz fi- zike. Tekmovalo bo okrog 200 učencev iz dvajsetih srednjih šol. Di.iaki bodo dve uri in pol '-eševalj naloge iz fizike. Popoldne ob treh pa bo v Narodnem domu kviz, ki ga bodo vodili dijaki celjske gimnazije. Udeleženci tekmo- vanja bodo odgovarjali na vpi-asanja o kulturi, zgodovi- ni, industriji in športu mesta Celja Vprašanja o Celju bo pripravilo domače olepševal- no in turistično društvo. Vtem ko je bilo prvo repu- bliško tekmovanje fizikov 1951. leta v organizaciji ZMS in republiškega sveta za pro- sveto in kulturo v Ljubljani, je od 1964. leta dalje pobud- nik takih srečanj republiško društvo matematikov, fizikov in astronomov. Republiško tekmovanje je hkrati izbirno za zvezno, ki bo tokrat 19. in 20. maja v Velenju. mali intervju Sprašuje: Milenko Strašek Odgovarja: Ivan Luskar Sredi lepega in skoraj- da premočno sončnega deljskega dopoldneva sein v Šentvidu pn Planini srečal Ivana Luskarja, ki , živi nedaleč vstran v do- lini. Poznal sem ga že prej in vedel, da je Ivan Luskar eden tistih, ki dan j za dnem dokazujejo, da Kozjansko ni teko revno, kot govore že leta in leta. Kes je Sicer, ua iij^^^^ve roke niso nežne, toda tu- di žuljev ni na njih. Po- zabili so na njegove ro- ! ker, ker so že preveč utr- j jene, aa oi se jui niogii i še prijeti. S temi rokami \ je Ivan Luskar zgradil na : svoji kmetiji, ki jo je oče obdeloval še po starem, I moderno kmetijstvo, ki ga I bo njegov sin vesel. I »Kakor vsak kmet na ', Kozjanskem, ki preureju- i je svoje gospodarstvo, ste ! najbrž tudi vi začeli z živinorejo?« ' »Gotovo, to je tudi edi- ■ no, kar se pri nas sploh splača. Če ste bili še pri drugih, ki delajo tako kot jaz, ste najbrž izvedeli is- to. Na mojih dvanajstih hek^^ar..; . t vine, nekaj košnje imam v najemu, kar pa sem si zgradil, sem naii^dil s po- sojilom, ki sem ga skoraj že odplačal. Mleka, ki ga dobim, ne prodajam, pri tem pa bi omenil, da je pravzaprav sramotno, da stane liter, mleka skoraj toliko kot liter pi^ m po- tem še govorimo, is-ako bi odpravili alkoholizem. Ne- umnost. !V'^'RMiri. o'-^ nii bo vsak. ki se ukvar- ja z živinorej:-- pritrdil, da je ouKupna .ena inie- ka prenizka in da se ga ne splača prodajati.« »Prej ste omenili poso- jilo?« j »Imam moderen hlev, ' ki bi lahko sprejel 1,udi do dvajset gt-.' živine. Zgradil sem gu .> pomoč- jo posojila in kot že po- j vedano, sem ga že skoraj ! odplačal. Želel pa bi po- vedati, da je doba odpla- čevanja prekratka, obrest- ne mere pa previsoke in prav zaradi tega lahko re- čem, da v našem kmetij- stvu ni prave resnosti, ki bi bila kmetu proizvajal- cu garancija za dobro delo in sodelovanje « »Kaj še mei.AP pod poj- mom ,resnost'?« »No, poglejte. Na se- stanku kmetov kooperan- tov nam je bilo obljublje- no, da bomo dobili umet- na gnojila z regresom. Iz tega ni bilo nič. Kdo bi potem resno gledal na vse to. Vse, kar delam, de- lam sam, ker se nase naj- bolj zanesem. Temu bi z drugimi besedami rekli poDOlna s^mnstoina riT-n- izvodnja. Nihče te prav ne podpre, če te pa že, je vse skupaj nekam po- vršno in kot sem že re- kel, brez prave resnosti.« Srečanje v srečanju z nji^j veli nekateri spominj ' znova odprli podob,^ ! vojnega Celja, ko so j | skemu utripu v nje; postrežčki dali svoj Ni jih bilo veliko ^ skupaj največ deset vendar so zanje ve^ Glede na delo, ki so ravljali, so bili tako van: peronski in ronski postreščki so predvsem na celjski ški postaji. Tu so j, vlake ali bolje rečeno UiKC tei se borili zj prtljago Ljudje so letih potovali v gj| vlaki. AvtomobiU so ki. Mnogi so imeii i čkov, ki jih sami li nositi. Pa so jih postreščku, da jih je na domove, v hotele drugam. Bitka za tal nike in njihovo prtlji la >/časih huda. D« bilo namreč več po kot potnikov, ki so hovo pomoč. Takrat gali hitrejši, spretne)! V glavnem so bili ki enako obiečeni, \ KOZJANSf OBSOTEl DROBIŽ Po dolgem času j^ predprazničnih dnehi odp'rta cesta iz Kostij Boč, priljubljeno j postojanko. Cesta, l| gradilo Gozdno gosj Maribor skupaj z B društvom Poljčane, štiri kilometre. Že; ko je bila nova cssJ se je na Boč dabea la množica ljudi, ta bila okolica planinst vsa zatrpana z i vozili. Boč je v f dneh obiskal tudi p Izvršnega sveta > Andrej Marine. Nova cesta na B hko pripomogla k r rizma v teh krajih ker je v njegovi • ■ bližini zdravilišče Slatina. Gostje tegi šča so imeli to pla" ko zelo radi, z no^ se bo obisk na Bo^ čal. j Tik pred pra2ai^ majem, je bila v S| nostna ot,voritev « tilne tovarne Me(l ki je sicer nekaj ^ toval. Obrat je po' aiios ou im\u uo — aiios oa an^ia qo — aiios oa imm ao — aiios oa a>iNia ao — aiios oa amm ao OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE PNJA... POSTREŽČKA jieKe, na glavah pa ■jj^ve številke tudi j znak za stranke, t- tniki in tisti, ki 1^ prtljage, so po jj^vali z brzimi vla- jju pa je bilo pred ■j^si^io zelo živah- ^ ^\no ljudi žla- njiodu popoldanske- j2 ljubljanske oziro- ma zagrebške smeri ter ob nedeljah dopoldne. Ob priho- du teh vlakov so se sprehodi na celjski promenadi od že- lezniške postaje do Narodne- ga doma skoraj povsem usta- vili. Vs> sc prišli pred posta- jo in opazovali potnike, ki so se pripeijah. Opazovali pa so tudi bitko postrežčkov za nji- hov zaslužek in kruh. »Kot postrežček sem začel delati 192«. leta. Temu pokli- cu sem ostal zvest vse dosiej. Še zdaj tu in tam nesem pa ne veliko. Ker ne morem pa tudi noge me ne držijo tako kot nekoč. Res je tudi, da sem vmes delaT ali bil kako drugače zapor.en pri kakš- nem trgovcu ali kje drugje, toda navzlic temu sem bil od začetka do konca vselej po- strežček števjika ena.« je pri- povedoival šeštinsedemdeset leni Ivan Lednik. »V glavnem nat je biio pet peronskih postrežčkov. To so bili Dolar, Petrič, Knez, zdaj že pokojni Brusenjak in jaz. Čeprav 'nism.o imeli kakšne delovne organizacije, smo bi- li člani sindikata in tudi vse pristojbine za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje smo plačevali. Kot peronski smo bili vezani na železniško po- stajo. Zato nam je dovoljenje za to delo vselej dal le po- stajni načelnik. Vrh tega smo morali kot jamstvo za pošte- no delo plačati na železnici t;soč dinarjev. To je bilo ve- liko pa vendar . . .« »Koliko ste zaslužili?« »Zelo različno. Poieti tudi po dva jurja, pozimi dosti manj.« »In spomini?« »četudi sem v vsem tem ča- su znosil težke tovore, ki bi jih lahko meril s tonami, se vendarle poslavljam od tega dela z lepimi spomini. Veste, marsikaj sem doživel, lepega in grenkega. Toda, tako je vedno, kadar ima človek op- raviti z ljudmi.« »Kako pa je z vašim na- sledstvom?« »Pravega pravzaprav ni. Te- ga je vzei sedanji čas. Vzel ga je predvsem avtomobilski promet. Zdaj kovčkov in cul in druge takšne prtljage ni treba več nositi, ker jo ljudje vozijo s seboj v avtomobilih. Pokbc postrežčka izumira in je v klasičnem pomenu bese- de že izamrl. Moj naslednik, Štefan Plevnik, se zdaj ukvar- ja s povsem drugimi deli, zlasti pa >s prevozom zelenja- ve z železniške postaje na ce- ljsko tržnico. Pa tudi sicer se je za to deio ogrel zdaj, ko je v penziji in mu pome- ni bolj razvedrilo kot kdaj drugega, recimo reden zaslu- žek.« M. BOŽIČ celjska postrežčka: Štefan Plevnik na levi in Ivan [postrežček št. 1, na desni. KONEC PRAŠNIH CEST Cela vrsta referendumov za samoprispevke za različne potrebe občanov se je v zadnjem času zgrnila nad celjsko območje. Skorajda nikjer ni bilo shšati negodovanja — zanj so se odločili v Celju, Slovenskih Konjicah, Šmarju pri Jelšah in še drugod. Z drugimi besedami povedano: .brez samoprispevka ni ostala skorajda nobena občina celjske re- gije. Občani krajevne skupnosti škofja vas pri Celju so si leta in leta želeli -nov ali vsaj prenovljen kulturni dom, ceste brez prahu, vodovod in še tisoče drugih stvari. Ker drugače pač ni šlo, so se odločili da tudi oni rešijo svoje stvari z referendumom za samoprispevek. Kaj menijo o sa- moprispevku občani, bo povedala mala anketa, ki smo jo posvetili novorojenemu referendumu 13. maja. LOJZE BINCL, kmet iz Škofje vasi: »Referendum? Seveda, gla- sova! bom za in na misel mi ne pride, da bi bilo kako dru- gače. Poglejte, povsod že imajo asfalt, mi pa požiramo ta prah iz ure v uro in pre- klinjamo. Okolja pred hišami se sploh ne splača urejati. Zamislite si vrtnice, pokrite š plastjo prahu in minila vas bo vsaka želja urejati vrtove in nasade, ki tako prijajo utrujenim človeškim očem. čeprav nas bremeni že več samoprispevkov, se bom od- ločil za.« MARIJA BELAK, Zadobro- va, kmetica: »Čeprav je mož v službi, jaz pa doma, sva oba za to, z nama pa tudi cela vas. Le da bi bilo kaj iz tega. Prahu smo že vsi do vrh glave siti. Pa ne samo to: ko pride de- ževje, so nam luže na cesti v veliko nadlego. Poškroplje- ni so zidovi hiš, mimoidoči niso vami in tako naprej. Tu- di prenovljeni kulturni dom bo za nas velika pridobitev. Res je, da je Celje blizu, tu in tam pa si radi ogledamo kakšno igro.« ANTON GOLEČ, Zadobro- va, upokojenec: »Z ženo živiva na domu, pri nama pa sta sin in sna- ha. Ta dva bosta plačevala samoprispevek, nekaj pa tudi midva. Kolikor pač že bo, ni važno. To je še malo proti ti- stemu prahu, ki ga takorekoč zremo dan za dnem. Prepri- čan sem, da bosta tudi snaha in sin brez obotavljanja re- kla da 13. maja. Ceste v Za- dobrovi so ^es svojega de- narja vredne. Zadnji čas je že, da se je nekdo spomnil na tale samoprispevek.« ANTON BLAZIN ŠEK, Za- dobrova, upokojenec: »Z referendumom se stri- njam in če bi mogei, bi oddal tudi več glasov, da bi se le srečno končal. Upam, da bo- do enako čutili tudi drugi. Ne gre se samo za cesto, gre tudi za lepše okolje našega kraja, ki je sicer prav prije- ten in marsikdo rad zaide vanj. Poglejte, če ne verjame- te, v naših sobah je kot v mlinu. Kdo bi imel še potem veselje urejevati stanovanje?« IVAN OSET, sekretar os- novne organizacije ZK KS Škofja vas: »Radi bi oživili kulturno prosvetno dejavnost, ki je nekoč v našem kraju že ži- velo in to drugačno življenje kot danes. Za to je potreben urejen dom. Tudi ceste v naši krajevni skupnosti nas žuii- jo. Vse to bo rešil samopri- spevek in zato je prav, da v tem trenutku vemo, kaj je na- ša dolžnost. Rekel bi le, da bi bil zelo vesel, če bi se sku- paj z vsemi občani Krajevne skupnosti škofja vas srečal na referendimiu 13. maja.