Published monthly by Slovenian National Foderation of Canada,
Trosident Augustin Kuk, Dr. Jur.
For the Editorial Board: Rudolf Cuješ, Dr. Rer. Pol.
Address: 646 Euclid Ave., Toronto, Ont.
Canada
• i-
Subscription rates: $ 3.- per year, 23f* per copy. Advert. 1 colunin x I" $1.68
ZARADI POČITNIC BO IZŠLA PRIHODNJA ŠTEVILKA SLOVENSKE DRŽAVE 1. SEPTEMBRA
LETNIK X — VOLUME X	TORONTO, 1. JULIJ — 1. AVGUST 1959	ŠTEVILKA 7 & 8 — NUMBER 7 & 8
IZ URADA GLAVNEGA ODBORA SLOVENSKEGA DRŽAVNEGA GIBANJA
Zelo vznemirjajoči pojavi poskusov v smeri uničevanja samobitnosti slovenskega naroda v domovini, ki posebno v zadnjem času dobivajo prijemlji-vejše oblike in postajajo številnejši in glasnejši, teža komunistične tiranije, ki ne preneha s postopkom komunizacije, centralizem, gospodarski pritisk in zapostavljanje Slovenije postavljajo slovenskega človeka "v domovini v obupen položaj.
Razumljivo je, da se v takšnem položaju pojaljajo vsakovrstne zamisli in upi za bodočnost, kakor tudi razna gledanja na možne politične kombinacije v zvezi s Slovenijo. Ob popolnem pomankanju svobode pa ni prilike za razpravljanje in razčiščevanje pojmov.
Preko meja domovine smo slišali nekaj glasov o gotovih političnih kombinacijah v zvezi s Slovenijo. Sliši pa se tudi, da obstoja možnost, da jih je prinesel s seboj tudi kak novi begunec v zapadno Evropo.
Dasi temu pojavu ni potrebno pripisovati kake dejanske pomembnosti smatra Glavni odbor Slovenskega državnega gibanja za potrebno, da do njega zavzame svoje stališče iz načelnih razlogov.
Stališče Slovenskega državnega gibanja do bodočega položaja Slovenije je znano in so bili cilji, ki jih gibanje zasleduje Se ponovno formulitarni in objavljeni. Glavni odbor opozarja posebno na svojo majsko izjavo iz leta 1958. Vendar smatra Glavni odbor za potrebno, da v tej zveži svoje stališče ponovno povdari in precizira.
Namen Slovenskega državnega gibanja je dosega mednarodnega priznanja slovenskega naroda kot enakopravnega z drugimi evrop- ■ skimi narodi, priznanja njegovega mesta v družini evropskih narodov na isti ravni z drugimi narodi ter priznanje Slovenije kot samostojne državnopravne enote. V sedanjem stadiju raz- • voja slovenske državne ideje vi-, di gibanje predvsem svojo na- j logo v prebujanju slovenske samozavesti, v pobijanju občutka manjvrednosti in bičanju hlapčevstva, lastnosti, ki se je kot posledica tisočletne sužnosti zajedla v naš narodni značaj ter utrjevanju slovenske državne misli. Na drugi strani pa vidi gibanje svoje poslanstvo v seznanjanju sveta s Slovenijo in Slovenci, v seznanjanju svetovnih forumov in javnega mnenja s celotnim slovenskim problemom in zahtevami, ki jih Slovenci kot izoblikovan, dasi majhen narod upravičeno postavljamo. S tem delom skuša gibanje pripraviti tla in položiti temelje, na katere naj bi se slovenski narod uprl, kadar se bo ponudila prilika za konkretno reševanje slovenskega vprašanja.
Kombinacije, ki jih zgoraj o-menjamo, govore o naslonitvi ali celo priključitvi, k temu ali onemu sosedu into celo takemu, ki od njega ne moremo pričakovati razumevanja za slovenske narodne zahteve. Jasno je, da bi takšna kombinacija vodila le v hujšo odvisnost in stare okove. Kakor je moči razumeti porajanje takšne "rešitve" v domovini kot obupne želje po rešitvi iz tiranije, jih je vendar potrebno odločno odklanjati in zavračati.
Slovensko državno gibanje stoji trdno na stališču, da mora slovenski narod uveljavljati svoje pravične zahteve in jih more (Nadaljevanje ob desnem robu spodaj)
Slovenska razstava
Mesto
Cleveland je nad vse slovesno proslavilo zgodovinski dogodek, ko je po novi vodni poti reke Svetega Lovrenca zaplula v Cleveland prva prekooceanska ladja. Z odprtjem nove vodne poti je namreč Cleveland postal obmorsko pristanišče, saj je sedaj direktno povezan z Atlantskim oceanom. V teku dveh mesecev, ko je v elevelandsko pristanišče priplula prva prekooceanska ladja, pa do 26. junija, ko so uradno odprli novo vodno pot, je cle-velanska trgovska zbornica ob podpori mestne občine organizirala posebno razstavo, pri kateri je sodelovala vrsta raznih narodov, ki so imeli razstave v elevelandski Arkadi. Razstava zadnjega tedna se jc vršila pod imenom "Združeni Narodi", pri kateri smo bili zastopani tudi Slovenci.
Čeprav izložbena okna, v katerih je bila slovenska razstav,a niso bila ne preveč vidnih mestih, je vendar slovenski del razstave bil tako okusno in lepo prirejen, da je pritegnil mnogo gledalcev. Po njihovi sodbi je bil slovenski del razstave najlepši in sodbi tujih obiskovalcev razstave se seveda pridružujemo tudi mi. Razstavljeni predmeti so bili smotrno izbrani in smiselno razporejeni. Lahko rečemo, da v zadnjih letih še nobena razstava ni tako dostojno in častno predstavila Slovenije koi ravno ja razstava. Preobširno bi bilo. naštevai.i bogastvo razstavljenih predmetov, ki so prikazali; področja ljudske umetnosti, folklore (slovensko narodno nošo je predstavila figura , v naravni velikosti), domače in umetne obrti, zemljepisne lege Slovenije z velikim nazornim zemljevidom ter slovensko pesništvo, slikarstvo, kiparstvo, gledališče in glasbo. Izvirno je bila izražena vodilna zamisel celetno prireditve — prikazati narode, s katerimi bo z otvoritvijo nove vodne poti Cleveland direktno povezan: modra vrvica je simbolno povezovala Cleveland s povdarjeno točko na zemljevidu, pod kateroo je bil napis: 'Koper —slovenian seaport' (Koper—slovensko pomorsko pristanišče).
Na razstavi "Združenih narodov" sino Slovenci nastopili samostojno. Le tako moremo pomagati utirati pot slovenskemu imenu v svet, le tako moremo zainteresirati svetovno javnost za slovenska vprašanja.
ZA LJUBITELJE SAMOTE
O n t a r i j s k e ministerstvo ža zemljo in gozdove pripravlja poseben odsek v provincialnem parku Marten River za tiste, ki hočejo uživati samoto in primitiv-nist. Prostor za šatorenje bo dostopen samo iz vode in ne bo imel novenih siceršnjih naprav kot miz, ognjišč in pod. "Goz-dovniki" si bodo morali vse pripraviti sami.
(Nadaljevanje prvega stolpca)
izvojevati le pred skupnim forumom demokratskih narodov, kjer so mu seveda vplivni prijatelji neobhodno potrebni in V veliko korist. Vsaka enostranska naslonitev na kakšno državo ali narod, posebno sesodni, pa nujno prinaša pogubne posledice.
Razvoj v domovini in njega možne-bljižne in daljne posledice, pa v polni meri potrjuje upravičenost in pravilnost ciljev Slovenskega državnega gibanja.
Glavni odbor Slovenskega državnega gibanja.
TISKANO PO ODDELKU ZA OBVEŠCEVANJE
VLAEA ONTARIJSKE PROVINCE
ST. LAWRENCE SE AVI A Y
Vlada in ljudstvo Ontarija želita dobrodošlico Njenemu Veličanstvu kraljici Elizabeti II., in Njegovemu kraljevskemu Visočanstvu princu Filipu, v naši veliki provinci.
Z udarno otvoritvijo poti Sv. Lovrenca po Njenem Milostljivem Veličanstvu so postale vrednostne sanje resnica. Sedaj, ko so vrata odprta v veliki svet, bodo naša pristanišča razvozila žarišča v osrčju kontinenta—in kot oceanska pristanišča bodo napredovala v svetovna tržišča ter posredovala svetu kanadske in ontarijske surovine ter industrijske izdelke.
V zvezi s tem razvojem je tudi izgradnja velike provincialne elektrarne — v katero je Ontario naložil velike denarne vsote, — ki bo dajala dodatno energijo, ki bo dvignila našo industrijsko, poljedelsko in ekonomsko moč.
Ponosni smo na našo povezavo z Britansko Zvezo Narodov (The British Commonvvealth of Nations), naš kanadski narod se veseli v dobi kraljevskega obiska.
Ta obisk bo povezan z mnogimi spomina vrednimi dogodki. Ti bodo velikega zgodovinskega pomena in
• j
bodo poleg drugih momentov pokazali našo nezlomljivo vdanost, lojalnost in simpatije kanadskega ljudstva kanadski kraljici.
Naj bo obisk naše Milostlive Vladarice v Ontariju prijeten, ko ji izkazujemo čast, ki ji pripada!
leslie M. Frosl, Prime MinUtar
H.M.Y. Britannia s katero bosta kraljica Elizabeta II. in princ Filip obiskala območje Oceanske poti in ontarijska
ŽELI DOBRODOŠLICO NJENEMU VELIČANSTVU KRALJICI ELIZABETI II. IN NJEGOVEMU KRALJEVSKEMU VISOČANSTVU PRINCU FILIPU ZA OTVORITEV.
POT KRALJEVSKEGA OBISKA ONTARIJU V 1959
ZAČENŠI 27. JUNIJA.
pristani jča.
CMccgo
To in ono iz Slovenije
III. GRAFIČNI BIENALE
V	LJUBLJANI
Na III. bienalu je bilo letos predloženih 1095 del 395 avtorjev. Od teh je bilo sprejetih 879 del 327 avtorjev iz 32 držav. Kot posebna skupina je nastopila mednarodna Ecole de Pariš. Dne 7. junija je bila slovesna otvoritev, ki so se je udeležili predstavniki diplomatskega in konzularnega zbora desetih džrav. Na njej so razglasili podeljene nagrade, in sicer:
I. Pierre Soulages, član mednarodne ekipe Ecole de Pariš;
Hi Lojze Spacal (tržaški Slovenec) ;
III.	Ceri Richards (Velika Bri-tanjia);
IV.	Bertil Lundberg (švedska);
V.	Stanislav \Voitovicz (Poljska) ;
VI.	A. Kinert;
VII.	Mitsuo Kano (Japonska);
VIII.	A. Stasek (ZDA). Žirijo so sestavljali: Giusseppe
Marchiari (predsednik), Jean Bouret, Peter Floud, Zdenka Munk Nobuya Abe, ravnatelj ljubljanske Moderne galerije Zoran Križišnik, Jean Levmarie, Mieczyslaw Porebski.
Istočasno so otvorili tudi tri retrospektivne razstave prvih treh nagrajncev z II. bienala, in sicer razstavo Henryja George-sa Adama, Slovenca Zorana Mu-šica, člana Ecole de Pariš in Šveda Jurgena Kono\va. Vsak je razstavil po 20 del.
Pozornost, ki jo kulturni svet obrača na ljubljanski Bienale, potrjuje, da postaja ta ustanova resnično vse pomembnejši mednarodni činitelj na področju grafične umetnosti v svetu. Zanimanje se jc pokazalo zlasti letos, ko so mnogi avtorji poslali svoja dela, ne da bi bili vabljeni. Član žirije, francoski urhetnostni kritik Jean Bouret je na tiskovni konferenci izjavil: "Mala prestolnica Ljubljana je znala zbrati vse, kar je danes kvalitnega v grafiki v svetu."
IDRIJSKI RUDNIK
Zadnja leta se je ob siromašenju izkopane rude proizvodnja živega srebra v Idriji zmanjšala na 423 ton letno, medtem ko se je v letih 1951 do 1955 gibala na višini 500 ton letno. Letos pa kaže, da se bo proizvodnja po rekonstrukciji topilnice in modernizaciji peči zopet povečala vsaj na 500 ton. Že v prvih štirih mesecih so v rudniku pridobili 152 ton živega srebra, to je kar 27 ton več kot v istem razdobju lani.
SOVENSKA KNJIGA
V	SVETU
Gospa M. Bvhan jc za neko založbo v Reutlingenu prevedla v nemščino Bevkovo mladinsko povest "Peter Klepec". Prevod, ki je doživel velik uspeh pri nemških bralcih, je prišel v seznam dvajsetih najboljših mladinskih knjig, ki so izšle lani v Nemčiji. Zdaj pripravljajo dansko izdajo, prevedena bo tudi v norveščino, švedščino, finšino, francoščino in angleščino.
V	Rimu sta izžla latinski in grški prevod "Jurija Kozjaka".
V	grščino mislijo prevesti tudi roman "Pod svobodnim soncem".
POVEČANJE INDUSTRIJE GRADBENEGA MATERIALA
V	Ljubljani bode zgradili novo Industrijo opečnih izdelkov. Pripravljalna dela gredo h koncu. Novi objekt bo docela rešil pomanjkanje opečnega materiala. Nova, sodobna opekarna bo stala na hribu med Brdom in Podutikom in bo njena izgradnja stala 384 milijonov din. Nova o-pekarna bo proizvajala 12 milijonov opek letno, projektirana pa je tako, da jo bodo po potrebi lahko razširili na dvojno kapaciteto. Proizvajala do predvsem votle zidake in druge take izdelke, ki so jih do sedaj uvažali iz Vojvodine. Zaradi popolne mehanizacije in avtomatizacije delovnega postopka boda za vsak milijon proizvedena opeke zaposleni samo štirje delavci, ki bodo delali vse leto neglede na vremenske pogoje. V starih opekarnah pa je potrebnih 20 delavcev
za vsak milijon opeke, kateri pozimi niti ne delajo. Opekarna bo za Ljubljano izredno pomembna, saj se z uporabo votlih zidakov doseže prihranek tudi do 36» o v primerjavi s stroški, ki nastanejo ob uporabi polne opeke.
šoštanjska termoelektrarna bo začela septembra s proizvodnjo lurgi-opeke in je bo letno izdelala okrog 20 milijonov kosov.
Tudi trboveljska termoelektrarna bo z aprilom 1960 začela izdelovati 16 milijonov kosov lurgi-opeke na leto.
"POZDRAVLJENI KOLEGI!" NA TRŽAŠKI UNIVERZI
Novoizvoljena visoko šolska skupčina na univerzi v Trstu sc je sestala na svojo prvo sejo. U-deležila sta se je tudi oba izvoljena zastopnika slovenskih študentov. Zastopnik slovenske liste g. Sfiligoj se je oglasil tudi k besedi in začel svoj govor v slovenščini z besedami "Pozdravljeni kolegi", nadaljeval pa ga je v latinščini. Kratko in jedrnato je utemeljil pravico slovenskih visokošolcev do samostojnih nastopov pri volitvah v akademsko zastopstvo. Dejal je nadalje, da Slovenci pričakujejo, da bo pravilnik visokošolske organizacije spremenjen v toliko, da bo v u-radnem poslovanju priznana tudi uporaba slovenskega jezika polega italijanščine. Končno je pozval italijanske kolega, da se naj osvobodijo predsodkov proti Slovencem in Slovanom sploh, kajti tudi slovanski narodi so doprinesli pomemben delež h kulturi Evrope. Predstavnik socialistične liste, za katero so po višjem naročilu glasovali tudi ta-kozvani "progresivni" slovenski akademiki, pa je temu ugovarjal, vendar je akademik Sfiligoj njegova izvajanja s stvarnimi argumenti zavrnil.
