lii o LXV Poštnina pfačana t gofovfal V Ljubljani, v nedeljo, dne 31. oktobra 193/ Stev. 251 a ©Wia,yZ Din Naročnina mesečno 25 Din, zo inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja ce loletno % Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/111 Telefoni uredništva in uprave: 29-92, 29-93, 29-94, 29-95, 29-96 — Izhaja vsak dan zjnfraj, razen ponedeljka in dneva po praznika Ček. račnn: Ljubljana št 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797 Uprava: Kopitarjeva ulica štev. 6. Drugo življenje Zopet smo pred praznikom Vseh svetih in dnevom, posvečenim spominu naših rajnih. V teku leta nam dnevno delo in skrbi morda za-stro potrled v onostranost, toda Verne duše so glasen klicar, ki globoko pretrese slehernega mislečega človeka in mu usmerja pogled skozi meglo vsakdanjosti v skrivnosti zagrobnega življenja. Vzbudi sc vsaj dvom, če je še drugo življenje Kajti tudi dvomljivci in neverni mislijo na svoje drage rajne, tudi oni jim posvečajo nežen spomin. Če kdaj, se v teh dneh njih duša najbolj približa krščanski veri v onostranost. V misli tiho klije vprašanje, kaj je zdaj z onimi, ki so jih ljubili in bili od njih ljubljeni; kaj je zdaj z vsemi tistimi trpečimi in hrepenečimi dušami, njih veličino in revščino, žrtvami in neizpolnjenimi željami tu na zemlji. Ali so vjeli vase žarek sreče in miru, po katerem so na zemlji zaman hrepeneli? Ali napisi na nagrobnih spomenikih, ki govore o vstajenju in snidenja v drugem življenju, morda le oznanjajo resnico? Do teh vprašanj je mogoče zavzeti dvojno stališče. Tiste namreč pustimo ob 6trani, katere ta najgloblja življenjska vprašanja sploh nc zanimajo in so lahkomišljeni dovolj, da k njim postavijo le velik vprašaj. Mislimo torej le na resne ljudi, ki se s tem problemom resno pečajo. — In tu srečamo materialiste, ki so prepričani, da drugega življenja ni in ga biti ne more, ker je s smrtjo telesa umrlo vse človekovo življenje. Beseda o drugem življenju je za nje, le prazen zvok, lepa sanja. V poštev prihaja le kot verska tolažba, kot lepa samoprevara — a nič več. Materialist ne veruje v nadaljevanje individualnega življenja po telesni človekovi smrti. No, da: kvečjemu če hočete imenovati drugo življenje prehod snovi iz ene oblike v drugo; strohnelega človeškega telesa v druge kemične sestavine, kakor je ta proccs lasten vsem živim telesom tudi v rastlinstvu in živalstvu. V tem smislu priznava materialist neprekinjeno življenje materije, da, njeno večno življenje. Toda mimo tega »življenja« snovi materialist ne priznava po telesni smrti nadaljevanja osebno zavestnega življenja, ker ne priznava, da poleg snovnega telesa biva od njega neodvisna duša, ki preživi smrt telesa. Za materialista je smrt konec osebnega življenja in osebne zavesti. Po tem nazoru se človek s smrtjo povrne v isto stanje kot je bil pred rojstvom, oziroma spočetjem, ko je telesno bil le še del drugih bitij. Misleči materialist se ob nepobitnem dejstvu smrti sprijazni z mislijo, da bo nekoč vedel tako malo o sebi kakor ve zdaj v globokem snu, — le da bo to spanje večno, nevzdramno. Ničesar, prav ničesar ne bo ostalo od njegovega osebnega življenja: mrlič bo, kakor da ni nikdar živel. Drugače tisti, ki verujejo v posmrtnost. Ti verujejo, da luč osebnega življenja, spočeta v materinem telesu in katere se otrok po nekaj letih zave — na večne čase ne l>o ugasnila. Zaradi telesnih nedostatkov jc žar tega plamena lahko oviran, v telesu nakaženega pohabljenca je morda komaj zaznaten, toda bo po ločitvi duše od telesa zasvetil v vsej ne-zadržani lepoti, pa čeprav je bil v pozemskem življenju vklenjen v telo ubogega slaboumneža ali komaj zaživelega dojenčka. Tudi če bo snovno telo strohnelo, se bo osebnostno življenje poedincev nadaljevalo v večnost. S to vero v osebno zagrobno življenje kristjan ni osamljen; večina človeštva veruje vanj in ga pričakuje, dasi na razne načine. Mnogo jih je, ki ne razmišljajo o načinu zagrobnega življenja, čeprav vanj verujejo. Nekateri narodi si predstavljajo posmrtnost kot dolgotrajno potovanje. na katerem se duša očiščuje v telesih drugih, celo živalskih bitij. Najčistejšo obliko pa jc verovanje v posmrtnost dobilo v krščanstvu, ki vidi v človekovem posmrtnem življenju njegovo najvišje usovršenje in najtesnejšo združitev s samim Bogom. Vera krščanstva uči vsekakor tudi, da more človek zgrešiti svoj srečni zadnji namen. Katoliška vera pozna tudi kraj očiščevanja neko prehodno stanje, ki pa «e bo končalo ne le za poedinca, ampak tudi za vse človeštvo ob času, ko bo število ljudi na zemlji dopolnjeno. Našo vero v posmrtno življenje podpirata razum in razodetje. Pamet nam pravi: Ako je Bog, mora biti tudi drugo življenje. To zahteva nujno božja dobrota in božja pravičnost. Brez drugega življenja je naše zemsko življenje ne le nedoumna uganka, temveč naravnost nesmisel. Potem je človek, najodličnejše božje delo na zemlji, nesrečno bitje, polno nasprotij. — Razodetje nčlovečenega božjega Sina pa dviga dejstvo posmrtnega življenja nad vsak dvom. Vera v onostranost je jedro krščanstva. Kajpada nam o načinu drugega življenja tudi krščanstvo pove le malo. Drugo življenje se nam vzgojno kaže pod vidikom plačila in kazni, pogubljenja proč od Boga in plačila v blaženi združitvi z Bogom. Naša vera nam tudi zagotovi, da bo tudi naša telesnost nekoč deležna plačila, odnosno kazni. Gotovo je pa tudi za kristjane v veri v posmrtnost še marsikaj ne-doumnega, n. pr. kako bo duh mogel bivati neodvisno od telesa; kako bomo mogli po apo-stolovih besedah neposredno gledati Boga in iz njega črpati vse nadaljno spoznanje in vso ljubezen. Kljub temu. da je po besedah evangelija med nami in onostranostjo velik prepad, se je človek v vseh dobah svoje zgodovine trudil, da bi o zagrobnem življenju dobil večje spoznanje in da bi prišel v dotik z onimi, ki so pred nami odšli v večnost. Božje razodetje nam zagotavlja, da je trojno stanje, v katerem žive duše telesno odmrlih v drugem življenju: blaženi, pogubljeni in duše na kraju očiščevanja. Dosti več nam ni rnzodeto. Zlasti nam je prikrit način očiščevan ja. Toda za naše zemsko življenje je najvažnejše, da onostranost postane za nas resničnost, to je: da v tem življenju računamo z drugim življenjem. Zagrobno življenje mora biti merilo vrednosti za pozemsko življenje, ki |e po liožjem načrtu le priprava za drugo življenje. . Biti kristjun jc isto kot živeti v pričakovanju I Japonski pogoji za mir Zveza narodov je zgolj evropska ustanova Kitajska mora prekiniti vse zveze s SSSR in stopiti v zvezo z Japonsko Spomin na začetek borbe proti komunizmu London, 30. okt. TG. Tukajšnji »Evening Standard« objavlja članek svojega diplomatičnega so-trudnika, ki jih je Japonska stavila za sklenitev miiru s Kitajsko. Člankar pravi, da je črpal svojo vest iz dobro poučenega vira. Japonski pogoji so bili sporočeni tudi že kitajskemu maršalu Čankaj-šku in obsegajo šest točk: 1. Kitajska vlada mora priznati obstoj neodvisne mongolske države, ki obsega notranjo Mongolijo (severni kitajski pokrajini Suijuan in Čahar). 2. Kitajska vlada mora priznati peterim severnim pokrajinam — Šantung, Hopej, šansi, Ho-nan in Šensi — pravico, da si izberejo svojo lastno avtonomno vlado. _ 3. Kitajska vlada mora Japoncem odstopiti v trajno last kos zemlje pri Sanghaju, ki pa mora biti neposredno zvezan z morjem. Velikost tega ozemlja je odvisna od tega, koliko ga bodo japonske čete do dneva, ko Kitajska sprejme mirovne pogodbe, vojaško zasedli. 4. Kitajska vlada mora japonski priznati neomejene pravice, da japonske ladje ribarijo po vsej kitajski tihomorski obali in po vseh kitajskih plovnih rekah. 5. Kitajska mora takoj izstopiti iz Zveze narodov, ki je zgolj evropska ustanova, pri kateri azijske države nimajo ničesar iskati, ker samo evropskim država mdajejo priložnost, da se vmešavajo v azijsko zadevo. 6. Kitajska vlada se mora v mirovni pogodbi zavezati, da njena armada ne bo nikoli imela vojaških letal in sploh ne vojaškega letalstva. Isti poročevalec trdi, da namerava Japonska pri mirovnih pogajanjih staviti tudi zahtevo, da Kitajska prekliče in razveljavi vse pogodbe, ki jih je sklenila s sovjetsko Rusijo in da sklene z Japonsko pogodbo o zavezniškem prijateljstvu in sodelovanju. Toda zaenkrat japonska vlada ni smatrala za primerno to zahtevo javiti Čankajšku, da ne bi po nepotrebnem vznemirila sovjetske Rusije. (Glej zemljevid na 2 strani.) Sovjeti zbirajo volne sile v Zunanji Mongoliji Tokio, 30. oktobra, b. Iz Harbina poročajo, da zbira Rusija v Zunanji Mongoliji ogromne množine vojnega materiala ter da tjakaj neprestano prihajajo vojaški transporti. Potniki, ki so prišli v Har-bin, poročajo, da je vzhodno od Urala ustavljen ves „Vprašan:te nemških kolonij se tiče samo Anglije" London, 30. oktobra b. Snoči je imel Winston Churchill v Londonu govor, v katerem se je dotaknil zadnjih izjav o nemških kolonialnih zahtevah ter je poudaril, da je polonialno vprašanje za Veliko Britanijo resno vprašanje. Za časa svetovne vojne je Italija dobila velika področja na južni Tirolski, v Dalmaciji, mnogo otokov, sedaj pa je zasedla še Abesinijo. Churchill je mnenja, da vse to ne more biti temelj za to, da se Italija sedaj obrača na Veliko Britanijo ter zahteva kolonije za Nemčijo. Kolonialni problem se tiče danes samo Nemčije in Velike Britanije in nikogar drugega. promet zaradi vojaških transportov. Mednarodni ekspresni vlak je bil zadržan v Krasnojarsku celih 36 ur in nihče ni smel izstopiti iz vlaka. Pred veliko ofenzivo na Sanghaj Šangha j, 30. oktobra, b. »United Press:: poroča, da pripravljajo Japonci zadnje vojne sile, ki l>odo odpremljene iz severne Kitajske proti Sanghaju. Kitajci izjavljajo, da se bodo branili pred šangha-jem tako dolgo, dokler ne pade zadnji mož. Ponoči so pred Šanghajeni grmeli samo topovi, katerih grmenje se je stopnjevalo proti jutru. Hude borbe eo ob reki Sučan. Japonci izjavljajo, da pripravljajo novo ofenzivo pred Šanghajeni, ki bo sredi prihodnjega tedna. Kitajci spretno izkoriščajo zastoj in gradijo nove položaje. Posebno močno se utrjujejo Kitajci okrog Nantava. Kokio, 30. oktobra, c. Vse japonske rodoljubne in prosvetne organizacije pripravljajo veliko na-rodno proslavo prve obletnice japonsko-nemške pogodbe proti komunizmu. Dne 29. novembra bo namreč eno leto, kar je bila ta pogodba podpisana in ta dan bo v Tokiu velikansko zborovanje. Najprej bo govoril predsednik vlade princ Konoje, za njim pa bosta po radiu govorila na tem zborovanju najprej iHtler in za njim Mussolini. To bo torej prvi in največji »svetovni shod« proti boljševizmu. Belin, 30, oktobra b. Hitler jc odlikoval tukajšnjega japonskega veleposlanika Misakoja z velikim križem nemškega orla. Japonskega vojnega atašeja majorja Hirošita Čišma je odlikoval za zasluge z redom nemškega orla, princa Čičiibu-ja z redom velikega križa reda nemškega orla za njegov nedavni obisk v nemški prestolnici. s Sporazum v Londonu London, 30. okt. AA. Havas: Odbornik za ne-vmešavanje je po včerajšnji seji objavil naslednje uradno poročilo: »Zastopniki držav, ki so zastopane v pododboru, so se sporazumeli o načrtu resolucije, ki je bila izdelana na sestanku dne 26. oktobra. Zastopniki so se sporazumeli, da pristanejo na devet točk angleškega načrta z dne 14. julija, ki se nanašajo na umik prostovoljcev, na priznanje pravic vojskujočih se držav obema strankama in na kontrolo, ki se naj izpolni z dodatki Van del Wenin-govega načrta.« Poročilo pravi, da so 6e zastopniki sporazumeli o naslednjem: 1. Predsednik odbora naj stopi v stik z obema strankama v Španiji, da bi dobil čimprej njihov pristanek glede sodelovanja pri umiku prostovoljcev, ki niso Španci. Doseže naj tudi, da sestavita dve komisiji Ena komisija bi nadzirala umik prostovoljcev, ki bi se v enakem številu umikali iz obeh taborov. Odhod prostovoljcev bi naj bil tudi sorazmeren s številčnim stanjem vseh prostovoljcev na obeh straneh. 2. Predsednik bo obvestil obe stranki, da bodo države, ki sodelujejo v sporazumu istočasno priznale pravice vojskujočih se strank obema taboroma, ko se bo začel odhod prostovoljcev in se bodo izpolnili pogoji iz 1. točke. 