« Misli občanov povedo dovolj in te misli so tudi za- dostno zagotovilo, da ne bo kmeta, delavca ali uslužbenca, ki bi ob tako važni odločitvi stal ob strani. Vsi so za cesto brez prahu, za kulturni dom, v katerem bodo z veseliem gledali svoje mlade ustvarjalce . . . MILENKO STRAŠEK BRINO GORIČAR V četrtek, 3. maja, so v Mozirju pokopali doma- čina, znanega družbenega delavca. Bruna Goričarja, ki je po enoletnem bole- hanju umrl v visoki sta- rosti 1. maja v bolnišnici v Topolščici. Pokojnik je bil kot domačin odbornik krajevnih družbenih or- ganizacij, poleg tega pa še polnih 17 let funkcio- nar ribiške družine v Mo- zirju. Bil je tudi koroški borec — prostovoljec za severno mejo v letih 1918 —1919. Kot velik ljubitelj narave in likovne umetno- sti je tudi sam veliko sli- kal. Še predvsem so mu bila pri srcu razna tiho- žitja, posebno pa motivi ob bistri Savinji. Le-tej je kot ribič-gojitelj posve- til skoro vse svoje življe- nje, za kar je prejel kar troje ribiških odlikovanj. Od njega so se poslovili številni domačini in Gor- njesavinjčani ter ribiči iz širše celjske regije, poleg njih pa še delegacija ribi- čev iz sosednje Avstrije. Pri domači hiši se je od pokojnika poslovil zastop- nik družbeno-političnih or- ganizacij Mozirja, nato pa še v imenu koi-oških bor- cev tovariš Franjo Sta- novšek iz Šoštanja. V imenu ribiške družine Mozirje je spregovoril njen predsednik Franc Pogelšek, ki je ob odpr- tem grobu simbolično prelomil ribiško palico pokojnega ribiča in mu jo položil v grob. Velika udeležba domači- nov je izpričala ljubezen Mozirjanov do svojega nadvse plemenitega doma- čina Bruna Goričarja, ki so ga vsi cenili in spo.Uo- vali. V. KOJC FRANC JERAJ In spet je smrt mnogo prezgodaj pokosila življe- nje. Po težki bolezni je pred dnevi v 49. letu sta- rosti umrl Franc Jeraj, še do nedavnega aktiven dru- žbeni delavec, ki se je po vojni uveljavil na področ- ju kmetijskega zadružniš- tva kot odgovoren funkci- onar v takratni okrajni zadružni zvezi. Bil je člo- vek, ki je bodočnost kme- tijstva videl le ob upora- bi modernih agrotehničnih ukrepov, ki je v mehani- zaciji spoznal rešitev kme- čkega delavca pred napo- ri, ki so delali kmečki po- klic težaški. Bil je privr- žen ideji, da je tehnika potrebna človeku, zato je bil leta organizator prodo- ra tehnike v kmetijstvo, propagator tehnike med mladino in organizator številnih tekmovanj v spretnostnih upravljanja kmetijskih strojev. Franc Jeraj je bil doma na mali kmetiji v Pobrež- ju pri Mozirju. Ker ze- mlja vsem ni mogla diti kiuha, se je izučil za tr- govca. Sodil je v tisto ge- neracijo, ki so ji s silo nadeli oblačilo sovražne soldateske. Izkoristil je pr- vo priložnost, da je pobe- gnil v partizane, kjer se je najprej boril kot bo- rec v šlandrovi brigadi, postal član S KO J in nekaj mesecev za tem tudi član partije. Kot komunist je bil najprej politdelegat voda, pozneje komisar če- te in to vse do konca voj- ne. Po vojni je opravljal odgovorne dolžnosti, med drugim vrsto let bil med najbolj vidnimi organiza- torji kmetijskega zadruž- ništva na celjskem podro- čju. Od umrlega so se ob- čani Celja poslovili naj- prej v mrliški veži celj- ksega pokopališča, poko- pan pa je bil na domačem pokopališču pri Mozirju. Slava njegovemu spomi- nu. boju Kozjancev pri mju nerazvitosti no so v kozjanskem položili temeljni ka- 3brat Steklarne Boris iRc^aške Slatine. No- bo stal na travniku ki pelje v Podsredo. [losredni bližini koz- ige, ki jo prav tako sjo širiti. Pri tem ve- anti nenehno prizade- Ddilnih funkcionarjev Steklarne, da bi Koz- ej dobilo ta dolgo pri- i obrat. Kot je nedol- poudaril direktor te- e?a podjetja, ing. Vo- ovski, bo obrat Ste- f Kozjem njihov pri- Kozjancem, da si opo- *e toplice v Podčetrt- feživele pravo pravca- »■'"iliško življenje. Kot i večkrat poročali in t'-idi še bomo, je par- ^*^r pred zdraviliški- tori in pred bazeni iz ' ^ bolj natrpan. To 'O Zdravilišča prisililo, parkirišče povečali, v * pa bo v zdravilišču wratovati še amtulan- bolnic iz Ljub- [^samopostrežni resta- ^vsako soboto in ne Jd daje družabne- V^nju v Podčetrtku Toplice postajajo J ^' dan bolj tisto sre- r^S-ie utrip Obsotelju l^lfih toplicah so P povedali, da bodo asfaltirali odcep E*^ceste Celje-Bistri- isto pa velja tudi r">ižacijo ceste skozi trg Podčetrtek, za katerega bi bilo to že zadnji čas. Tudi penzionske cene niso pretirane in le za malenkost dražje od lanskih. Odprto je že vikend naselje nad šolo v Podčetrtku, vsak čas pa bo menda odprto tudi gostišče tik ob glavni cesti. Gostišče urejuje privatnik, ki bo imel toplo hrano, domačo pijačo in nekaj sob za goste. Danes so se v Podčetrtku zbrali predstavniki občinskih skupščin Šmarje pri Jelšah in Klanj ca ter predstavniki oteh republik. V Podčetrtek je pri- šel tudi Mitja Ribičič. Pogo varjali so^se o nalogah, ki sto- je pred njimi v zvezi s spo- minskim parkom v Kumrov- cu in pa z ureditvijo narodne ga parka, ki bo zajemal tudi Kozjansko. V Kozjem imajo še vedno velike probleme s klavnico. Kot smo izvedeli, menijo Ko- zjani, da nekdo namenoma za vira normalno delo njihove klavnice, ki že nekaj let stoji Sanitami inšpektor iz Šmar- ja pri Jelšah namreč obrata ne dovoli odpreti, češ da nje- gova ureditev ni popolna. Ko- zjani klavnico ves čas ureju- jejo, vendar V5«'.ej nekaj manjka. Meso seveda vozijo iz Celja in to meso njihove ži- vine, ki je ne smejo klati v Kozjem. Zaradi tega, pravijo Kozjani, je meso tudi malce dražje pa tudi kvalitetno ni, kot bi bilo, če bi govedo klali v Kozjem. Časopisna vojna pa traja ... 2liub Oči dAtm 10 — aiios oa 3>iNia ao aiios oa 3] iniu ao — aiios oa 3> niu ao — aiios oa i mm- i ZBORI IN GODBE v nedeljo bodo imeli zbo- ri žalske občine svojo redno letno revijo odraslih zborov v Petrovčah. Ob 15. uri po- poldne bo nastopilo 9 zbo- rov, od tega po en mešani in ženski zbor. že v soboto ob 17 in 19.30 uri pa bodo v Velenju nasto- pili najboljši pihalni orkest- ri celjske regije in Zasavja na izbirnem tekmovanju za kasnejši nastop na republiš- kem tekmovanju pihalnih godb. Tudi v Velenju bo na- stopilo 9 ansamblov. -ed 14. stran— NOVI TEDNIK St. 17-10. mart(w Pred praznikom UJV mm ilLiČNIK JE ČLOVEK 13. maja je praznik delavcev Uprave javne varnosti. Tako bodo jutri pripravili na Glaziji večjo prireditev, v kateri bodo demonstrirali vse dejav- nosti svoje službe. Tako se bodo predstavili miličniki prometniki v spretno- sti vožnji, štirinajst miličnikov bo pokazalo spretnost v samoobrambi, ob- čudovali pa bodo tudi lahko izvežbanost službenih psov. Za današnjo repor- tažo smo izbrali miličnike, ki bodo nastopili v samoobrambi. Na prireditvi bodo pokazali, kakšnega pomena je za miličnika dobra telesna pripravlje- nost in izvežbanost v judu, kar lahko uporablja ob napadu storilca in to bodisi z nožem, pištolo ali kako drugače Št\ri dni je štirinajst mi- ličnikov s področja celjske UJV trenir&lo v manjši dvo- ranici za jutrišnji nastop. Zbrali so se. Ivan Bezjak iz 2alca, stane Zupane iz Žal- ca, Janko Franetič iz Laške- ga. Vinko Kodrič iz Vojnika, Franc Pavlic iz Celja, Anton Vidner iz Veienja, Viljem Kotnik IZ Radeč, Jordan Go- sar iz Šentjurja, Edo Mlač- nik iz Šentjurja, Jože Vanček iz Slovenskiii Konjic, Franc Ja.^bec iz Šoštanja, Alojz Smigovec iz Radeč, Zdravko Bobek iz Velenja, Jože Stre har iz Sevnice in Jože Pečak iz Celja, ki kot inštruktor za specialno in telesno vzgojo miličnikov pri celjski UJV vodi tečaj. »Zaradi vsakodnevne za- htevne službe, ki jo opravlja- mo, moramo biti dobro pri- pravljeni za primer napada. Vedno več je kriminalcev, ki se na različne načine loteva- jo miličnikov in jih želijo po- škodovati, zatem pa pobegni- ti,« je pripovedoval Jože Pe- čak. »Prav zaradi tega smo zainteresirani, da se miličniki dobro izvežbajo v načinu sa- moobrambe pred napadi z nožem, pištolo itd. ter seveda pri intervencijskih prijemih.« Vsi. ki so sodelovali na pripravah, so povedali, da jim je znanje- samoobrambe že velikokrat pripomoglo, da so se obranili napadalca ali da So razgrajače spravili iz gostiln. Poleg ostalega zna- nja, ki ga mora imeti milič- nik, je med zelo pomembni- mi panogami tudi obvladanje samoobrambe. Ivan Bezjak iz Žalca je ta- kole opisal enega izmed na- padov, ki jih je doživel v svoji dolgoletni miUčniški ka- rieri: »V Preboldu sem usta- vil mopedista in zahtevai do- kumente. Teh md ni hotel da- ti in me je udaril. Udarec sem prestregel in napadalca z metom vrgel. Kljub opozo- rilom še ni odnehal in me je začel daviti. Trikrat me je napadel in vsakokrat sem se ga obranil. Zanimivo je, da se je takoj nabralo veliko ljudi, ki so odobravali napa- dalcu, da me je pretepal, ker pač niso vedeli, da sem bil jaz napaden in da sem se branil. Potem je skočil na moped in je hotel pobegniti. Stekel sem za njim in ga spravil z mopeda ter kasneje poklical službeni avto, da smo ga odpeljali. Ugotovili smo, da je bil brez vozniške- ga dovoljenja in vinjen. Takš- nih primerov je bilo še več in samo znanju samoobram- be se lahko zahvalim, da jih nisem kdaj močneje dobil.« Alojz šmigovec iz Radeč je napad na sebe takole opisal: »Gostilničarka i- 7idrr-':ga mosta me je poklicala, da v njeni gostilni dva moška raz- grajata in kalita mir. Sam sem odšel v gostilno, kjer sem ju poskušal pomiriti in spraviti iz gostilne. Medtem me je eden napadel, vendar sem ga s posebnim metom vrgel na tla. V tem trenutku se mi je drugi obesil za vrat in me poskušal prevrniti. S transportnim prijemom sem oba spravil iz gostilne v avto in ju odpeljal v prostor za pridržanje.