Gornja slika predstavlja zna- liko vzvišena nad Eglinton Ave. ninentu (1,389
zvez)
menje ne prostoru kjer bodo	blizu Victoria Park Drlve. Poli. julija popoldne zasadili prvič	slopje bo zelo moderno in bo lopato v zemljo v znamenje, da	zgrajeno tako, da ga bo mogoče se bo pričelo delo za novo po-	povečati brez posebnih težav, če slopje centrale kreditnih zvez	bo postalo premajhno. Ontarijska v Ontariju. Zgradba bo stala	Liga je po stanju 31. maja tretja
in še daleč ni izčrpala možnosti razvoja. V Ligi sta včlanjeni tudi obe slovenski kreditni zvezi v Torontu.
gdč. Mary Teahen, ki vodi Osrednji kreditni oddelek — kreditno zvezo za kreditne zveze... kjer lahko poedine kreditne zveze nalago svoje previške in dobi-
Pred znamenjem, ki je ponoči vajo posojila, če jih potrebujejo
Priznanje slovenskemu vzgojitelju v Ameriki
Č g. dr. Ludvik čepon, duhovnik ljubljanske škofije in bivši docent na bogoslovni fakulteti slovenske univerze, se je lela 1948 preselil v Ameriko, kjer je najprej vršil dušnopastirsko službo. Kmalu pa je škof v mestu Decatur, ki ga je bil sprejel v svojo škofijo, spoznal njegove odlične vzgojiteljske lastnosti in mu dal enoletni dopust, da izpopolni svoje svetopisemske študije, ki jih je po koncu vojne začel v Rimu. Dr. čepon jc obiskal znova Rim in Sveto deželo v študijske svrhe. Po povratku v A-meriko je postal predavatelj bogoslovnih ved pri opatiji Sv. Benedikta v Bennett Lake. Leta 1956 pa je postal profesor teologije na St. Vincent College v mestu Latrobe. Poleg tega poučuje istotam še nemščino in ru-ščnio. študenje najvišjega razreda po stari navadi izdajo Vsako leto posebno spominsko knjigo (Yearbook) v kateri objavljajo lastne sestavke. Vsako leto jo posvetijo profesorju, ki se jim jc najbolj priljubil. Izvolijo ga v tajnih volitvah na dijaški skupščini. Za leto 1959 je — komaj po dveh letih poučevanja na omenjenem zavodu—bil izvoljen prof. dr. Čepon. Posebno z ozirom na dejstvo, da je ondi nastavljenih nad 100 profesorje, jfe to brez dvoma priskčno lepo priznanje slovenskemu duhovniku, ki je že v domovini požrtvovalno posvečal svojo skrb akademski mladini.
okrog pol milijona dolarjev In po številu včlanjenih kreditnih razsvetljeno, stoje glavni ravna- —ter načelnik zunanje službe g. bo na zelo vidnem mestu, neko- zvez na severnoameriškem ko- telj Lige g. John Hallinan, B.A., Jimi Turley.
SLOVENSKI KOMENTAR K VOLITVAM V AVSTRIJI
10. Maja so bile volitve v Avstriji. Avstrijska ljudska stranka je dobila 1,927,690 glasov , 1.1956 1,999.986), in 79 poslancev (1.1956 82) Socialistična stranka 1,953.566 glasov (1.1956 1,873.-295) in 78 poslancev (preje 74), Svobodnjaška stranka Avstrije 335.949 glasov (283.749) in osem poslancev (preje 6), komunistična stranka Avstrije 142.598 glasov (192.598) in nič poslancev (preje 3). V naslednjem prinašamo komentar del uvodnika Našega tednika — Kronike od 14. maja:
še enega dejstva po podeželju ne smemo prezreti. Marsikateri Slovenec, ki bi po svojih gospodarskih in kulturnih pogledih bil bliže OeVP, te siranke le ni volil, ker so njeni predstavniki pred 20 leti bili vodilni v tedanjem režimu in so leta 1942 bili usodno udeleženi na izselitvi Slovencev. Narod pa stranke ne sodi po osrednjih vrhovih, ki jih ne pozna, marveč po predstavnikih na vasi. Prav ti pa so tudi leta 1958 stavili marsikaterega "odvisnega" Slovenca pod pritisk, da je moral odjaviti svojega otroka od pouka slovenščine. Taki dogodki pa zapustijo težke sledove, in nič ni podvzeto, da bi se to popravilo.
"Če so Slovenci v južnem delu dežele po volitvah dne 10. maja dali socialistom znatno število glasov, so tem tudi socialistični stranki naložili dolžnost, da se bo za ta del dežele v večji meri brigala kakor do sedaj da bo poskušala tudi na kulturno narodnem podpočju priznati in zagotoviti Slovencem to, kar jim gre po državni pogodbi, predvsem pa, da neha z dejanji, ki so v nasprotju z lepimi besedami. Po drugi strani pa naj bo rezultat volitev 10. maja tudi nauk za OeVP, da se njeni predstavniki osvobode nacionalnega šovinizma in pristopijo k stvarnemu reševanju gospodarskih in kulturnih zadev na južnem Koroškem."
NOVICE
"In na Koroškem! Brez dvoma je najrazveselivejši pojav na državnozborskih volitvah 10. maja 1959, da so nasledniki nacistov, ki se zbirajo v FPO, nazadovali za 10 odst. Hinavščina o ogroženi južni Koroški ni zalegla, vse hujskanje proti dvojezični šoli, proti vsemu, kar je slovenskega v deželi, ni rodilo sadov. Mogoče le smemo ta pojav tolmačiti kot neko streznjenje v deželi. Če je kdo pozorno prebiral zadnje številke glasila Kartner Landsman-nschaft, je moral imeti vtis, da je listič izrazito glasilo nacistov okoli FPOe in da se je uračunala tudi Volkszeitung, ki je v svojih poročilih kadila tem organizacijam Siidmarke, Heimatdiensta in podobnim na vse kriplje. Dejansko so njeni glavni eksponenti šli tja, kamor edino spadajo po svoji ideologiji, k liberalno-nacistič-nemu velenemštvu, ki zanikuje krščanstvo.
"Da je južni del na Koroškem pokazal več nevolilcev kakor pri drugih volitvah, pač ni prav nič čudnega. Zadržanje obeh vladnih strank glede člena 7 državne pogodbe je bilo povsem negativno. Iz zagrenjenosti so stali volici deloma doma, deloma so oddali neveljavne glasovnice in deloma so glasovali za tisto stranko, ki je vsaj v besedi bila bolj spretna, čeprav so dejanja enih in drugih imela končno isti učinek. Pa
•	Prva Kanadčanka razglašena
za blaženo. 3. maja je papež Janez XXIII razglasil za blaženo v baziliki sv. Petra mater Marguc-rito d'YouvilIe, ustanoviteljico Sivih sester, ki se posvečajo predvsem službi bolnikom. Iz Kanade so se udeležili bcatifikacijc kardinal Leger iz Montreala in 25 škofov.
•	Novi apostolski delegat nadškof Sebastian Baggio je prispel v Kanado, kjer bo prevzel mesto apostolskega delegata.
•	Sprevoda Modre armade v VVindsorju se je aktivno udeležilo nad 35.000 vernikov.
•	Pax Romana je organizirala poseben študijski program za dekleta v Londonu od 6—13.- aprila, kjer so obravnale položaj žene v sodobnem svetu.
•	Najboljši verski film lanskega leta je, bil Ujetnik, The Pri-soner, ki so ga izdelali v Angliji in prikazuje sodbo in odsodbo kardinala Mind.szentyja. Glavno vlogo je igral konvertit Alec Gunness.
Nov muzej lepih umetnosti. Popolnoma z lastnimi sredstvo in samo iz zanimanja za slikarstvo je v San Paollo v Braziliji sedanji brazilski poslanik v Angliji ustanovil enega najlepših muzejev slikarstva vse Amerike. V svoj muzej je zbral številne slike novejše dobe in klasike.
Tito in srbska pravoslavna cerkev. Nasprotje med Titom in srbsko pravoslavno cerkvijo je močno naraslo, odkar so na pobudo Titove vlade ustanovili samostojen in od Beograda neodvisen makedonski patriarhat. Poslednji motiv tega nerazumevanja je le v neznatni meri verskega značaja.
ŠTUDENTOVSKI NEMIRI V ZAGREBU
V Zagrebu so II. maja izbruhnile študentovske demostracije, ki so dosegle višek 12. maja. To se je zgodilo prav ob priložnosti 15. obletnice ustanovitve znamenite UDBE. Preko 3000 študentov ije ostro protestiralo proti nezadostni prehrani v študentovski menzi. Ker jih Kakarič ni hotel sprejeti, so se napotili k županu, ki jih je odslovil z izgovori. Nato je nastopila policija. Na pretepu, ki je sledil, je bil ubit en policist in 30 ljudi ranjenih.
Jugoslovanski tisk je poro čal o dokodku šele potem, ko je o njem ostro spregovoril Tito.
60-ietnica kardinala Stepinca v Venezueli
Hrvatska kolonija v Venezueli je na nedeljo 17. maja priredila lepo proslavo 60-letnica kardinala Stepinca, tega uglednega in že svetovno znannega predstavnika Cerkve v molku. Prireditev je bila versko-kultume narave in je bila v vsakem oziru na višku.
Naprej je bila v kapeli zavoda sv. Ignacija maša, ki jo je opravil apostolski nucij škof msgr. Rafael Forni. Pevci so med mašo peli najbolj znane in priljubljene hrvatske .cerkevne pesmi, pa tudi slovensko 'Ti o Marija" in "Lepa si, lepa si, roža Marija", ki so si jih popolnoma "asimilirali", tako po vsebini kakor po melodiji. Apostolski nuncij je i-mel lep govor, v katerem je podal navzočim vernikom šivljenski lik kardinala Stepinaca in veličino njegove sedanje žrtve.
Po maši je bila akademija v dvorani istega zavoda, ki je zelo velika, pa so jo številni gledalci skoro povsem napolnili. Oder je bil okrašen s papeževo, venezu-elsko in hrvatsko zastavo. Go-
vorila sta p. Barnola, S.J., rektor Katoliške univerze v Caraca-su, in clr. A. Calvani, odvetnik, profesor na treh univerzah, član Kongresa (parlamenta) in strokovnjak kršč. demokratske stranke Copei za srednjeevropska vprašanje. Na sporodu sta bili tudi dve točki, v katerih so najprej otroci, nato pa dekleta, obakrat v lepih narodnih nošah in ob spremljevanju tamburaškega bzora, podali nekaj hrvatskih narodnih plesov, kar je bilo zlasti venezulanskim gledalcecm prijetno presenečenje in gotovo novost. — Domačega nadškofa je zastopal rev. Chapellin, urednik katoliškega dnevnika "La Reli-gion", ki je častital Hrvatom, da imajo v kardinalu Stepinacu tako odličnega predstavnika in jim želel veliko uspeha v njihovih narodnih in kulturnih naporih.
Ko hrvatski koloniji v Venezueli častitamo k tej prireditvi, ki se jim je v vsakem oziru posrečila, izražamo obenem obžalovanje, da se je niso udeležili
je treba molče na znanje, da so vsi pošteni in razboriti Hrvatje za lastno hrvatsko državo in se o tem med njimi ne razpravlja več. To mišljenje vsega hrvatskega naroda deli tudi kardinal Ste-pinac, kar pa Sv. Stolice ni oviralo, da ga nebi bila odlikovala s kardinalskim klobukom, in ne ovira tudi nas, d ane bi z našega skromnega položaja Hrvatom k tej časti in tej osebi ponovno časti tali.
Hrvatsko kolonija v Venezueli je ena izmecl najvecih v hrvatskem izseljenštvu in pod vodstvom nekaterih požrtvovalnih predstavnikov pridobiva čimdalje bolj tudi na pomenu. Pred kratkim so izdali "Vjesnik Društva Hrvata u Venezueli", na razmnoževalnem stroju izdano knjižico, v katerem v zgoščeni obliki razpravljajo o peričih hrvatskih vprašanjih, med drugim o skorajšnji proglasitvi za svetnika bi. Nikola Taveliča (umrl mučeniš-ke smrti 1. 1391 v Jeruzalemu), in o doslej še neobjavljenem de-
Press Anafysts ( Canada ) poroča:
Delavske strokovne organizacije za železno zaveso morajo biti šole za socializem (mišljeno komu nizem), je izjavil eden voditeljev v Vzhodni Nemčiji Herbert Warn-ke. Julija bo na Dunaju svetovni mladinski festival, ki ga organizirajo komunisti. Katoliške mladinske organizacije kakor tudi the World Assembly of Youth so odklonile udeležbo. Festival bo na Dunaju na podlagi povabila komunistične zveze demokratskih študentov, ki zmore v celi Avstriji sanio 130 glasov. Komunistično časopisje v Avstriji apelira na javnost, naj prispevajo za kritje stroškov delegatom iz zaostalih pokra jih. Za darove 50 šilingov ali več bodo dajali posebne diplome. Protikomunisfična mlad/na v Avstriji- je s&tavfFa posebeii' od-b^r, ki bo z vsemi dovoljenimi sredstvi skušal pH kazati delegatom, kaj je v desnici svobodni Svet. Bolgarski ministri so odredili, da morajo državni in javni uslužbenci opraviti letno najmanj 30 dni "prostovoljnega" fizičnega dela.
Opozicijo in buffet bi rad imel v poljskem sejmu (narodni sku-ščini) poljski poslanec Jerzy Hryniewiecki. Tak je bil njegov odgovor po povratku iz Londona, ko so ga vprašali, kaj od angleškega parlamenta bi rad videl v sejmu.
V Zapadno Nemčijo je zbežal pisec in prejemnik Stalinove nagrade Aleksander Chesvili.
Avstrijski akademiki so uprizorili 6. marca celodnevno stavko kot protest proti mladinskemu festivalu julija meseca na Dunaju. Naslednjega dne je nad 30.000 mladincev nemo korakalo skozi mesto v dodatni znak protesta.