3. Od dne, ko se bo začel od odbora določeni odhod prostovoljcev iz Španije, se bo tudi začela izvajati od odbora določena kontrola na francosko-španski meji. Ta kontrola bo tudi izpopolnjena z določbami, ki jih bodo za pomorsko kontrolo sprejeli pomorski strokovnjaki na temelju dopolnilnega poročila. Vsaka vlada mora izdati potrebne odredbe za prevoz orožja in odhod ali prevoz prostovoljcev v Španijo, ki bodo v skladu z gornjimi določbami. Na ta način bo vlada pokazala, da pristaja na sporazum, ki je zgoraj načelno nakazan. Zastopniki Velike Britanije, Belgije, Francije, Švedske in Če- Otvo rf en je popolnoma preurejen in povečan TRGOVSKI DOM. Ker je ena največjih in najmodernejših trgovskih hiš, Vas bo gotovo zanimala. Zato pridite in si jo oglejte. Če pa pri tej priložnosti kaj kupite, bo Vaša korist, ker so prav v ta namen znižane cene I škoslovaške so že izjavili, da njihove vlade brez pridržkov sprejemajo gornjo resolucijo. Uradno poročilo objavlja tudi besedilo italijanskega zastopnika Grandija, ki je rekel, da se vkljub izjavi sovjetskega delegata ne menja že predhodno negativno stališče sovjetske vlade in se zato odboru ni treba več ozirati na stališče Moskve. Tudi Amerika želi posredovali Washington, 30. okt. b. Ameriški državni pod-tajmk Wells je izjavil, da ni izključeno, da bo Amerika posredovala za mir v Španiji. Ameriko je namreč pričelo skrbeti, da bi nadaljno prelivanje krvi v Španiji lahko zelo neugodno delovalo na ameriške države španske narodnosti. Pobudo za posredovalno delo je dala kubanska vlada. Pasivno stališče Amerike do španskega vprašanja bi lahko dalo nekaterim ameriškim državam povod, da bi izzvale meščansko vojno. Rdeči razlagajo svoje poraze Valencija, 30. okl. AA. (Havas) Obrambni minister je danes objavil jioročilo o vzrokih, ki so privedli do poloma na severnem bojišču. Poročilu navaja med drugim, da je bila obramba severnega bojišča zaradi njegove osamljenosti od vsega začetka zelo težka Posebno je ovirala republikansko delovanje okolnoet, da se ni moglo opirati na nobeno vojno pristanišče. Irun je padel zaradi pomanjkanja streliva. Z njegovim padcem se je začelo majati vse severno bojišče. Nato so boje prenesli v baskovske kraje. Toda tudi to ozemlje se ni moglo braniti brez letalstva. Tako je padel Bilbao. Odpor je ]>ostajal čedalje manjši, čeprav so tedaj pričeli na madridskem bojišču ofenzivo, ki naj bi severno bojišče razbremenila. Odpor pri Santaiidru ni bil takšen, kakor so pričakovali. Umika v Astu-rijo niso izvedli v času in na način, ki ga je določila vlada. To se je zgodilo iz političnih razlogov, ki jih bo treba še pojasniti. Na koncu navaja obrambni minister, da nastopajo na ozemlju, kjer se bore vladne četo, še vedno manjši osamljeni oddelki, da so se pa bojni pogoji za sovražnika izpremenili. Nc da bi podcenjeval moč upornikov, izraza vladni minister krepko upanje, da bo neomajna vera republikanske vojske vendarle izvojevala končno zmago. Madrid bo padel sam od sebe Pariz, 30. okt. b. Po vesteh iz Seville je general Queipo de Liano demantiral vesti o bližnji nacionalistični ofenzivi na Madrid. General de Liano je dejal, da Madrida ni j>otrebno osvajati z orožjem, ker bo mesto itak samo padlo v roke nacionalistom, ko bodo izvojevali zmage na drugih frontah. V Asturiji eo nacionalisti odkrili velika tajna skladišča orožja. Doslej so našli na enem samem kraju 42.000 granat in 550 ton dinamita. Zemunska vremenska napoved. Večinoma oblačno vreme, v zapadnih predelih nekoliko dežja. V severovzhodnem delu kraljevine bo prevladovalo še jasno vreme. Toplota brez posebno izpremembe. Dunajska vremenska napoved. Menjaje oblačno,, ponekod jasno, milo in mirno. Zagrebška vremenska napoved. Pretežno oblačno. drugega, večnega življenja. Merilo za naše živ-jenje niso leta in nc deseteletja, ampak večnost. Misel na drugo življenje more vernega človeka tako prevzeti, da se mu vse pozemsko življenje in delo zazdi malenkostno, du ga občuti kot nadležno breme. »Kako sc mi zemlja studi, ko mislim na nebesa!« Toda tisti, ki jc izrekel ta stavek, ni v 65 letih svojega življenja praznoval, ampak je ustvaril nesmrtna dela. Življenje za onostranost nc zahteva od nas. du za tostranost odmrjemo, da smo za vse, kar jc na zemlji, ravnodušni. Nasprotno. Misel na posmrtnost daje našemu poklicnemu delu izredno stvariteljno silo in moč. ker ga žene velika misel, da bi Kristus kraljeval vsem srcom. vsem narodom in vsemu življenju. Za vernega jo bi vanje na zemlji čas preizkušnje za onostranost, več ali manj etrm vzpon v večne višave. Zato nc sine zakopati talentov, ki mu jih je Bog dal na pot po zemlji. V luči večnosti z mnogo ostrejšim očesom spoznava pravo vrednost vseh stvari, nikakor pn nc otopi za zemeljska dogajanju. /n vernika so tudi zemeljska opravila »ožji poklic, čeprav so najrazličnejše sposobnosti, ki so komu dane. Na naših oltarjih častimo poleg svetili puščavnikov, svetih rokodelcev in kmetov tudi svete kralje. Živeti v luči večnosti sc pravi, živeti pod vsevednim božjim očesom pred katerim jc vse v toliko malo ali veliko, v kolikor jc z Bogom združeno. Krščansko veren človek sc zaveda, da ga bo vsaka bceda in vsako dejanje spreml jalo skozi tesni smiti in da bo pred večnim Sodnikom pričalo zanj ali proti njemu. Posmrtno živ- ljenje, v katerega upa, ga opominja, da skrbno porabi čas, dokler mu sveti šc zemeljsko sonce. Na grobovih naših dragih, ki jih bomo te dni z ljubeznijo obiskovali, so bo nujno v vsakem izmed nas zganilo vprašanje o drugem življenju Kajti sleherni mod nami se bo moral vprašati: Ali žive tvoji dragi v resnici za tebe? Ali so nanisi o zopetnem snidenju, o vstajenju resnica ali le prazna beseda? Ali veruješ v večno življenje? Naši dragi rajni žive za nos le, čc mi sami živimo v svitu vere v drugo življenje. Le v tem slučaju jp smrt mejnik telesnega življenja nikakor pn nc ljubezni. Naša ljubezen «egn nrelcn grobov in sc združuje /. večno živim plamenom pred nami odišlih le tedaj, či moremo odkritosrčno moliti: Verujem v večno živlicniel Drin Južna Srbija proslavlja 25 letnico svoje svobode Velik govor vojnega ministra 7©®&Gw8J-eYi bBagovi zadovoljijo vsakogar! Tudi Vi bosfe popolnoma zadovoljni z obleko iz našega sukna. --- Cerre naših b 1 a I e k e 6x3 f?0 do 200 dinar j e V m e—2-11 „ 4 „ . 4 , | | . v n -I n o n 1 Ii flii n i(l O VI a J o Tovarna! P a r a č i n O s i j e k Kapucinska 14 > vnlnonili t l< a n I n C i K O m p. p ... . Ljubljana Zagreb Beograd rroaajaine: GradišiSe 4 Jurlšičova i Knez Mihajlova 3 Novi Sad Trg Oslobo3enja 3 Sarajevo StroBsmayerovs Mihajlova 35 in v vseh večjih mestih v državi 9f> M Potrjeno prijateljstvo4 Članek v italijanskem dnevniku o razmerju med Jugoslavijo in Italijo Kumauovo, 30. oktobra. AA. Danes je Kuma-novo praznovalo 25 letnico svoje osvoboditve in posvetitev veličastnega spomenika v Zebnjaku, postavljenega v slavo padlih borcev na kumanov-skeni bojišču. Okrog spomenika, ki je zgrajen v obliki stražnega stolpa in se dviga 70 m visoko, so se zgrnili ljudje v narodnih nošah iz vseh krajev naše države. Vedno znova so prihajale množice. Pred spomenikom je stala na levi strani četa vojakov. Vojaki so dvignili stare srbske zastave. Na desni strani je bila častna tribuna. Prihod odposlanca Nj. Vel. kralja Petra II. divizijskega generala Obradoviča so navzoči pozdravili z živahnimi vzkliki Živel kralj! Na tribuni so bili minister vojske in mornarice armad n i general Marič, pravosodni minister .Si m on o v ič, skopijanski mitropolit Josil, ni-ški episkop dr. Jo van, tuzlanski episkop Nc- Korošhi hitlerjevci proslavljajo prodor soške fronte pri Kobaridu Beljak, v oktobru. Ob 20 letnici avstrijskega prodora na soški fronti so bile po vseh večjih krajih Koroške spominske slovesnosti. To je bila zopet ugodna prilika r,a narodno socialiste, da se predstavijo koroškemu prebivalstvu. Ponovili so se prizori in slike iz Dobrle vasi in Št. Jakoba v Kožu, samo pod drugo tirino. Narodnosocialistične sile na Koroškem so bile v glavnem osredotočene v Beljaku. Na predvečer obletnice se je zbralo v telovadni dvorani tamošnjih : turnerjev- kakih 000 ljudi, večinoma mladina, fantje in dekleta, ki poznajo soško boje komaj iz pripovedovanja. Resničnih tedanjih bojevnikov ni bilo niti slaba desetina. Pri nagovorih in predavanju so se ponovile znane stvari: kar jo spominjalo samo od daleč na narodni socializem ali njegove predstavnike, je bilo sprejeto z burnim aplavzom, vse pa, kar bi moralo postati priznanje bivši ali sedanji Avstriji, je bilo molče sprejeto na znanje. IVa nedeljo se je zbralo okrog 3lleule gehort uns Deutschland, morgen die ganze Welt«. Ko so je sprevod vračal proti mestu, je dobila policija nalog, naj demonstrante razžene. Pri tem poslu je prišlo tudi do nekaterih aretacij. >Karntner Tagblatl- pripominja k svojemu poročilu: »Prava sramota jo. ako moramo ponovno doživljati, da navadni strankarski razgrajači izrabljajo čisto zgodovinsko spominske dneve v strankarsko politične demonstracije. To sc je zgodilo na 10. oktobra in sedaj zopet.« Dodaj: Podobno se je zgodilo v Dobrli vasi in št. Jakobu v Kožu, samo da tam policija ni intervenirala. Berlin. 30. okt. b. Dopisnik jutranjih listov, pa fudi agencija Havas, poroča, da bo v kratkem sklican nemški državni zbor. Splošno so prepričani, da bo sklicanje nemškega državnega zbora v zvezi r. odstopom gospodarskega ministra dr. Nchachta. Kaže, da bo Goringova skupina dobila tudi gospodarsko vodstvo nad Nemčijo. Dolžnost državnega 7bora bo potrditi ta prehod in nove gospodarske an finančno ukrepe. Teh vesti francoskih dopisnikov na nemških merodajnih mestih ne zanikajo, pa tudi ne potrjujejo jih. Politični krogi pa so prepričani, da je na tem precej resnice. Štiriletni gospodarski načrt bo zahteval tudi preosnovo nemškega davčnega sistema, kar bo v najkrajšem času izpeljano. No bo samo jiovečan davek na produkcijo, temveč se bo poostril tudi postopek pobiranja davkov do največjo strogosti. V tej smeri objavlja današnji Volkisclier Beobach-ter : članek državnega tajnika v finančnem ministrstvu g. Refcharda, v katerem napoveduje, da bo finančna uprava slorila energične ukrepe glede pobiranja davčnih prispevkov. Predvsem jc predvidena ukinitev svolmdnega prometa s kratkoročnim gospodarskim blagom. Tu se razumevajo stroji, k t a r i j e , raško-prizrenski episkop S e r a f i n , zletovsko-strumički episkop Simeon, armadni general Voja N i k o I a j e v i č , najhujši ranjenec s Kunianovega, nadzornik notranjega ministrstva poslanec Kunovčič, zastopnik bana pod-ban Nešič, general C ve t ko v i 5, general P e-š i č, general M a r i n k o v i č, upokojeni general Ž i v k o v i č, senalor S v e t o z a r T o m i č in mnogi zastopniki raznih ustanov. Govor vojnega ministra Ob tej slovesni priliki je spregovoril minister vojske in mornarice general Marič z balkona grobnico. Množica ga je navdušeno pozdravila. General Marič je izjavil: »Doletela me je posebna čast, da se v imenu kraljevske vlade in našo velike in močne vojske in mornarice poklonim pred tem velikim spomenikom dolžne zahvale sinovom majhne, toda junaške in slavne kraljevine Srbijo, ki so tu na Ku-manovem žrtvovali svoje življenje na oltarju domovine in zgradili krepke temelje velike in močne kraljevine Jugoslavije. 