« Takšne in podobne primere bi še lahko naštevali ter s tem dokazovali, kako težaven je miličniški poklic ter kakš- ne pomembnosti je obvlada- nje juda in samoobrambe. Ko smo prisostvovali njiho- vemu treningu, smo lahko vi- deli, kako dobro so izvežba- ni. Žalostno pa je to, da jim pri najrazličnejših posredova- njih ah napadih ljudje ne po- rparajo in večkrat »navijajo« za napadalca, kot pa da bi priskočili iia pomoč milični- ku. Govorih so, kako so ljud- je streljali na njih ali se jih kako drugače lotevali. Na prigovarjar.je miličnikov, naj se pomirijo, so največkrat odgovarjali z napadi. In zato je resnično velikega pomena, da so miličniki dobro telesno izvežbani, da lahko v kritiči- nih trenutkih ne nazadnje re- šujejo tudi svoja življenja. To slednje pa nekateri pre- malo upoštevajo. Tekst: TONE VRABL Foto: DRACtO MEDVED JOŽE PECAK IVAN BEZJAK ALOJZ SMIGOVEC Prikaz obrambe napada z nožem Pri odstranjevanju razgrajačev iz gostiln pa so do''' transportni prijemi Takole se obraniš napada s pištolo Tudi judo meti pridejo velikolurat prav ^7 ^ 10. maj 1973 NOVI TEDNIK-15. stran pfosvetna delavka in njen dan Kako usklajujete vzgojno delo v šoli in pri svojem otroku? Najdete, glede na delo z mladimi tudi zu- Vgj rednih šolskih ur, dovolj časa, da se posvetite svojim otrokom? Je dovolj poskrbljeno za varstvo Jtrok? K3J mislite o delovnem in družbenem položaju prosvetnih delavk? Ste za svoje delo dovolj na- grajeni? Imate čas, da se izobražujete? To so vprašanja, zastavljena več prosvetnim delavkam. Odgo- jgri nanje so razkrili mnoge probleme, ki tarejo prosvetne delavke ob zahtevah današnjega časa, ob ^pu obveznosti v šoli in zunaj nje, ob neprestanem izobraževanju in ob obveznostih do družine in j^ojih otrok. ^stokrat sme se že pre- dli o resnjčnosti izreka, ^je »kovačeva kobila pona- \^ oosa«. Mnoge prosvetne J^viiB zaradi prevelike an- gažiranosti v šoli, v družbe. L političnem življenju, pri- javah na pcuk, ob prepo- trebnem izobraževanju, ki ga zahtevajo vedno nove jjjetode in dosežki na po- sameznih področjih vzgo- je zanemarjajo vzgojo svo- jih lastnih otrok. Ob dir- ^ za časom, skrbi, da ivoje šolske delo dobro opra- ^_ (la nudi otrokom v šoli fse. kar je v njeni moči, mar- Pi^daj pedagoška delavka ne lajde več moči, da bi vzgojo ičencev prenesla tudi na svo- je otroke. Mnoge izm,ed njih se v skr- i)i za svoj zarod znajdejo v lilemi: zanemarjati izvenšol- ikc delo z otroki, priprave la pouk in sf posvetiti več ivojim otrokom ali obratno? !\L\.)I)A MAROVT, pred netna učiteljica iz Polzele, je I tem menila takole: »Peda- Scška delavka ima brez dvo- ma zelo veliko obveznosti in dolžnosti tudi zunaj rednih delovnih ur. Pit-at-; mora pri- prave za pouk, popravljati [rake, vse iionference in se- toki so pO službenem času. poleg vsega je treba najti čas pa izobraževanje. Tega si mo- p vzeti od prostega časa, ki »i ga sicer lahko posvetil svo- pemu otroku in družini. V girosveti, ki kot poklic zahte- [Ta celega človeka s srcem m t^raom, je to kot začaran irog: če se preveč posvečamo pveznpstim do družine in iottok, ne moremo biti tako Uspešni v službi, ne moremo napredovati, če pa je obratno ^ se žena in mati prosvetna tislavka preveč angažira na področjih, tudi v druž- ■"siio-političnem življenju, pa vse to na škodo vzgoje ^jenih otrok in skrbi za dm- ^"'0- Jaz osebno nisem aktiv- ^ v družbeno-političnem živ- "ijenju ker mislim, da vsega ^ bi zmogla. Vem, da to ni prav, zavedam pa se tudi, da ' vsaka dodatna obremeni- ^ prikrajšala mojega sina, r^fega pet let, za materino Pozornost, ki jo tak otrok P^J^^ebuje. Mlslun, da se svo- J^^u smu kar aovolj posve- idjub v.sem obremenit- Imela sem srečo, da so v dopoldanskem času U v vrtec, za varstvo nam- kot h- Pt''^krbljeno tako, ' n-.oralo biti, popoldan koli^* ^'odim s sabo. kamor- r?nf ^ konfe- Pri v" ^"^stankov ga pustim k3^-*.°lpgici. Ni sicer tako, eno '^*^''alo biti, toda vse- ^ otrok veliko z menoj.« VortjJ* skrb otrokom, da jih Sfboj na delo, res ni tisto »ta pravo«. Pa kaj, ko ne gre arugače. Še težje je potem, ko gre otrok v šo lo. Vedno več se je treba ukvarjati z njim, nadzorova ti njegov uspeh v šoli, otrok mora čutiti kontrolo. Tega prosvetna delavka čestokrat ne zmore. Iz šole pride ner vozna, duševno utrujena. IVIi sli na to, koliko šolskega de la jo še čaka doma. Danes ta sestanek, jutri drugi, danes dopolnilni pouk, jutri pripra ve na proslavo Poleg vsega bo treba še gospodinjiti. Mož ji bo pri tem pomagal, naj. večkrat pa ne, sploh, če je sam tudi dovolj angažiran. Za otroke pa že ne bo več ča- sa. Velikokrat se brez potre- be znese nad svojimi otroki, ne more si kaj, da ne bi po- višala glas, ko govori z nji- mi. (Uroči čutijo njeno živč nost, ki se prenaša nanje, so nezadovoljni in si na več na- činov razlagajo materino ne- zanimanje zanje. To se prav gotovo odraža na njihovem učnem uspehu in obnašanju. MARIJA TROFENIK Starši otrok, lii jih učiteljica poučuje, velikokrat ne vidijo pravega vzroka za neuspeh otrok pedagoških delavk in so krivični ob izjavah: »Nje- gova mati je učiteljica, pa je tako slab v šoli in kako se obnaša! Ce svoje otroke ne zna vzgojiti, kako bo potem naše?« KAROLINA CAREVIC, učite- ljica na posebni osnovni šoli v Žalcu pravi: »Poleg dela v šoli in zunaj nje je prosvet- na delavka tudi mati, žena in gospodinja, kar jo ne samo duševno utruja, ampak tudi fizično. Njen delavnik je od 6. ure zjutraj do 22. ure zve- čer. Zame je primerno delo in vzgajanje otrok v šoli, kar pa težko usklajujem s potre- bami vzgojnega dela pri svo- jem otroku. Delam z dušev- no prizadetimi otroki, ki po- trebujejo posebno obravna- vo in nego in mora biti pri- MAJDA MAROVT zadevanje prosvetne delavke te vrste še večje. Tudi pogo- sti sestanki in angažiranje pri deiu z mladino zunaj šole mi vzaniifjo mnogo časa. tako da mi ga za lastnega otroka osta- ne zelo malo. Učitelj se mo- ra tudi stalno izobraževati in si vzeti čas za izobraževanje. Čestitam vsem tovarišicam prosvetnim delavkam, ki po- leg naporne . službe in mate- rinstva izredno študirajo in tudi diplomirajo. Take je po- trebno še p>osebej nagraditi.« MARIJA TROFENIK uči- teljica iz Celja, je dejala: »To je poklic, v katerem se mo- raš dajati celega, z veseljem in ljubeznijo do otrok. Ce bi hotela prosvetna delavka bi- ti v poklicu res maksimalno uspešna, bi morala pustiti vse drugo ob strani. Toda tu so obveznosti do družine in svo- jih otrok. Dokler moja fanta še nista hodila v šolo, sem imela pomočnice. Marsikdaj smo prišle navzkriž ravno za- radi vzgoje otrok. Ko sem se morala pa sama več ukvarja- ti z njima, sem seveda mo- rala opustiti študij. Tudi da- nes, ko sta fanta že večja, med tednom ne najdem časa zanju. Sem precej angažira- na, pouk imam menjalno. Sta- rejšega sina, ki hodi na sred- njo tehniško šolo, 14 dni v mesecu sploh ne vidim, razen zvečer, ko se vsi zberemo. To se mu pozna pri uspehu v šoli. Mlajši hodi v šesti raz- red. On dopoldan, jaz v služ- bo popoldan in obratno. Zad- nji dve leti sploh nimam kon- trole nad njim. Zmenila sva se, da bo samostojno delal, vendar je pri uspehu nazado- val. Odkar je v Pionirskem domu, se je stanje znatno po- pravilo. Vidite, takole je. Mo- ja fanta sta v letih, ko potre- bujeta intimne razgovore s starši, če ne, se lahko zapre- ta vase. Z otrokom se je tre- ba veliko pogovarjati, mladi- na je danes zato nevzgojena, ker starši nimajo časa zanje. Ce se že čez teden naša dru- žina bolj malo vidi, pa izko- ristimo vsaj sobote in nede- lje, da smo skupaj. Kaj ho- čemo, danes je takšna doba. Vendar bi se, kljub vsej ob- remenitvi, če bi morala še enkrat izbrati poklic, odloči- la za delo v prosveti. Rada imam ta poklic« Na vprašanje, če je poklic pedagoške delavke danes do- volj vrednoten, sem dobila od vseh enak odgovor. Ni. Za svoje delo so učitelji prema- lo stimulirani in ni čudno, da odhajajo v druge službe. Za- dnje čase se sjcei čuti pre- mik Po pismu tovariša Tita imajo več moralne podpore. Dogajalo se je, da so v šoli učih eno, življejije pa je pri- našalo otrokom drugačna spo- znanja. Marsikdo podcenjuje po- klic pedagoških delavk. Vidi- jo samo počitnice, ne vedo pa, koliko ur opravijo učite^ HILDA SIMONČIC Ijice še po svojem rednem delovnem času, ki jih poleg ostalega dela izčrpajo. Zaslu- žijo si počitek, ki ga pa po- navadi tudi ne izkoristijo sa- mo za sprostitev, ampak ga porabijo za vse tisto, kar so zaradi prezaposlenosti odla- gale med šolskim letom. Mar- sikatera se oprime študija rav- no med počitnicami, gre na seminarje, ki jih za učitelje nikoli ne zmanjka, del F>očit- nic pa mora posvetiti priprav- ljanju učencev na popravne izpite. Ves študij med šolskim le- tom gre na račun družine, otrok in tudi uspeha pri de- lu. Mnoge učiteljice študira- jo ponoči, ko otroci spijo in so zato že navsezgodaj utru- jene. Vendar jih veliko diplo- mira. Žrtve takega tempa de- la in življenja pa so seveda njihovi otroci. Ko bi vsaj var- stvo bilo urejeno tako, da bi v šoli bile brez skrbi zanje. Vse nimajo možnosti, da bi dale svoje malčke v vrtce, pa tudi celodnevnega varstva za šolske otroke je še premalo, saj se večkrat služba prosvet- ne delavke zavleče v prozne večerne ure. HILDA SIMONCIC, učite Ijica iz Celja, ki je že dolga leta v prosveti in ima že od- rasle otroke pa je menila ta- kole: »Zdaj glede vzgoje ni tako hud problem, kot je bil včasih, ko so bili še moji otroci majhni. Takrat ni bilo vrtcev, morale smo si poma- gati z varuškami. Sploh pa smo bile po vojni veliko bolj angažirane, posebno na vasi. Takrat smo domovino obnav- ljali, neprestano sem bila na sestankih, raznih tečajih, na udarniškem delu. Ampak de- lali smo z veseljem, z idealiz- mom. Tega danes ni. Z moji- mi otroki nisem imela vzgoj- nih problemov, čeprav je bila kdaj doma huda ura, z varu- škami se namreč nismo ve- dno strinjale v vzgojnih pri- jemih. No, danes je seveda tu- di ogromno dela v tem po- klicu. Potrebne so vedno no- ve metode pri delu z otroki, ogromno je treba študirati, se pripravljati za pouk. Ka- ko pa je ta poklic cenjen, pa tako kaže vpis na i>edagoške šole, ki je vedno rhanjši. Mo- goče je krivda tudi v tem, da je ta poklic tako malo ce- njen, ker smo v prosveti ve- činoma ženske. Me že govo- rimo in govorimo, kaj ni prav, naredimo pa vse, kar nam rečejo.« Prosvetne delavke naj bi se mnogo bolj vključevale v družbeno-politično življenje, posebno na vasi, kjer je manj izobražencev. DANICA KLEMENC, uči- teljica iz Vitanja, ki že 32 let poučuje in je vzgojila 4 svoje otroke je dejala: »Danes učitelj ni edini izobraženec na vasi, vedno več jih je. Ti bi se morali bolj zanimati in se angažirati za delo v dru- štvih in krajevnih organizaci- jah. Učitelj bi lahko bil samo pomočnik in svetovalec. Saj ne zmore vsega, sploh učite- ljica, ki mora skrbeti tudi za družino. Ce delaš na vseh po- dročjih, na nobenem nisi ta- ko uspešen. Kot bi lahko bil. Na vasi je še bolj hudo, ker KAROLINA CAREVIC še ni organiziranega otro.