Vrijedno je zabiiježiti
P6d tem naslovom je priobčila hrvatska Danica, ki izhaja v Chicagu, 24. junija na 6. strani naslednjo opombo:
"....da je u "Slobodi" od 1. lipnja 1959, "saobračajni korne-sar" Lazo Kostič na pasja kola ispsovao Slovence, što ne vole — čirilicu, več im je draža "hrvatska" latinica! Lazo veli: "Ali ne samo Hrvatima, več i Slovencima je bola oči srpska cirilica. Oni su stalno na svaki dopis čirilicom u odgovoru molili, da im se piše latinicom, jer da ne znaju čirilicu ....Kako se Srbi nisu bunili, i nisu smjeli da se bune zbog upotrebl-javanja hrvatskog pisma (latinice), to je prosto via fakti uvedena svuda latinica. Veliki dio odgovornosti imaju Slovenci za ovo.... Čim su osjetili, da su srpske pozicije slabe, oni se bune protiv upotrebe čirilicec ... Slovenci se varaju, ako misle, da če na taj način približiti sebe Srbima (jer če tobože upotreblja-vati isto pismo). Srbi če doči k sebi. (Zar to znači, da sada nisu pri sebi? — pitanje ur. "D") i uvidjet če, tko je taj tko ih nacionalno vrijeda. Za Hrvate svi to znamo, za Slovence se tek sada stvari saopčavaju, koje se dešavaju punih 14 godina.... Ovo pišem iz ljubavi prema njima (Slovencima): da se odreknu tog šovinizma, i da pokažu ponovno obzire prema Srbima."— Na koncu Lazo Kostič veli, ako Slovenci produže "ovakovo izazi-vanje Srba" (t.j. ako nastavi pisati latinicom!), da če se "Jugoslavija" raspasti, a da njima (Slovencima) "života van Jugoslavije nema"! — Nakon te tako ozbiljne Kostičeve opomene na račun Slovenaca, bilo bi sasvim logično, da dr. Krek — ukoliko želi ostati u milosti Srbijanaca —predloži, da barem krekovci uvedu čirilicu i prestanu "izazi-vati"j "braču" Srbe svojom upo-trebom "hrvatskog pisma", tj. latinjce!", . ■
predstavniki katoliških Sloven- lu znanega očeta hrvatske knji
cev V Venezueli. Dobri odnosi med kat. Hrvati in kat. Slovenci so gotovo kat. stvari na eni iii na drugi strani v prid in se takih stikov nikdar v naši in njihovi zgodovini nismo bali. Vzeti pa
ževnosti M. Maruliča iz XV. stoletja "DAVIDIJADE", ki ga je z velikim trudom in skrbnostjo na podlagi rokopisov, najdenih V Torinu, oskrbel prof. dr. Mar-kovič, izdala pa univerza v Me-
Anatomija Morale. Anatomija morale je naslov knjige, ki prinaša v prevodu osemnajst razprav Milovana Djilasa in ko v njej Djilas ponovno obsodi komunistično družbo in sistem ki, mu vlžida ena sama politična stranka.
POLETNI FESTIVALI ETNIČNIH SKUPIN V ONTARIJU
Od. 3. — 5. juli ja prirejajo Nemci (Trans - Canada Alliance of German Canadians) veliko prireditev v Waterloo parku, ki bo združevala kulturne in športne točke, Latvijska mladina pa podobno prireditev od 27. junija do 5. julija v Torontu.
ridi, kar je za znanstveni svet
velika znamenitost, za Hrvate pa' govor v španščini, nato pa je
ATOMSKA TOVARNA ZA PROIZVODNJO ELEKTRIKE
V ONTARIJU
Zvezna vlada Kanade je objavili, M'bo začela državna korpo-racija Atomic Energy of Canada Ltd. z gradnjo atomske tovarne ža proizvodnjo električne energije v južnem Ontariju, kjer je zaradi velike koncentracije industrije potreba po električni e-nedgiji največja. Tovarno bo prevzela pozneje ontarijska družba za proizvodnjo elektrike in sicer tako, da bodo stroški električne energije iz te tovarne enaki stroškom električnne energije, ki jo pridobivajo iz kaloričnih električnih central, če bo število takih elektrarn sčasoma naraslo, se bo povečal trg za kanadski uranij in zmujšala potreba po uvažanju goriva za kolorične centrale.
S KONJEM PO CELI KANADI
Dve novokanadčanki sta se odločili za potovanje preko cele Kanade — š konjsko vprego in pokritim vozom. Pred njima se jc 1. 1921. šest oseb odločilo za pot peš preko cele Kanade. Pet od teh, med njimi ena žena, je pot od Halifaksa do Vancouvera tudi prehodilo v nekaj manj kot petih mesecih — z dnevnim povprečjem 25 milj. (C. S. 426-1)
SLOVENEC - JtZUIT VZHODNEGA OBREDA PRVIČ GOVORI NA VATIKANSKEM RADIU
V nedeljo dne 19. aprila je bil v cerkvi Ruskega papeškega zavoda v Rimu posvečen za maš-nika p. Silvij Eiletz iz jezuitskega reda. Svojo prvo sveto daritev pa je opravil naslednji dan na grobu sv. Cirila v baziliki sv. Klemena v Večnem mestu. Isti večer pa je spregovoril v oddaji vatikanskega radia, namenjeni za Južno Ameriko, kajti v Argentini živijo njegovi starši in bratje. Novomašnik je začel najprej na-
lep doprinos k uveljavljanju njihove kulture; v literarnem delu prinaša dve duhoviti črtici izpod peresa dr. G. Malviča o tragiko-mediji najnovejšega "oslobodjen-ja" 1. 1945, ki smo ga tudi mi doživljali na zelo podoben način. Ves "Vjesnki" je lepo urejevan in izdan v neoporečno skrbni obliki.
dodal staršem še pozdrave v slovenščini, ki jih je španski napovedovale takoj prevedel V špana-čino. Ob zaključku oddaje je p. Eilez podelil novorrtašniški blagoslov v staroslovanskem jeziku, v katerem bo odslej bral sv. mašo in druge obrede. Je to prvič, da je preko vatikanskega radia govoril jezuit vzhodnega obreda.
MED SLOVENCI Franc Jeza, NOVA TI
RABLJENE IN NOVE AVTOMOBILE
dobite pod najugodnejšimi pogoji pri
V. & M. MOTORS
363 QUEEN STREET WEST, TORONTO
Edino slovensko podjetje v Torontu za nakup in prodajo avtomobilov Kličite EM. 8—6540 — Vinko Mike
Franc Jeza, NOVA TLAKA SLOVENSKEGA NARODA, študija o gospodarskem položaju Slovencev v Jugoslaviji. Naroča se pri avtorju, Via di Prosecco 20, Opicina, Trst, cena 500 lir, 20 šilingov ali I dolar.
Iz knjige povzemamo naslednje:
KNJIGA
"This is Slovenia"
V zadnjem času sta objavila daljše poročilo o knjigi This is Slovenia Družabna pravda (1. maja 1959, Buenos Aires, str. 28 —29, R. Smersu) in Naš tednik —Kronika iz Celovca 4. junija 1959 na drugi strani.
Chicago
Toronto
ZAHVALA
Prav lepo in iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste naši dragi mami ob njeni smrti posled-njič izkazali ljubezen in spoštovanje s cvetjem, darovi za svete maše, udeležbo pri molitvah in na poslednji zemski poti.
Zahvaljujemo se posebej še preč. gospodoma Janezu Kopaču in Francu Sodji za duhovno pomoč in tolažilne besede ter Dr. Francetu Porovnetu za vso skrb ki jo je izkazal ranjki na bolniški postelji. Najlepša zahvala tudi možem in fantom, ki so pomagali pri pogrebu.
Bog plačaj vsem, ki ste nam v dneh velike žalosti stali ob strani s tolažbo in molitvijo in vsem, ki ste nam izrekli ali poslali izraze sožalja.
Pavla in Viktor Trček
Matilda TavCar ]. * * |',
•>'■ ■:.< int-\%, itlt
•	Zveza S.P.K. Borcev v torontu je priredila v nedeljo 14>
junija v cerkveni dvorani SPOMINSKO SVEČANOST v počastitev vseh protikomuhistič-nih žrtev.
Po kanadski in slovenski himni je zastopnik zveze g. Markež pozdravil navzoče in spregovoril nekaj uvodnih besed, nakar so sledile pevske točke, govori, simbolična vaja in dramatski przior iz življenja domobrancev.
G. Grum iz Rochestra in g. S. Pleško sta v lepih besedah povedala zakaj in kako je nastala borba in za kakšne ideale so se borili. Žrtve so padle za pošteno in častno stvar, ne pa kakor jih blatijo in sramotijo komunisti,
Dramatski prizor bi po svoji lepi zamisli in vsebini" verjetno bolj vžgal, če bi bil odrsko boljše izdelan in če bi bilo več dramatike v njem. Pevski oktet je ubrano zapel več pesmi, primernih za take proslave in spremljal simbolično vajo "Kočevski rog".
Polna dvorana udeležencev je s spoštovanjem sledila programu in se v mislih pomudila pri dragih padlih.
•	Poletna šola za angleščino.
Ontarijska prosvetno ministrstvo prireja tudi letos sedemtedenski tečaj—od 6. julija do 21. avgusta —angleščine pet večerov vsak teden od pondeljka do petka od 7,30 do 9,30 zvečer. Tečaji bodo Bloor Collegiate Institute, 1141 Bloor West, Kent Senior School, 980 Dufferin St„ Eastern High School of Commerce, 16 Phin Ave., (za začetnike samo), šolnina S6.— za ves tečaj.
Cleveland
• Graduacije. Na elevelandski univerzi VVestern Reserve sta ob zaključku letošnjega šolskega leta diplomirala g. Vili Zadnikar, ki je dobil "Masters degree" iz knjižničarstva ter g. Marko Sfi-ligoj, ki je dosegel "Bachelor of Arts" iz kemije. Na Fenn Col-lege pa je diplomiral za gradbenega inženerja g. Marjan Stran-car. Vsem slovenskim diplomi-rancem iskreno čestitamo!
•	Poroka. V soboto 30. maja sta se poročila v cerkvi sv. Štefana g. Ignac Rebrica in gdč. Ivanka Mikec. Oba sta se doslej udejstvovala v slovenskem društvenem življenju. Nace kot član plesne skupine pri Slov. Rad. Klubu, Ivanko pa smo videli večkrat na odru. Tudi pri SNZ je rada pomagala pri njenih prireditvah. Obema izrekamo iskrene čestitke z željo, naj Vsemogočni blagoslovi njuno zvezo in jima nakloni mnogo sreče in zadovoljstva.
•	Dr Durčansky v Chicagu.
Bivši zunanji minister slovaške vlade dr. Ferdinand Dur-čansky se je mudil v soboto 9. maja v Chicagu. V ok-vrju ABN je imel sestanek z zastopniki narodnostnih skupin, nato je pa govoril na javnem zborovanju v Summa Hali. Po zborovanju je bila njemu na čast prirejena večerja, katere so se udeležili Številni zastopniki narodnostnih skupin v Chicagu in veliko števiilo Ukrajincev?. Vsi govorniki so povdarjali potrebno složnega sodelovanja v boju proti komunizmu, kakor tudi za dosego skupnega Cilja — svobodne narodne države.
Graduacija. 36 fankov in deklet je prejelo v nedeljo 7. junija diplome kot dokaz, da so uspešno dovršili osmi razred farne šole pri sv. Štefanu v Chicagu. Slavnostni govornik je bil p. Leonard Bo-golin.
Prireditev slovenske mladine. V
soboto 6. junija so nastopili ot-roci slovenske sobotne šole. šolo vodi t prav lepim uspehom že rtekaj let gdč. Pavla Mušič, ki vlaga izredne žrtve v plemeniti namen, da otroci slovenskih sta-rišev ohranijo dragoceni zaklad —materino besedo. Dasi nekoli pozno, ne po krivdi šole ,so proslavili materinski dan. V prvem delu so bili otroški nastopi, petje, deklamacije. V drugem delu i programa pa so otroci zaigrali igro "Sirota Jerica''. Ni lahka stvar. Toda kljub temu je uspela. ! Glasbene točke je pripravil preč. i g. P. Vendelin, ki vedno pokaže, j da je strokovnjak in odličen talent na glasbenem in skladatelj-■ skem področju.
Piknik Slovenske Narodnne
Zveze, še enkrat opozarjamo na i redko priložnost, cla se z druži-j no vred razveselite v prosti na-i ravi na pikniku Slov. Narodne i Zveze, ki bo v nedeljo 16. avgusta. Letos bo še nekaj novega. Poleg okusnega prašiča bodo na razpolago še tako zvani "čevapči-či".
Protikomunistična razstava v
Nevv Yorku. Glavni odbor ANB (Antibolshevik Block of Nations) bo koncem junija preredl v Nevv Yorku razstavo slik komunistične tiranije. Tudi SZN v Chicagu bo razstavila nekaj značilnih slik.
Smrt slovenskega rojaka. Na
posledicah raka na jetrih je umrl g. Jože Iskra, bivši orožnik. Po zaslugi dobrega prijatelja je v zadnjih dneh bolezni našel zopet Boga in je tako spravljen z Njim odšel v večnost. Naj počiva v mirti!
Udruženi Ameriški Hrvati so
v soboto 20. junija v La Salle Hotelu priredili žalno komemo-racijo za hrvatske narodne žrt-
Skupni narodni dohodek v Sloveniji je znašal letos 273 milijard- dinarjev, po predvidevanjih avtorjev "družbenega plana gospodarskega ravoja LR Slovenije za leto 1958". Od tega je ostalo v Sloveniji 148 milijard 400 milijonov dinarjev. Ostalih 124 milijard in 600 milijonov dinarjev je morala Slovenija oddati v- obliki dayka na dobiček gospodarskih- organizacij (podjetij), prometnega davka itd. federaciji oziroma Beogradu za potrebe zveznega proračuna, t.j. za oborževanje (nad 50°o vsega proračuna, nobena druga država na svetu n;ma sorazmerno tako visokega vojaškega proračuna) in za gospodarski razvoj južnih republik Jugoslavije.
Zanimivo je, da v knjižici "Družbeni plan gospodarskega razvoja LD Slovenije za leto 1958" ki je izšla februarja 1958 pri Cankarjevi založbi v Ljubljani, ni najti niti besedice o tem, kam je šlo teh 124 milijard 600 milijonov dinarjev, kot da bodo enostavno izhlapel. Toda ta vsota predstavlja nad 45% vsega slovenskega narodnega dohodka tega leta.
Po optimističnih računih pa se je kakih 10 milijard vrnilo v Slovenijo v obliki deleža LR Slovenije pri zveznih dohodkih, zveznih investicij itd. tako da lahko računamo, da je oddala Slovenija 1. 1958 jugu okrog 114 milijard dinarjev, kar je še vedno nad 40% vsega slovenskega narodnega dohodka.
Po uradnih podatkih se je povečal skupni narodni dohodek v Sloveniji od približno 143 milijard dinarjev v letu 1947 na okoli 238 milijard v letu 1956, kar pomeni povečanje za 67%. Povprečni skupni narodni dohodek teh let je znašal torej 190.5 milijard. Računajoč, da je odstopala Slovenija vsako leto okrog 40% (toda nekateraleta tudi nad 50%) svojega skupnega narodnega dohodka federaciji, je naneslo to v omenjenih desetih letih 772 milijard dinarjev; v dolarjih — po uradnem jugoslovanskem tečaju, kot velja v jugoslovanski zunanji trgovini — pa 2 milijardi 540 milijonov dolarjev. Po jugoslovanskem "turističnem tečaju" za dolar (1:400) nanese to eno milijardo in 900 milijonov dolarjev. Celo po svobodni zamenjavi dinarske valute za dolarsko (preko lir) bi to še vedno naneslo približno 976 milijonov dolarjev), kar pa ni stvarno, ker je notranja kupna vrednost dinarja približno dvakrat večja.
Ce prištejemo k tej vsoti še po 4096 skupnega slovenskega narodnega dohodka v letih 1957
vc. Slavnostni govornik je bil dr. Vincent Knaus. Na sporedu so bile tudi umetniške točke.
Srebrna poroka. Hitro tečejo leta. — 25 let je minilo od takrat, ko ste 23. junija 1934 sklenila dosmrtno zvestobo Gabriel in Jenny Puhek. Poročil ju je v cerkvi sv. Štefana sedaj že pokojni p. Alexander Urankar. Jubilanta živita na 204 W. 22nd P. v Chicagu. Otroci — same hčerke: Dolores, Marv in Jenny so jima priredile veselo presenečenje. Jubilanta sta zavedna Slovenca in katoličana. Otroci govorijo, berejo in pišejo slovenski. Vedno sta darežljiva zlasti do duhovnikov in redovnic v starem kraju, naj ju vsemogočni blagoslavlja še dalje in jima da dočakati še zlati jubilej!