25 lel je minilo od veliko zmage, ki si jo je priboril srbski narod na tem polju, vendar pa mislim, da so dnevi pred bitko na Kumanovem in dnevi, ki so ji sledili, še v svežem spominu bojevnikom, ki so se. teh velikih dogodkov udeležili. Srbski narod je bi! dolgo suženj, vendar ni nikoli izgubil upanja in vere. da bo spet srbsko vse tisto, kar je nekoč že bilo. S tužnega Kosovega polja, na katerem je propadlo carstvo, so se oglašali junaški klici kosovskih junakov v pesmi in zvokih gusarjev in stok ranjencev je segal do najbolj osamljenih kmečkih bajt in o|>ozarjal srbsko ljudstvo na staro slavo in veličino in ga pozival k maščevanju. Kosovo je postalo silno in neugnano žarišče, ua katerem se je grel in krepil duh srbskega naroda. Z letom 1903. ko je stopil na prestol blago-pokojni kralj Peter I. veliki Osvoboditelj, se je začelo temeljito delo za vsestransko pripravo srbske vojske za ustvaritev velike zaobljubile misli. Zadnje dni avgusta 1012 so bile končane priprave za ustvaritev Balkanske zveze z geslom: Balkan Balkanskim narodom- 17./30. septembra 1912 je kraljevina Srbija razglasila splošno mobilizacijo svoje vojske in napovedala vojno s turškim cesarstvom. Mobilizacija je pomenila, naj mala ali junaška Srbija in njeno ljudstvo uresničita svojo stoletno zaobljubo in izpolnita svojo dolžnost. Narod se je odzval pozivu na način, ki mu ni enakega. (Nadaljevanje v drugi izdaji.) Seja Glavne Zadružne zveze Belgrad, 30. okt. m. V zvezi r. včerajšnjo objavo guvernerja Narodne banke dr. Milana Kadp-savljeviča o poslovanju Narodno banke, denarnih zavodov. Poštne hranilnice in kreditnih zadrug bo 4. novembra seja upravnega odbora Glavne zadružne zveze. Belgrad, 30. oktobra, m. Po snočnjem sklepu so vsi belgrajski trgovci davi odprli svoje trgovine, ki so jih imeli dva dni zaprte v znak protesta proti Bafi in Tati. orodje in razna druga tehnična produktivna sredstva, ki za gospodarska podjetja ne predstavljajo blaga, temveč inventar. Ukrep nemškega gospodarskega ministrstva gre za tem, da sc ukinejo vse ugodnosti davčne narave, kar v resnici predstavlja davek, ki se plačuje nemški industriji. V Pariz, 30. oktobra. AA. Predsednik francoske republike Lebrun velja za Francoza, ki si je že zelo temeljito ogledal pariško razstavo. Že s svojimi dosedanjimi obiski si je ogledal dober del francoskih paviljonov in tudi nekatere tuje paviljone. Svoi današnji obisk razstave je začel predsednik republike z ogledom jugoslovaskega paviljona. Lebrunn je spremljal pomočnik glavnega francoskega komi- Tr?l, 30. oktobra. A A. »Piccolot objavlja članek Maria Noidia o stikih med Italijo in Jugoslavijo v zadnjih sedmih mesecih pod naslovom: »Potrjeno prijateljstvo;. Najprej ugotavlja, da je v vprašanjih med obema državama nastalo novo duhovno razpoloženje. Jugoslovansko javno mnenje pozdravlja s Čim dalje večjimi simpatijami okolnost, da je napetost med tema dvema državama popustila in da se stiki med Italijo in Jugoslavijo čedalje lepše razvijajo. Jugoslovansko časopisje, pravi pisec dalje, skuša odstraniti iz čustvovanja ljudstva nerazpoloženje, ki se je več kot eno desetletje razširjalo zoper Italijo. Sedem mesecev je poteklo, ko so sklenili novi dogovor in storili odločilen korak k pomiritvi, medsebojnemu razumevanju iu sodelovanju med obema sosednjima narodoma. Sedaj lahko ugotovimo, da ta čas ni bil zaman in da je tok medsebojnega razumevanja rodil sadove, ki potrjujejo napovedi državnikov, ki so pogodbo podpisali. Jugoslovanski izvoz sicer Se vedno prekaša italijanski uvoz, kar je opaziti tudi v klirinškem dogovoru. Z zadovoljstvom je pa treba ugotoviti, da narašča zanimanje jugoslovanskih trgovcev za proizvode italijanske industrije, za katere so prej Dr. Sleinacher odstavljen Celovec, 30. okt. TG. Vest, da je dr. Steinacher odstavljen s položaja predsednika »Društva za zamejilo Nemžtvo« (»Volksbund fiir das Deutschtum im Auslandc), je v koroških nacionalnih krogih vplivala močno porazno. Dr. Steinacher je koroški rojak, doma v Hulah pri PJiberku, in se je kot poročnik udeležil koroških bojev na nemški strani. Zaradi svojih sposobnosti jo kmalu prišel do vidnega položaja, dokler ni končno — po notranjepolitičnih nemirih v Avstriji — odšel v Nemčijo, kjer je kmalu prevzel vodstvo centralne organizacije za zamejilo Neništvo. Kot rojen Korošec in bivši bojevnik je ohranil živo zanimanje za dogodke na Koroškem. Z vodjo protislovenskega gibanja na Koroškem — Maier-Kaibitschem — je bil v stalnem pismenem stiku. Da so te vezi imele gotov vpliv na |X)lck dogodkov, je pač zelo verjetno. Koroški nacionalni krogi so imeli v svojem rojaku brez dvoma močno moralno in stvarno za-slombo. Zalo je povsem razumljiva žalost, ki je po odstavitvi dr. Steinachorja zavladala v koroškem nacionalnem taboru. V leli krogih celo izražajo bojazen, da bo po odstranitvi dr. Steinacherja ogrožena enotnost v zastopanju interesov celokupnega Nemštva. (AKO) Hitler bo šel v Rim Pariz. 30. oktobra, b. »Matin: poroča, da je Hitlerjev namestnik Hess pri svojem obisku v nimil pripravil vse potrebno za obisk Hitlerja v Rimu aprila meseca prihodnjega leta. sarja za pariško razstavo. V jugoslovanskem paviljonu sta predsednika francoske republike sprejela jugoslovanski poslanik v Parizu Božidar Purič in jugoslovanski glavni komisar za pariško razstavo dr. Adolf Čuvaj. Po splošnem mnenju jc Lebrun obiskal Jugoslavijo prvič šele ob pogrebu blagopokojnega viteškega kralja Aleksandra. V resnici pa pozna razne kraje Jugoslavije že izza dobe pred svetovno vojno. Leta 1898 je Lebrun preživel 6 tednov v Bosni in Hercegovini kot rudarski inženjer. Posebno dolgo jc ostal v Varešu. Zato 6i je predsednik francoske republike danes s posebnim zanimanjem ogledal tujsko-prometni odsek jugoslovanskega paviljona. Z vprašanji, ki jih je stavljnl dr. Puriču in Čuvaju je potrdil, da spada med stare poznavalce Jugoslavije. »V Ljubljani sem bil,« je dejal predsednik Lebrun med drugim, »ravno po velikem potresu. V moji hotelski sobi je zijala na zidu taka razpoka, da sem mogel z roko seči skozi njo.« Veliko zanimanje je kazal stari rudarski inženjer tudi za bosansko hišo, v kateri je gozdarsko in rudno bogastvo Jugoslavije v sliki in v raznih pre-dočbah. S posebnim zadovoljstvom je pozdravil vest, da bodo hišico poklonili pariškemu mestu in da bodo z njo okrasili boulonjski gozd Tudi kiparska dela, ki so razstavljena v jugoslovanskem paviljonu, so zbudila zanimanje predsednika francosko republike. Lebrun jc bil prijetno presenečen. Dr. čuvaj jc v imenu trgovinskega ministra Vrbaniča predsedniku francoske republiVe v spomin na njegov današnji obisk poklonil kip Dia-ne. delo Petra Polaviccinija. Lebrun se je prisrčno zahvalil za to pozornost. — Po zgosti nosečnosti morejo žene z dnevno redno uporabo pol kozarca naravne »Franz-Josefove« grenke vode. za-vžite na tešče, z lahkoto doseči izprazne* nje črev in urejeno delovanje želodca »Franz-Joseiova« voda ie davno preizkušena, najtopleje priporočena in se dobiva povsod. Osi. rog. 8. br. »474/tt. kazali nekakšno nezaupanje. Posebno vidno je bilo italijansko sodelovanje na velikih sejmih v Zagrebu in Belgradu, kjer sta italijanska paviljona vzbudila posebno pozernost. Potovanje jugoslovanskih časnikarjev v Rim in v druga velika italijanska mesta je obrodilo lepe sadove, kakor pričajo številni članki merodajnih srbskih, hrvatskih in slovenskih časnikarjev. — Šport, zlasti pa nogomet, druži čedalje bolj oba naroda, enako tudi tujski promet. Po daljši vrsti let, ko so Jugoslovani smatrali italijansko mejo za zaprto, so letos v velikem številu obiskali Italijo. Prav tako so številni Italijani obiskali vsu važnejša tujsko-prometna središča v Jugoslaviji. Tudi na čisto političnem področju, zlasti pa na izredno občutljivem področju mednarodnih stikov, je dogovor od 25. marca prav tako rodil lepe sadove. Tako izginja postopno vse tisto, kar je oviralo stike med obema državama. Odstranjena jo vsaka možnost uovih nesoglasij, ltalijansko-jugoslovanski stiki že presegajo okvir rednih so-sedstvenih odnošajev. Konstruktivna politika dogovora od 25. marca je razčistila obzorje. Jugoslavija zvesto vztraja pri svojem novem ploduem prijateljstvu s svojimi neposrednimi sosedi. Kupujte samo pri tvrdkah, ki oglaiuiclo v našem llitui V Kragujevcu Belgrad, 30. okt, m. Za nocoj so 6&licali pristaši združene opozicije v Kragujevcu kongres. Ob tej priliki je prišlo med pristaši združene opozicije in pristaši JRZ do medsebojnih spopadov. O teli dogodkih je ob 19.30 notranje ministrstvo izdalo naslednji komunike: »Pred konferenco, ki so jo nameravali prirediti pristaši združene opozicije v Kragujevcu za nocoj ob 20. uri, je prišlo do spopadov med pristaši združene opozicije In pristaši JRZ. V spopadu jc padlo nekoliko strelov, od katerih eden je zadel občinskega uradnika, ki službuje v pred-stojništvu mestne policije. Drugih žrtev ni bilo. Znižane voznine Belgrad, 30. oktobra. A A. Prometni minister je dovolil polovično voznino po državnih železnicah in sicer: Elektrotehničnim in eleklroinstalatcrskim obrtnikom iz vso države, ki se udeleže kongresa elektrotehnikov in olektroinslalaterjev kraljevine Jugoslavije od 6. do 8. novembra v Zagrebu; popust velja od 4. do 11. novembra; udeležencem zborovanja Prosvetne zvezo dne 10. in 11. novembra v Mariboru; popust velju od 7, do 14. novembra. Osebne vesli Belgrad, 3». oklobra. m. V zunanjem ministrstvu je položil diplomatski izpit Ciril škrja-n e c, diplomatski konzularni pripravnik. Pred komisijo v vojnem ministrstvu je položil kapetan-ski izpit Franc Kramberger, magistralni uradnik iz Maribora. Na lastno prošnjo sta prestavljena na okrajno sodišče v Krško dr. Franc Dovgan, sodnik okr. sodišča pri Sv. Lenartu, za sodnika okrajnega sodišča pri Sv. Lenartu Franc Ogrinc, dosedanji pripravnik na okrožnem sodišču v Novem mestu. Napredovali so: v VIII. skup. na pošti Ljubljana I. Katarina Gosta in Noža štupar, v brzojavno - telefonski tehnični sekciji v Ljubljani Silvester Kačič, na poštnem ravnateljslvu v Ljubljani Josip Slatina, v IX. skup. je napredoval na pošli LJubljana 11. Avgust Jeršek. Belgrad, 30. okt. m. Kr. namestniki so podpisali lika z, da so preimenuje občina Sedlarjevo v šmarskem okraju v 1'oljo ob Sotli. Sv. oče se je vrnil v Rim Rim, 30. oktobra. AA. (Štefani) Po vrnllvf iz. Castel Gandolfa se je sv. oče ustavil na Trgu svetega Petra, kjer nui je ogromna množica vernikov priredila navdušene mnnife»tacije. Med navzočimi so bili poleg zastopnikov vatikanskih oblastev tudi italijanski arhitekti, ki so sestavili načrt o združitvi Trga sv. Petra s trgom, na katerem je grad sv Angela Prve gradnje so že končane, številno hise, ki so elale v bližini Trga sv. Petra, so žo porušene. Italijanski arhitekti so dali sv. očetu vsa potrebna pojasnila. Sv. oče je kazal za te načrte veliko zanimanje. — Pri zaprtju, motnjab v prebavi vzemite ziutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz- Josel grenčice«. /fini, 30. oklobra. TG. Rimski časopisi objav-ljnjo številke članstva raznih fašističnih organizacij na dan 29. oktobra 1987. Fašistična stranka 2.123.140, fašistični akademiki 82.004. fašistična mladina 1.103.363. ženski tašisti 737.422, fašistične mlad. skupine 256.085, kmetska fašistična dekleta 805.514, fašistična Miška mladina 6,122.535. Zemljevid nekdanjega kitajskega cesarstva, ki kaže. koliko pokrajin so v zadnjih 100 letih tuje sile že odtrgale od njega. Drobljenje Kitajske se ni začelo šole r. japonskim vpadom. Nov gospodarski tok V Nemčiji po odstopu dr. Schachta jugoslovanskem paviljona na razstavi v Parizu: Obisk predsednika Lebruna, ki je bil v Ljubljani po potresu 1. 