ške- ga varstva. Ce je vrtec samo dopoldan, in učiteljice se bra- nijo popoldanskega dela, ker niniajo kam dati svojih otrok. Saj ne morejo biti v razredu mirne, ko ne vedo, kje se po- dijo njeni otroci. Res pa je, da bi se mlajše učiteljice, ki DANICA KLEMENC še nimajo družine lahko bolj aktivirale. V času, ko so bi- li moji otroci majhni, ni bi- lo nobenega varstva. Učila sem cel dan, ker sem bila edina učiteljica na šoli. To se je poznalo pri vzgoji mojih otrok. Premalo časa sem bila z njimi. Po delu sem bila utrujena in nervozna, otroci so trpeli. Gledala sem, da sem jih čimprej spravila spat, da sem lahko še pozno v noč delala in se pripravljala za pouk, pa tudi pogospodinjila. Mislim pa, če ima učiteljica svoje otroke, z drugačnim ob- čutkom in vzgojnimi prijemi obravnava otroke v šoli. Do- bro premisli, samo da jim ne bi naredila krivice, saj so njeni otroci tudi šolarji. Pre- malo je časa, da bi se peda- goške delavke bolj ukvarjale s svojimi otroki. In če tak otrok zaide na stranpota, ga ljudje drugače obravnavajo. Biti bi moral, kot otrok vzgo- jiteljice, najbolje vzgojen. Učitelj na vasi je nekako še bolj v središču pozornosti, Ce gre malo na sprehod, da se za trenutek odpočije pred de- lom, ki ga še čaka, ljudje že pravijo, da nima kaj delati. Premalo cenijo učiteljevo de- lo.« Kot vidimo, problemov prosvetnih delavk ne zmanj- ka. Največji je vsekakor pre- obremenjenost ob šolskem deiu, ki zahteva celega člove- ka, ob mnogih izvenšolskih dejavnostih in ostali angaži- ranosti. Poleg tega ni dovolj poskrbljeno za varstvo otrok, njihovo delo ni še dovolj sti- mulirano. Pa še m še. •Najhuje pa je to, da so za- radi tega žrtve njihovi otro- ci, ki so deležni le delčka vzgoje, katero mati prosvetna delavka tako obilno poklanja otrokom pri svojem poklicu. Tako je vedno bilo in tako še dolgo bo. DOMINIKA POS 16. stran — NOVI TEDNIK St. 17-10. mah^^ Krajevna skupnost Škofja vas ali kako se rešiti prahu v krajevni skupnosti Škofja vas. »Škofja vas je večje naselje, ki je severno od Šmarjete nastalo na mestu, kjer Hudinja ob južnem koncu precej strmega slemena napravi za- voj proti zahodu. Naselje je gručasto z domačijami na obeh straneh po- toka in ceste ter na pobočju. Bila je prvotno delno podložna krškim ško- fom. Leta 1235 je škof podelil žičkemu samostanu 3 kmetije v Škofji va- si .. . Leta 1604 sta Wolf Friderik in Gothard Tattenbec urad Škof jo vas hkrati s svojim škofu podložnim vitanjskim imetjem prodala Štefanu Zi- beničkemu . . .« Da bi vam nazorneje pred- stavili Škof j o vas, smo sd iz- posodili nekaj stavkov iz Orožnove Zgodovine Celja in okolice. Tam se da o tej pri- jetni vasici še marsikaj pre- brati, kar bi zamikalo zgodo- vine željnega bralca. Mi se s tem ne bomo ukvarjali, zato smo stvar odpravili z nekaj stavki. Nikjer ne piše, da se še ne bomo kdaj, tre- nutno pa tare krajevno skup- nost škofja vas toliko drugih problemov, da se bomo po- slej vrteli le okoli njih. SAMOPRISPEVEK — NAŠ UP 13. maja se bodo zbrali na volitvah občani škofje vasi, Zadobrove, Šmarjete, Prekor- ja, Runtul in Lahovne. Odlo- čali se bodo za samoprispe- vek, ki naj jih reši prahu na njihovih nemogočih cestah. To seveda ne govorimo kar tako, tja v en dan, pač pa popolnoma utemeljeno. Bili smo tam in videli: avto je počasi drčal po luknjah, za njim pa se je valila gora prahu, ki je ix>časi, toda si- gurno pronicala v sleherno hišo ob cesti. Tu in tam smo se ustavili in potem smo z Antonom Sentočnikom, pred- sednikom krajevne skupnosti, ki nas je popeljal na to nič- kaj prijetno vožnjo, izstopili. Počasi in negotovo, skorajda tipajoče smo zastavili korak na tla, na cesto, iz varnega objema avtomobila, v prah, ki se je medtem že tmiaknil, kam drugam kot spet na cesto. »Prepričali ste se na svoje oči, kako zedo potrebno je asfaltirati te naše ceste. Zato smo se odločili za rereren- dum za samoprispevek, Id bo v nedeljo in prepričan sem, da se bodo vsi občani naše krajevne skupnosti, ki šteje okoli tri tisoč ljudi, od- zvaM našemu kUou za uredi- tev nemogočih razmer. V re- ferendumskem programu smo predvideli, da bi z asfaltno oblogo prekrili 5500 m ceste in tako ta problem delno re- šili. Druga stvar, ki bi jo z denarjem, ki se bo stekal štiri leta, uredili, je kulturni dom. že kar nerodno nam je, da kulturna dejavnost v Ško- fji vasi tako dolgo spi, a so za to čisto utemeljeni vzroki. E>vorana v kulturnem domu, v katerem vasuje še vrtec in mesarija pa privatna stano- vanja, je nemogoča in nepri- merna za uprizoritve in ka- kršne koli predstave in pro- slave sploh. Včasih je bila ta dejavnost v škofji vasi na zgledni ravni, a danes?« Tako je razmišljal Anton Sentočnik, ko smo požirali prah po cestah okoU škofje vasi. Mimogrede nam je še povedal, da je kulturni dom v rokah Stanovanjskega pod- jetja iz Celja, ki pa se na vse prošnje, naj p>opravd ostrešje, nii odzvalo, čeprav pobira stanarino od stanoval- cev. Način, s kakršnim se podjetje obrača na občane, jih je prtmoral, da bodo po- segli za svojo pravico na,so- dišče. »če bomo z referendumom j uspeli, bomo našo dvorano preuredili, povečali oder in uredili ogrevanje. Z vsemi temd dopakiili bo dvorana sposobna, da bo v njej lahko gostovalo tudi gledališče z zahtevnejšima stvarmi. Na deskah bodo dobrodošli tudi ansambli, pevski zbori itd.« Od nedeljskega referendu- ma si torej v Škofji vasi mnogo obetajo. Asfaltirane ceste in preurejeni kulturni dom sicer ne bodo tako zelo korenito posegle v življenje škofjevaščanov, bodo pa p>omemben korak v njihovem življenju. KMETJE SO ZA Ker smo takorekoč pred odprtimi vrati referenduma in ker že govorimo o prašmh in nemogočih cestah, je prav, da povemo še to, katere ce- ste naj bi bile deležne asfalt- nega blagoslova. Vse ceste, ki jih bomo na- vedli, so ceste IV. reda. As- falt bo tekel i>o cesti škofja vas—Zadobrova do Kos Kar- la. Naslednji predvideni od- sek je od Arclina skozi na- selje Zadobrova do Tmovelj. Konec prahu bo tudi na od- seku Zadobrova, od Jožeta Hojndka do meje krajevne skupnosti Tmovlje in na od- seku Zadobrova, od Ivana Mravljeta do meje krajevne skupnosti Vojnik. Poslednji krak toliko pričakovanega asfalta bo tekel v škofji vasi od Alojza Bincla do Ignaca Kožela. Ker smo že križarili po teh cestah, smo za mnenje povprašali tudi občane kra- jevne skupnosti škofja vas, ki so v pretežni večini de- lavci in I>a proletariat, le ne- kaj je čistih kmetov. Vsi ti, še zlasti kmetje, so enoglas- no izjavili, da bodo v nedeljo prišli na volišča. Zgodilo se je tudi, da je ta ah oni po- modroval, da bi oddal tudi p>o deset glasov, če bi se le dalo, samo da pridejo do asfalta in do nove dvorane. Naj nam v Škofji vasi ne zamerijo, če smo pretežno večino prostora posvetili prav njihovemu samoprispevku, a zdi se nam, da je to v tem trenutku najvažnejše. I>a bo ustreženo vsem, bomo v tem kratkem zapisu opozorili še na druge tegobe, ki dan za dnem preganjajo predsedni- ka krajevne skupnosti škofja vas in občane. Nič kaj se v škofji vasi ne pohvalijo s trgovskimi uslu- gami. Trgovina, ki jo imajo, je stara, klasična in premajh- na, najvažnejše pa je to, da je preslabo založena. Ljudje hodijo po nakupih v Vojnik in Celje. Dolgoletni predmet negodo- vanja je tudi ostri ovinek v sami Škofji vasi. Nesreče se vrstijo takorekoč dan za dnem. Predsednik nam je po- vedal, da so že večkra prosili cestno ix>djetje, naj na cesti označi prehod za pešce. Osta- lo je pri prošnjah. Prav tako je ostalo samo pri prošnjah, naj popravijo most, ki so ga razbili vozniki z brezglavo vožnjo. Zapjan. Avtobusi dan za dnem ob- račajo pri gasilskem domu in orjejo prostor pred njim,] večkratna opozorila avtolj nemu podjetju so le ti k« no p>oslali nekaj peska. : pa je bilo tudi vse.' V našem sestavku sinoi menili nekaj pukrih tudd se tem v škofji vasi, ki jih malo. MoraM bi imeti sme šče, pa ga ni. Morali bi im to in ono, pa na. V stm Hudinje, ki teče skozi v: se valjajo steklenice in dei jo družbo še kar zajetni ribam, lepega videza pa; dajejo. Samoprispevek naj bi i rej uredil nekatere teh sh ri in jim naredil konec. I bo uspelo, bodo v Škofji vs šli še naprej. Sploh pa p vijo, da je tale »če« fii brez potrebe. Prepričani i da bo in kot bo konec prai bo z leti konec tudi ostali nevšečnostim. Milenbi i7^-^ 10- maj 1973 strar 1.7 Ifibiči na Blagovni mm!. »riznati moram, da me ri- jjlov veseli, da pa ne znam pjjanati moram, da rad jem I^rizaiati moram, da sem si dolgo želel sodelovati pri ri- bolovu na morju, na prostra- ni mlaiki pod svetlim mese- cem in nabritimi mornarji. pa se mi to v vseh dolgih le- tih, kar zahajam na morje, ni posrečilo. Lani sem celo že sedel s starim morskim vol- kom v njegovi barkači, ki pa jO je toliko časa čistil in pri- pravljal za odhod na morje, da sem zgubil potrpljenje, se izgovoril, da sem nekaj poza- bil, da se takoj vrnem in od- šel. Na dva deci črnega, saj je tam v pristanu tako peklo, da sem imel grlo suho, telo pa od znojenja mokro No in priznati moram, da me želja do ribolova ni mini- la. Pred dnevi se mi je iz- polnila po zaslugi Pavčija Ko- lenca, navdušenega ribiča, ki me je skupaj z ostalimi člani celjske ribišike družine pova- bil na lov krapov. Ker j>a so krapi malo manjši od somov in ostalih velikih morskih rib (pretiravati sem se naučil pri ribičih!) in ker so govorili o nekih »belih amurjih«, ribah, iz kitajske reke Amur, ki so čisti vegetarijanci in očistijo obale ribnikov in jezer vse nepotrebne zelenjave, sem se odločil, da bom temu dogdku prisostvoval. In za čudo: prisostvoval sem! Sicer ne pri vleki mreže na Blagovniškem ribniku, ki je postojanka celjskih ribi- čev, temveč ob ribniku med trs jem in fotoaparatom. Moj prispevek si lahko tukaj tudi ogledate. Skupina ribičev, otolečena v usnjene obleke, je zabredla v kalno vodo. Tam na zgornji strani ribnika. Potem so mre- žo prav počasi vlekli po rib- niku proti proti spodnjemu delu, kjer je najbližja voda Delo je bilo vedno težavnej- še, saj so v veliki mreži osta- le tudi velike ribe in teh v tamkajšnjem ribniku ni ma- lo. Ribiči, ki so s težavo sto- picali po blatnem dnu, so mimogrede potegnili iz mre- žo kasnega manekenskega krapa, da bi tudi mi želena ribiči videli, kakšna žival je to. Potem So krape naložili v posode in jih odpel j aU Kam? V razna jeaera in rib- nike. V tistem dnevu je nekaj sto kilogramov rib zapustilo Blagovno in se preselilo dru- gam. V košli se je našlo tudi nekaj mladic. To je pa belo amur, so rekli in nam poka- zali decimeter veliko ribico Bili smo razočarani, kajti pri- čakovali smo meter velikega amurja. Te pa imamo v amartinskem jezeru, so nas poučili. Za protiutež pa smo videli štiri resnično velike krape, katerega mora močan človek dcibro prijeti, da ga ne vrže na tla. če varjamete ali ne! Lahko je tudi ribišlta, saj navsezadnje pišemo o ribi- čih. Želja se mi je izpolnila, bil sem na velikem ribolovu in še to v celjski okolici. Za spomin sem dobil krapa. Hva- la. Ribiški fotograf: TONE VRABL Edina »riba« med ribami je bUa Anica, ki se ni mogla naču- diti ubogim živalim, kako se v košarah »matrajo«. Krap pa ni tako občutljiv, saj zdrži kar šest ur brez vode. Človek težko zdrži toliko časa brez zraka. Na sliki je del plena prve vleke, ki so jo tisti dan še dvakrat ponovili. Zdaj smo pri koncu. V mreži so krapi in vešči ribiči jih mečejo v košare. Kasneje jih bodo odpeljali v nove domove. 