Hčerko so dobili v družini Toneta Prostova v Cicero, 111. O, to je veselja po tolikih letih zopet-nega sukpnega življenja v svobodni deželi! Krstili so, jo za Ano Marijo. Naše čestitke!
Novi lastniki hiš. Podjebni so naši novi naseljenci. Zopet lahko ugotovimo dva napredka. Stan-ley in Mihaela Simrayh sta kupila hišo na 1914 W. 22nd PL, Frank šušteršič pa se je že preselil v svojo hišo — prav čez cesto na 1931 W. Cermak Road. Čestitamo k podjetnosti in želimo mnogo uspeha!
(253,3 milijard din) in 1958 (273 milijard), dobimo tako 974,4 milijard dinarjev in s tem približno vsoto, katero je morala -Slovenija v dvanajstih letih, od začetka leta 1947 do kortca leta 1958, odstopiti Beogradu. Po uradnem jugoslovanskem kurzu za dolar znaša to 3 milijarde 248 milijonov dolarjev, po "turističnem tečaju" 2 milijardi 436 milijonov dolarjev in po svobodnem tečaju na valutnem tržišču v Italiji nad eno milijardo 249 milijonov dolarjev.
Ce upoštevamo kot najbolj odgovarjajoči tečaj za dolar "turistični tečaj" (po katerem u-radno računajo tudi narodni dohodek), je odstopil vsak prebivalec Slovenije v razdobju 1947— 1958 povprečno 1568 dolarjev ali en kilogram in 376 gramov čistega zlata po svobodnem tečaju Beogradu za njegove namene. Za toliko vrednost jc bila dejansko znižana življenjska raven vsakega prebivalca Slovenije v omenjenem razdobju. Celotno prebivalstvo Slovenije je moralo torej odstopiti vrednost 2137,9 ton zlata, kar predstavlja 213 tovornih vagonov, naloženih s samim zlatom: to je skoro petletna povprečna proizvodnja zlata v Južnoafriški zvezi, ki je največja proizvodnica zlata v svetu, dvain-polkrat več, kot je znašala celotna svetovna proizvodnja zlata 1. 1955 .
Vrednost, katero je morala Slovenija v razdobju 1947-1953 odstopiti Beogradu, si je lažje predstavljati, če jo primerjamo z nekaterimi drugimi podatki glede pomoči nekaterih narodov in držav tujini.
Združene države so dale od 1. julija 1945 do 30. junija 1956 tujini za 56 milijard i 140 milijonov dolarjev pomoči v vseh oblikah, od daril in kreditov do o-rožja. Cetolni ameriški narodni dohodek v tistih enajstih letih pa je znašal približno 2959 milijard dolarjev. Za pomoč tujini so odstopale torej Združene države manj kot 2% svojega narodnega dohodka letno, medtem ko je odstopala Slovenija — kot rečeno — istočasno za druge narode (čeprav v okviru jugoslovanske federacije) 40% svojega narodnega dohodka. Ce bi bile Združene države pomagale drugim narodom v istem sorazmerju, bi jim bile morale odstopiti 1163 milijard in 600 milijonov dolarjev, torej več kot dvajsetkrat toliko, kot so dejansko dale. Poleg tega je treba upoštevati, da bi tudi v tem primeru ameriško prebivalstvo veliko manj občutilo to gospodarsko izgubo, ker znaša povprečni narodni dohodek v Združenih državah štiriinpolkrat več kot v Sloveniji. Dejansko je ostopil povprečni Američan za pomoč tujini le po 375 dolarjev, torej štirikrat manj kot povprečni Slo\ 'enec, kljub štiriinpolkrat večjim dohodkom.
Zahodna Nemčija, ki po naravnem bogastvu sicer ni najbogatejša evropska država, a je gospodarsko zadnja leta najtrdnejša, je določila v svojih proračunih za 1. 1956 in 1. 1957 po 50 milijonov mark za "tehnično pomoč" gospodarsko nerazvitim državam, kar je znašalo n. pr. L 1957 22-krat, manj, kot je tisto leto žrtvovala Slovenija za "gospodarsko nerazvite pokrajine" v južnem delu Jugoslavije oziroma za namene beograjske vlade. Nemški zvezni minister za gospodarstvo Ludvvig Erhard je tudi glede morebitnih zasebnih nemških investicij v gospodarsko zaostalih področjih izrazil v jeseni 1. 1958 mnenje, da naj bi ne presegle vrednosti 5% nemškega izvoza, to je približno poldrugo milijardo mark, kar ni niti 1% narodnega dohodka Zahodne Nemčij.e Seveda je treba pri tem upoštevati, da so mišljene investicije (!), od katerih pričakujejo, da se bodo dobro obrestovale, in ne darila tujini.
Tudi Italija ima v lastnem državnem okviru gospodarsko zaostala prodročja — vso južno in del srednje Italije, približno dve petini vse svoje povšine, kjer živi tretjina italijanskega prebivalstva. To je hud notranji itali-
janski problem, katerega se tudi zavedajo in se zato trudijo, da bi ga čimprej rešili. Za pomoč gospodarsko zaostalim področjem na jugu je predvidenih z raznimi zakoni5 skupno 2.040 milijard lir v petnajstih letih6. Na leto znaša to nekaj nad 133 milijard lir, ali manj kot en odstotek italijanskega narodnega dohodka. To pomoč nudita gospodarsko naprednejši tretjini italijanskega prebivalstva jugu preko ustanove oziroma sklada "Cassa del Mez-zogiomo".
V avstrijskem proračunu za 1. 1959 je predvidenih 100 milijonov šilingov za "gospodarsko zaostala področja" v državi (v glavnem za južno Koroško). Ta Vsota predstavlja 0,1% celotnega avstrijskega narodnega dohodka v 1. 1959 oziroma 0,25% državnega proračuna.
Največja mednarodna ustanova za pomoč gospodarsko nerazvitim državam, Mednarodna banka za obnovo in razvoj, je dala leta
1957	raznim azijskim, afriškim in dragim državam 711 milijonov dolarjev posojil (!). Pri tej banki je včlanjenih 68 držav, ki preko nje pomagajo gospodarsko zaostalim področjem ali pa dobivajo od nje posojila. V istem letu je bilo vloženih od včlanjenih držav v banko 625 milijonov dolarjev. Od tega so vložile Združene države 375 milijonov, vse ostale članice pa skupno 250 milijonov, kar je za dva milijona in pol manj, kot je istega leta Slovenija sama dala za gospodarski razvoj zaosetalih področij v Jugoslaviji in za drage namene beograjske vlade. Pri tem je spet treba upoštevati, da morajo države, ki so deležne posojil Mednarodne banke za obnovo in razvoj, ta posojila vračati, medtem ko Slovenija odstopa okrog 40% svojega narodnega dohodka južnim republikam v Jugoslaviji kot darilo, ali bolje rečeno, v obliki dolžnega davka, ne da bi smela vsaj nadzirati uporabo odstopljenih finančnih sredstev, kot ima to pravico Mednarodna banka za obnovo in razvoj, pa tudi Združene države. Do 30. septembra
1958	je dala banka posojil za 4 milijarde in 10,2 milijonov dolarjev, vrnjenih pa je dobila že 418,3 milijonov dolarjev. Mednarodna banka za obnovo in razvoj je tako nudila le za petino večjo pomoč zaostalim državam kot Slovenija zaostalim republikam
TRAVELWAYS SERVICE
Vam nudi svojo pomoč v sledečih zadevah:
1.	Vam preskrbi vozne listke po suhem, po morju in po zraku.
2.	Ureja različne dokumente in preskrbi prevode,
3.	Pomaga vam dobiti svojce iz Evrope.
4.	Pošilja denar in pakete v Jugoslavijo.
626 BLOOR ST. W.	TEL: LE. 6-3089
TORONTO 4, CANADA
v Jugoslaviji in — kot že rečeno — s to razliko, da je dajala posojila, Slovenija pa darila.
Za lašjo primerjavo naj še navedemo, da bi stala gradnja železnice od Kozine do Kopra, ki bi povezala Slovenijo z lastnim morjem in bi bila neprecenljive gospodarske važnosti, 3 in pol milijarde dinarjev, kar predstavlja le nekaj več kot 3% finančnih sredstev, ki jih je morala Slovenija 1. 1958 odstopiti jugu. Toda žcleznice v Koper verjetno vsaj še do konca 1. 1961 ne bodo začeli graditi.
Računajoč, da bi stala gradnja pomolov in pristaniških naprav v Kopru isto kot v Trstu,7 bi si bila lahko zgradila Slovenija po odbitku stroškov za železnico Kozina-Koper istega leta za finančna sredstva, katere je odstopila Beogradu, pomole v dolžini 36.720 metrov, torej sedem-najstkrat daljše od pomola VII katerega zdaj grade v Trstu. Seveda bi tako dolgi pomoli za zdaj niti ne imeli smisla, dokler Slovenija ne prevzame tiste vloge, ki ji je po naravi določena v mednarodnem prometu ter trgovini; toda ta primerjava kaže, kaj vse bi si Slovenci lahko ustvarili s tistim skoro polovičnim narodnim dohodkom, ki jim ga vsako leto Beograd vzame.
Po petletnem jirgOsfcvUfiSkerri gospodarskem n&riu; 1957-1961,' niso predvidene glčde odtoka slovenskega narodnega dohodka na jug nikake bistvene Spremembe, zato lahko računamo, da se bodo v skladu s predvidenim večanjem proizvodnje v Slovenjii (povprečno za 7,4% letno)8 višala
tudi finančna sredstva, ki jih bo morala Slovenija odstopati za gospodarski razvoj juga in za zvezni proračun. Do konca leta 1961 bo morala Slovenija tako odstopiti še nad 513 milijard dinarjev ali eno milijardo 282,5 milijonov dolarjev. Viri:
1	Glej brošuro "Gospodarski uspehi v Sloveniji od osvoboditve do danes" Politična knjižnica, št. 30, Cankarjeva založba, (str. 19).
2	"Gospodarski vestnik", 1. januarja 1958.
3	Računajoč 100 din za 80 lir.
4	Povprečni ameriški narodni dohodek je znašal 1. 1956 1.708 dolarjev, slovenski (po jugoslovanskih uradnih podatkih) 400 dolarjev.
5	Od 10. avgusta 1950, od 15. julija 1954 in od 29. julija 1957 ter s posebnim zakonom o pomoči Kalabriji pri ureditvi voda in gozdov od 26. novembra 1955.
6	"Documenti di vita italiana", zv. 83, oktober 1958, str. 6601: "Lo sviluppo del Mezzogiorno". (Una documentazione sull'econo-mia delle regioni meridionali).
7	Pomol VII, ki je v gradnji v Tržaškem pristanišču in bo dolg 2.160 metrov, je preračunan na 16 imilijard lir, (Giovanni Palladini: !'Ti gjoverno per Trieste", Collana "Toniolo", 1958).
8	Milentije Popovič: "O politiki in ciljih razvoja jugoslovanskega gospodarstva od 1957, do 1961. leta", Političnia knjižnica, Cankarjeva založba, Ljbuljana, februar 1958.
ODKRIJTE KOLIKO RAZVEDRILA
LAHKO NAJDETE V ENEM DNEVU V
ivrnrA
Predstavljajte si ribolov na mirnem jezeru.. . nato pa veccr v lepem letovišču. Vse to zamoretfe imeti v istem dnevu v slikovitem Onariju. Romantična imena vas spominjalo na vsakem koraku na čase obmejnega življenja iz polpretekle dobe Zrak je poln zabave.... ribe vas čakajo v vodi. Življenje je odlično.
Odkrijte, kako poceni je počitniško življenje v Ontariju. Izpolnite in odpošljite spodnji odrezek. Tiskanice, ki jih boste sprejeli vsebujejo najnovejše informacije o prenočiščih, krajih m primernih cenah, ki vam nudijo izbiro.
KNOW
ONTARIO
0NTARI0 TRAVEL F H E E I
236 Parllamenl Bidgs., Torontu, Onfarlo Sond free literature and road map
I am particularly intereited in................area
PLEASE PRINT CIEARLV
NAME
ADDRESS......
POST OFFICE
Ontario Department of Travei & Publicity, Hon Bryan L. Cathcart, Minister
POSLANSTVO
SLOVENSKE
BESEDE
(Nadaljevanje s prve strani)
Kopitarja) in drage, se nam vsiljuje vprašanje:
Ali nam morejo Srbi predstaviti Prešernu do kolen segajoče-ga pesnika? Ali Cankarju enakovrednega besednika? Ali Plečniku, arhitektu evropslcega slovesa, vsaj v skromnih obrisih podobnega ustvarjalca stavbene umetnosti? In če bi nepristanska kritika primerjala dela drugih naših leposlovcev — klasikov in sodobnikov —, dalje stvaritve slovenskih likovnih umetnikov in glasbenikov (celo srbsko himno je moral uglasbiti Slovenec Davorin Jenko, ki je bil skoraj pol stoletja pevovodja in ravnatelj belgrajskega državnega gledališča!, ter kvaliteto umetniškega podajanja naših opernih pevcev in dramskih igralcev s kvaliteto, ki nam jo morejo nuditi srbski kulturni delavci — ali ne bi bilo tudi to vrednotenje za nas nad vse častno?
Številčno majhen je slovenski narod, a zato tembolj dinamičen. Med vsemi južnoslovanskimi narodi je nedvomno dosegel najvišjo omike. Za to stopnjo omike bi ga mogel zavidati marsikateri večmilijonski narod, ki ima bogato kulturno tradicijo za seboj. V teku razgibanih stoletij si je izoblikoval svoj obraz, vtisnil svoji kulturi svojstven pečat. Kar je tuje primesi vmes — in te je bore malo — je modrost naših dedov prekvasila z duhom domačnosti. Iz bočastva naše folklore, naših ustnih izročil govori duša naših prednikov. Ta dragocena ostalina, duhovna dediščina nam mora do konca dni vžigati plamenice narodne samozavesti, narodnega ponosa, narodne časti!
Že najstarejša slovenska kulturna ustanova Družba sv. Mohorja v Celovcu, ki je bila osnovana pred več kot 100 leti, je nekaj edinstvenega, samo za naš narod značilnega. Imela je v času svojega najvišjega zagona do 100.000 rednih udov. (Zanimivo bi bilo dognati, koliko rednih naročnikov je ob istem času imela Matica srpska, ki je imela neprimerno večje, zaledje: domala sedem milijonov srbhkih duš, toda med njimi 70% analfabe-tov....) Število izdanih knjig je samo pri Mohorjevi družbi, da drugih knjižnih založb niti ne omenjamo, v teku desetletij doseglo milijonske naklade. Vzporedno s knjižnim trgom je rastlo število revij, poljudnih, leposlovnih in znanstvenih, število časopisov, verskih, strokovnih, informativnih in političnih, ki so obravnavali najaktualnejša vprašanja domače in svetovne politike. Ni je bilo slovenske hiše, ki ne bi bila naročena vsaj na eno izmed navedenih revij. (Slovenci ne poznamo analfabetov!) Kje na svetu je narod, številčno našemu enak, ki bi mogel pokazati tako bogate sadove snujočega duha?