1895 Kristus kraljuj! r Pred dvanajstimi leti. ob zaključku svetega leta, je papež Pij XI. kot krmar po Kristusu odrešenega človeštva, ki ga je krvavi svetovni vihar zamajal v temeljih, dal ljudem in narodom vseh kontinentov odrešilno geslo: Vzpostavite Kristusovo kraljestvo, in postavil omahujočim dušam odrešilni vzor: Kristus Kralj. Naša doba, ki jo režejo tako različni duhovni toki, ki nobenega nadnaravnega in niti naravnega zakona nad seboj ne pripoznajo, je naravnost žejen po poveljujočem vzoru Resnice, ki je ni mogoče omajati, in sedaj živeči rod, ki ga iz-podkopujejo dvomi v večnostne vrednote, hrepeni po varnih geslih, kjer si begajoči um odpočije in trudna volja zopet opomore, hrepeni po velikem obnovitvenem geslu, ki varno vodi k Resnici in k socialni sreči, ki je v Resnici zasnovana. Cerkev je lo geslo dala in na ta vzor pokazala! Mogočno delo je zraslo iz papeževega klica pred 12 leti. Delo! Kajti sveti oče ni samo želel, da postane Kristusov kraljevi lik predmet tihega češeenja v zatišjih izbranih duš ali po skritih kotih naših cerkva, ampak je poklical na delo, da Kristusovo vladavino, to je ves svet in vse narode v njem in vse duše v njih pomagamo pridobiti za Kristusove kraljevske nauke, tako da bo postal zares vladar, ki izdaja povelja, ki jim je svet pokoren. Sveti oče je hotel, da postane praznik Kristusa kralja praznik mobilizirane in za apostolsko delo vnete človeške družine, ki je prisegla in svoje življenje s prisego zastavila, da bo na vseh področjih Kristusov nauk dejstvo postal in da se bo njegova Resnica uveljavila povsod, kjerkoli snuje človeški duh. Poleg češčenja torej delo! Vsakoletni praznik Kristusa kralja naj bi v smislu papeževih navodil postal dan javnega priznanja Kristusa vladarja, a obenem naj bi bil tudi izvor novih pogonov, da se njegova vladavina raz- širi tja, kamor še ni segla, da se njegovemu kraljestvu podvržejo še oni, ki stoje še izven njegove oblasti, da se rešijo duše, ki so še v smrtni nevarnosti, da se pokristjani vse, kar je ostalo še pogansko. Velikansko je število idealnih bojevnikov, ki so se od prvega papeževega klica zginili v skupnost Katoliške akcije, da v njenem okviru obnovijo Kristusovo vladavino in da z nesebičnim požrtvovalnim delom pritegnejo čim več duš nazaj k pokorščini Kristusu Kralju. Ogromna so pod ročja človeškega snovanja, ki so pod blagodejnim vplivom tega apostolskega dela postala krščanska. A treba jih je še več, ker potrebe po od-pomoči so vsak dan večje in razdejanja nočejo ponehati. Praznik Kristusa Kralja bo torej za nas ponoven poziv na delo! Na delo, ki mora začeti pri nas samih, ki se mora od nas razširiti na družine, od družin na stanove, od stanov na narodna in državna občestva. Na delo, ki mu ni počitka. Na delo, ki mu ni druge plače, kakor zavest, da smo storili svojo dolžnost, ko smo širili in utrjevali kraljestvo Resnice, da bo nad nami in med nami vladala in ki ji bomo vsi brez izjeme in brez kompromisov pokorni, ne glede na žrtve, ki jih pokorščina nalaga. Kristus Kralj, kraljuj, vladaj! Poveljuj svojim zvestim, ki stojijo pripravljeni, da gredo na delo za Tvoje kraljestvo, da Ti pomagajo, ker si Ti tako hotel, reševati duše, ki si jih Ti odkupil! Počastitev umrlih bojevnikov v Ljubljani Na praznik Vseh svetnikov dopoldne bo več proslav žrtev svetovne vojne. Ob pol 11. bo žalna prireditev za umrle vojake iz šempetrske fare s sv. mašo in cerkvenim govorom župnika g. A. Koš-merlja. Po cerkvenem opravilu ob spomeniku vojnih žrtev molitve za umrle, govor, petje žalostink in polaganje vencev. V istem času bo na Suhem bajarju žalna prireditev z molitvami za umrle, ki jih opravi šentjakobski župnik g. I. Barle. Bojevniki na Viču prirede na viškem pokopališču popoldne ob 3. spominsko počastitev umrlih z molitvami, petjem in govorom. Cerkveno svečanost bo opravil na Viču biv. vojni kurat in katehet g. J. Jalen. — Popoldne 1. novembra bo ob po! 4. na ljubljanskem pokopališču pri Sv. Križu ob spomeniku judenburških žrtev svečanost za umrle vojake po naslednjem sporedu: 1. Vojaška godba otvori svečanost z religioznim koralom. 2. Pevski zbori zapojo žalostinko. 3. Govor bivšega vojnega kurata, župnika trnovskega, g. Janka Cegnarja. 4. Bivši ' vojni kurati odmolijo cerkvene molitve. 5. Častna salva vojaške čete. 6. Združeni pevski zbori zapojo žalostinko. 7. Vojaška godba zaključi svečanost. , Zvečer ob 8. bo spominski govor v »Radiu«, ; ki ga bo imel predsednik Zveze bojevnikov Miroslav Ratej. Vernih duš dan 2 novembra bo ob 9. v frančiškanski cerkvi peta žalna sv. maša za umrle vojake. Vabimo vse Ljubljančane, da 6e proslav udeleže. Mladinsko skrbstvo v Mariboru Ob otvoritvi II. mladinskega dnevnega zavetišča v Magdalenshem predmestju Mestni mladinski dom v Ljudskem vrtu. Maribor, 30. oklobra. Dne 10. oktobra 1929, skoraj ravno pred 8 leti, se je vršila v Ljudskem vrtu slovesna otvoritev mestuega mladinskega doma v Mariboru. Pri tej priliki sc je poudarjalo, da je mariborska občina prva izmed vseh občin v državi, ki je postavila svoj lasten mladinski dom. V tem domu, brez katerega si danes skoraj ne bi mogli predstavljati uspešne zaščite dece in mladine, sla dva oddelka: tako zvana dečja postaja (internat), kjer imajo predvsem sirote brez staršev in zapuščeni otroci popolno oskrbo, in dnevno zavetišče, v katerem uživajo siromašni šoloobvezni otroci, ki nimajo doma nadzorstva, dnevno oskrbo, pouk in razvedrilo pod nadzorstvom kvalificiranih učnih moči. Pred mestnim mladinskim domom, ki ima idealno lego, je lepo igrišče s kopalnim bazenom in lopo za igre v primeru slabega vremena, dočim tvori ograjeni podaljšek zavodovega igrišča osrednje otroško igrišče za ostale otroke s stalnim Novo mladinsko zavetišče v Magdalenski ul. št. 28. paznikom. V prvem oddelku mestnega mladinskega doina — v internatu — je 30 postelj, ki so stalno zasedene, dočim je v drugem oddelku prostora za 100 otrok. Nagli razvoj V. mestnega okraja, katerega tvori tako zvano Magdalensko predmestje s svojimi velikimi delavskimi kolonijami in naselbinami pa je povzročil, da je bilo mestno dnevno zavetišče v Ljudskem vrtu vedno bolj preobremenjeno z otroki ter je postalo pretesno. Mestna občina je morala misliti na zgraditev novega zavetišča v Magdalenskem predmestju. To zavetišče bo otvoril v nedeljo mestni župan dr. Juvan, ki je pred 8 leti otvoril mestni mladinski dom. Kakor je naslal mestni mladinski dom v Ljudskem vrtu s prezidavo in povečavo bivše Langerjeve vile, tako je nastalo tudi novo magdalensko dnevno zavetišče v Magdalenski ulici 28 iz bivše vile mag. direktorja g. Rodoška, ki je bila primerno preurejena ter povečana s prizidavo, da ustreza vsem modernim zahtevam dnevnih zavetišč, tembolj, ker ima obširen vrt, ki bo služil mladini kot igrišče. V tem zavetišču bo prostora za 90 otrok. Kakega jioiiiena bo to zavetišče za delavsko predmestje, kjer je največ nadzorstva potrebnih otrok, nam ni |>otreba še jx>sebej poudarjati. V sklopu ostalih panog mestnega mladinskega skrbstva pomenja otvoritev novega dnevnega zavetišča gotovo važen dogodek. Skrb Maribora za revno in zapuščeno deco pa se ne omejuje samo na oba mladinska zavoda. Za javnost manj vidno veliko delo vrši občina tudi s 'podpiranjem otrok v raznih drugih oblikah. Mestno generalno varu-štvo je imelo v pretekli jioslovni dobi 309 malih varovančkov, 40 otrok vzdržuje mestna občina pri dobrih rednikih na deželi in jih stalno nadzira. Za 131 otrok plačuje mestna občina njihovim siromašnim svojcem vzgojne podpore. V letošnjih jx>čitniških kolonijah je občina vzdrževala na Po- Prijetno poživilo: Kal odo nt voda z« usta! Koncentrirane sestavine, iz borno razkuževalno sredstvo, varčna v uporab 1 izumna mati ga jc o pravem času naučila, da čisti zobe. Čiičenje zob je ravno tako važno zjutraj kakor zvečer, ker bodo samo tako ostali zobje vse življenje čisti, lopi in z d ra v i. SARG0V KAL0DDNT J PROTI ZOBNEMU KAMNU Volitev v Akademsko akcijo za izpopolnitev univerze Slovenski katoliški akademiki najmočnejša skupina Ljubljana, 30. oktobra. Dane« dopoldne ob 8. so se na univerzi pričele volitve v Akademsko akcijo za izpopolnitev univerze. Ker ima ta organizacija poleg programa, ki ga vsebuje že njen naslov, tudi značaj reprezentativne organizacije vseh akademikov ljubljanske univerze, je za te volitve tudi izven akademskih vrst vladalo veliko zanimanje. Ob 1. popoldne so bile volitve zaključene in komisija, ki ji je predsedoval univ. prof. dr. Ivan Tomšič, je razglasila po kratkem štetju izid, ki je poda! naslednjo sliko akademskih skupin (katoliški akademiki so postavili »Slovensko listo«, jnsarji »Nacionalno listo«, levičarji pa »Listo slovenskih demokratičnih študentov«): »Slovenska lista« (v nadaljnjem označena s »si. !.«) je dobila 408 glasov in ji pripadejo 4 odborniki. »Nacionalna 1 ista* (»nac. 1.) 295 glasov in 2 odbornika. »Lista slovenskih demokratičnih študentov« (»dem. 1.«) 221 glasov in 2 odbornika. Novi odbor AA bo za prihodnje poslovno leto torej sestavljen takole: Predsednik Fišer Franc (si. 1.), podpredsednik Raič Dragan (nac. I.), tajnik Gregorač Nace (dem. L), blagajnik Leskovar Ludvik (si. i.), prvi odbornik Ahčan Rudolf (nac. 1.), drugi odbornik Pograjc Vlado (si, 1.), tretji odbornik Bravničar Dušan (nac. !.), četrti odbornik Lobe Henrik (si. L). Namestniki pa so: Pucko Vinko (si. 1.), Pctrič Bojan (nac. 1.) in Marovt Lado (dem. 1). Pregledniki pa: Derkač Jože (si. 1.), Drnovšek Bogdan (nac. I.) in Koželj Tone (dem. 1.). Vseh volilnih upravičencev je bilo letos 1270, oddanih glasov pa 937, pa je bilo 13 glasov neveljavnih (dva sta bila prazna, devet nepravilnih, na dveh pa je bila prečrtana ničla), da je bilo torej mogoče upoštevati le 924 glasov. Ako izid letošnjih volitev primerjamo z lanskim, dobimo za vsako skupino tole sliko (v oklepajih doseženi odstotek oddanih glasov): Leta 1936 oddanih glasov 986. SI. 1. 419 (42.5%), nac. 1. 239 (24.2%), dem. 1. 328 (33.2%). Leta 1937 oddanih glasov 924: SI. 1. 408 (44.1%), nac. 1. 295 (31.9%), dem. 1. 221 (23.9%). Ta pregled nam daje kaj zanimivo sliko. Na prvi pogled vidimo, da seo katoliški akademiki ohranili svoje vrste strnjene, nekoliko so napredovali in si v razmerju z ostalimi skupinami pridobili enega odbornika več od lanskega leta. ko so imeti horju in na morju 160 otrok. Za izprijene, telesno in duševno defektno otroke plačuje mestna občina oskrbo v raznih zavodih. Poleg lega vzdržuje s svojo podporo doni za varstvo deklet. Veliko nudi tudi ostalim mladinskim ustanovam in društvom, ki poslujejo v Mariboru. Izdatki iz proračuna me-slne občine, ki smo jih nedavno objavili, pričajo dovolj o veliki brigi za mladinsko in socialno skrbstvo. Saj znašajo ti izdatki 18% celotnega mestnega proračuna, kar je pač veliko ter v tem oziru Maribor prednjači vsem ostalim mestom v državi in se lahko mirno primerja z naprednimi velikimi inozemskimi mesli. v katerih je socialno skrbstvo, kol n. pr. v Pragi, na višku. Mestno mladinsko skrbstvo v Mariboru ima tudi dobro organizacijo v mestnem mladinskem svetu, ki je |>osvelovalen organ v vseli mladinsko-skrbstvenih oziroma zaščitnih zadevah. Vse posle mestnega mladinskega skrbstva vrši z vzorno natančnostjo in vestnostjo mestni socialno-politični urad. Med mladinskim oddelkom lega urada in deco tvorijo neposredno vez okrajni mladinski predstojniki, ki budno zasledujejo vse v njihovo področje spadajoče |X>jave v svojih okrajih. — In končno je_ odločilno veliko razumevanje za mladinsko zaščito, ki ga kaže sedanji mestni župan dr. Juvan in mestni svet, ki ni bil nikdar malen-kostem kadar je šlo za opravičene zahteve, nanašajoče se na našo ogroženo mladino, zavedajoč se, da pomenja rešitev to mladine veliko delo za bol jšo bodočnost naroda in države. 