18. strpn — NOVI TEDNIK §t.17 — 10. maho^^ Sredstva za celjski šport Na zadnji seji sveta za te- lesno kulturo pri Občinski skupščini Celje so razdelili sredstva za oeljski šport v le- tošnjem letu. Predhodno so o razdelilniku razpravljali tu- di na Občinski zvezi za tele- sno kulturo. V letošnjem pro- računu je novost »kvalitetni šport«. V to rubriko so uvr- stili pet športnih društev: Ro- kometni klub Celje, .Košar- karski klub Kovinotehna, Ho- kejsko — drsalni klub Celje, Atletsko društvo Kladivar in kegljaško sekcijo — ženske pri TVD Partizan štore. Za organizacijo kvalitetnih prireditev pa so dobiii sred- stva AD Kladivar (organiza- cija atletskega .polfinala Ev- rope), SD Izletnik (medna- rodna tekmovanja na Golteh) in KK Kovinotehna (organi- zacija mednarodnih tekem). Za telesno kulturo v Celju so letos namenih 1,793.000 din, razdelili so med posamezna društva in sekcije 1,774.402 din, v rezervnem skladu pa je ostalo 18.903 din. Največ je dobiiO AD Kladivar. Dogovorili so se, da bodo morali do prihodnjega leta urediti pravilnik o urejeva- nju športnih objektov, kjer naj bi spremenili način fi- nanciranja, prav tako pa bo treba tudi spremeniti nravil- nik o financiranju oskrbnikov športnih objektov, kar je zdaj že zastarelo. Več pozor- nosti bo treba tudi posvetiti financiranju šolanja kadrov, saj si brez njih ne moremo zamišljati razvoj telesne kul-j ture. Ob koncu seje so še govo- rili o začetku gradnje rekre- acijskega centra na Teharju pri Celju, s čimer bo začela štorska Železarna, o možno- stih čimprejšnje gradnje po- dobnega centra v Ceiju pod Golovcem in o pokritju umet- nega drsališča v Mestnem parku. Za slednje že imajo vse načrte in odobritve po- trebujejo samo denar. Ce bo- do tega dobili, bo oktobra dr- sališče pokrito. T. V. Jadrala Celjski jadralci so v zad- njem času ponovno dosegli lep in pomemben uspeh. V ugodnem vremenu so trije ja- draici Srečko Pukl (mete- or), Črtomir Rojnik (st. cir- rus) in Marko Klinar (cirrus 17) pri valovnem dviganju do- segli višino 6 tisoč metrov in tako osvojili pomemben po- goj za diamantni »C«, eno najvišjih priznanj v jadral- nem športu. Uspeh so dose- gli nad Goro Oljko. Vsem trem pilotom manjka za kom- pletiranje tega mednarodnega priznanja FAI le še prelet 500 km. Ugodne vremenske pogoje sta na istem mestu naslednji dan še izkoristili Peter Robi- da (AK Gorenje — Velenje) in Maks Lebič (AK Ceije), ki sta se povzpela po odklopu od jadralnega letala na višino 3 tisoč metrov. Dobri rezultati niso plod slučajnosti, ampak dolgolet- nega raziskovalnega dela Srečka Pukla, ki je razisko- val, kdaj so na omenjenem področju najboljši vremenski pogoji. To bo vsekakor omo- gočilo, da bodo celjski in ve lenjski jadralci tudi v bodo- če lahko z novimi letali do- segli pomembne višine in pre- lete, kar je pogoj za osvoji- tev visokih mednarodnih pri- znanj. T. VRABL TRIM VESTI Pričele so se aktivnosti TRIM športni znak, ki se ,^ vijajo F>o rednem progr^j? vsak tederiž — kegljanje — vsak to^ na Ingradu od 17 — 19 — streljanje — vsako Sf^^j na Gričku — tek — vsako sredo , Gričku od 17 — 19 in četrti na stadionu AD — hoja in kolesarjenje, ob sobotah od 15 — ig startom v Mestnem pafj oziroma pred Toprom Prvi udeleženci so že j stopili, sodniki so jim r&j tate potrdili v TRIM karto in podelili znake sodelova — modre TRIM naiepk^J I Največ obiskovalcev pa na TRIM stezi na Gria kjer si lahko vsak sam po di udeležbo z žigom na četku steze. Pa tudi sicer nikomur dolgčas, če pride Griček in takih je vse i Urejena so igrišča za badn ton, odbojko, mini golf, mizni tenis, nogomet in sko kegljanje. Vse rekvi si lahko sposodite brezplač kar je pri nas še prava i kost. Dobili smo prvi rel acijski center v naravi, prav je še dovolj dela končne ureditve, vsekakor gre vse priznanje inicij vi občinskega sindikata^ sveta. Tri m stezo so odprli ri pri kopališču v Prebolda Žalcu priprcvlja TVD Pl zan tekmovanje za TS športni znak. Za razširi tega tekmovanja bo za val gar te dni v Celju po; piedstavnikov občinskih i dikaln^h svetov občiri zvez in TV Partizan ob celjske regije. Ta teden se je pričelo dikalno prvenstvo v nogo tu. Nastopa kar 30 ekip, več kot lani, kar pomeni, se bo okrog 500 igralce" treh ligah redno rekreiraK igriščih na Skalni kleti,' ziji, Olimšu in v štorali- slov prvaka pa brani (i Aera. Zbirajo se tudi priJ-''' tekmovanje v rokomet" malem nogometu za st ne in v odbojki za Obeta se torej pravi ^ na 'igriščih, ki jih boj času prav gotovo P*! kovalo. J V čeli tem kolu me4| ske rokometne lige so ^ dinci — večinoma še "j osnovnih šol in člani i ske rokometne šole ' upirah izkušene j šimi^ TRIM TEAMA, ki sO I cu zmagah z 28:23 , Najboljši pri mladih Ivezič, Guček, Baša, nik, Samardič in pri »trimovcih« pa ^ Peter Hribernik. ^ 1.0 Telovadnica v naravi TRIM V PREBOLra Edini športni objekt med prazniki so dobili v Preboldu in to telovadnico v naravi — trim stezo, ki je speljana od bazena skozi čudovit smrekov in bukov gozd v dolžini dveh kilometrov in se zaključuje ponovno ob bazenu. Steza ima 26 postaj na različnih te- rasah. Lep športni objekt so gradili s prostovoljnim delom učenci preboldske osnovne šole, ki so člani tamkaj šnj©-. ga šolskega športnega dru- štva. V stezo so dali več kot 800 ur prostovoljnega dela. Tako je prav po zaslugi njih in prizadevnega mentorja Adija Vidmajerja Prebold do- bil čudovit športni objekt v naravi. S tem so še enkrat dokazali, da se da s prosto- voljnim deiom in malo denar- ja veliko narediti, škoda, ko se to ne da tudi kje drugje. Za vse uspehe šolskega športnega društva v pretek- lih letih vključno s sodelova- njem pri trim stezi so se jih spomnili tudi pri Občinski konferenci SZDL in jim ob letošnjem 27. aprilu podelili priznanje OF. To priznanje jim bo vsekakor nova spod- buda za nadaljnje delo. T. VRABL ŠPORT IZ SAVINJSKE DOLINE Občinskega strelskega tek- movanja v Žaicu z zračno puško se je v Šempetru ude- ležilo 6 ekip. Vrstni red: 1. Polzela 1978 krogov, 2. Šem- peter 1778, 3. Prebold 1748 krogov itd. Posamezno: 1. Ko- run (Polzela) 503, 2. Pinter (Prebold) 495, 3. Zupane (Pol- zela) 493 krogov itd. V I. kolu druge republiške odboj karsKe lige vzhod je ekipa Partizana iz Braslovč premagala Cmo s 3:1. Pred 200 gledalci sta srečanje do- bro vodila sodnika Jelen (Polzela) in Sedovšek (Bra- slovče). Košarkarji Partizana Žalec uspešno nadaljujejo pi-ven- stveno tekmovanje v II. slo- venski košarkarski ligi vzhod. V zadnjem srečaniu so pre- magali Konus s 76:51. V pio- nirski tekmi pa so Žalčani iz- gubili proti Štoram 59:30. V nadaljevanju tekmovanja v štajerski rokometni ligi je ekipa Partizana Žalca izgu- bila srečanje proti Braniku iz Maribora, ki vodi na lest- vici, s 15:14 (10:7). Najboljši strelec pri Žalcu je bil Kline, 6, pri Braniku Horvat 6. So- dila sta Graber in Dom iz Celja pred 250 gledalci. Sindikalne športne igre v žalski občini se nadaljujejo. V tekmovanju z zračno puško je do 35 let starosti zmagala ekipa Tovarne nogavic Poize- la I., nad 35 let Aero Šempe- ter, pri ženskah pa prav tako Aero iz Šempetra. T. TAVČAR KOŠARKA START V LIGI Pričelo se je tekmovanje v medobčinski košarkarski ligi, ker v članski ligi letos nastopa 12 ekip v pionirski pa 9 ekip. Rezultati članske lige I. ko- la: Celje — Old Boys(Laško) 43:39, Vitanje — Prebold B 59:48, Šmarje — Mozirje 59:40, Hudinja — Unior Zreče 92:42, Velenje — Laško 67:68. Pionirska liga I. kola: La- ško — Šentjur 47:42, Žalec — Štore 39:50, Kovinotehna — Elektra 75:31. Prebold — Mozirje 57:43. Po sklepu Republiškega sekretariata za informaci- je, št. 421-1/72 je časnik NOVI TEDNIK oproščen plačevanja prometnega dav- ka do 31. 12. 1973. CELJSKA NOGOMETNiarm^ Prvenstveno tekmovanje v celjski nogometni pod-] zvezi se nadaljuje brez večjih presenečenj. V 16.; kolu v prvi skupini so kar štiri domače ekipe osta-1 le praznih rok. Rezultati: Papirničar — Straža 0:6, i Ljubno — Senovo 2:1, Šoštanj — Osankarica 0:3,' Opekar — Vojnik 1:3, Boč — Brežice 2:3 in C^lu-i lozar — Žalec. ŠPORTNE VESTI Košarka — Medtem, ko je članska ekipa Kovinotehna uspešno zaključila svoj debut v II. zvezni ligi, pa so vse ostale ekipe v polnem pogo- nu. Tako so mladinci Kovi- notehne odigrali že 2 tekmi v republiški ligi. V prvem kolu so nezasluženo visoko izgubili v Mariboru z ekipo ŽKK Maribor 60:83. Porazu je predvsem botrovalo pomanj- kanje dobrih zunanjih igral- cev pri Celjanih, medtem ko so celjski centri pokazali ze- lo dobro igro. Največ košev za celjsko ekipo so dali: Sa- Dolčki 22, Muhovec 16 in Ku- Ijad 8. v drugem kolu pa so mla- dinci karastrofalno premaga- li zelo slabo ekipo Branika iz Maribora z rezultatom 101:25 (44:13). Celjani so igra- li slabo, a kljub temu n^so imeli težav z zelo slabimi Ma- riborčani. Koše za Kovino- tehno so dali: Muhovec 21, Kokol 19, Vidic 13, Jošt 12, Kuljad 12, štefanec 9, Kralj 8 in Osole 7. S tekmovanjem v republi- ški ligi so pričeli tudi pionir- ji. V prvem koiu so na do- mačem igrišču visoko prema- gali vrstnike iz Šoštanja, z rezultatom 75:31 (29:12). Eki- pa Kovinotehne je igrala od- lično in je v vseh elementih košarkarske igre prekašala goste, največ košev za doma- čo ekipo pa sta dala Erjavec 24 in Zdolšek 23. Ženska ekipa Kovinotehne, ki bo letos prvič nastopala v republiški ligi, je teden dni pred pričetkom tekmovanja v prijateljski tekmi v Rogaški Slatini premagala domačega Steklarja z 59:38. Pričelo se je tekmovanje tudi v medobčinski košarkar- ski ligi, kjer je v 1. kolu eki- pa Celja na domačem