S tisočletno trdoživo borbo za vsoj obstanek je naš narod dokazal, da ni samo sposoben, ampak tudi vreden biti "na svoji zemlji svoj gospod". Odpor proti sleherni podrejenosti, slehernemu zapostavljanju mu je v krvi. Ni nesmotrno, brez globljih nagibov Fran Levstik ustvaril lik Martina Krpana, simbolično prikazen naše žilavosti, narodne odpornosti. Ni kot samosevka iz srca našega Primorja zrastla orjaška pest Petra Klepca. Ni si v slovenski mitologiji brez vzroka postavil svoj prestol naš nekronani suveren Kraj Matjaž — zvesti varuh naše bodočnosti. Da so naši predniki odbršali svojo posest, so se že v sivi davnini morali boriti z vsemi grabežljivimi sosedi. Samostojna slovenska država Karantanija je eno izmed najsvetlejših poglavij naše narodne zgodovine — vsevednim integralcem na Balkanu verjetno s sedmerimi pešati zaprta kniga ....Tudi boj za staro pravdo naših dedov proti tujim fevdalcem —izkoriščevalcem ( ki se zmerom znova v novi obliki, pod novimi gesli in novimi imeni povaljajo med nami), je v njihovih vnukih
irt revije
ZGODOVINSKI ZBORNIK
Četrti letnik knjižne založbe Slovenske kultudne akcije je uvrstil v svojo zbirko tokrat Zgodovinski zbornik kot publikacijo zgodovinskega odseka SKA. Gradivo je zbral in zbornik uredil vodja odseka Marijan Marolt.
Na prvem mestu je razprava, ki jo je napisal p. Maver Grebene: Itinerar sv. Bernarda v letih Anakletove shizme. Delo je pri nagradnem natečaju SKA dobilo drugo nagrado. — Raj ko Ložar je prispeval: Ljudska obrt in trgovina v Sloveniji. — Maksimilijan Jezernik je zastopan z razpravo: Rim in drugo Baragovo potovanje v Evropo. — Sledi Bogumil Vošnjak, ki je zbral gradivo v članku: Ustavni pogledi Krfske deklaracije. — Prispevek iz novejše slovenske zgodovine je Frana Erjavca Avtonomistična išjava slovenskih kulturnih de-la\ cev leta 1921. — Zbornik zaključuje Branka Sušnik: Totemizem in šamanizem pri Camako kih.
Knjiga obsega 212 strani.
NOVA SLOVENSKA SLOVNICA
—	Danski slavist Gunnar Olaf Svane je napisal slovnico slovenskega jezika in je delo izšlo pod naslovom: "Gramatik der slovve-nisehen Schriftsprache". Knjiga je izšla v danski prestolnici Ko-penhagen. Strokovnjaki pravijo, da je tako dobra slovnica, da Slovenci v domovini doslej nimajo tako dobre slovnice. Posebnost knjige je, da so vse besede poudarjene, a ne samo po mestu in vokalni kvaliteti, ampak tudi po rastoči in padajoči intonaciji. To je tako težko vprašanje, da sc ga noben slovenski slovničar do-sedaj ni upal lotiti. Prvi je poskusil uvesti v slovnico poudarke pokojni dr. Anton Breznik, pa njegova knjiga ravno zaradi tega potem ni bila odobrena za rabo v šolah. Druga odlika Svane jeve slovnice je, da je posvetil veliko skrb glagolu in uvedel novo razdelitev glagola.
HETITIKA
—	Akademik Viktor Korošec jc v Ljubljani izdal knjigo Hetitika. Ta prispevek k razvoju hetitske-ga prava je izšel v okviru Razprav, ki jih izdaja Slovenska akademija znanosti in umetnosti.
NOVI PRAVOPIS
—	Novi slovenski pravopis pripravlja Akademija v Ljubljani in bo izšel pri Državni založbi. Glavna dela vodita Institut za slovenski jezik in Zavod za kulturo slovenskega jezika. V glavnem uredniškem odboru so dr. Anton Bajec, dr. Rudolf Kolarič, dr. Mirko Rupel, dr. Anton Sovre, dr. Matevž Šmalc, dr. Fr. Tomšič in Josip Vidmar.
Ontarijska liga kreditnih zvez je 11. julija naznačlla začetek gradnje svojega lastnega poslopja. Sedanji predsednik Don Bell in prejšnji dolgoletni predsednik Aubrey Dalgleish sta zasadila prvo lopato v zemljišče na Eg-Hnton Avenue v bližini Golden Mile Plaza. Zemljišče je blagoslovil preč g. Egan, v čigar župniji bo poslopje zgrajeno. Ulico, s katere bo vhod, je občina North York prekrstila iz Swift Drive v Credit Union Drive. Kolikor je znano, je to edina ulica, ki je imenovana Credit Union ulica...
4. IZDAJA VREČARJEVEGA MOLITVENIKA
— Najlepši molitvenik, ki ga imamo danes Slovenši, je pravkar izšla četrta velika izdaja tistega, ki je 1. 1938 prvič izšel v Ljubljani in mu je bil naslov "Kristus, kraljuj". Isti avtor, srednješolski katehet dr. Ivan Vrečar, je zdaj oskrel v Trstu novo izdajo in dal molitveniku bolj ljudski na-lov "Mašna knjiga". V zelo prikupni obliki in biblijskem papirju tiskan obsega molitvenik 1264 strani. V tem prvem delu so molitve, vse nedeljske, prazniške in druge važnejše maše v cerkvenem letu, zakramenti in pobož-nosti. Prvemu delu je dodanih na 166 straneh 135 pesmi: med njimi so mnoge z notami. Pred sabo imamo torej molitvenik, masno knjigo in pesmarico. Številne in prisrčne so vinjete in pa podobe nad zaglavji, katere je narisal umet. slikar Milko Bam-bič. Natisnila je molitvenik tiskarna "Graphis" v Trstu. Tako avtor za skrbno in posodobljeno delo kakor tudi tiskarna za izredno čeden tisk zaslužita vse priznanje. "Verske potrebe novega katoliškega človeka in nove evharistične Kristusove mladine so rodile ta molitvenik", pravi v uvodu dr. Vrečar. Zares: kdor bo želel poglobiti svoje liturgično življenje, bo našel v "Mašni knjigi" dragocen pripomoček.
Mary Louise Alles, iz ontarij-skega državljanskega oddelka
ogleduje napisno desko urada v "Queen's Park" ki pomaga pri-
seljencem z Hon. Dr. Mackinnon Phillips, Provincianim tajnikom Ontarijske vlade.
SLOVENSKA POT,
leto VI:tš. 1—3 izšla 1. junija in prinaša naslednjo vsebino: Poslantsvo slovenske besede (Mirko Kunčič), Slovenska stvarnost v komunistični Jugoslaviji (Pavle Verbic), Uganka o dveh Amerikah (Lojze Iiija), Slovenska knjiga v zamejstvu (Slovenia in European affairs— This is Slovenia -e -c), Gorjančev Pavlek (Lojze Novak) ter komentar Ob usihaj očih vrelcih slovenske prosvete? (kronist).
KRALJESTVO BOŽJE 1959,
Vzhodni zbornik, izdalo Apostol-stvo sv. Cirila in Metoda, tiskala Družba sv. Moharja v Celovcu prinaša na 160 straneh bogato vsebino in mnogo lepih slik. J. Vodopivec razpravlja o delu Pija XII. in Janeza XXIII. za krščanski Vzhod, sj se spominja zlatomašniškega jubileja p. Anto-
na Prešerna D.J., A.K. piše o jubileju molitvene osmine za ze-dinjenje, J. Vodopivec o stoletnici Lourclesa, Niko žužek DJ. o molitvi desnega razbojnika, Angel Kosmač o papeškem grškem zavodu v Rimu, Stanko Janežič objavlja vtise s potovanja po Grčiji, Ivan žužek o vzhodnem meništvu, Angel Kosmač o gori Atos, Anton Merkun o mohame-danskem vprašanju, Silvin Eiletz, DJ. o sovjetski družinski politiki in njenih posledicah, dr. Turnšek je priredil članek K.H. Blair o neznanem Bogu v Moskvi, Niko žužek DJ. razkriva tajno Pasternakove priljublja-nosti, Stanko Janežič objavlja zgodbo ruske slikarice Rime Rrajlovske. Rafko Vodeb piše o cerkvi sv. Klemena v Rimu, kjer je grob sv. Cirila, Branko Bohinc svoja razmišljanja ob Le-manu, sj o shodu rusikovcev v
še živ. Bil je naš narod branik krščanstva, junaško je odbijal navale Trukov, ki so prihajali z ognjem in mečem, prelil je potoke krvi za svoja Zgodovinska izročila. Tako je že v srednjem veku izpričal, da je nerazdružl-jivo povezan z zahodno evropsko omiko, da noče imeti ničesar skupnega z barbarstvom Azija-tov, ki so srcu Evrope hoteli zadati smrtni sunek. — In ta narod hočejo srbski kulturni sarao-zvanci prisiliti na kolena, mu iztrgati dušo, mu vzeti najbitneoše, kar ima: materinščino, ter skrpu-cati in njega nekakšnega balkanskega robota s šajkačo na glavi, čarapami na nogah in turško lulo v ustih....
Za nič več in nič man j namreč ne gre kakor za razkosanje, za pospešeno stapljanje treh narodov v enega — velesrbkega, "Blazne fantazmagorije obsedenih dervišev!" bi zarobantil France Tcrseglav, časnikar, ki je ljubil bohotne prispodobe. Piscu teh vrst pa se včasih živo utrne v spomin žalostna postava norega Jozveta izpod Stola. Tudi njemu, siromaku, je morala blodno strašiti po glavi senca nekakšnega "ujedinjenja", zakaj z blaženim nasmehom na slinastih ustih je venomer golčal:
"En hlev, ena molzna krava, ena gajžla, en pastir!"
(Konec prihodnj ič)
ONTARIJSKI DRŽAVLJANSKI ODDELEK NA DELU.
ONTARIO ZOPET NED PRVIN!!
Zopet je Ontario pokozal pot drugim kanadskim provincam, ne samo, da je priznal vrednost doseljencev, ampak tudi potrebo po integraciji naših novih in bodočih državljanov.
Od ustanovitve Držaljanskega oddelka, so kanadčani po izbiri, katerim so se stavili na pot vsemogoči problemi, v novem življenju, telefonirali, pisali, ali prišli vsaki dan v državljanski urad.
Poljski arhitekt iz Argentine je hotel vedeti o pripoznanju vjegovega poklica. Nemški izdelovalec orodja je hotel imeti nasvet o kontraktu, ki ga je podpisal. Italijanska gospodinja ja iskala naslov oddelka kjer bi otroci lahko dobili brezplačne injekcije proti polio. Madžarski študent je želel imeti prevod o sredjesolski diplomi za pripoznanje istega po oddelku za vzgojo. Vsi ti in mnogi drugi, so dobili nasvete ali bili pošlani na odgovarjajoče urade ali vladne oddelke, ki So jim lahko pomagali.
Ta koordinacija vladnih ustanov z Državljanskim oddelkom je prihranila čas in delo vseh zainteresiranih.
Dodatno Državljanski oddeleki pomaga pri prevodih poklivnih in izobrazbenih listin in potrebno vrednost istih za uporabo v Ontario.
Ontarijski Državljanski oddelek ni bistven samemu sebi, ampak ima več specifičnih delokrogov:
•	Soodnos z Federalnim Držaljanskim in Vselitvenim oddelkom;
•	Sodelovanje z drugimi oddelki Provincionalne vlade;
•	Vzgoja tukaj rojenih kanadčanov, da kanadčane po izbiri sprejmejo prijazno in jim ponudijo roko prijateljstva; ter na ta način pokažejo enaki stalež vseh, in pa dejstvo, da so ti prinesli nove navade in kulturo, ki bo močno pomagala pri izgradnji večjega kanadskega naroda, in zlomiti vse jezikovne zapreke.
•	Državljanski izdelek NE MORE izdajati državljanskih papirjev, a lahko svetuje kandidatom, kaki so potrebni koraki v kanadsko državljanstvo. Vsa naša postrežba je brezplačna.
Prisrčno ste vabljeni, da obriščete razstavo Državljanskega oddelka v poslopuj Ontarijske pokrajine na razstavišču "Canadian National Exhibition", katera je del naše "Kampanje Ljudskih Odnosov" ,pri pomaganju integracije in sprejetja Kanadčanov po izbiri v našo družbo.
Za nadalnje iformacije kličite: EM. 31221, local: 21-448, ali pišite na: DRŽAVLJANSKI ODDELEK — CITIZENSHIP DIVISION Room 519, Main Building, Queen's Park, Toronto, Ontario
ODDELEK POKRAJINSKEGA TAJNIKA
POKRAJINA ONTARIO
Hon. Leslte M. Frost, Q.C.,
Prime Minister
Hon. Mackinnon Phillips, M.D.,
Provmcial Secretary and Registrar General
Bruslju, J.V. o mednarodni zvezi za zedinjenje Unitas. Zbornik zaključuje ocene in kronika.
Edi Gobec, SMRT ALI ŽIVLJENJE
Požrtvovalni Edi Gobec iz Co-lumbusa je poleg obilnega drugega dela napisal in ramnožil 4. . del svoje razprave SMRT ALI I ŽIVLJENJE, ki obravnava vpra-I sanje povezave slovenskih izseljencev. Da seznanimo širši krog s to razpravo, bomo po možnosti objavili nekaj izvlečkov. Kdor bi hotel dobiti delo v celoti, ga bo mogel dobiti od g. Gobca samega, čigar naslov je: 86 E llth Ave., Columbus 1, Ohio, USA.
Dar oxfordske uinverze Narodni knjižnici
Univerzitetna knjižnica v Ox-fordu na Anglesškem je poradila Univerzitetni in narodni knjižnici v Ljubljani Trubarjev katekizem, ki je fžšel iaa 1555 v. Tubin-genu v Nemčiji. Bila je to ena izmed osnovnih knjig slovenskega knjižnega jezika, ki je seveda že davno pošla in sta od njene naklade ostala ohranjena samo dva izvoda. Drugi izvod se nahaja v Nacionalni biblioteki na Dunaju.
Government "gimmiek"
helps newcomers
Pot tem zaglavjem je pisal g. L. Kossar 21. julija t..l v toront-skem dnevniku Toronto Telegram med drugim tudi naslednje misli, ki jih v skrčeni obliki podamo našim čitateljem:
Pisec pravi.... da se je podal na poizvedovanje o novoustanovljenem Državljanskem uradu pokrajine Ontario, ker je slišal, da je vse to le "election gimmick", da pa je našel urad poln aktivnosti in zagotovil, da so na pravi poti. Nikakor tega urada nesmemo zamenjati s federalnim uradom. Ontarijski urad je prikrojen za ontarijske razmere, pripravljen pomagati tam, kjex se pojavi problem. Prvenstveni namen je vzgajati tukaj rojene v smeri prijateljskega sprejema novonaseljencev. Pripravljajo serijo knjižic in pamfletov. Na C.N.E. bodo imeli poseben del razstave. Upajo, da bodo morali v kratkem pomnožiti osobje urada (sedaj 3) ter začeli ustanavljati urade po drugih večjih krajih pokrajine. Tedensko dobe pisem in poklicov povprečno 100. Vsem novonaseljencem pisec priporo-ga, da se z zaupanjem obračajo na novi urad.