'ri odbornike v odboru. Zelo pa 60 nazadovali levičarji, napredovali pa so »nacionalisti«, kar tudi ni brez značilnosti. Vsekakor so levičarske fraze izgubile za letos svojo privlačnost, tisti ljudje, ki so nagnjeni v smer, ki je protiljudska, pa se sedaj zatekajo k »nacionalistom«, kjer najdejo vsaj v kul-turnobojnem oziru zelo veliko sorodnost duha. Volitve so potekale v najlepšem redu in v popolnoma zrelem demokratskem duhu. Hvala za to gre g. univ. prof. dr. Iv. Tomšiču, ki je ves čas volitev ohranil v zbornici primerno resnost in vsestransko objektivnost, pa tudi univerzitetni upravi, ki je tudi s 6voje 6trani vse poskrbela, da so mo^le volit ve v ta akademski parlament potekati tako brezhibno. Kako dobro je organizacija delovala, je dokaz že to, da je komisija vse svoje posle zaključila že ob pol 3, akademiki pa so bili po svojih organizacijah sklicani na univerzo k proglasitvi izida ob pol 4, ker so pričakovali, da prej štetja ne bo mogoče dovršiti. Novemu odboru želimo, da bi uspešno vodil Akcijo v dobrobit naše univerze in v sloves slovenskemu akademskemu rodu! Za elektrifikacijo Litije Letija, 30. oktobra. Kakor znano, ima Litija že dolgo vrsto lel elektriko od Kunstlerjevo parne žage, ki sicer ob gotovem času prav dobro sveti, včasih pa je tako preobtežena, da 6e niti najmanjši obrati, kol brivci, zobozdravniki in oslali obrtniki, posebej še mizarji, ne morejo koristili s tem lokom. — Poleg tega pa ta elektrika >nirkne« vsak večer ob pol eni, tako da v noči Litija nima elektrike ler tudi trg kol tak zaradi tega ne more bili razsvetljen. V nedeljo pa sede naši radio-poslušalci ob nemih aparatih, ker ni, tiste življenjske sile v njih, kateri se pravi eiek-trika.Zato si je sedanji občinski odbor nadel kot glavno nalogo, da čimprej uresniči splošno željo in zahtevo Litije in Gradca, da pridemo tudi mi, čeprav bolj pozno, na priključek k banovinski elektriki, daljnovodu iz Velenj. — Ko je bil zadnjič ban gosp. dr. Marko Natlačen v Litiji navzoč pri izredni seji občinskega odbora, ga je zaprosil župan Lebin-ger za pospešitev izgradnje daljnovoda od Doba čez Moravče na Kresnice-IIotič s priključkom na Vače, do Litije, Šmartna. Gospod ban je obljubil, da bo vse potrebno ukrenil, da pride Litija čimprej na ta priključek. Včeraj pa se je pri gospodu banu zglasila de-putacija pod vodstvom litijskega župana Lebingerja, v kateri so bili še narodni poslanec Kersnik ter župan iz Lukovice Poznič, iz Kresnic župan Kokalj, iz Vač župan Kimovec, župan Nacc Rus iz Šmartna, mizarski mojster Koprivnikar iz Litije, ki je načelnik električnega odseka, ter g. Gvidon Birolla, industrialec iz Zagorja. Deputaciji se je priključil banovin, inšpektor g. Ruecli. Deputacijo je gospod ban ljubeznivo sprejel, nakar je litijski župan obrazložil, da jn Lilija ena poslednjih postojank, ki nestrpno čaka na priključek k velenjskemu toku. Ta daljnovod od Doba do Litije ne bi bil pasiven, ker reflektira na 100.000 k. u. že sam industrialec g. Birolla, ki ima v Kresnicah apnenice, dalje bi okrog 150.000 k. u. vzela litijska predilnica, Litija z Gradcem pa je tjuli velik konzutnent loka za razsvetljavo, jioleg manjših industrijskih obralov v Liliji, Šmartneni in št. Vidu pri Lukovici. Kleklriko mora dobili tudi državna kobilarna na Ponovičah, potem pa še Sava, Breg in Tenetiše. Za speljavo daljnovoda je potrebnih okroglo 1,000.0<'0 din, devet transformatorskih |>ostaj bi stalo 500.000 din, zainteresirane občine pa bi morale za svoje omrežje prispevati okrog 1,000.000 din. lian g. dr. Natlačen je obljubil, da bo kr. ban-ska uprava skušala čimprej dobiti potrebno posojilo, tako da je ta nujno potreben priključek Litije k velenjski elektriki v najbližji dobi zagotovljen, kar bo frolovn vsn zainteresirana javnost z veseljem in zadoščenjem pozdravila, ker se bo s tem zamujeno (»opravilo. Drobne novice Kupujte tamo pri tvrdkah, ki ofllaiujeio v našem I i »tu I Koledar Nedelja, 31. oktobra: Kristus Kralj, , Krištof, m učenec. — Ta mesec se je dan skrčil od 11 ur 43 minul 7.a 1 uro 43 minut na 10 ur. Ponedeljek, 1. novembra: Praznik vseh svetnikov. — Ta mesec se dan skrči od 9 ur 57 minut za 1 uro IG minut na 8 ur 41 minut. Torek, 2. novembra: Spomin vernih duš, Just, mučenec. Sreda. 3. novembra: Viktorin, škof; Vene-frida, devica. — (Mlaj ob 5.16; Herschel napove duje sneg iu vihar). Novi grobovi -f V Ljubljani je umrla, kakor smo že včeraj poročali, v visoki starosti 85 let, gospa Antonija Vagaja rojena Verbajs, vdova po višjem poštnem kontrolorju in mati sedanjega gospoda direktorja pošte v Ljubljani. Bila je vzorna in blaga žena ter skrbna mati, ki je svoje otroke vzgojila v strogo krščanskem duhu. Vse svoje moči je posvetila svoji družini in Rogu. Bila je članica Marijine kongregacije, tretjega reda in naročnica vseh katoliških listov, ki jih je do zadnjega svojega življenja z vso vnemo prebirala. Pogreb bo danes ob 4 popoldne izpred Zvezdarske ulice 1 (direkcija jiošte). Blag ji spomin! Žalujočim naše iskreno sožalje. -f- D o I i n a r Jakob, mizarski mojster. Na Barju je v petek 29. t. m. nenadoma umrl, star 42 let. g. D o 1 i n a r Jakob, mizarski mojster, Jurčkova c. 10«. Pokojnik se je rodil 10. julija 1895 v Ljubljani. Po končani ljudski šoli se je šel učit mizarstva. Po triletni pomočniški praksi je 1. 1915 moral v vojno. Kmalu je bil ujet in ranjen od Rusov. Zaradi slabega zdravljenja ujetnikov, so nastale komplikacije ter je zaradi tega izgubil desno nogo. Vrnivši se iz ujetništva 1. 1919 je z.ačel s samostojno mizarsko obrtjo. Ker je bil jx>kojnik zelo sposoben strokovnjak v svojem j>o-klicu, ie njegova delavnica napredovala iz leta v leto vse do splošne gospodarske krize. — Med Barjani ie bil pokojnik zelo priljubljen ter spoštovan. Bil je odličen krščanski in kulturni delavec. V posebno veselje mu je bilo čebelarstvo. Naj počiva v miru! Njegovi osiroteli družinici naše iskreno sožalje! t V Domžalah je umrl gosp. Jakob Ohcrvvalder. industrialec. Pogreb bo danes ob 4 popoldne. — Naj v miru počiva! žalujočim naše iskreno sožalje! t V Ljubljani je včeraj umrla gospa Marija Teran, stara 54 let. Naj ji sveti večna luč! Osebne vesli = Premeščeni so politično upravni pripravniki Lipovec Martin od okr. glavarstva v Murski Soboti k okr. glavnrslvu v Slovenskih Konjicah. Šinkovec Jožef od okr. glavarstva v Slovenskih Konjicah k okr. glavarstvu v Laško. Breznikar Jožef od okr. glavarstva v Laškem k baltski upravi v Ljubljano in Zebavec Franc od banske uprave v Ljubljani k okr. glavarstvu v Mursko Soboto. — Upokojen je zvaničnik državne železnice v Ljubljani Jožef Hladnik. Redna si o I i c a Ojlas rej S. Br. 31430 dn. 24 XII 1935. — Poziv naše zavedne slovanske javnosti. V zadnjem času se je ponovno zgodilo, da so tujerodni artisti po kabaretih in kavarnah v svojih izvajanjih smešili in sramotili češkoslovaške in druge slovanske narode. Pozivamo narodno občinstvo, da takšno početje odločno odkloni in pokliče policijsko intervencijo. Opozarjamo pa na to sramoto predvsem podjetnike takih lokalov, da pazijo, kdo pri njih nastopa in kako. — Izvršilni odbor JC lige za dravsko banovino v Ljubljani. Specifalist za ortopedito D" BOGDAN DRfCELl ordinira od */»2 — 'M popoldne Uubliana Emonsha c. 20. Telefon 26-20 je otvoril privatno prakso z zavodom za ortopedsko ln sploSno gimnastiko — Združene bivše učenke šmihelskega zavoda za zgradbo sirotišnice za Dolenjsko v Šmihelu pri Novem mestu s pomočjo plemenitih dobrotnikov pripravljajo dramo »Vest«, ki jo bodo igrali v prid sirotišne blagajne po raznih krajih Dolenjske, zlasti v bližini Novega mesta, na kar že sedaj opozarjamo one, ki z večjimi darovi ne morejo priskočiti na pomoč dobri stvari, da se svojčas v svojem kraju igre udeleže in s tem prinesejo »dar uboge vdove« za dom dolenjskih sirot. Delo za sirolišnico gre 6vojo pot, sicer počasi, a gotovo — če moramo to ZA NfCO — Da boste stalno zdravi, |e potrebno, da redno pijete Radensko ki deluje proti boleznim ledvic, srca, proti kamnom, skleroza, 6ečni kislini in si. Radenska vam ohrani zdravje in mladostno svež06t. Kmalu bo zima tu "»«- Lutz. tovarna peči, Ljubljana VII. — V Službenem listu kraljevske bansko uprave dravske banovine od 30. t. m. je objavljen »Ukaz kraljevskih namestnikov o otvoritvi nepoj)olne mešane realne gimnazije v Mariboru«, dalje »Ukaz kraljevskih namestnikov o postopni otvoritvi jx>pol-ne realne gimnauije v Kočevju*, »Pravilnik o dopolnitvi spremembe in dopolnitve pravilnika o pogojih in obrazcih za nabave bolničnega inventarja?. »Spremembe in dojjolnitve v pravilniku za dajanje draginjskih doklad rentnikoni Pokojninskega zavoda za nameščence v Ljubljani«, »Določba o najnižjih odkupnih cenah oljnatega semenja«, »Odločba o izvozu oljnatih plodov in oljnatega semenja (samo za devize)«:, ^Odredba o uradni prodajni ceni de-hidriranega špirita, namenjenega za mešanje x bencinom«, »Odločba o predavanju verouka v gospodinjskih šolah* in »Podaljšava trgovinskega in kompenzacijskega sjiorazuma 7. Grčijo«. Je Vam ie znano, da dobite za darila pri tvrdki Staklo B. Mer - Št. Vid brušene servise in druge steklene predmete po brezkonkurenčnih cenah ? Obiščite brezobvezno prodajalno pri končni postaji cestne železnice — Pozor! Letos se med šolskimi otroki in mod odraslimi širi srbečica (garje). Kdor se pride po zdravnikovem naročilu kopat v ljubljansko bolnišnico, naj prinese s seboj sveže perilo in no gavice — ženske tudi jopice — ker se mora perilo, ki ga ima bolnik na sebi razkužiti in pride iz razkuževalnice vse zmečkano in rumeno. Le dobro milo zasluži Vaše zaupanje. Tako milo je naše domače HUBERTUS milo. — Preizkusite ga tudi Vi in ostali boste pr njeni! — Našim odrom priporočamo nove ljudske igre: »Tlačani*. »Za grunt« in »Črna žena«, katere lahko naročite na naslov: Redenšek Ivan, Domžale. — Vsako jutro, vsak večer in prav vsak dan za nego zob le CIMEAN. VINO! Naiboli^e dalmatinsko, kol diugač, j hM črno namizno in opollo. kupuiem pO k>žnice. še v teku meseca novembra poravnali naročnino, da nič starega ne pride v novoletne obremenilne račune. Ne moremo in ne smemo mimo. da ne bi priobčili hvalevredno dejanje: ob priliki manevrov je častniški zbor, taboreč v bbžini Novega mesta, ob veselem omizju kot spomin na Smihel kupil 12 jubilejnih knjig in s tem prispeval v našo blagajno 240 din. Iskrena hvala! — Odbor za zgradbo dolenjske sirotišnice. — Mahrovci! Vabimo Vas na I. sestanek, ki bo dne 3. novembra t. I. ob pol 9 zvečer v posebni dvorani hoic'a Mikhč Metropol v Ljubljani. Namen sestanka je ureditev priznanja strokovne izobrazbe. — Sklicatelji. 0KCJSN0, GD0BN0 in poceni Vam opremi stanovanje, gostilno itd., največja tovarna pohiš.va iz upognjenega lesa REMEC-CO., DUPUCA-KAMNIK — Drugi »vezek »Ljudskega odra« izide konec tedna z bogato vsebino: prispevki za adventni čas (Petančičeva igra »Veliki prihod«), za osmi december, za božič, Silvestrovo in Tri kralje. Zanimiv je opis Marijine kolednice jx>d zaglavjem »Narodni običaji«. Splošno pozornost pa bo vzbudil izčrpni članek o avtorskih jtosredovalnicah. ki prinaša jasnost in izraža zahteve naših odrov. — Prospekte o »Ljudskem odru« pošlje brezplačno »Založba ljudskih iger«, Ljubljana, Jugoslovanska knjigarna. Štedi, greje samo <«.«««>— Lutz • oeč, tovarna Ljubljana VII. — V počastitev spomina velikega slovenskega vlndike nadškofa Jegliča, bo izšla v bihliofilski izdaji njegova oporoka, ki io je zapustil slovenskemu ljudstvu. To pomembno delo bo izdala založba »Tabor» v Ljubljani v 500 numeriranih izvodih. Knjigo bodo krasile izvirne risbe Božidarja Jakaca. Oiioznrjamo vse. ki se za to delo zanimajo, da se subskrihrija na ^oporoko nadškofa Jegliča« bliža koncu, in naj hlagpvolijo pohiteti z naročili. — Založba »Tabor«, Ljubljana, poštni predal 293. Lani še bajka — letos resnica! Za samo 200 Din mesečno: Generalno zastopstvo za Slovenijo: Standaref - uamo Ljudski super. 4 + 1 elektronke, 7 uglašenih krogov Z vsemi izpopolnitvami radiotehnike — Nikakršen modni artikel, marveč soliden sprejemnik za dolgo vrsto let! RADIO - DOBERtET d. z o. z. Ljubljana, Kongresni trg 9 Podzastopstvo za Maribor: HENRIK ARE.ATI, Ulica 10. oktobra 4 Ljubljanske vesti Družba Jezusova 50 let v Ljubljani V sjx)miii na dan 12. novembra 1887, ko so pred 50 leli patri Družbe Jezusove prišli delovat v Ljubljano, bo prihodnjo nedeljo, dne 7. novembra, v cerkvi sv. Jožefa jubilejna slovesnost. Ob osmih pride v cerkev prevzv. škof g. dr. Gregorij Rožman v spremstvu stolnih kanonikov. P. Dostal D. J., ki je bil priča ob prihodu patrov v Ljubljano, bo imel nagovor. Nato bo slovesna pontifikalna sveta maša z zahvalno pesmijo in blagoslovom. Vsi prijatelji Družbe Jezusove ste iskreno vabljeni! 