igrišču odpravila ekipo Old boys La- ško z 51:46. JANEZ CEPIN šAIl Na turnirju v Rogaški Slatini ki je bil v počni^-titev dneva OF, je nastopilo 30 tek- movalcev iz Oelja, Tiouvelj, H/astnika, Žalca, Šempetra, Veienja in Rogaške Slatine. V prvi jakostni skupini je zmagal Skok (Šempeter) pit5d Pertinačem (Celje), K-.jtnikom (Hrastnik), Djur- kovičem (Rog. Slatina) itd., v drugi jakostni skupini tek- movalcev brez kategorij pa je bil najboljši Plementaš (Rog. Slatina) pred Celjanom Hoh- njecem itd. Lepa darila je prispevala steklarna, o pome- nu praznika pa je govoril njen direktor Vojo Djinovski. NOGOMET — Nogometaši Kladivarja nadaljujejo s sp>o- miadanskimi uspehi, saj so tudi zadnjo nedeljo doma zmagali, tokrat proti kranj- skemu Triglavu s 3:0. V na- slednjem kolu gostujejo v Ljubljani proti Ihriji. V vzhodni conski nogomet- ni ligi so Šmarčani ponov- no zmagali z 1:0 in znova prevzeli vodstvo na lestvici. Tako so si znova izboljšali možnosti za osvojitev prvega mesta in uvrstitve v republi- ško ligo. HOKEJ NA TRAVI — Ga- berčani so v nadaljevanju zvezne li^e doma igrali z Mladostjo neodločeno 1:1. ROKOMET — Rokometaši Celja so tokrat z gostovanja v Metkovičih prinesli točko. Z domačo Mehaniko so igra- li neodločeno 14:4. Največ go- lov ie dosegel Pucko — 6. V naslednjem kolu igrajo doma s Splitom. ATLETIKA — Na večjem atletskem mitingu na Reki se je ponovno izkazala Na- taša Urbančič, ki je zmaga- la v metu kopja z 61,79 m. To je nekaj manj, kot je njen državni rekord (62,12 m). S tem rezultatom je po- novno dokazala, da je letos resnično v vrhunski formi, ki jo uvršča med najboljše metalke kopja na svetu. V Celju je bilo kvalifika- cijsko tekmovanje za atlet- ski pokal Slovenije. Doseže- ni so bili za začetek sezone solidni rezultati. Najboljše dosežke so dosegli: Kocuvan (200 m — 21,1 in 400 m — 47,9), Lešek (palica — 460 centimetrov) in Bezjak (ko- pje — 72,06 m). V polnem teku so tudi priprave za največje atlet- sko tekmovanje v Celju- — 4. in 5. avgusta — polfina- le za atletski pokal Evrope. Sodelovale bodo ekipe ZR Nemčije, Poljske, Finske Španije, Švice in Jugoslavije z mnogimi svetovno pozna- nimi atleti, rekorderji in olimpijski prvaki. Pri Kla-. divarju trenutno predstavlja največji problem, kje zago- toviti prenočišča za vse go- ste, saj so hotelske kapaci- tete skromne, sredi turisti- čne sezone pa še več ali manj polno zasedene. 10- maj 1973 stran 19 PO AVTOGIJME, AKUMULATORJE IN NADOMESTNE DELE ZA TAM NA MARIBORSKO 25a CEUE MIRKO STEBERNAK, samostojni referent za prodajo rezervnih delov vozil TAM: »Mi v naših prodajnih prostorih zasto- pamo celoten proizvodni program TAM, ki pa je zelo pester, glede na šte- vilo tipov vozil, ki jih TAM proizvaja. Naš od- delek pa je tako organi- ziran, da lahko nudimo kupcu od žarnice do po- njave.. Najpomembnejše vse na ent: p.osiora je to, da dobijo kupci kar pač rabijo za svoje vozilo. V načrtu pa ima- mo tudi sodobnejše po- slovanje in sicer tako, da bo lahko kupec na enem mestu dobil želj eni arti- kel in ga tam tudi plačal. Zastopamo tudi koope- rante TAM, ki proizvaja- jo rezervne dele za nji- hova vozila. Naš oddelek na Mariborski cesti je se- daj razširjen, s tem pa so omogočeni boljši po- goji dela. To pomeni, hi- trejšo manipulacijo in boljši pregled nad izbiro nadomestnih delov. PETER FAKTOR, sa- mostojni referent oddel- ka za avtomobilske gume in akumulatorje: »V naši prodajalni zastopamo pred- ifsem domače proizvaialce. Pri gumah so to Borovo, Sava Kranj, Tiger Pirot, Miloje Zakič (Obiličevo). Poleg domačih proizvajal- cev pa zastopamo seveda tudi tuje, predvsem iz vzhoda pa tudi iz zahoda. Prizadevamo si, da bi bi- la izbira kar najboljša in da bi lahko ustregli vsem željam in zaiiievam naših kupcev. Od akumulatorjev pa prodajamo akumulator- je Vesna. Poudariti mo- ram predvsem to, da smo na zelo ugodnem me- stu v samem Celju, smo blizu mestnega središča, blizu novega Avto salona, kar pa je v današnjem času zelo važno — ima- mo lep parkirni prostor za osebna in tovorna vo- zila, kar ornogoča našim kupcem ug6den dostop z vozili«. htifii# OdvetJiik in politik En- rico De Nicola je bil prvi predsednik italijanske re- publike. Ko je ameriški predsednik Truman poto- val po Evropi, se je sestal z De Nicolo v posv'eto- valni palači. Ob tej prilož- nosti . je Truman omenil, da je ustava Združenih nari/dov doživela enain- dvajset popravkov. »Ce hočemo biti natan- čni,« je pripomnil De Ni- cola, »jih je bilo dvain- dvajset.« »žal vam moram ugo- varjati,« je odgovoril Tru- man, »bilo jih je enain- dvajset.« Truman se je vrnil v Ameriko, preveril zadevo in videl, da ni imel prav. Takoj je poslal De Nicolu pismo, se opravičil in končal z besedami: »Priznati moram, da bo- lje poznate ustavo moje dežele kot jaz.« Angleški pisatelj Gilbert Keith Chesterton je rad pripovedoval tole zgodbi- co: »Bil sem v Afriki na obisku pri prijatelju fun- kcionarju, ki so ga doma- čini zaradi njegove strpne politike zelo ljubili. Ob rojstvu prvega sina je sklical podrejene in jim takole objavil srečni dogo- dek: ,Dragi prijatelji, neskon- čno sem vam hvaležen, ker ste se danes zbrali v tako velikem številu! Pri veselem dogodku pa naj- bolj cenim to, da ste se tudi tokrat izkazali kot moji najboljši sodelavci!'^ FERDO GODINA I BELE I TlilPIKEi Roman poklanja bralcem Slovenija 1=—^ 32 - Mezi ^"^^^ ^^^^ ■'^ mrzlo. Zavil sem po ita gradu. Ko sem dospel do peš poti. po kateri tej ^7^^ 2 Mariničevim Ferdijem, sem si oddahnil. Po Jpf' sem stopil o gozdu v hrib. bla^ff' sem vrh goric. Tu sem pred kratkim zašel v ca. o '^^nec. Streha Mariničeve hiše je gledala izza klan- »trat, ^e prijel za korenine in se potegnil na drugo ^ klanca. k' ^^^■'^ ^ dvorišče. Počasi sem šel do go- li^ '^^ je stal fant. Pogledal sem za trs, fanta pa že ni mjer. " istej^'* okno me je opazila Mariničeva. Prišla je iz hiše ^^^^^''edpasniku, v isti ruti, kakor pred kratkim. »K vam sem prišel«, sem rekel in šel do goric proti njej. »Kar noter stopite,« mi je rekla in spet stopila pred mano v hišo in mi odprla vrata. V sobi je bilo toplo. Marinič je ležal na postelji. Sku- šal se je nasmehniti in mi je vnaprej ponudil'roko. Mno- go več domačnosti je bilo na njem kalcor prej. Sedel sem na stol, ki mi ga je žena pristavila k poste- lji. »Lepo je, da ste prišli,« je dejal^ Marinič. »Spovedati se bom moral enkrat.« »Ali je res, da pojdete iz Lendave?« me je vprašala Martiničeva mati. »Da,« sem dejal. »Res je, zato sem prišel. Bi pustili fanta, da bi mi pomagal seliti?« »Seveda. Kje pa je Ferdi, stara,« je dejal Marinič in se zganil. Nisem vedel, ali bi povedal vzrok svoje prošnje. Pa sem le. »Zdaj jaz grem, pa bi ne mogel vaši prošnji glede po- greba ugoditi. Fant naj zasluži, saj vam pride denar ka- darkoli prav. Ferdijevo delo sem plačal že vnaprej. Spočit sem se počasi vračal v dolino. Torej, selitev je v redu. Drugega jutra je Kiraly zgodaj stal na farofskem dvo- rišču. Težka, rjava konja sta pobešala glavi in se presto- jMla. Jerebičevi so hodili prešerno po dvorišču. Madžar je sedel med lestvami na vozu in kadil iz dolge pipe. Plju- nil je skozi kline v blato, si s palcem obrisal ustnice, nato je vtaknil vec po košatimi brki med zobe. Gledal je po farofskem dvorišču in molčal. Prišel sem od maše. Kiraljj se je odkril.- »No, gospod kaplan, pojdeva?« »Ste sami?« Zaskrbelo me je, če Ferdi ja ne bo. Kiraly je privezal vajeti za ročnico, vtaknil bil pri ko- moatu za železo in šel z dolgimi koraki za menoj. Ne vem, ali je Madžar slutil,' da je ves farof kot sršenovo gnezdo. Stopal je za menoj samozavestno in se ni brigal za niko- gar. »Bomo vse naenkrat odpeljali?« je vprašal trdo. V sobi se je razgledal po pohištvu, ki je bilo že zveza- no in pripravljeno za pot. Gledal ga je in otipaval. f>Bo šlo enkrat,« je dejal. Ponudil sem mu kozarček žganja. Držal ga je v roki in me gledal. »Kaj pa dekan pravi,« mi je zašepetal in pomežiknil. Nasmehnil sem se njegovi hudomušnosti. Zamahnil je z roko in zgrabil umivalnik. Ko je hotel odpreti vrata, se je ustavil. »Človeka je treba, da mi bo pomagal odnesti omaro« »Moral bi že priti,« sem dejal. Stopal sem za njim na dvorišče. Pogledal sem v hrib, odkoder je šla pot proti gradu. Gori v gozdu sem za dre- vesom opazil Ferdija. Nos je rinil izza debla. Nisem vedel, ali bi se smejal ali bi bil nejevoljen. »Pojdi, Ferdi, pojdi,« sem mu mahal z roko v hrib. Ferdi je boječe stopil izza debla in počasi šel na pot. Velik je bil, prevelik za svoja leta. Kratek predpasnik mu je segal do kolen. Na glavo je imel poveznjen star klobuk. Počasi se je priplazil na dvorišče. Madžar je vpil na nje- ga, kakor da bi mu Ferdi bil hlapec. Ošteval ga je. Bal sem se, da mi bo zbežal. Nato sta se oprijela dela. Kmalu je bilo vse naloženo. Povezovala sta pohištvo na voz. Stal sem spodaj in držal kletko z veverico. »Kam bomo dali tole?« sem vprašal Kiralyia, ki je privezoval vrv na lestev. Nič mi ni odgovoril. Obrisal si je s predpasnikom pot s čela. Pogledal je kletko, nato voz. »Ferdi jo bo držal,« je odločil. »Stopi na voz,« je za- povedal fantu, ki se je skrival nekje zadaj. Ferdi je po- časi zlezel na voz. Poiskal si je mesto in sedel. Kiraly mi je vzel kletko iz rok in jo dal fantu, ki jo je prijel in si jo dal v naročje. Potegnil je bič izza koma- ta, pljunil v roko, odvezal vajeti in vrgel križ čez konje. Voz se je zganil in odropotal z dvorišča. Talco, zbo- gom Lendava! Stal sem in gledal za vozom, ki se je pozibaval s po- hištvom. Ferdi je sedel na vrhu, se z eno roko držal za omaro, z drugo pa je držal kletko. Zadnjikrat sem šel v svojo sobo. Po golih stenah so visele pretrgane pajčevine. V kotu pri oknu je bil kup zmečkanega papirja. Okna so bila prazna in odprta. Zde- lo se mi je, da mi je vendar težko, ko zapuščam ta kraj, čeprav sem preživel tu malo lepih, a mnogo težkih ur. Zaklenil sem vrata. Vzel sem ključ iz ključavnice in ga nesel dekanu. Dekan me je čakal v pisarni. Ko sem vstopil, se je takoj dvignil. 20. stran — NOVI TEDNIK St. 17-10. maj i J med.' 