Leon Kossar, dopisnik dnevnika "The Telegram" (Toronto) katerega članki so še posebej zanimivi čitateljem — novo ka-nadčanom. G. Leon Kossar je tudi častni član "Slov. narodne zveze v Kanadi".
Kanadski Janez Krek — Msgr. Coady je umrl
V Antagonishu, Nova Scotia, zibelki zadružnega gibanja za angleško govorečo Kanado, je 28. julija preminul Msgr. Moses Mihael Coady v starosti 77 let.
Rojen v Novi Scotiji je študiral na sedaj svetovno znani St. Fran-cis Xavier University, se izpopolnjeval v Rimu in bil 1. 1910 posvečen v mašni ka.
Ko je poučeval v Antagonishu, je začel preč JJ. Tompkins organizirati tako imenovane "ljudskem šole" (1921) posebne tečaje za odrasle. Ta metoda širjenja dodatne izobrazbe zlasti na področju družboslovja in gospo-drstva, ki je pripravila ugodna tla ba razvoj zadružnišstva v vzhodnih provincah Kanade, je znana pod imenom "Antagonish movement". Malo pozneje, 1. 1929, je tudi univerza ustanovila posebno fakulteto — Department of Extension — za izobrazbo odraslih, ki jo je vodil Msgr. Coady od ustanovitve do 1952.
Dr. Coady je bil kot naš Janez Krek, duhovnik, učitelj, govornik, filozof in avtor več knjig. Velik del svojega časa je porabil v majhnih dvoranah in zasebnih stanovanjih, kjer je zbiral okrog sebe preproste ljudi in jim kazal pot v boljšo bodočnost s pomočjo zadružne ideje. Pod njegovim volstvom so neuki ribiči ustanavljali proizvajalne zadruge in so s pomočjo lastnih nabavljalnih in kreditnih zadrug nastopili novo obdobje gospodarskega napredka. Msgr. Coady je bil nosilec nove ideje, ki je kakor plamen zajela ne samo njegovo Novo Scotio, marveč se je razširila tudi na druge vzhodne province in na ostali del angleško govoreče Kanade. Neumorno je potoval iz kraja v kraj brez ozira ne vreme ali letni čas, imel po pet sestan-
kov v petih različnih krajih na isti dan — m povsod je pustil nekaj svojega duha, ki je deloval naprej. Nekoč so mu na potu zmrznili trije prsti, toda nase je mislil šele, ko je zaključil vse tri sestanke, ki jih je imel v načrtu za ta dan. Ko je javno mnenje izzvalo imenovanje posebne kraljevske komisije za položaj ribičev v pomorskih provincah, je msgr. Coady nastopil kot izvedenec in je prepričal člane komisije o pravilnosti svojega načrta v toliki meri, da so njegov načrt sprejeli in mu dali deset mesecev časa za organizacijo ribičev, ki si je nadela iem United Maritime Fishermen. Ta organizacije je danes kot pravijo "big business", pa vendar lastnina ribičev samih.
V dneh, ko se oglašajo zaskbrl-jeni glasovi o kanadski odvisnosti od ameriškega kapitala, bi bil lahko zgled msgr. Coadyja vodnik ne samo že obstoječim zadrugam, marveč tudi novim podvigom gospodarske osamosvojitve Kanade.
Sv. oče je dal priznanje delovanju tega katoliškega pionirja v zadružništvu z imenovanjem za hišnega prelata.
• PaPpež Janez XXIII, je izdal
za stoletnico smrti arškega župnika, zavetnika svetnih duhovnikov, okrožnico Sacerdotii nostri primordia, v kateri poziva duhovnike, naj posnemajo v svojem življenju Janeza Vianneys-kega, starše pa, naj dajejo z veseljem in hvaležnostjo svoje sinove v službo oltarja. Papeževa druga okrožnica je sledila v enem mesecu prvi njegovi okrožnici Ad Petri Cathedram o cerkveni edinosti.
Toronto
•	The Canadian Register prinaša 1. avgusta v torontski izdaji sliko slovenskih romarjev v Midlandu in kratko poročilo o romanju slovenske župnije 19. julija 1959. Slovensko romanje v Midland je postalo ustaljena tradicija in po poročilu se ga je letos udeležilo 600 oseb.
•	Kreditna zveza župnije sv.
Janeza na Kingston Rd. je priredila za svoje člane romanje in izlet k Marijini božji poti na Marylake blizu Kinga. Prireditev je tako dobro uspela, da jo nameravajo ponoviti vsako leto.
•	Kardinal Francis Spellman
je obiskal Toronto, kjer mu je bratovščina The Fraternal Order of Eagles podelila Ten Com-mandments Avvard. Bratovščina je imela svoje 61. zborovanje v Torontu 6. avgusta in je podelila kardinalu priznanje za "njegovo vodstvo v okrepitvi moralnega in duhovnega življenja Amerike, za preskrbo vodstva in smernic za mladino in za njegovo borbo proti svetovni konspiraciji brezbožnega svetovnega komunizma pod vodstvom Kremlja".
Torontska javna knjižnica je v zadnjem času pomnožila svojo slovensko zbirko z naslednjimi knjigami: Bevk, France
Muka gospe Vere: Julijan Sever: Hiša v strugi Bridka ljubezen. (Izbrani spisi, 2). Cankar, Ivan
(Črtici in povesti) Dostavki: Črtice in novele (1892-1918): Kritike, polemike in govori (1893-1918). (Gerlanc, Bogomil) ed. 274.97 Cvetnik naše reformacijske misli, ob 400-Ietnici slovenske knjige, 1551-1951. -951. Gogol', N.V.
Večeri na pristavi blizu Dikan-jke: Mirgorod. Jurčič, Josip
Golida: Hči mestnega sodnika: Nemški valpet: Dva brata: Božidar Tirtelj: Kozlovska sodba v Višnji gori: Sin kmečkega cesarja: Črta iz življenja političnega agitatorja: Sosedov sin. Jurčič, Josip
Lipe: Pipa tobaka: Moč in pravica: Županovanje v Globokem dolu: V vojni krajini: Telečja pečenka: Ivan Erazen Tattenbach: Bela ruta, bel denar: Na kolp-skem ustju: Doktor Zober. (Zbrano delo, 5).
Kotnik, Janko	491.84
Slovensko-angleški slovar. 1954 0'Neill, J.J.	921
Življenje Nikole Tesle.... slovensko izdajo priredil Dr. Lavo Cermelj. 1951.
Latkovič, Vido	921
Peter Petrovič Njegoš: dodatek; Iz Nenadovičevih spominov na Njegoša. 1951. Nenadovič, Mateja	921
Memoari. 1954. Pahor, Jože.
Serenissimi. Pushkin, A.S.
Povesti, članki, pisma (sestavil) Aleksander Sergejevič Puškin.
Reymont, W.S.
Leto 1794. Tavčar, Ivan
Novele: Črtice: Dva odlomka: Variante. (Zbrano delo, 1) Tolstoi, L.N. graf
Vojna in mir. 2v. Trdina, Janez	921
Hrvaški spomini: Bachovi hu-zarji in Iliri: Moje življenje. 1951 Trdina, Janez	891.84
Verske bajke, stare in nove: Bajke in povesti o Gorjancih (1. del.) 1954.
0Hawa
dovršenem tečaju. Med udeleženci so bili duhovniki, sestre, učitelji in učiteljice, bogoslovci in več laičnih članov gibanja krščanskih družin (Christian Family Movement). V program so bile vkjučene tudi kreditne zveze. Ontarijska Liga je poslala kot svoja zastopnika in govornika ravnatelja oddelka za vzgojo J. Homerja in Rudolfa Čuješa.
Chicago
Ne bomo še Izumrli. Tetka štorklja je imela v zadnjih tednih mnogo opravka v slovenski naselbini. Oglašala se je prav pogosto in povsod napravila veselje in vesele upe za bodočnost slovenksega. življa pod zvonom sv. Štefana v Chicagi. Najprej je potrkala pri družini Staneta Vla-sich na 2229 S. Wood Str. Pustila je za spomin krepkega fanta, ki so ga krstili za Daniela Pavla.— Kmalu nato se jo oglavila pri družini Tiedman, tudi tam so dobili sinčka ter je postala ga. Marija Koščak drugič stara mama. Tudi Guštinove družine ni poza-bula. Julko in Toneta jc osrečila zopet s sinčkom Jimijem, dabo več živžava pri hiši. Kmalu sta bila na vrsti Stane in Mihaela Simrayh. Štorklja ju je nagradila s hčerko in Stane je naslednjo nedeljo s ponosom delil cigare. Najbolj pa sta bila osrečena Francka in Viktor Lavriša. Kar dva sinčka jima je pustila v oskrbo in vzgojo. Krstili so ju na imeni Viktor in Marko. Vsem srečnim starišem, starim očetom in manicam ter stričkom in tet-kam naše iskerene čestitke! •
Slabo so se izkazali takozvani "Jugoslovani" na mednarodni razstavi v Chicagu. Vsaka država se je potrudila, da prikaše najboljše kar ima: gospodarstvo, kulturo itd. Izjemo je napravila Jugoslavija kljub ogrommi finančni podpori bogate Amerike. Jugoslovanska razstava je bila bolj podobna beograjski čaršiji kakor razstavi, ki naj prikaže gospodarsko sposobnost države. Izgledalo je, da je vse samo "Srbija", ni bilo prav nič videti kaj državi doprinašajo ostale, bolj kulturne pokrajine kakor so Slovenija in Hrvatska. Tudi o-sebje, ki je bilo na razstavi, je bilo seveda samo — srbsko.... Samo Srbija, to je Alfa in Ornega, vsi drugi narodi ne pomenijo nič. Kdaj bo takozvane 'Jugoslovene' srečala pamet!
Že zdaj opozarjamo na slovensko Martinovanje, ki ga bo priredila Slovenska Narodna Zveza v soboto 7. novembra v Tomazi-novi dvorani. Podčrtate ta datum že sedaj, da ne boste pozabili! To bo veselja in zabave kot vedno, ko ima SNZ svoje prireditve!
• St. Patrick's College v Otta-\vi ima poseben oddelek Social Action Center, ki ga vodi preč. Lavigne. Poleg predavanj v kolegiju je ta oddelek znan tudi po dopisnih tečajih za pripravo za zakon in zadružno zidanje hiš. Letos so priredili enotedenski tečaj za voditelje na social. področju. Začetno službo božjo je daroval torontski pomožni škof Francis Marrocco, D.D. na koncu pa so udeleženci dobili diplomo o
RIM
• Za monsignorja sta bila
imenovana dva slovenska duhovnika, rodom iz lavantinske Škofije, ki sta po Hitlerjevem vdoru v Slovenijo končala študije v Rimu, preč, gg. dr. Maksimilijan Jezernik, rektor-asistent pape-škega zavoda Propaganda fide ter dr. Janez Belej, minutant, t.j. referent v Kongregaciji za širjenje vere.
obrnite se z zaupanjem v vseh nepremičninskih,
družinskih in pravnih zadevah na:
CARL VIPAVEC
SLOVENSKI ODVETNIK IN NOTAR
278 Bathurst St., Room 4, Toronto, Ont. — EMpire 4-4004
• Papež Janez XXIII. je blagoslovil 6 ton težek bronast kip Fatimske Marije, ki bo stal na zemljišču kolegija Good Counsel, VVhite Plains, N.Y. New York. Ker so pred kratkim speljali cesto Nevv York State Freeway po delu kolegijskega zemljišča, bodo kip postavili tako, da bo dobro viden s ceste. Kip je visok 30 čevljev, delo ameriškega kiparja Martina Winterja, denar pa so zbrali Kolumbovi vitezi.
ZAHVALA
Podpisani se je dne 31. dec. 1958 s pismom obrnil na prijatelje in znance v emigraciji, proseč, da bi po svojih močeh pomagali rojaku in prijatelju v Evropi, ki ga je življenje ponovno hudo prizadelo in ki je doprinesel velike žrtve za Svoje narodno in versko prepričanje.
Do Vklj. 27. marca 1959 so se oglasili sledeči dobrotniki (navedeno bo samo rodbinsko in krstno ime, brez častnih naslovov) in poslali:
$25: Mahnič Janez (Vancouver, Kanada);
$20: Stare Jože (Stockton, Cal.), skupno brata Konrad in Ciril Me-jač ter neimenovani (Washing-ton);
$15: Berglez Ignacij (Kenosha, Wisc.);
$10: Puš Ludovik, Pezdirc Bogomir (oba iz Nevv Yorka), gorše
France, Resman Mate (oba iz Clevelanda), Gregorič Lojze (Chicago), Opara Jože (Toronto) Kun-tarič Franc (Banff, Kanada); N. N. Toronto.
. $9: Klezin Karel (Nevv York);
Po $5,50 (—po 2 angl. funta): Žebot Marija, Stuttard Ana, Lov-renčič Dora (Anglija);
$5: Leskover Ludvik (Chicago), Cuk Alfonz (Latrobe, Pa.) Basaj Jože (Nevv York), Langerholz Ka-list (Nevv York), Jaklič Franc Marquette, Mich.), Senica Janez (Toronto), Grum Janez (Mihvau-kee, Wisc.), šušteršič Stane (Cle-veland);
Manj kot $5: Povšičo Boleslav (Emmittsburg, Md.), Planinšičj Jože (Chicago), Cekuta Viljem
Z
(Toronto), Urbič Rudolf (Athens, Wisc.), Krvina Janez (New York), Simič Jože (New York), Saksida Marjeta (New York), Saksida Cveta (Nevv York).
Zbrani dobrotniki so prispevali skupno $257 in vsota je bila poslana na določeno mesto. Prejemnik in podpisani se vsem dobrot-! nikom prisrčno zahvaljujeta.
Muhr Oton
Moderni električni štedilnik napravi kuhanje prijetno. Auto-matična kontrola časa in toplote vam pomaga pripraviti tudi posebna jedila v najboljšem okusu. Kuhanje z elektriko je tudi zelo
hitro.
Živite boljše i elektriko-
oKiM^^immoi
na varen in moderen način.
To in ono iz Slovenije
NOVICE
TOVARNA MOTORJEV V KOPRU
Tovarna Tomos iz Kopra je 14. junija začela s serijsko proiz-vohnjo motornih koles tipa "Colibri". Tovarna bo letos dala v promet 20,000 motorjev (od teh 18.000 tipa "Colibri"), že naslednje leto pa bi se letna proizvodnja morala dvigniti na 30.000. Iz Jugoslavije je dosedaj že 40,-000 naročil. Tomos je že tudi razstavljal na raznih velesejmih, tako v Leipzigu, Budimpešti, Poznanju, Solunu in drugih. Samo na Poljskem bi lahko takoj prodali nad 10.000 Colibrijev in Galebov (150 ccm). Veliko obetajo še Sirija; Tunis in Egipt.
Tomos izdeluje doma 75% vseh potrebnih delov (medtem ko izdeluje tovarna Puch, od katere je Tomos dobil licenco, le 60%).
V. tovarni je zaposlenih 130 inženirjev in visoko kvalificira-neih tehnikov ter 1300 delavcev. Doslej so vanjo investirali 4 milijarde din. Tomos je edina tovarna v Jugoslaviji, ki je v redu izvršila investicijski načrt in pri tem ni presegla planirane investicijske vsote, čeprav so se cene materiale močno dvignile.
Poleg mopedov tipa Colibri izdeluje tovarna še motorje za čolne "Lama" in bencinske motorčke "Stabilec". Mislijo tudi na proizvodnjo avtomobilov. Zato nudi najugodnejše pogoje francoska tovarna Citroen.