1 Praznik Kristusa Kralja obhajata 31. oktobra skupno SKA starešinstvo in Akad. zveza. Ob 8 bo skujtna maša in sv. obhajilo pri Križankah. Oh 11 bo matineja v beli dvorani hotela Uniona. Govorita g. dekan dr. A. Gosar in akademik g. C. Praper. Vabljeni so vsi člani starešinstva in kat. akad. društev. Zvečer se udeležimo cerkvene slavnosti, ki bo v stolni cerkvi ob 6 za može in fante. — Odbor starešinstva. — Odbor Akad. zveze. Zaradi opuslitve trgovine popolna razprodaja moških in otroških oblačil ♦ J. Mačeh, Ljubliana, Aleksandrova c. št. 12 1 Blagoslovitev temeljnega kamna. Danes po-poldne ob 3 bo na stavbišču ob Pokopališki ulici v Zeleni jami prevzvišeni g. škof dr. Gregorij Rožman slovesno blagoslovil temeljni kamen za otroško dnevno zavetišče Vincencijeve konference Srca Jezusovega v Ljubljani. Zelena jama bo imela veliko čast, da bo mogla svojega ljubljenega nadpastirja prvikrat v svoji sredi slovesno sprejeti in pozdraviti. Prevzvišeni se bo peljal po ulicah Zelene jame. Hišni posestniki naj za to slovesnost in za počastitev prevzvišenega izobesijo na svojih hišah zastave. Vse prebivalstvo Zelene jame je vabljeno, da se udeleži sprejema ob Pokopališki ulici ter blagoslovitve temeljnega kamna. Vsi. ki imajo narodne noše, naj pridejo v njih k slovesnosti. Blagoslovljen bo temeljni kamen otroškega dnevnega zavetišča, kjer bodo našli otroci iz Zelene jame prav prijeten dom, da se bodo tamkaj vzgajali, učili in igrali. V kapeli pri zavetišču se bo pa vršila za prebivalstvo Zelene jame redna služba božja. Zavetišče in kaf>ela ne bosta samo kras in ponos Zelene jame, temveč tudi njeno duhovno središče, ki ga je doslej tako zelo pogrešala. Zato zahteva čast in zavednost vsega prebivalstva Zelene jame, da se ta blagoslovitev čim slovesneje izvrši. Brespialnei in za nakup neobvezne konzultacije o pravilni negi koie vodi 2.,3. in 4. nov. asistentka instituta Elise Bock, London Prosimo, prijavite takoj dan in točno uro Va&ega poseta v Parfsjmeriji ..VENUS", Ljubljana Cene Bock preparatov znatno etuiionel 1 Krajevni odbor JRZ na Barju prosi vse člane, da se udeležijo pogreba pokojnega člana naše organizacije g. Dolinarja Jakoba, mizarskega mojstra. Pogreb bo danes ob 2 pop. iz hiše žalosti Jurčkova c. 106. M. Drenik volna za ročno pletenje. smyrna, perzer in kelim Ljubljana - Kongresni trg 7 1 Nočni častivci presv. Zakramenta bodo molili v noči na prvi petek (4. na 5. november) v stolnici. Opravila se bo 20. ura: Vernim dušam v tolažbo. Pričetek nočnega češčenja zvečer ob devetih, konec zjutraj ob štirih. Novodošli molivci si izbero fioljubiio nočno uro. Znane, dobre, domače vsak dan ražniči. čevap _ ■ ■ t°P'a 'n hladna ku-- Bff ffll 1 B B^ (A hinja. Štajerska, dolenj- ^^ B M B ■ ska in dalmatinska vina. Se priporoča E. DercganC, Bavarski dvor, Tyrševa c.31 1 Petje na praznik Vseh svetnikov na pokopališču pri Sv. Križu. Ob pol 3 popoldne ob grobovih Jenka, Ilubada in Adamiča. F. Venturini: »Usmili se, o Bog«; D. Jenko: »Blagor mu«. Ob 3 po molitvah pri Križu. Z. Prelovec: »Zalostinka« (zvonjenje); Jelen: »Usliši nas, Gospod«. Ob 3J{ na vojaških grobovih. O. Dev: »Vigred se povrne.:; Z. Prelovec: Oj Doberdob '. Pojo združeni ljubljanski moški zbori, vodita skladatelja Zorko Prelovec in Franjo Venturini. — Zadnja vaja v ponedeljek ob 10 dopoldne v Gl. Matici. Velika izbira blaga ČEŠKI MAOACIN vedno najnovejše. Ulica X, oktobra, voga1 Barvarske 1 Križanski moški kongregnnisli počaste spomin rajnih sobratov v sredo, dne 3. novembra v križanski družbeni cerkvi, kjer bo ob šestih zjutraj slovesno zndušno opravilo in skupno obhajilo družbenikov. Vljudno vabljeni vsi člani in sorodniki rajnih naših kongregnnistov! 1 Kongregacija «n gospe pri Sv. Jožetu so udeleži dane«, v nedeljo, ?! t. m., ob 16 pogreba umrle poaestre ge. Antonijp Vagaja. Pogreb i* Zvezdarsko ulice št. 1. Pridito jiolnoštevilno . 1 Odlikovanje dveh zaslužnih delavcev. Včeraj ob pol 1 je tovarna »Indus* doživela redko slovesnost. Mestni župan dr. Adlešič je namreč ob navzočnosti tovarniškega ravnatelja ter vsega uslužbenstva in delavstva tovarne izročil zlati medalji za državljanske zasluge delovodji tovarne Jožefu Pečanu in Ivanu Bajtu, ki sta žo 40 let nepretrgoma v službi tega podjetja. Župan je imel na oba odlikovania primeren nagovor, enako ludi ravnatelj podjetja. Obema odlikovan-cema iskreno čestitamo! 1 Poroka. Danes se bosta v šišenski farni cerkvi vzela g. Rafael Baje, znani katoliški prosvetni delavec in pa gdč. Terezija Kovič. Mlademu paru iskreno čestitamo! 1 Prosvetno društvo »Ljul)ljana«-mesto. Danes ob 9 je v kapeli Vzajemne zavarovalnice sv. maša za naše umrle člane. Prosimo čim večje udeležbe! RESTAVRACIJA HOTEL »ŠTRUKEL« priporoča: domače krvavicc in pečenice — metliško portu-galko — Budjejovičko pivo in specialno Tomislav pivo v steklenicah 1 Prosvetna sveža v Ljubljani priredi 7. novembra ob 11 dopoldne v veliki dvorani Uniona komemoracijo za pokojnim nadškofom dr. A. B. Jegličem. Na sporedu je predavanje škof. ravn. g. Jos. Jagodica s slikami, nato pa bo predvajan film o pogrebu nadškofa dr. A. B. Jegliča. Vsa prireditev bo trajala eno uro. Predprodaja vstopnic v Prosvetni zvezi, Miklošičeva c. 7. Med. univ. dr. Krisper Anton se je preselil v Clglarjevo ul. 10. Ljubljana-Moste Ordinira za splošno zdravilstvo dnevno od 10—12 V nujnem slučaju ob vsakem času 1 Na Rožniku bo danes zadnje letošnje cerkveno opravilo. Vabimo vse, ki so nedeljo za nedeljo najiolnjevali rožniško cerkev ter tudi vso druge prijatelje rožniške Marije, da se udeležijo cerkvenega opravila. Dopoldne ob 9 bo sv. maša z blagoslovom, popoldne ob 16 pa pete litanije. 1 Na pokopališču pri sv. Krištofu bodo molitve za pokojne 1. novembra zvečer. Ob 5 popoldne v cerkvi trije rožni venci, govor in molitve. Nato sprevod z lučkami na pokopališče, kjer bodo molitve Vsak udeleženec ima svečko, katere jjo sprevodu puste vsi na grobeh. Običajno prižiganje v cerkvi ne bo dovoljeno, ker se cerkev preveč zakadi. Tisti, ki ste prinesli svoje mrtve k cerkvi, prižgite za to priliko ua svojem grobu lučke. Frizer RIKO GROBELN1K Celje, Glavni trg in poleg hotela „Evropa" se je vrnil po dolgi odsotnosti iz frizerske prakse v Parizu in Bernu ter vljudno nudi cenjenim damam novosti v frizurah in lasnem nakitu. 1 Trnovsko prosvetno društvo naznanja, da je pričela društvena knjižnica zopet redno poslovati. Knjižnica je v trnovskem župnišču, poleg farne pisarne, in je odprta vsako nedeljo od 10—12. Či-tatelje, ki imajo še knjige od prejšnje sezone doma, prosimo, da jih vrnijo. i Davčna uprava bo imela v torek, dne 2. novembra 1.937, od pol 9 dalje na Poljanskem nasipu št. 40 (Cukrarna) dražbo zarubljenih predmetov, in sicer: razno i>ohištvo, stelaže, kopalno kad, vozičke, ure, tehtnice, slike, svetilke, galanterijo, pisalni 6troj, gramofon, kolo, knjige, puške, dalmatinska vina in meso, šivalni stroj itd. 1 Svetlolikanje ovratnikov, perila — zavese —; nevestine opreme: Šimenc, Kolodvorska ul. 8. oamshe torbice, potne hovčKe, aktovke prvovrstne in najceneje izdeluje Cander Vinko, torbarstvo, sedlarstvo, jer menarstvo, Ljubljana, Igriška nI. 3, zraven dram. gledališča. Sprejema tudi popravila, 1 Nagrobno cvetje dobite v cvetličarni Kuno-var pri Sv. Križu po isti ceni kot v mestu. Prihranite si le nepotrebno prenašanje. 1 Šoferska prireditev organiziranih poklicnih šoferjev bo danes ob 8 zvečer v Delavski zbornici. 1 Zanimiva razstava ženskih ročnih del v vseh tehnikah vezenja, kvačkanja in pletenja, izdelanih z MEZ predivom za ročna dela v Ljubljani: Delavska zbornica, Miklošičeva cesta, odprto od torka 2. novembra do vključno petka 5. novembra. 1 Po tovarniških cenah prodaja manufakturne ostanke za moške in ženske obleke, flanele itd. »Textilos«, Miklošičeva cesta 17 (palača Vzajemne zavarovalnice). 1 Pisalne in računske stroje vam strokovno popravi Simandl, Dvofakova ul. 3., tel. 24-07. 1 Koline za praznike kakor vsako soboto iu nedeljo, ter pristna vina pri »Amerikancu«, Flor-janska ulica, se prifioroča Ivan Deu. 1 Trgovina krzna Srečko Lapajne je preselila svoje poslovne prostore na Aleksandrovo cesto 4, II. nadstropje. Telefon 37-37. Dvigalo na razpolago. Vhod iz pasaže. Cerkvena glasba Cerkev sv. Jožefa. Jutri, ua praznik Vseh svetnikov, ob 8. slovesna sv. maša; izvaja se: Missa solem n is v F-molu, zl. M. Brosig, z orkestrom. Gra-duale Timete Dominum in ofert. Instorum animae, zl. A. Foerster. Tantum ergo, zložil dr. Franc Ki-movec. Po maši: Glejmo danes o kristjani, zl. St. Premrl. Cerkev M. B. v Križankah. Na praznik Vseh svetnikov ob pol 11. slov. sv. maša. Izvaja se: Missa Mater Dolorosa, zl. Jo«. Gruber. Gradual® Timete Dominum in ofert. Instorum animae, zl. A. Foerster. Tantum ergo, zl. Fr. Gerbič. Spomin vernih duš. Cerkev sv. Jožefa, Ob 8. slovesna črna sv. maša; izvaja so Missa pro De-funetis v E-molu, zl. Jos. Obersteiner. Graduale traktua in sekvenca, zl. St. Premrl. Libera, zl. A. Stadlor. — Cerkev v Križankah. Ob 6. slovesna črna sv. maša; izvaja sh Mi«sn pro Defunciis v E*, zl. Jos. Gruber Graduale traktu* in sekvenca, zL St, Premrl. Libera, zl. P. Siuzig. cami zlobnega zločinskega napada — zastruplje-nja z bencolom — goriški pevec in skladatelj Lojze Bratuž. Srca so se nam krčila, toda našo maščevanje je bila molitev za mučenikovo dušo. — Konec februarja je v Trbovljah umrl bivši župan, ravnatelj in šolski nadzornik Gustav Vodušek. — Dne 19. februarja je umrla v Ljubljani Marija Mandljeva, soproga bivšega ravnatelja tobačne tovarne in bivšega deželnega poslanca. — Dne 22. februarja je umrl na Viču vnet katoličan Janko G e r 1 o v i č, železniški uradnik. — Dno 24. februarja je v Ihanu umrl župnik Janez Kepec, star 55 let, zelo popularen duhovnik. — Dne 26. februarja je umrl dolgoletni ravnatelj Kinetske posojilnice d r. Janko Kersnik, sin pisatelja Kersnika, velik mecen naše umetnosti in narodne obrambo. — Istega dne je umrl prefekt Mladinskega doma na Kodeljevem Štefan Te ml in, med mladino splošno priljubljen vzgojitelj. — V Kamniku je umrl komaj 27 letni soustanovitelj protijetičnega dispanzerja Franc Jagodic, vnet pospeševa-telj Katoliške akcije, vseh lepih pokretov in tudi marljiv poročevalec »Slovenca«. V Moti pri Radencih je umrla v začetku marca Ana Missia, svakinja kardinala Mis6ie. Vzorno je vzgojila njegovih sedem nečakov. — I)ne 8. marca je umrl na Okroglem pri Kranju prelat Tomo Zupan, najstarejši slovenski duhovnik, ki je dočakal 98. leto. Njegove zasluge za narod in slovensko književnost so znane. Veličasten pogreb v Ljubljani je potrdil spoštovanje, ki ga jc narod gojil do častitljivega slarosle slovenske duhovščine. — Dne 11. marca jo v Ljubljani umrla gospa Kozi D o I i n a r j e v a , sodnikova soproga. — Na Vrhniki je umrl veleposestnik Josip Jelovšek, popularni lovec. — V Dom-, Žalah je 14. marca umrl v svojem 64. letu podjetni industrijec Ivan K ura It. — Istega dne je na Trojanah umrl župan in splošni javni delo*-vec in zadružnik Franc Kralj. — V Toplicah je 15. marca umrl Adolf Pečjak, trgovec in zgleden oče, dosleden katoličan ter pristaš naše [>olitične skupine. — V Bačah pri Beljaku je 3. marca umrla E 1 i z a T r u n k , zavedna slovenska Korošica in narodna delavka. — V Bučki je 15. marca umrl Anton K o m 1 j a n e c, star 84 let, vnet katoliški mož in oče. — Dne 16. marca je v Novem mestu umrla J os i p i n a Jaka c mati znanega umetnika. — V Orehovici pri Št. Janžu je umrl Jernej Lamovšek, vnet delavec na zadružnem polju, cerkveni pevec in ši-ritelj katoliškega časopisja. — V Ljubljani je 21. marca umrl Franc Ra j če v ič, župnik iz. Vogelj. Bil je goreč dušni pastir. — Istega dne je umrl v Ljubljani strokovni učitelj v |x>k. Ivan Bajželj. — Pri Sv. Lenartu v Slov. goricah je umrl 24. marca Franc S t upi ca, bivši notar in ugledna osebnost v narodnoobranibnem in na gospodarskem polju. — Dne 26. marca je umrl v Libercu na Češkem Etbin Ravnih ar, bivši poveljnik žrebčarne na Selu pri Ljubljani, bral ljubljanskega podžupana. — Dne 26. marca jc v Ljubljani umrla Rozalija 11 i r s e h o g g e r, vzorna katoliška mati. — Dne 29. marca je umrla v Ljubljani uršulinka m. Katarina Z a v^o d -n i k , požrtvovalna samostanka gospodinja. — V Mariboru je 29, marca umrl 56letni dr. Lju-devit Pivko, znan po svojem prehodu v svetovni vojni, po svojih spisih in po svojem političnem udejstvovanju. — Dne 28. marca nas je pretresla vest o katastrofi pod .Storžičem. Spominjamo se mladih žrtev snežnega plazu: Adal-berta Ahačiča, Ladislava Kostanjevca, Vinka Lom-barja, Jožefa Mladiča, Mira Ovseneka, Rudolfa Plajbesa, Viljema Plajbesa, Kristijana Stegnarja in Vinka Šarabona. Jesenske krizanteme in dalije bodo na dan Vseh mrtvih krasile njihov grob in solze žalujočih bodo osvežile prebridko 1k>1 nad temi mladimi življenji. — V Št. Vidu nad Ljubljano je umrl zadnjega marca Franc Sakser, star 77 let. Bil je znan bančnik in izdajatelj slovenskega časopisja med našimi izseljenci v Združenih državah. Dno 1. aprila je v Ljubljani umrl Frane Šebor, tapetniški mojster in ljubljanski meščan, star 73 let. — V Trstu je umrl častni kanonik Franc Guštin, ki je vneto skrbel zlasti za slovenske služkinje. — Dne 2. aprila je umrl v Novem mestu župnik Franc Zupančič iz Starega