'i FANT BI RAD VEČ 2e tri leta hodim s fan- tom, ki je po poklicu obrt- nik. Ima svojo obrt in do- bro zasluži. Jaz pa konču- jem srednjo šolo in imam namen študirati naprej. Tu pa sem pri jedru proble- mov, ki že nekaj časa po- stavljajo pregrado med fanta in mene. On je nam- reč mnenja, da se študira- ti ne »splača«, zato me sih, da se po končani šoU po- ročiva. Jaz pa mislim dru- gače, preprosto, rada bi študirala naprej, ni mi pa jasno, kako bi to vskladi- la. Celo vedno bolj sem prepričana, da bi ob moji eventualni odločitvi za štu- dij najine vezi popustile. Ne morem reči, da mi je več do študija kot do fan- ta, vendar preprosto ču- tim, da bi moja odloči- tev prinesla nekaj, kar ne bi bilo dobro za oba. Ka- ko naj se odločim, kaj svetujete? DARINKA Draga Darinka, odločitev bo še vedno ostala vaša, ker nihče od svetovalcev ne more sve- tovati tako, da bi se odlo- čal namesto vas. Posku- šala bom situacijo malo razložiti, odločitev pa pre- puščam vam. Premalo ste povedali o lastnostih svojega fanta in tudi o njegovi inteligenci, ki je lahko velika tudi brez ustreznih šol. Da vam fant brani nadaljevati štu- dij, pomeni, da se boji, da bi vas izgubil, čeprav je v vašo ljubezen še ta- ko prepričan. To je pod- zavestni strah, ki je v njem, to je bojazen, ki tli v njegovem srcu in se je brani tako, da vam preprečuje nadaljnji štu- dij. Njegova bodočnost je negotova, saj ne ve, kaj bi mu vaš študij prine- sel. Pa vi? Ali boste po kon- čanem študiju svoje življe- nje še usmerUi v skupen korak z njim? Ni tudi vas samih strah pred ne- znanim? Pred tem, da se vajina ljubezen lahko oh- ladi, čeprav zdaj kujeta skupne načrte, ki imajo za cilj bližnjo poroko? Teme- ljito še nremisllte. pred- no se odločite. Za vaše življenje gre in srečno živ- ljenje bodočega sodruga. Dajte na tehtnico vaše že- lje, ambicije in fantove zahteve, ki so usmerjene T druge vode kot pa va- še. Odločitev ni lahka in toliko bolj odgovorna, ker ne gre samo za vas. MOJA MUCKA Kam naj pišem, da bi mi vedeli svetovati, kako naj naredim ob tejle stva- ri? Imam mucko, dobil sem jo na deželi od so- rodnikov in proti želji staršev sem jo prinesel domov. Majhna je in silno otročja. Doma pleza po zavesah in gre na živce mami, ki ima rada po- spravljeno stanovanje. Mucka pa ga vsega raz- meče. Zdaj mi je mama dejala takole — ali grem od hiše jaz ali pa mačka. No, pa smo tam! Kaj naj naredim, ko pa imam mu- cko tako rad? Matej Dragi Matej, kaj mame pa nimaš rad? Če je odločitev tako avto- ritativna, potem že moraš ukrepati tako, da mama ne bo ušla, se ti ne zdi? Ah pa če se odločiš tako, da ti bo mucka brala, kuhala in dala poljubček za lah- ko noč. Odločitev je tvo- ja reč, mislim pa, da bi jaz na tvojem mestu muc- ko oddala sosedu, ki nima tako stroge mamice. Pa zato nič slabega ne misli o njej, ker ti ne dela no- bene krivice, le red bi rada ohranila. Nataša PIŠE IN RIŠE MARJAN BREGAl 17. Predaleč bi nas pripeljalo, dragi bralci, če bi hoteli opisati vse čudovite pogruntavščine, ki so se ponujale na oddelku za rekreacijo te imenitne veleblagovnice! Tudi Pa- radižnikova dva se nista dlje zadrževala tu, saj je bilo treba na svečano podelitev doktorske diplome! ^'endarle! Naravnost ij trgovine pa le ni šlo. Klaro je potegnilo še na otrošld oddelek. Nismo vam še povedali, kako vroče si je Klara vseiej želela srčkanega otročička. In zdaj je bila pred pultom, kjer so prodajali prave, žive otroke. Umetno gojene Da! Kdaj že so na Marsu minili časi, ko so zaskrbljeni starši ugibali: bo punčka ali fantek? Bo črn ali blond? In se mučMe sojenice ob zibeli: bo priden, pošten — ali bo dolgolasec? Ne, teh problemov na Marsu danes ni več. Na oddelek veleblagovnice stopiš pa izbereš: fantka, P^^ msinjšega, večjega ... ali pa kar že takšnega s fakult^, odsluženo vojaščino! Seveda: pridni so dražji, pored"' nejši! Tu, vidite, se je ustavila Klara in veliko truda fi'. Paradižnika, da jo je odvrnil od namere kupiti MarS" mm ČEZ etsii — 10. maj 1973 NOVI TEDNIK —21. stran IZ ČOLNA V SMRT Vinko Mehi iz Rečice ob paki je iiotel prepe- ljati ženo, 72, preko Sa- ^rinje v Letušu, da bi lahko na nasprotni strani, kjer imata nji- vo, posadila krompir, peljala sta se v manj- šem čolnu, ki se je sre- cli Savinje prevrnil. Me- hova sta se nekaj ča- sa držala za roki, da bi se rešila. Ko sta hote- la do brega preplavati, je Ivanko odneslo pro- ti Podvinskemu jezu, Icjer so jo kasneje ga- silci našli mrtvo. Vin- ico Meh se je rešil. Ne- sreča vsekakor opozar- ja, da je treba pri pre- vozih z neustreznimi čolni, zlasti če gre za starejše osebe, biti ikrajno previden. PRI KRESU OB ROKO v prazničnih dneh so po hribovih zagoreli kresovi. Eden izmed takšnih, in to v šale- ku pri Velenju, se je tragično končal. Otro- kom, ki so kurili kres, se je zvečer pridružil 57.1etni Gabrijel Založ- nik iz škal. S seboj je prinesel razstrelivo, za katerega komisija še ni ugotovila, kje ga je dobil. Založnik je prižgal zažigalno vrvi- co, ki je kmalu zatem eksplodirala tako moč- no, da so mu morali v bolnišnici amputirati roko v rami. KDO POŽIGA? v zadnjem času so na področju žalske občine za- beležili več požarov, ki so izbruhnili na gospodarskih poslopjih in kozolcih. Do požarov je vedno prihaja- lo ponoči približno ob is tem času in med ljudmi se je začelo širiti, da nek- do namenoma požiga. To so delavci UJV Celje de mantirali, saj so razen pri enem požaru pri vseh ostalih odkrili vzrok. Zadnje tri požare so za- beležili v Migojnicah, v Podlogu in v Žalcu. V Mi- gojnicah je zgorelo gospo darsko poslopje Antona Kolobarja, škode je za 60 tisoč din, vzrok požara pa samovžig stelje, kjer je bilo najdeno tudi gorišče. V Podlogu je sin Vide Hladin odnesel ogenj na gospodarsko poslopje, kjer je izbruhnil požar. V ognju je umrl tudi otrok, škode je za 20 tisoč din. V Žalcu je zgorel ko- zolec nasproti pokopališča, last Franca žganka. ško- de je za 40 tisoč din. Edi- no pri tem požaru niso našli vzroka, ampak gre verjetno za neznanega storilca, ki je podtaknil ogenj. V soboto je prišlo v Bukovžlaku pri Celju do enega večjih požarov v zadnjem času na širšem celjskem področju. Nekaj pred dvanajsto uro je za- čelo goreti na odlagali- šču smeti, zaradi vetra pa se je ogenj razširil na bližnji gozd in zajel površino 20 ha mešanega gozda. Samo hitri intervenciji gasilcev in vojakov se lahko zahvalimo, da ni prišlo do prave katastro- fe. Komisija je ugotovila, da je odlagališče smeti, s katerim upravljajo Javne naprave, varnostno nepri- merno urejene. Tako ni v bližini dovolj hidrantov in potreben bi bil tudi večji varnostni pas. Zaži- ganje smeti je nevarno in tako je prišlo do nesreče, ki pa se je na srečo še sorazmerno blago konča- la. Vsekakor pa bodo mo- rale Javne naprave v pri- hodnje zagotoviti vse var- nostne predpise, zlasti še, ker so v bližini pomemb- ni objekti. PREKRATKA RAZDALJA ANTON GLOJNARIC, 25, Iz Celja, se je pravilno us- tavil na levi polovici des- nega vozišča z namenom, da zavije proti hotelu Merx. Za njim je v pre- kratki varnostni razdalji pripeljal voznik tovornja- ka JANISLAV GRADIŠ- NIK, 23, iz Zadobrove, ki je Glojnaričev avtomobil opazil prepozno in se kljub zaviranju zaletel vanj. Osebni avto se je po trčenju prevrnil na bok, pri čemer sta se poškodo- vala sopotnika STANKO SMOLE iz Cerovca in STANKO HAJSINGER iz Celja, škode je za 10.000 dinarjev. prometni; nesirece SMRT TRAKTORISTA JOŽE PUSOVNIK, 38, iz Vranskega, je zapeljal s traktorjem na železniški prehod pri Grušovljah. V tem trenutku je pripelj.il iz Celja potniški vlak, ka- terega strojevodja, FRANC BOZOVIČNIK, je sicer močno zaviral in opozar- jal traktorista z zvočnimi signali, vendar je lokomo- tiva kljub temu zadela traktor in ga potiskala 200 metrov pred seboj. Jože Pusovnik je bil takoj mr- tev, skupna materialna škoda pa znaša 55.000 di- narjev. SMRT PEŠCA VLADO HREN, 25, iz Lamberga, je vozil z oseb- nim avtomobilom iz Arje vasi proti Velenju. V ša- leku je nenadoma prečkal cesto 60-letni FRANC GOL- ČAR iz žaleka, ki ga je Hren zadel in pri tem ta- ko hudo poškodoval, da je na kraju nesreče umrl. škode na vozilu je za 2.000 din. SMRT NA MOSTU DANIJEL ŠTUKLEK, 23, iz Celja je pripeljal s to- vornim avtomobilom na Mirenski most pri Dole- njem Boštjanu. štuklek je zapeljal na most, če- prav bi moral odstopiti prednost vozniku tovor- njaka, ki je pripeljal iz naspotne smeri. Na sre- dini rnostu sta čelno trči- la in karoserija je štukle- ku stisnila prsni Kus, ta- ko da je po nekaj minu- tah umrl. škode na vozi- lih je za 10 starih milijo- nov. AVTOBUS ZAPELJAL S CESTE AVGUŠTIN SLUKAN37, iz Krapine, je vozil iz Kra- pine proti Celju. V Kam- jeku pri, Rogatcu se je srečaval z voznikom to- vornega avtomobila Stani- slavom Petkom, 26, iz Ro- gatca, ki je vozil stekleni- ce, zložene po paletah. Pri srečanju je nekaj zabojev padlo s tovornjaka in raz- bilo vetrobransko steklo avtobusa. Voznik avtobu- sa se je zmedei in zape- ljal v levo po 5 metrov globokem nasipu, kjer je obstal na levem boku. V ambulanti v Straži so nu- dili pomoč 25 ranjenim potnikom, nato pa so jih 12 odpeljali v celjsko bol- nišnico. Skupna material- na škoda znaša 250.50a di- narjev. NEPREVIDNO JE PREČKALA CESTO KAREL ZUPAN, 35, iz Velenja, je pripeljal na most v Šentjurju, ko je nenadoma z leve strani prečkala cesto 43-letna HERMINA SOVINEK iz Šentjurja. Voznik jo je zadel s prednjim blatni- kom in Sovinekovo je vr- glo na pokrov avtomobila, nato pa je padla na cesto. VINJEN STROJEVODJA JOŽE RUTAR, iz Brežic, je pripeljal na železniški prehod na Lipo pri što- rah. Iz Štor je pripeljal z diesel lokomotivo po industrijskem tiru FRANC CAVŠ iz Štor, ki je zadel V osebni avtomobil, kate rega je zbil v podpornik zapornic, škode na vozila je za 17.000 dinarjev, alko- test, s katerim so preizku- sili strojevodjo Cavša, pa je pozelenel v celoti. Gore in gorniki^ Piše BERNI STRMČNIK (13) ING. JANEZ GOLoJ Ing. JANEZ GOiLOB je bil rojen leta 1940 v Celju. Mladost je preživljal podobno kot njegov leto dni starejši brat Lojze, ki smo ga predstavili v zadnji številki. Po končani osnovni šoli je bil najprej vajenec, in sicer kot lesostrugar. Podobno kot Lojze je tudi Janez kasneje nadaljeval šolanje na srednji šoli, in sicer na tehnični srednji šoli lesnoindustrijske smeri v Ljubljani, Nato se je zaposlil, pa zopet nadaljeval študij, dokler se ni kljub končani višji lesni šoli vpisal še kot bruc na arhitekturo, kjer je letos diplomiral. Sedaj je zapo- slen v »Stolu« v Kamniku, je poročen in tudi on ima, enako kot brat Lojze, dvoje otrok. Prvi izlet v gore, na Korošico, je bistveno vpUval tudi nanj in kmalu- se je goram zapisal v celoti, jim posvetil ves svoj prosti čas in jih neizmerno vzljubil. Ko je bil še vajenec, je naneslo, da je v šoli poslušal predavanje CICA in njegova pot alpinista se je pričela. Kmalu se je vpisal v alpinistični^ odsek, potrebno znanje in izkušnje pa si je nabiral skupaj z bratom. Z nasmehom na licih mi je pripovedoval, kako sta z bratom- »sunila« mami vrv za sušenje pe- rila, da sta si spletla prve »šhnge« in se z njimi podala na plezanje v Grmado. Prvi poskusi so vezani tudi na začetke v »Ježku« v Petkovih njivah, pod Koro- šico. Prvi Vzpon je opravil v Dušanovem stebru leta 1956. Skupno je doslej opravil že preko 200 alpinističnih-vzponov, od tega pet prvenstvenih. 