KAM GRE DENAR IZ ZVEZNIH FONDOV
Za nadaljno gradnjo in rekonstrukcijo petih največjih jugoslovanskih pristanišč bosta letos investirani 2 milijardi din. Od tega bo prejel Bar 900 milijonov, Reka, Split, šibenik in Ploče 8.30, iz zveznih fondov, iz lokalnih 100 do 200 milijonov. Za Koper še ni podatkov, vendar pa nas izkušnja iz leta 1958 uči, da bodo fondi samo lokalni.
* Komunistični komisar kitajske province Yunnan je odredil, da bodo usmrtili vse nad 60 lat stare osebe, ki niso dovolj močne, da bi sodelovale pri programu krajevnih komun. Ta nečloveški ukaz je povzročil povečan dotok priletnih beguncev v Laos.
V Iskri v Kranju so izdelali prototip domačega magnetofona. Proizvedli so že poskusno serijo novih magnetofonov, ki bodo po izjavah strokovnjakov tovarne Iskra ustrezali širokemu krogu potrošnikov. Novi magnetofoni imajo zaenkrat dve hitrosti, pripravljajo pa tudi uvedbo tretje. Magnetofon se bo lahko uporabljal tudi kot diktafon.
šno in pacient se je po treh tednih zdravljenja vrnil zdrav domov.
RAZSTAVA VARILNE TEHNIKE V LJUBLJANI
Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani so 7. julija odprli mednarodno razstavo varilne tehnike. Razstavljalcev je 52, od katerih 39 jugoslovanskih, 6 francoskih, 5 iz Zahodne Nemčije, 1 iz Avstrije in I iz Švice.
NOVE SLOVENSKE LADJE
Za piransko Slpošno plovbo so v gradnji trije veliki tramperji. Vsak tramper bo imel nosilnost 12.700 ton in pogonski Dieslov motor s 6.300 konjskimi silami, kateri bo clajal ladjam brzino 15 navtičnih milj na uro. Razen tega so na Japonskem zgradili za Spolšno Plovbe še veliko tovorno ladjo Piran, ki bo s 16.000 tonami nosilnosti in s pogonskim motorjem za 7.200 K.m. največja slovenska pomorska enota.
DR. SLODNJAK POVABLJEN V BEOGRAD
—	Ljubljanski tednik Naši razgledi prinaša kritiko Slodnjakove Zgodovine slovenskega slovstva, ki je izšla v nemščini. Poročila pravijo, da je kritik Dušan Pirje-vec še dovolj stvaren. Potem ko so v Ljubljani dr. Slodnjaka na univerzi upokojili, pa so ga profesorji beograjske univerze povabili, da naj pride univerze po-filozofsko fakulteto. Ko so pred leti v Ljubljani onemogočili Kocbeka zaradi knjige Strah in pogum, je tudi odšel za nekaj let v Beograd "v izgnanstvo".
HUMORIST FEIGEL UMRL
—	Umrl je slovenski pisatelj Damir Feigel. Slovenska literatura ima malo humoristov. Med fašizmom je ostal v rodni Gorici in je s svojimi deli lajšal trpljene Slovencev.
Na kirurgični kliniki v Ljubljani so v maju prvič uporabili "umetne ledvice". Glavno osnovno aparaturo so pred časom nabavili v tujini in je trenutno edina tovrstna naprava v Jugoslaviji, dodatne aparate pa so izdelali v delavnicah kliničnih bolnišnic. Operacijo so izvedli zelo uspe-
SLOVENEC DIRIGENT V KOBLENZU
— Dirigent "Renske filharmonije", ki ma svoj sedež v Koblen-zu ob reki Mainz, j a Slovenec Karlo Mizerit. Izmed 70 prosilcev vseh narodnosti je komisija izbrala njega. To je posledica uspehov, v Avstriji, Nemčiji in Švici.
• V ZDA se spustili v vodo prvo
trgovsko ladjo na atomski pogon — Savannah z 21.000 tonaže.
• Dobički industrije v ZDA se
v drugem četrletju tega leta daleč presegli dobičke odgovarjajoče dobe lanskega leta. Skupna številka za 395 velikih korporacij je znašala lani — po plačanih davkih — $991,151,000, letos pa za isto četrtletje 1,733,943,000 ali porast za $742,792,000 ali 74.9%.
•	Zbirka zdravil za Dr. Schvveit-zerja. Trinajst-letni deček je zbral čes štiri tone zdravil, ki so jih prepeljali 15. julija v. Afriko z dvema zrakoplovoma. Dr. Schvveitzer se klub svoji visoki starosti še vedno neumorno žrtvuje med zapuščenim prebivalstvom francoske Afrike.
•	Beneški Slovenci pred italijanskim sodiščem. Italijanski državni tožilec je obdolžil izdajstva Slovence iz Benečije, ki so se med vojno borili proti Italiji, s partizani ali drugače. Na sodišču so bili končo pomiloščeni.
•	Enoten srbsko-hrvatski jezik.
Srbska Matica je sklenila na nedavnem zborovanju, da je potrebno odpraviti vse razlike, ki še obstoje med hrvaščino in srbščino. Sklenjeno je bilo tudi, da povabijo Hrvatsko Matico k sodelovanju.
•	Zborovanje katoliških študentov Azije. V okrilju Katoliške Akcije je bilo julija v državi Vienam zborovanje katoliških študentov številnih azijskih dežel, med njimi Siam, Malezije, Indije, Vienama in Filipinov. Navzoči so bili tudi predstavniki Avstralije in Nove Zelandije.
•	Iz Francoske Akademije
je bil prisiljen izstopiti Paul Mo-rand, v nasprotju z dolgoletno tradicijo o "nesmrtnosti". Na njegovo mesto je bil imenovan Benoit, ki pa mesta ni hotel sprejeti in je tudi izstopil toda njegov "izstop" je bil zavrnjen.
•	Nova grobišča. V državi So-nora v Meksiki so odkrili človeške mumije, katerih starost še niso mogli dognati. Vešče balzami-rani človek je azijski in ne indijanski tip. Nadaljnja raziskovanja bo vodila Arizonska Univerza.
•	Govori francoskih poslancev.
Poslanci v francoskem parlamentu v bodoče ne bodo smeli brati
t
svojih govorov; s tem naj bi se, njihovi, dostikrat zelo dolgi govori skrajšali.
•Rasno mešana vzgoja. Problemi rasno mešane vzgoje v Združenih državah so s z začetkom novega šolskega letaspet poostrili. Povsem pa je jasno, da bodo priznali ali morali priznati enakost vseh ras tudi tisti, ki so danes še močno nasprotni.
•	Denar Fordove Ustanove za Glasbenike. Fordova Ustanova je v zadnjem času nakazala več štipendij glasbenikom, da se iz-popolnija v študiju in tehniki; istočasno pa jim je dala pravico, da si za študij tehnike izberejo dela, ki jih sami hočejo, in da z denarjem Fordove Ustanove sami plačajo komponiste, katerih dela si bodo izbrali.
50,000 GALONOV BARVE
$2.99 ZA GALON.
Iz bankrupt skladišča, ta barva je primerna za barvanje znotraj ali zunaj hiš. Barva je sveža, znamke C.I.L., bnervvin-Wiiliams, Lowe Bros., C.V., Gliddens, itd.
NAŠA GARANCIJA — preizkusite en galon, preizkusite sto salonov. Ce niste popolnoma prepričam, da je naibolsa, vrnite prazno posodo ali le načeto in neizrabljeno barvo za 100% denarno povračilo. Pošiljamo takoj, kamorkoli v Kanadi.
BARVA ZA ZNOTRAJ: primerna za stene, lesene dele, mavec, stenski papir itd. Barve: nebleščeča bela, bleščeča bela, ion-quil, rumena, meta zelena, slonoščena ivori, nebeško modra, cvetno roza, senčno siva, jesensko rjava, turquoise.
ZUNANJA BARVA: Primerna za železo, cement, lesen pod, lahko razredči j iva za shingles. Barve: Bela, osnovno bela, črna slonokoščena, rumena, mornariško siva, biserno siva, zaprto zelena, jabolčno zelena, chartreuse, skedejsko dreca, svetlo rdeča, turquoise, koralna, holandsko modra, rjava.
ALUMINSKA BARVA ........................................................ $3.99 Gal.
Strešni cement, črn, tekoč, vsebunije vlaknast azbest 99c gal. Pošljite 50% z denarno nakaznico za naplilačilo. Razka poslano C.O.D.....Ali pa pošljite vso vsoto insi prihdanite, izdatke
pošiljke.
SHERMAN'S — DEPT. SD 2
537 QUEEN ST. W. — TORONTO, ONT.
Ustanovljena 1908
Iščemo zastopnike — brez denarne naložbe. Pišite za barvno lestvico. Mi vam izstavimo jamčno pismo in dostavimo naročilnice. Samo en zastopnik dovoljen v okraju.
RABLJENE IN NOVE AVTOMOBILE
dobite pod najugodnejšimi pogoji pri
V. & M. MOTORS
363 OUEEN STREET WEST, TORONTO
Edino slovensko podjetje v Torontu ra nakup in prodajo avtomobilov Kličite EM. 8—6540 — Vinko Mike
ZAHTEVAJTE!
Z NYLONON OKREPLJENE PETE IN PRSTI
NOGAVICE ZA DELO
TRPEZNEJ5E KOT KATERE KOLI DRUGE
PENMANSOVE NOGAVICE ZA DELO Vam nudijo posebno trpežnost posebna ugodje posebno vrednost. Slog in debelina za vsako delo— Vaš najboljši kup za vsako ceno.
TUDI SPONJE IN GORNJE PERILO SLAVNI OD 1868
VVS-9-4
ŽENSKO IN DEKLIŠKO SPODNJE PERILO
Brez rokavov, atletske majize in z elastičnim pasom majhne spodnje hlače.
t- majice
nogavice za delo
a? % >
T-majice imajo okrepljen avrat-nik iz nvlona. Odlično spodnje perilo, najboljše z elastičnim pasom narejene spodnje hlače.

KAKO SMO BiLi
Pripadniki skupine, ki se v zadnjem času z vso silo žene za ohranitev Jugoslavije, kaj radi povdarjajo v svojem zagovoru, "da so slovenske narodne pravice in slovenske meje še najbolje zaščitene v sklopu jugoslovanske državne tvorbe". Morda računajo ti krogi, da imajo okrog sebe nepismene ljudi, ki ne znajo šteti niti do pet, da verjamejo pravljico o "zaščiti", ki so jo v Jugoslaviji uživali Slovenci.
Narod je gotovo najbolj zaščiten v pravni državi, kjer vladata red in pravica. v Jugoslaviji ni bilo ne enega ne drugega. Nered v državni upravi in korupcija, krivica pa je neredu podajale roko. Predolgo bi bilo, če bi naštevali krivic, ki jih je zavestno delal Beograd narodnim najši-nam v Srbiji sami. Macedonce in Albance so hoteli nasilno iztrebiti.
Od prvega dne obstanka Jugoslavije si je Beograd prizadeval, da v kali zaduši vsako stremljenje po samoupravah. Že prve-tedne je tekla kri v Zagrebu. Ba-tinanje po policijskih zaporih, masovno zapiranje pripadnikov samoupravnega pokreta na hrvatskem zapostavljanje narodnih voditeljev, inteligence, ki ni trobila v beograjski rog, prepovedo-vanje zborovanj in sestankov. Vsak okrajni glavar si je lahko privoščil, da je paševal po svoje in prepanjal one, ki niso bili dovolj "jugoslovansko" usmerjeni. Izključitev dijakov iz gimnazij, denarne kazni za malenkostne politične prestopke. Jugoslavija je bila policijska država. Dršavne oblasti so vladale preko policije, da so lahko držale na vajetih narode, ki niso hoteli ničesar drugega kakor narodno svobodo, red in pravico. Toliko na splošno o prilikah v predvojni kraljevi Jugoslaviji. Danes seveda ni bolje. Na papirju so sicer "narodne republike" in je ustvarjen videz, da narodi uživajo samoupravo. Le videz je in nič drugega. v resnici je pa nad vsemi zopet Beograd in pa OZNA s katero drži skupaj to, kar po bistvu narave ne gre skupaj. Jugoslavija je bila in je — umetno ustvarjena zgradba, ki se je ohranjala in se ohranja samo s silo.
Kako smo bili "zaščiteni" Slovenci. Le nekaj primerov. Nemški vdor v Slovenijo na severu je bil od nekdaj močan. Že v Avstriji so Nemci nakupovali slovenska posestva in na njih naseljevali Švabe. Tako so hoteli ponemčiti severno mejo od Št. Ilja do Ptuja. Po vojni, ko so si Avstrijci zopet opomogli, se je ta "gospodarski vdor" skušal nadaljevati. Da se to prepreči, so bile pri okrajnih sodiščih sestavljene posebne komisije, ki so ocenile kupne pogodbe posestev ob severni meji. Ce so ugotovile, da je v ozadju nevarnost, da posest preide v nemške roke, je bila pogodka razveljavljena. Mnogokrat pa se je zgodilo, da je nadzorna oblast tak sklep razveljavila, ker so bili na delu nemški konzul v Ljubljani in pozneje tudi v Mariboru.
Hitlerjanci so nekaj let pred drugo svet. vojno močno dvigali glave zlasti na severni meji. V obmejnih Apačah so napravili celo upor. Oblast je bila skoraj brez moči iz strahu pred velikim sosedom ter so se obmejni Slo-vecni zatekli k samopomoči. Organizirani slovenski fantje in možje so napravili red.
Za rojstni dan nemškega ma-lika Hitlerja je nemška peta kolona ob severni meji organizirala kresove. Oblast se ni ganila in se po nalogu Beograda ni vmešavala v to početje. Beograd se je bal Hitlerja. Zadevo so vzeli v roke Slovenski fantje in Sokoli, ki so v zadnjih letih na severni meji vsaj v narodnostnem pogledu bili edini. Nočne patrole, sestavljene iz članih obeh organizacij po vseh Slovenskih goricah, so nemške provokacije skurjen-jem kresov preprečile. Če je prišlo kje do spopada in so peto-kolonaši dobili, kar so iskali, je varnostna oblast pač "zamižala". To je bilo pa tudi vse!
Delovanje pete kolone je bilo y obmejnih predelih Slovenije
nevarno. Cirilova tiskarna v Mariboru je v največji tajnosti natisnila imenik članov pete kolone, ki je služil obmejnim Slovencem v informacijo. Tajno pravim, policija bi brobrošuro zaplenila na zahtevo nemškega konzula.
Ali smo bili zaščiteni narodnostno? Za najosnovnejše pravice, katere bi nam pač morala dati "narodnostna" država, se je bilo treba boriti. Nismo imeli banovine Slovenije, ampak bili smo le Dravobanci. Nismo smeli izobesiti slovenske zastave, zato je bila stroga kazen. Prepovedan je bil naziv "Slovenski". Vse, kar je spominjalo na sloventsvo, je bilo potisnjeno v kot, da napravi prostor jugoslovanstvu. Na slovenskem ozemlju napisi tudi v cirilici, tiskovine pol v cirili in pol slovenske. Univerza ie bila v stalni nevarnosti, da jo odpravijo ali pa vsaj okrnejo. Slovenski voditelji so morali v internacijo, ker so se izrazili ne za odcepitev, ampak za — federativno ureditev države. Slovenske tovarne so so selile na jug!