trga ob Kolpi, kjer je 30 let vneto pastiroval. — Istega dno je v Ljubljani umrl 72 letni bivši starosta slovenskih in jugoslovanskih gasilcev Josip T u r k, znan komunalni politik. — Dno 5. aprila je na Rakeku umrl Ludovik Vid rib v najlepši dobi svojega življenja. Bil jo odličen katoliški mož. — Dne 6. aprila je na Brezjah umrl p. Norbert Sušni k, odličen spovednik in misijonar. — V Martinišču v Murski Soboti je istega dne umrl Franc PovSe, ugleden salezijanski duhovnik. — Dno 6. aprila je v Ljubljani umrl Stanko Josenko, priznan zavarovalni strokovnjak. — Dne 7. aprila je v Celju umrl Mirko V i d e č n i k , star komaj 30 let, odličen prosvetni organizator in i>evovodja. — V Mostah pri Ljubljani je istega dne umrl Franc Prime, vnet krščanski socialni delavec, osebno siromak, ki se je pa ves žrtvoval za delavski stan. — Na Glincah pri Ljubljani jo 10. aprila umrla Frančiška Sel a nova, živahna društvena delavka in vzorna krščanska žena. — Dne 20. aprila je v Devici Mariji v Polju umrl Janez Miiller, tamkajšnji župnik. Star je bil 75 let, župnik v tem kraju pa je bil celih 25) let. Svojo župnijo je nadvse skrbno upravljal in je vneto skrbel z« dušni blagor svojih župljanov. _ Istega dne je v Ljubljani umrl Fran Vidmar, župnik iz Češnji« pri Krainji. »Tihi, skrivnostni tisti so hrami" Pozno v jeseni cvete v Evropi čudežna roža, krizantema, bela ali rožnata. So dežele, kjer ta cvetlica pomenja veselje in radost mladega življenja, toda to je nekje daleč na drugi strani zemeljske oble. Pri nas ta cvetlica razvije svoje cvetove tik pred praznikom Vseh svetih in Vernih duš. Ta iopa cvetlica je v naših krajih počaščena s tem, da jo poklanjamo kot izraz ljubezni živih do svojih pokojnih. Ne žalostinka, ne obup in ne žalna obleka, temveč razvita cvetlica, goreča sveča in topla molitev, toiej vse, kar za nas kristjane pomenja življenje, to so darovi, ki jih poklanjamo na praznik Vseh svetih in na praznik Vernih duš svojim pokojnikom. Kristjani se smrti ne bojimo in zato čutimo olajšanje, če se spomnimo svojih dragih pokojnih s cvetlicami, gorečimi svečami, z molitvijo in s toplo mislijo. To so znaki našega občutja in zavesti, da prav za prav smrt ni konec vsega, temveč le lahen prehod iz enega v drugo življenje. Žalujemo za svojimi pokojniki, toda ne smemo jih pomilovati. V tem življenju pogrešamo njihove prijetne družbe, to je otroci matere, brat sestre, ženin neveste, nikdar in nikoli pa ne smemo za nobenim človekom obupavali zato, ker nam ni dano, pogledati v večne načrte Gospodarja našega življenja! Tu se spominjamo nekaterih naših prijateljev, ki so v teku enega leta, to je od lanskega praznika Vseh svetih pa do danes, zapustili slovensko zemljo in slovenski rod, se preselili v večne poljane, toda pri nas zapustili dobra dela. Le nekaterih najbolj vidnih in najbolj zaslužnih se bomo spomnili, ker vseh nam res ni mogoče na tem prostoru omeniti. Na današnji praznik, posvečen Vsem svetnikom iu Vernim dušam, pa se bomo z molitvijo spomnili tudi tistih, ki so morda v tem poročilu izpuščeni, in vse one velike množice slovenskih ljudi, ki so v razdobju od lanskega do letošnjega praznika mrtvih odšli po svoje plačilo pred pravično sodišče Večnegp. Kroniko mrtvih od lanskega praznika vernih duš moramo pričeti s častitljivo gospo Marijo D o s t a 1 o v o , vdovo po tapetniškem mojstru, ki je vzorno vzgojila svojih sedem otrok. Umrla je na vernih duš dan v 88 letu starosti. — Dne 5. novembra je v 77 letu starosti umrl v Ljubljani posestnik Pavel Povše, dolgoletni naročnik »Slovenca«. — Dne 6. novembra je umrl v ljubljanski bolnišnici gosp. Ivan Dražil, magistralni pisarniški ravnatelj v pok. in zaslužen organizator ter dolgoletni predsednik pevskega društva »Slavec«. — V Tacnu pod Šmarno goro je umrla gospa Polona Novak, vzorna krščanska žena. — Na Dolenjskem je v začetku novembra umrl najstarejši dolenjski fant 95 letni Anton Ratajec iz Primštaia, zvest bralec »Domoljuba«-. — Dne 7. novembra je v 75. letu umrl na Verdu pri Vrhniki dr. Janko Ma-rolt, veleposestnik in zdravnik, nekdanji dolgoletni vrhniški župan, zaslužen organizator našega političnega in prosvetnega gibanja, ki je užival splošen ugled in veliko priljubljenost. — V Slovenjem Gradcu je 9. novembra umrl primarij tamkajšnje bolnišnice dr. Vinko Železnikar, odličen zdravnik in človekoljub. — Pri Sv. Ia>-vrencu v Slov. goricah je umrl 61 letni gostilničar in trgovec Janez Podhostnik, občinski odbornik in vzgleden gospodar.. — Dne 13. novembra je umrl v Ljubljani Martin Radovan, ljubljanski meščan, soustanovitelj pevskega društva »Ljubljane« in znana osebnost v ljubljanski družbi. — Istega dne je umrl 80 letni posestnik Karel Krofiič iz Straže pri Teharjih, odločen krščanski mož. Postal je žrtev vozne nesreče. — Dne 23. novembra je v Krškem umrla gospa Klotilda Engelsberger, vzgledna krščanska mati. — V noči na 23. novembra pa je umrl v Majšpergu v Halozah vrl katoliški prosvetar in zadružnik Zdravko Sagadin. — Dno 24. novembra je v Ljubljani umrla gospa Marija T u r k , soproga znanega, tudi že pokojnega ljubljanskega politika. — Dne 26. novembra je umrla v Ljubljani gospa Marija Rojina, soproga ljubljanskega industrijca, vzgledna žena in mati. -— Dne 26. novembra je v Zagrebu umrla gospa J o s i p i n a Kosina, edina hči slovenskega slikarja Janeza Wolfa. Skrbno je vzgojila svoje otroke. — Vneta sodelavka pri naših društvih je bila gospa Marija Globelnik, ki je umrla 28. novembra v Ljubljani. — V Logu pri Zidanem mostu je umrl 81 letni posestnik Janez Trbo-v e c, ki ga je birmal še škof Slomšek. Bil je izvrsten gospodar. — Proti koncu novembra je umrl v Lembergu pri Celju Janez Lovrenca k, bivši župan. Bil je vzgleden mož. — Konec novembra je umrla v Ribnici vzgledna učiteljica Nežika Klun. Dne 5. decembra je v Ljubljani umrl Ivan L a u t e r, upok. magistratni ravnatelj. Bil je 6voj čas poklican kot strokovnjak z Dunaja v Ljubljano ter je bil znan kol nepristranski uradnik. — Dne 6. decembra je slovensko javnost pretresla vest o smrti skladatelja Emila Adamiča. Adamič je umrl v 60. letu starosti. Zapustil nam je veliko število skladb, za kar smo mu Slovenci iskreno hvaležni. — Na Črnučah je umrl 7. decembra Peter Lampič, krojaški mojster, skrben družinski oče in vedno zvest katoliškim načelom. — Dne 14. decembra je umrl v Celju Slavko Berglez, ravnatelj hotela »Evropa«, zaslužen slovenski podjetnik. — V Bevkah pri Vrhniki je umrl 15. decembra ekspozit Anton Poljšak,. marljiv dušni pastir, goreč duhovnik in vnet vzgojitelj. — Dne 18. decembra je v Ljubljani umrl Josip Lavrenčič, bivši postonj-ski župan, deželni poslanec in poslanec v rimskem parlamentu. Josip Lavrenčič je bil na našem Krasu eden izmed neustrašenih voditeljev naših slovenskih in narodno zavednih ljudi. — Dne 21. decembra je v Ljubljani umrl v 87. letu starosti Martin Breznik, nadučitelj v pokoju. Pokojnik je bil pionir za naše ljudstvo v poljedelstvu, v gospodarstvu in v splošni vzgoji. Bil je odločen katoličan in zaveden Slovenec. Eden izmed njegovih učiteljev je bil škof Slomšek. — Istega dne je umrla v Litiji gospa Terezija S v e t e c , vdova po narodnem borcu Luki Svetcu in zaslužna javna delavka. — V Vikrčah pod Šmarno goro je umrl 84 letni zidarski mojster in cerkveni ključar Andrej Vehar, tipična slovenska korenina. — V Kozjem je umrl v 67. letu starosti Anton Pleterski, ugleden zadružni delavec in večletni član občinske uprave. — Na Uršnih selih pri Toplicah je 21. decembra umrl v 83. letu ugledni posestnik Franc Za-ni i d a, dosleden katoliški mož. — Neprecenljiva izguba je 30. decembra zadela slovensko kulturo in slovenski narod, ko je umrl prof. Fran Novak, gimnazijski ravnatelj v pok., k' si je s svojim delom v resnici zaslužil časten naslov očeta slovenske stenografije. Pokojnik je dočakal 80 let življenja. — V Št. Rupertu je o božiču umrl Tomaž Prijatelj, bivši župan, vrl katoliški mož in kristalno čist značaj. — Konec leta je umrl pri Sv. Križu pri Litiji Jože Martin čič. star 56 let. Bil je 40 let cerkveni pevec ter marljiv katoliški organizator. V začetku januarja je umrl v Dol. Lendavi Franc Horvat, tajnik cestnega odbora, star 31 let. Bil je naš dopisnik, pečal pa se je tudi z literaturo. — V Črnomlju je 3. januarja umrl Karel MUIler, posestnik in trgovec, bivši črnomeljski župan ter predsednik črnomeljske hranilnice. — V Spodnji Novi vasi pri Slov. Bistrici je umrl 4. januarja bivši župan Pavel Zafolnik. — V začetku januarja je pri Sv. Juriju ob Taboru umrla dobrotljiva krščanska žena Frančiška Š m o n. — Dne 6. januarja je v Prevaljah umrl Peter Ko r dež, oče 12 otrok, mož, ki ga je spoštovala vsa fara. — Dne 15. januarja je v Ljubljani umrl katehet Pavel Zaje v starosti 60 let. Bil je vzoren veroučitelj in blag mož ter povsod priljubljen. — V Ljubljani je 16. januarja umrl 81 letni Fran G a b r š e k, profesor učiteljišča in višji šolski nadzornik v p., znan pedagoški pisatelj. — Dne 18. januarja je umrl ljubljanski meščan Ivan D a c h s, star 73 let. Bil je občinski odbornik ter je v javnem življenju mnogo delal. — Istega dne je umrla Ivanka Adlešičeva, sestra ljubljanskega župana. — Dne 18. januarja je umrl v Domžalah Alojzij škrabar, zvest pristaš katoliške misli in trden slovenski značaj. — V Gilbertu (Minnesota) v Združenih državah je umrl januarja župnik Matija Bilban, ki se je rodil 1863 v Zapogah ter je od leta 1883 neprekinjeno pastiroval med ameriškimi Slovenci. — Dne 20. januarja je v Kostanjevici uinrla Magdalena Likar jeva, mati sedanjega župana. Bila je vzorna mati in plemenita žena. — V Prečni je 19. januarja umrl Leopold Pečarič, posestnik, gostilničar in kovaški mojster ter vzoren oče. Protiljudski režimi so ga mnogo preganjali. — Po mnogih letih velikega napora in truda je 20. januarja umrla v Ljubljani Lojzka Snojeva požrtvovalna služabnica v ljubljanski gluhonem-nici. — V Martinji vasi pri Mokronogu je 24. januarja umrla Terezija Vrabec, ki je bila resnična zlata mama revežev. — V Kamniku je 27. januarja umrla Marija Stelctova, ki je bila podpornica ubogih. — V Vrhpoljah pri Vipavi je umrl župnik Anton Papež, star 55 let. Bil je dober dušni pastir svojim ovcam. — Dno 31. januarja je umrla v Polhovem Gradcu 95 letna Luiza Urban čič. vdova po dr. Lovru To-manu. — Istega dne je umrl upokojenec tobačne tovarno Janko Hvalo v Rožni dolini, oče vzgojitelja naše mladine in telovadnega prvaka Hvaleta. — Ko smo 2. februarja pokopavali Jakoba Hvaleta, pa je umrla njegova žena Fani Hvale. Bila je mati 13 otrok. Dno 2. februarja je v Celju umrl višji sodni svetnik v pok. Fric Bračič, ki je slovel za izvrstnega kriminalista. — Dne 4. februarja je v Ljubljani umrla Frančiška Ganoni, žena knjigovodje knjigoveznice Jug. tiskarne, znana delavka v prosvetnih organizacijah. — V začetku februarja je umrl v Mariboru v starosti 70 let znani industrialec Karel T h o m n. — Dne 7. februarja je umrl v Ljubljani ing Milan Šuklje v starosti 56 let. Bil je glavni tajnik Zveze industri jcev. S svojo iniciativo je zelo uspešno posegel v slovensko javno življenje v mnogih zadevah gospodarstva, turizma, športa in drugih javnih panog. — Dne 12. februarja je umrl v Ljubljani višji računski kontrolor France Ri-f e 1 j, znan po svojem delu v Katoliški akciji in v Bojevniški zvezi. — Dne 13. februarja je umrl polkovnik Alfonz Žerjav, brat bivšega ministra. — Dne 8. februarja je v Mariboru umrla m. Angelina Križ a nič, bivša generalna predstojnica šolskih sester. Bila je zaslužna vzgojiteljica in obenem tudi zaslužna za slovensko šolstvo. — Dne 14. februarja je umrl dr. Josip Stegu, veterinarski inšpektor banske uprave. Zbral si je dosti zaslug za napredek naše živinoreje. — Dne 16. februarja je umrl v Spodnjem Logu pri Kočevju župni upravitelj Andrej K ušla n, star 42 let. Bil je blag gospod. — Dne 15. februarja, komaj 14 dni po svoji zlati poroki, je na Brezjah umrla posestnica Marija Host-n i k, vrla krščanska žena. — Z Goriškega smo prejeli žalostno vest, da je tam umrl za posledi- Franc Božiček dr. Ivan Prijatelj Ivan Srebot Rudolf Dnlinar t 18. maja 1937 j- 23. maja 1937 t 2. jun. 1937 f 8. jun. 