1. Malo prečenje Bezengijske stene, P. Potočnik, zakonca Ščetinin leta 1965 — trajanje 8 dni 2. Gestola v Kavkazu, prvenstveni vzpon, J. Krušič — 5 dni, 1966 3. Beli raz v Dedcu, prvenstvena, L. Golob, 1967 4. štajerska Rinka v desnem boku, S. Jošt, prvenstvena 1967 5. Gradišnikova — zimska prvenstvena, S. Jošt, 1968. Spričo izjemnih doživetij, povezanih z izrednimi telesnimi napori, ki jih je terjalo osemdnevno prečenje Bezengijske stene v Kavkazu, se je odločil, da za današnjo pripoved izbere prigode tega napornega vzpona, ki ga je opravil s Pol- detom Potočnikom ter zakoncema ščetinin v okviru jugoslovanske alpinistične odprave leta 1965. ^ , - Veter se je v silovitih sunkih zaganjal preko pla- toja, na katerem se je v višini preko pet tisoč me- trov, v skromnem zavetju nedaleč drug od drugega, skiskalo troje šotorov, ki. so utrujenim in premr- zlim alpinistom nudili vsaj malo zavetja. Vreme se je kazilo že nekaj dni in poleg silovitega mraza, okoli 25 stopinj pod nič- lo, je alpinistom onemogo- čal njihovo nadaljnje na- predovanje predvsem ve- ter, ki je strahotno zavi- jal ... Štirje alpinisti, Janez, Polde ter zakonca Peter in Barbka ščetinin so se stiskali v utesnjenem pro- storu ter se pripravljali na nočni počitek. Tega dni, bil je že šesti dan, ko so zapustili bazno ta- borišče in se podali na tako imenovano »malo prečenje Gezengijske ste- ne« v pogorju Kavkaza, niso nadaljevali plezanja, kajti vreme jim tega ni dovoljevalo. Nad ozkim platojem se je mogočno vzpenjal vrh Džangitava, ki je ostal pred njimi še kot zadnja ovira v preče- nju preko deset kilome- trov dolgega ostenja Ge- zengijske stene. Alpinisti so bili utrujeni, izčrpani, kajti vreme jim je tako nagajalo, da so bili tudi že v hudi časovni stiski, saj bi prečenje morali op- raviti v petih dneh, kar pa jim ni uspelo. Zmanj- kovalo jim je hrane. Barbka in Peter sta že ležala, stisnjena med ozke stene šotora, Polde in Ja- nez- pa sta pripravljala skromen obrok večerje. V šotoru je bilo silno utes- njeno. Janez je mukoma odprl šotorsko krilo, na- strgal mrzlega sriega ter pristavil plinski gorilnik, da bi sneg raztopil in v raztopini pripravil malo juhe. Poldetov kuhalnik je že prijetno sikal in že sam pogled na modro ru- meni plamen je dajal ob- čutek toplote, ki pa je v resnici ni bilo. še težje, kot je šotor odprl, ga je potem zapiral. Mraz je neusmiljeno pritiskal v notranjost. Janez je pri- žgal svoj kuhalnik in plin je medlo zagorel. Počasi se je pričel topiti sneg. Govorili niso skoraj nič, niso si imeli povedati kaj, v njih je bila ena sama želja: da bi se vreme čim- prej uredilo, da bi lah- ko nadaljevali pot. Sneg na posodi v ku- halniku se je skoraj raz- topil, ko je plamen po- nehal in ugasnil. Janez je odstavil posodo, potresel kuhalnik, ki je pritrjen na majhno jeklenko s pli- nom. Ni mu šlo v račun, da bi plin že pošel. Spra- ševal se je, kdaj je zame- njal jeklenko, pa si na vprašanje ni znal odgovo- riti. Prepričan, da v je- klenki ni več plin, je od- vil glavo z gorilnikom. Poldetov kuhalnik je ena- komerno sikal in sneg v posodi se je hitro topil. Rezek šum je napolnil tesen prostor in vse okrog Janeza, ki je držal jeklen- ko v rokah pred obra- zom, je bilo v trenutku v plamenih. Plamen je za- jel notranjost prostora, v katerem je hipoma zmanj- kovalo kisika, ki ga je na tej višini v zraku že itak malo . . . »Ven, hitro ven .. .!« je kriknil nekdo v zmedi, ki je nastala ... o O o Priprave na malo preče- nje Gezengijske stene so bile obsežne in uspešne, člani jugoslovanske kav- kaške ekspedicije so se razdelili po navezah in v različnih smereh naskako- vali neznana pogorja. Med- tem, ko je ena skupina odšla na veliko prečenje iste stene, so se Janez, Polde, Barbka in Peter podali na zahtevno pot dva dni za njimi. Vreme je bilo obetavno. Vzpon po ledeniku je minil brez zapleti j aje v in napredova- li so hitreje, kot so pla- nirali, kajti prehodili so več poti, kot so namera- vali. Takoimenovani »Av- strijski bivak« je bil že globoko pod njimi, ko so naslednjega dne vstopili v preko dva tisoč metrov visoko steno, pokrito z novozapadlim snegom in vso zaledenelo. Navezi sta se hitro vzpenjali, se me- njavali v vodstvu, si s ce- pini in derezami na nogah utirali pot v zasneženem ostenju. Tu in tam je bi- lo kanček kopne skale. Ko je minil popoldanski dež, ki je v Kavkazu re- den, vsakodnevni pojav, so se proti večeru že uta- borili na ozkem zasne- ženem grebenu. Za njimi je bilo okoli dve tretjini stene in zadovoljni so bili nad hitrim napredova- njem, ki pa so ga polegs ostalega najbolj ovirali preko 25 kg težki nahrbt- niki s hrano in vso po- trebno opremo. Točno ob sedmih zvečer so izstrelili v zrak posebno raketo (te so jim dali sovjetski al- pinisti) ter s tem sporo- čali v dolino svoj položaj v steni. Še predno se je četveri- ca spravila k zasluženemu počitku, se je jel v steno zaletavati veter, katerega sunki so hitro naraščali. S spanjem skorajda ni bi- lo nič. Noč je minila v bučanju vetra, ki je z zo- ro še naraščal in zjutraj dosegel tako jakost, da je bilo vsem jasno, da tega dne ne bodo mogli nada- ljevati vzpona ... Počasi so potekale ure tretjega dne. Veter jim je povzročal hude preglavice, saj so praktično ves dan prečepeli v šotoru, držeč ga z rokami in upirajoč se z nogami, da ga jim ni odneslo.. Po trije so varo- vali šotor, ko je četrti pri- pravljal .hrano. Mraz je čedalje huje pritiskal. .. »Si predstavljaš, kako prijetno je sedajle na na- šem morju? V kopalkah se valjaš po toplem pe- sku, se izpostavljaš soncu, ko pa ti je prevroče, sko- čiš malo v vodo, zaplavaš, se ohladiš, žejo pa si uga- siš s steklenico hladnega piva v bližnjem bifeju ...« je začel na široko razkla- dati Polde. Zunaj pa je zavijal veter in tempera- tura se je spustila že pre- ko dvajset pod ničlo. »Nehaj kvasiti in raje dr- ži šotor, sicer se ne boš nikoli več kopal,« ga je zavrnil Janez. Tako jim je mineval dan in spravili so se k nočnemu počitku. Zjutraj je veter popu- stil. Hitro so pospravili opremo in nadaljevali z vzponom. Dosegli so vrh Share in nadaljevali v sme- ri proti zahodu, proti Ge- stuli. Megle so se pričele spuščati na pogorje, mraz ni j>ojenjal in utrujeni ter onemogli so proti večeru dosegli plato, kjer so že taborili njihovi tovariši iz prve skupine ter Avstrij- ci, ki so bili takrat na po- ti proti Džangitavu. Naslednjega dne, bil je šesti dan njihovega vzpo- na, nobena odprava ni mogla naprej. Vreme jim je krepko nagajalo, zato so dan vsi prebili v šoto- rih. S hrano so bili prak- tično pri kraju, pred nji- mi pa sta bila še najmanj dva dneva hoje, do vrni- tve v izhodiščno bazo ... o O o Ob eksploziji je vse po- metalo iz šotora. Barbka se ej zaletela kar v plat- neno steno, jo pretrgala in se znašla na planem. Ostrmelo so gledali nena- vaden prizor ostali alpini- sti, ko so Barbka, Polde, Peter in Janez tako nena- vadno zapuščali šotor, ki se je v trenutku sesedel. Janeza je zagrnila tema. Ves obraz ga je pekel in silovita pekoča bolečina mu je trgala po glavi. To- variši so hitro pritekli na pomoč, medtem ko so se eni ubadali s šotorom, so drugi pomagali Janezu, mu zaščitili opečeni obraz, s katerega so bolščale sve- tle oči brez trepalnic in izpod obrvi, ki jih ni bi- lo. Avstrijci so prispevali močan sukanec in Barb- ka se je lotila šivanja raz- trganega šotora. Kako iz- gleda tako šivanje, pri mi- nus 25 stopinj, si je tež- ko predstavljati. Janez ni mogel spati. Pe- koča bolečina je bila huj- ša od zaspanosti ter utru- jenosti in tudi lakote ni čutil več. Vso noč se je nemirno stiskal na ozkem le.^išču .. . Brez običajnega zajtrka so zjutraj postavili šotor, katerega vrvi so bile mo- ško roko debelo pokrite z zmrzaljo. Mnogo truda jih je stalo, predno so v si- lovitem mrazu, kajti po- noči je- temperatura še ob- čutneje padla, pospravili in se skupaj s člani druge slovenske naveze, ki je bila ravno tako že brez sleherne hrane, napotili naprej. Dosegli so vrh Džangitava, premraženi, utrujeni in lačni. . Pod njimi se je odpira- la mogočna stena, prekp katere se je bilo treba spu- stiti v oznožje. Spust ob vrvi je potekal izredno po- časi, bilo jih. je osem, Pe- ter, ki je bil še najbolj pri močeh, je edini zabi- jal varovalne kline, vpe- njal vrvi in ob njih so se drug za drugim spuščali preko stene. Zajela jih je noč, postavili so šotore in se na smrt utrujeni spra- vili vanje. Pod njimi je bilo še preko 600 metrov stene . .. Napočil je osmi dan in drugi dan brez hrane. Spu- ščanje: je bilo še počas- nejše in s skrajnimi napo- ri so popoldne dosegli dno stene in se preko ne- varnega ledenika s števil; nimi razpokami napotili proti bazi. Pod večer so se radostni srečali z DU' šanom Kukovcem, ki s skupino sovjetskih a'' pinistov prihajal na pO' moč. češpljev kompot, s katerim so jim postregli' je bil poslastica, kot še nikoli ... 17 NOVI TEDNIK — Glasilo občinskih organizacij Socialistične zveze delovnega ljudstva Celje, Laško, Slovenske Konjic^ Šentjur, Šmarje pn Jelšah in Žalec — Uredništvo: Celje, Gregorčičeva 5, poštni predal 161; Naročnina m oglasi: V. kongresa 10 - Glavm in odgovorni urednik: Jože Volfand; Tehnični urednik; Drago Medved - Redakcija; Milan Boži^ Edi (joršič, Jure Krašovec Dominika Poš, Zdenka Stopar, Milenko Strašek, Berm Strmčnik, Tone Vrabl - Izhaja vsa" četrtek — Izdaja ga ČGP »Delo« - Tisk in klišeji: OGP »Delo« Ljubljana — Rokopisov ne vračamo — Cena posamezne ^'^ Vilke Idin - Celoletna naročnina 48 din, polletna 24 din. Tekoči račun ■ 5O102-601-20012. ČGP »DELO« Ljubljana - Tele*' uredništvo 223-69 in 231-05, mali oglasi in naročnine 228-00. ^