Katoliška Cerkev ni uživala e-nakopravnosti. Pripadniki zjedin-jenih grkokatoliških kristjanov so bili preganjani in duhovniki niso imeli niti obstanka v njihovih župnijah. V Sloveniji so pro-težirali pravoslavje in višje službe v vojski je dosegal le oni, ki je prestopil v pravoslavje.
Smbska diplomacija na mirovnih konferencah ni bila zmožna kaj prida doseči za Koroško in pogodka v Rapallu, ki je odtrgala veliki del slovenskega ozemlja in ga dala Italiji, ima tudi pečat beograjskega nezanimanja za slovensko zemljo.
Pravljica je, da so naše narodnostne meje še najbolj zaščitene v Jugoslaviji. Za obrambo slovenskih meja ni padel ldti en sam topovski strel niti se dvignilo ena samo letalo v zrak, niti ena strojnica ni zaregljala proti vdi-rajočemu okupatorju na severni meji v Št. Ilju, pri Gornji Radgoni, v Prekmurju proti Madžarom in na meji proti Italiji. U-trdbe ob severni meji so bile prazne že dva dni pred vdorom Jugoslovanski oficirji so v G. Radgoni popivali pri petoko-lonašu Clotar Bouvirju, med tem so pa Nemci že zasedali mesto. Ni padel niti en vojak v obrambo meje, prva žrtev je bil gornjerad-gonski župnik Franc Gaber. Kdo nas je ščitil tiste temne dni leta 1941? Jugoslovija? Jugoslovanska vojska? Jugoslavija je odpove-
PREROKBE ZANIKANE
Več katoliških časopisov je pred kratkim objavilo govor, ki ga je imel preč. Augustin Fuen-tes iz Vera Cruz škofije iz Mehike, v katerem je opisal svoj razgovor s sestro Marijo, bolje znano kot sestro Lucijo, edino še živo pričo Marijinih prikazovani v Fatimi. Glavna vsebina je bila, da je Marija zelo žalostna, ker svet ne izvaja njenega naročila in da bo 1. 1960 sovjetski komunizem preplavil, svet, uničil vez narodov ter da bo večina pobitih končala v peklu.
Religious Nevvs Service je hotela dobiti potrdilo teh novic. Škofijske oblasti škofije Coimbra na Portugalskem so odgovorile, da je Lucija zanikala, da bi p> vedala kako tako napoved bodisi temu duhovniku ali komu drugemu. Poročila so tudi navajala, da je bil preč. A. Fuentes postu-lator za kanonozacijo Jacinte in Frančiška. Vatikanski krogi so zanikali, da bi bil preč. A. Fuentes postulator, ker proces še niti ni bil predložen sv. kongregaciji za obrede. Nadškofija Mexico City je tudi potrdila, da ji ni znano, da bi bil preč. Fuente imenvan za postulatorja in dodala, da je prepovedala objavo in širjenje izjav tega duhovnika.
EDI GOBEC
• CCCL bo spremenila ime.
Ker je v delavski strokovni organizaciji Canadian Catholic Conderation of Labour sedaj mnogo članov, ki niso katoličani, bo zveza izpustila ime "katoliška" iz svojega naslova. Predsednik Roger Malhieu je izjavil, da to ne pomeni, da bi organizacija drsela v materializem.
dala v tem usodnem trenutku zato, ker ni izpolnila pričakovanja narodov, ki so hoteli imeti svobodo, red in pravico. Jugoslovanska vojska je bila v razsulu že pred 6. aprilom 1941.
Čemu torej pravljica o tej napihnjeni "zaščiti"? Da olajša nedelavnost SNO in njenega voditelja, da upraviči njegove pok-lone srbskemu dvoru in da še nadalje pripozna varuštvo nad Slovenci balkanskim Prusorm
Belgija Luxemburg in druge manjše države so bile dvakrat pregažene od nemšskih čet. Toda niti enemu Belgijcu ali Luxem-buržanu ne pride nemisel, da bi zaprosil za varstvo Francozi. Slovenci, imejmo pamet in ne nasedajmo političnim demagogom ! Sloveni v samostojni državi, mednarodno priznani bomo morda še bolje zaščiteni kot smo bili pod Jugoslavijo
M,G.
IV. del
"....Vsem diktaturam, naj bo to diktatura režima doma ali diktatura ožje povezane klike na tujem, je skupno to, da so v resnici tako šibke, da morajo za vsako ceno preprečiti izražanje drugačnih mnenj in svobodno dvostransko primerjavo in razpravljanje, kar seveda vedno stereotipno prikažeje v čim slabši luči. n. pr. kot izdajstvo v političnih diktaurah, ali kot prerekanje, prepir, neslogo, obrekovanje v moralnih diktaturah.
"Vsem demokracijam pa je skupno, da dovolijo in omego-čajo, da narod vedno spozna osrednja različna ali nasprotna mnenja in tak ob vsestranski poučenosti in po kritično izkri-staliziranem javnem mnenju išče najprimernejša skupna pota.
"Samo ob taki vsestranski poučenosti lahko narod pravilno presoja, reče krajšemu krajše, belemu belo in črnemu črno. Samo ob takem pravilnem presojanju se lahko približa resnici v reševanju svojih perečih narodnih problemov. In samo resnica ga bo osvobodila. Ne samo uradna resnica, ne samo ljuba in prijetna resnica, ampak vsa resni-va....". Str. 3.
"2. Nekaj zgodovinskih dokazov, kako strašno se nad narodom maščuje odločanje brez predhodnega svobodnega razpravljanja, razcelpjenosti med skupinami in pomankljiva organizacija zastopstva, (str. 4-9).....
"Po prvi svetovni vojni Slovenci v svoji žal tradicionalni razcepljenosti nismo znali razviti odkritega, necenzuriranega dvostranskega razpravljanja med glasniki različnih poti, niti doseči soodločanja in sodelovanja vseh skupin in vsporednega pravičnega zastopstva vseh. Tako nismo izrabili vseh narodnih sil: niti talenta vseh, niti misli vseh, niti vpliva vseh, niti dela vseh, niti ljubezni vseh, ki so ljubili Slovenijo, a so jih enostranska cenzurirana glasila tirala v sovra-š.tvo. Posledica? Niso se izrabile modre misli in ugled šušteršiča, ki bi nam verjetno znal rešiti naše meje. Bil je opljuvan, odrezan, z neutemeljenimi napadi in s pomočjo uradne cenzure so ponosnemu orlu štrli krila! Zločinec pred sodiščem lahko opiše okolščine in svoj zagovor; vodilni Slovenec zaradi cenzure pred sodičšem javnega mnenja tega ni smel storiti! Zavrgli smo
talent, ko smo ga potrebovali najbolj. In neumorni idealist, ljudski tribun, ki je bolj kakor kdor koli znal navdušiti množice, Janez Evangelist Krek, smo mar izrabili njegov idealizem, njegovo neumornost in vpliv? Namesto odkrite stvarne kritike njegovega javnega delovanja, ki je potrebovalo, kot svako človeško delo, nekaj manjših popravkov, a imelo v sebi tudi toliko veličastnega, kar zasluži večen spomenik, so se nizki propagandisti vrgli na njegovo najbolj osebno in intimno zadevo, na "ljubezensko razmerje". Tako so v času največje potrebe spravili s po-zorišča tudi tega edistvenega ve likana. "Stari" so pač morali potolči "mlade", "mladi" "stare", obojni liberalce, liberalci klerikalce. Nismo imeli kritičnega dvostranskega razpravljanja ali vsaj poročanja pred isto publiko, ampak do skrajnosti enostransko in nizko prepričevanje nepoučene publike. Tako se je narod razvnel v sovraštvu do nasprotne skupine predvsem po golem slučaju, kateri propagandni skupini je bil bolj izpostavljen. Sredi tega bolestnega medsebojnega uničevanja brez stvarne kritike, razmišljanj in raz-pravljenja pred istim občinstvom, pa nismo imeli več časa in energij za reševanje slovenskih meja! Notranje razbiti in drug drugemu zoperstavljeni do onemoglosti, smo postali žrtev grabežljivih sosedov na eni strani in žrtev srbskega državnega centralizma na drugi.
"Kje je bila krivda? Priznajmo pošteno in brez strankarske ali ideološke prizadetosti, da predvsem v naši nezmožnosti povezati različne skupine v soodločujočo in sodelujočo skupnost in v nezmožnosti povezati zastopnike in svetovalce vseh skupin tako, da bi bila vedno izrabljena najboljša misel vseh in pliv in delo vseh. Če bi bili znali preko svobodnega razpravljanja in vsestranskega zastopstva doseči to dvoje, potem bi neokrnjeni zbor zastopnikov in svetovalcev v stvarnih debatah hitro spoznal, koliko važnih in izvrstnih misli ima izkušeni šušteršič in najboljše sprejel, ostale pa kritično pustil ob strani. Videli bi, kako je nastopil čas, da spet Janez Ev. Krek raz-giblje narodne množice, da pošljejo nove in nove regimente navdušenih slovensko prepevajo-čih mladeničev na Koroško in
Križ x Kraž
(Patentirane 1945.) FRANCOSKE SPODNJE HLAČE
555
Posebej krojene z lahko oporo
—	udoben elastični pas —
—	sam patentiran — zapirajoči "Križ x Kraž" sprednji del, daje kroj, ki ugaja
—	narejene iz finega česanega bombaža.
Pranje lahko-likanje nepotrebno.
Dolga nošnja. Odgovarjajoča
majica.
da kmetje in trgovci postrgajo žitnice in pošljejo oklevajočemu Tavčarju dovolj moke, da bi mogel nele prehraniti, ampak pogostiti osvobojeni in k materi Sloveniji priključeni Celovec! Da, v tem slučaju bi bilo vprašanje naših meja vse drugače rešeno in demokratično organizirani složni slovenski narod bi tudi ne postal kar čez noč tlačan novega državnega centralizma. Vsa narodna nesreča, pa tudi dejstvo, da Slovenija pozneje zaradi krivičnega centralizma in gospodarske zapostavljenosti in izže-manja ni razvila svojega gospodarskega potenciala do viška, ki ga je bila zmožna ni je zato toliko ljudi moralo iskati skorjico kruha na tujem, se da začrtati nazaj k tisti usodni bolezni slovenske razcepljenosti in nasilnega vodništva brez svobodnega necenzuriranega dvostranskega razpravljanja pred istim občinstvom, bolezni, zaradi katere nismo znali povezati različnih skupin v soodločujočo in sodelujočo skupnost, niti izrabiti talenta, misli, vpliva, dela in žrtve vseh. Z manj romantičnim imenom lahko naše narodno gorje pripišemo predvsem, čeprav seveda ne izkjučno, pomanjkanju resnično demokratične povezave vseh skupin in prave demokratične organizacije zastopstva ter—posledično—neizrabi ali medsebojnemu nevtraliziran ju narodnih sil.
(Nadaljevanje prihodnjič)
• Taborišče Kolumbovih vitezov v Londonu je dobila kapelo. 2. avgusta so ob navzočnosti dveh škofov, W.J. Smitha, DD., iz Pembrokea in John C. Codya DD. iz Londona, blagoslovili novo kapelo v taborišču Kolumbovih vitezov ob jezeru Fanshavv.
ffžrnnanh
MAJHNE SPODNJE HLAČE, JERSEY T-MAJICA ZA MOŠKE
"95" SPODNJE PERILO
Dobite za niože in fante, spodnje | hlače z | elastičnim | pasom in I ]ersey | majico dolgi ali | kratili rokavi; pravtako \ tudi
navadna \ srajca
inspodnje j hlače, ali i "žabe". I
DRUGI
/3L*
ZA DEČKE
Penmans ima kvaliteto, ki prenese močno nošnjo in to žele matere za svoje dečke.
izdelki: Merino "95" spodnje
pililo; Merino "71" spodnje perilo; podloženo spodnje perilo; Penmans Golf nogavice, Penmanove rokavice, Penmans sveterji.
SPODNJE PERILO ZA DOJENČKE
—zavezano ob strani, zavito okrog, in gumbi spredaj na oprsniku — iz finega bombaža. Velikost 3-6-9 mesecev in 1-2 leti stare.
PABERKI
NOGAVICE ZA FINO OBLAČENJE IN ŠPORT
GP—9—2A
•	Izmena znanstvenikov med Vzhodom in Zahodom. Akademija Znanosti Združenih Držav in Akademija Znanosti Sovjetske zveze sta sklenili dogovar, veljaven za dobo dveh let, na podlagi katerega bodo smeli znanstveniki ene in druge države predavati, voditi raziskovanja in beležiti uspehe v državi, kjer bodo gostje. Predvidevajo, da bo tako okrog dvajset znanstvenikov šlo na znantsven obisk in Združehih Držav v Sovjetsko Zvezo, in obratno.
•	Dar za begunce. Združene Države so odobrile nakazilo 300,-000 dolarjev za begunce v okviru Svetovnega Begunskega Leta.
•	Spomenik Mgr. Trinku. V Trčmunu so odkrili spomenik Mgr. Trinku, vročem ljubitelju Slovenke zemlje ni največjemu zaščitniku Slovencev v Beneški Sloveniji. Spomenik nosi trojen napis, v latinskem, italijanskem in slovenskem jeziku. Slovenski napis je del pesmi pokojnega Trinka "Domači zemlji": "O ti zemlja rodna, zemlja bedna mala, ki jo milost božja meni v last je dala".
•	Znamke v spomin "Borcev za Svobodo". Združene Države že več let izdajajo posebno serijo znamk v spomin bojevnikov za svobodo širom sveta. Znanim osvoboditeljem južno-ameriških dežel, Magsavsavu, Koszuto in drugim so nedavno pridriužile Er-nesta Reuterja, župana mesta Berlina za časa ruske blokade.
•	Slovenska narodna manjšina v Italiji. Po mnenju rdečih oblasti v Ljubljani imajo Slovenci, ki žive v Italiji povsem zadostno narodno svobodo. Miha Marinko in ostali hlapci, ki se pridno klanjajo rdečim mogotcem v državi, se neradi postavijo takrat, ko ne gre za nič drugega kot Ie slovenske narodne pravice in ne zagovor revolucije ter opravičilo pobojev, ki so jih zakrivili ali izvršili sami. Marinko se tudi ni zganil, ko so v uradnih krogih Jugoslavije začeli govoriti, da naj bi bila slovenščina odpravljena kot uradni in knjižni jezik v državi.
•	Univerzitetna predavanja na televiziji. V Združenih državah imajo nekatere univerze že več let predavanja preko televizije. Slučatelji, ki tem predavanjem redno sledijo, zadostijo zahtevam študija v isti meri, kot da bi hodili na predavanja na univerzo. Letos bo začela s tovrstnim načinom predavanj tudi ugledna univerza Harvvard.
SLOVENSKA DR2AVA izhaja prvega v mesecu.
Za SNZ, predsednik: Dr. A. Kuk. Za uredniški odbor: Dr. R. čujes. Tehnična stran in oglasi: V. Mauko.
Letna naročnina znaša: Za ZDA in Kanado 3.-$. za Argentino 20., peziov, za Brazilijo 50 kruzeirov, za Anglijo 15 šilingov, za Avstrijo 30 šilingov, za Avstralijo 2.- avstr. L., za Italijo in Trst 600.- lir, za Francijo 500,- frankov. Naročniki v Argentini morejo poravnati naročnino tudi v upravi Slovenske poti.
Za podpisane članke odgovarja pisec. Ni nujmo. da bi se avtorjeva naziranja morala skladati v celoti z mišljenjem uredništva in izdajatelja.
- .. 1. -fflMif.f^