1937 Julijana Kocijančič t 27. jun. 1937 Karel Pollak t 8. jul. 1937 Dr. Joža Puntar t 24. jul. 1937 Ivan Bauman t 8. okt. 1937 Marija Rojina t 28. nov. 1936 Emil Adamič t 6. dec. 1936 Fran Novak t 30. dcc. 1936 Lojze Bratuž t 16. febr. 1937 Prelat Tomo Zupan t 8. marca 1937 Mirko Videčnik Nadškof dr. Anton Bonavcntura Jeglič t 7. aprila 1937 f 2. julija 1937 Matej Huhad f 2. maja 1937 M. Angelina Križani? t 8. febr. 1937 Star jo bit 52 let. Užival je sloves dobrega duhovnika. — V Gradcu je 19. aprila umrl industrijec .1 os i p P r e m r o u , doma iz Cerkniške doline. Na Sušaku si je pridobil veliko bogastvo. — Blag in vnet duhovnik je bil župnik .1 a n k o Mevže 1 j s Krke, ki je umrl 22. aprila v Kandiji. — V Zg. Brezovem pri Slivnici je 20. aprila umrla gospa Jela Me d vešče k, ki jo bila dobra krščanska žena. — 30. aprila je umrl v Dupljah župnik Josip V r a n k a r , star 72 let. Bil je dobrohoten duhovnik. — Istega dne je v Ljubljani umrl v starosti 54 let podjetni veletržec Josip U r b a n i č, pošten mož, ki se je z osebnim trudom razvil iz skromnega trgovskega pomočnika v veletržca. Za slovensko kulturo, zlasti za glasbo, je bil hud udarec dne 2. maja, ko je umrl obče spoštovani Matej Ilubad v starosti 71 let. Slovenski pevci so mu dali časten naslov očeta slovensko pesmi. Njegove zasluge za slovensko glasbo znane. — V Braslovčah je 1. maja umrl polkovnik Ivan Rojnik, ki je bil zelo priljubljen med prebivalstvom. — V začetku maja je umrl na Golniku priljubljeni kapucin p. Gabrijel Škof iz Studencev pri Mariboru. — Zelo zaslužen učitelj je bil 73 letni Franc Rozman, ki je umrl v SI. Vidu nad Turjakom. — Dne 8. maja se je ponesrečil pri Triglavskih jezerih mladi dr. Marjan Bukovec iz Ljubljane. — Dno 18. maja je v Kamilici pri Mariboru umrl tamkajšnji župnik Franc Božiček, star 57 let. Storil je mnogo dobrega za cerkev, občino in za svoje župljane. — Dne 20. maja je v Mariboru umrl občinski svetnik Ivan Klančnik, star 52 let. Bil je vnet katoličan in prijatelj katoliškega časopisja. — Dne 23. maja jo vso slovensko kulturno javnost presenetila bridka vest, da je umrl znameniti slovenski literarni zgodovinar, odlični kritik, literarni tolmač, prevajalec in esejist dr. Ivan Prijatelj, ki je že pred ustanovitvijo slovenske univerze vplival na razvoj slovenskega leposlovja, šo bolj pa pozneje kot redni profesor na slavistični stolici ljubljanskega vseučilišča. — Dne 27. maja je umrl v Ljubljani ljubljanski posestnik in predsednik Obrtne banke Josip Jakopič. — Dne 28. maja je uuirl v Ljubljani znani trgovec Feliks Urbane, star 87 iut. — Dno 31. maja je v Petelinjem pri Dolskem umrl 82 letni Franc ,I t'm o c , bivši župan in vnet kristjan. V Pilšanju je 1. junija umrl Anton St rase k, soustanovitelj tamkajšnje hranilnice, vrl poštenjak in odločen pristaš katoliškega gibanja. — Na Črnučah je 4. junija umrl posestnik France Vilfan, svak bana dr. Natlačena. — V Ljubljani je umrl v začetku junija Ivan S robo t, čevljar in vnet delavec v Društvu katoliških rokodelskih pomočnikov. — Dno 8. junija je umrl v Čušperku 04 letni župnik v |>oU. Janez Jereb, vzoren in delaven duhovnik. Dne 8. junija je padel v Prihovi pri Konjicah kot žrtev podivjancev akademik li u d o 1 f Doli uar, doma iz Poljanske doline. V Ameriki sta umrla v začetku meseca junija dva požrtvovalna slovenska duhovnika, in sicer v Clevelandu Jožef šušteršič, v Brid-gevville pri Pittsburgu v Pennsilvaniji pa Albin Moder. — V Celju je 9. junija umrl duh. svetnik 1 v a n ,1 o d I , vzoren in delaven duhovnik. — Dno 11. junija jo umrla v Ljubljani Frančiška li a v n i h a r j e v a , mati ljubljanskega podžupana. — Dne 22. junija je v Ljubljani umrl prof. Franc K obal. rojen leta 1881. Bil je ugleden gledališki recenzent in sotrudnik nekaterih dnevnikov. Agilno je sodeloval v Dramatičnem društvu. — Dne 23. junija je v Kranju umrla Marija C h r o b a t h o v a , roj. Pollakova iz ugledno industrijske družine. — Dne 2<>. junija je umrla Minka Svetli nova, znana članica orliških družin, ki je |>o nesreči prod petnajstimi leti oslepela, pa je svojo nesrečo junaško prenašala. — Dne 27. junija je umrla v Trzinu 48 letna učiteljica Julijaua Kocijančič, ki je celili 28 let delovala v tem kraju. Dne 1. juli ja je v Tržiču umrla gospa F a n i Ahačičeva, stara 74 let, zgledna krščanska žena in mati ter dobrotnica revežev. Slovenski iu jugoslovanski, moramo reči, tudi \t's katoliški svel jo bil pretresen 2. julija, ko je izdihnil nenadno pogumni duhovni voditelj slovenskega naroda, od vsoh ljubljeni nadškof dr. Anton Bon a v en t ura Jeglič. Naš lisi jo sporočil širokim slovenskim množicam njegovo oporoko, ki jo je dal par dni poproj na celjskem taboru, in to oporoke se moramo Slovenci držati. Vaši čilatelji vodo dobro, kdo jo bil nadškof Jeglič in prav tako ve ves slovenski narod. Nadškof dr. Jeglič je med osebnostmi, ki so jih moramo v loj kroniki spominjati, najbolj veličastna! Dne 2. julija je umrla v Polhovem Gradcu Pratkarjeva mama. gostilničarka, ga. Elizabeta Zala z n i k. Plemenita žena močne vere in izrodilo dobrolljivosti je bila stara 65 lot. — 3. julija jo umrla v Celju 77 letna Ana Kroflič na poti k maši. Bila je verna krščanska mati. — 4. julija je umrl v Ljubljani pekovski mojster Mole Franc. — 6. julija se je smrtno ponesrečil na avtomobilski vožnji v Tuhinjski dolini škofjeloški trgovec Janez Potočnik. — Istega dne je umrl v Dobravi pri Škocijanu pri Mokronogu 88- Sainoprodala IVAN LEGAT Specialist za pisarnlike stroje MAR IB O R - LJUBLJANA Vetrinjska ul. 30 - Tel. 2434 — Prešernova ul.44 - Tel. 2636 letni Janez Vovko, oče župnika Franceta Vovka v št. Petru pri Novem mestu. — 8. julija jo umrl v Ljubljani po celi Sloveniji in tudi zunaj države znani industrijec K a r e 1 Pollak v starosti 81 let. Bil je poleg dr. Kreka soustanovitelj Krščansko socialne zveze, poznejšo Prosvetno zveze. — 6. julija je umrla 95-letna Terezija F ras v Kapeli pri Slatini. — 13. julija jo umrl upokojeni profesor in šolski svetnik Franc Jerovšok, star 84 lot. Poučeval jo 40 let na mariborski klasični gimnaziji. — 10. julija jo umrla Ana Čadež, sestra duh. svetnika Antona Čadeža. Bila je stara 75 lot in jo vse življenje preživela v delu, molitvi in trpljenju. — Istega dne je umrla vdova znanega trnovskega vrtnarja gospa Marija B i z o v i č ar. — 17. julija je umrl 13 letni Viljem Radon, ki se jo 11. julija ponesrečil pod Storžičem. — 17. julija je umrla gospa Marija čop. posestnica in gostilničarka v Žirovnici. 85-lelna gospa je bila zgledna krščanska žena in vzorna mati. Bila je naročena na vso katoliške lisle. Domoljub, in Bogoljuba sta zahajala v njeno hišo, odkar izhajat«, Slovenecc pa nad petdeset lot. — 17. julija je umrl zadnji župan prevojske občine Lovro M a v. Županoval jo 15 let. — 22, julija je umrl 7t> letni župnik v pokoju Janez llromec v Stožieah. Bil je 51 let mašnik. — 24. julija jo umrl dr. Jože 1'nntar, knjižničar državne knjižnice v Ljubljani, star 53 let. Bil je odličen javni delavec in velik poznavalec slovenske književnosti ter slovenske politične in kulturne zgodovine. — 21. julija je umrl Franc M e r č u n , znan po svojih freskah po raznih slovenskih cerkvah. — 23. julija je umrl železniški uradnik v p. It a j k o Prinčič, ki so je boril za slovenstvo na Goriškem pod Avstrijo in ki je bil zaradi lega med vojno konfiniran. — 23. julija se je pod Storžičem ponesrečil 27-lelni čevljar F 1 o r i j a n Likar. — 26. julija je umrla v Ljubljani 84-letna Antonija P e s t o t n i k. — 21. julija je umrl v Žabnicah pod Sv. Višarjami 75-letni Tomaž Ilolmar, organist pri Gospej Svpli, nazadnje pa 27 lot na Višarjah. — 26. julija je umrla 89-letna gospodična R o z a K 1 u n v Prigorici pri Dolenji vasi, sestra bivšega državnega in dežel, poslanca ter kanonika Karla Kluna. Dne 1. avgusta je umrl v Sv. Pavlu pri Preboldu Anton Ste novec, bivši župan in dober prijatelj dr. Korošca. Pod prejšnjimi režimi je bil konfiniran. — 3. avgusta se je ponesrečil na Veliki Planini športnik Tone Rozman. — 2. avgusta je umrl v Slovenjem Gradcu dr. Alojzij Brat kovič, odvetnik in bivši župan, ki je bil sicer pristaš nam nasprolne stranke, vendar pa veren človek in tudi dober Slovenec. Bil jo član banskega sveta. — Ob Gardskem jezeru je 3. avgusta umrl jeseniški zdravnik dr. France Kogoj. — 6. avgusta je v Slatini pri Svečini umrla Marija Elšnik, stara 59 let. Bila je vzorna vinogradnica. Ko je po vojni hotela na naši severni meji razmejitvena komisija prideliti njena in Se par drugih posestev Avstriji, se jo tako odločno postavila v bran, da so morali gospodje pri razmejitveni komisiji priznati pogum Slovenke in so mejo tako potegnili, kakor je ona zahtevala. — 6. avgusta jc umrla Rjavčkova mama, M a r i j a R o m , dobra zadružnica in naročnica katoliških listov. — K. avgusta jo v Kamniku umrl ugleden katoliški mož, 67-letni Valentin H o likov i č, vzoren oče in vnet društvenik. — 7. avgusta sta utonila v Splitu višji poštni uradnik v p. Josip K 1 e m e n č i č in njegova žena IS o r -ta. Josip Klemončič jc po prevratu uredil poštni čekovni zavod v Ljubljani. Upokojen je bil pod bivšim PPŽ režimom. — 7. avgusta sta utonila v Clevelandu v Ameriki slovenski duhovnik Ludvik Kužni k in semeniščnik Anton Z orli o. — 9. avgusta je umrl v Dona\vitzu na Zgornjem Štajerskem kovač Ivan G 1 a s t o v e c, ki je bil 40 let poverjenik Mohorjeve družbe in naročnik »Slovenca«. — Ponesrečil se je z avtomobilom 12. avgusta ljubljanski tovarnar Maks Z a-loker. — 13. avgusta je umrla s. Gor vazi ja Pire, 26-letna vrlnarica v MarijaniŠču. — 15. avgusta je umrla gospa Helena Z a b r e t v Britofu pri Kranju. Bila jo mali dekana Valentina v št. Vidu nad Ljubljano in župnika Franceta na Bledu. — 15. avgusta jo umrl v Štefanu pri Trebnjem duhovnik v p. Viljem M 1 c j n i k. — 17. avgusta jc umrl inž. ugr. Jože Černe, priznan kmetijski strokovnjak. — 21. avgusta je umrl 70-letni Matej Kos, ki jc bil 30 let župnik v Lcskoviei nad Škof jo Loko. — 26. avgusta so jo ponesrečil z avtomobilom v Bohinju avtobusni podjetnik in trgovec v Kamniku Franc Fajdiga, vnet gasilski organizator. — 24. avgusta sc jc ponesrečil na Košuti K u r t S t o i n e r z Dunaja, 25. avgusta pa na isti gori Ivan K a f -k a iz Zagreba. — 26. avgusla je umrl v Osijeku p. Henrik Putrih iz Trbovelj. — 29. avgusta sc je ponesrečil na Prisanku dijak A 111 o n Š v a j g e r iz Ljubljane. — 29. avgusia jc umrl v Poročali ob Vrbskem jezeru inž. Julij P a u c r , ki je bil 15 let po prevratu ravnatelj trboveljskega rudnika. Dno 1. septembra jc umrl dr. U u g o Robi č. primarij mariborske bolnišnice. — 10. septembra je umrla gospa Ivana H u b a d o v a , vdova po ginin. ravnatelju. Pred vojno je delovala v prvih vrstah krščanskega ženskega gibanja. — Istega dno jc umrl dolgoletni cerkveni ključar in krojaški mojster Franc Gostič v št. Vidu pri Lukovici. — 14. septembra je umrl Franc W i s • j a n , posestnik in sedlarski mojster v Ljubljani. 20. septembra je umrl v Novem mestu župnik v p. Martin Š k c r j a n c. Ko se je ob koncu svetovne vojne uprl v Tirolah 17. pešpolk, je poslal njegov poveljnik. Bil je tudi kurat ob koroških bojih. — 19. septembra je umrl ravnatelj ljubljanskega učiteljišča N a n d e Marolt. — 18. septembra je umrl v Zagorici pri Št. Vidu na Dolenjskem zanimiv mož, nekdanji župan Jože V Zajec, ki jc vodil šest let občino, zadnjih dvajset let pa je bil popolnoma slep.' — 22. septembra jc umrl župnik v Pišecah Franc Toplak, ki je padel pod konje. Bil je ljudomil gospod. — 21. septembra je umrla s. F e I i c i t a K a 1 i n š c k , katere »Slovenska kuharica« je doživela osem izdaj. — 22. septembra je umrl v Kamniku frančiškan p. D i o n i z i j D u š e j. — 25. septembra je umrl v Tovveru v Minesotti v Združenih državah župnik Josip Ferjančič, nekdanji župnik v Gočah pri Vipavi, ki je veliko pretrpel zaradi svojega političnega prepričanja. — 28. septembra je umrla. 42-letna vratarica uršulinskega samostana v Ljubljani s. Valentina Ključevšek. — 30. septembra je umrl v Ljubljani Anton Briški, skrben krščanski oče, ki je svoje otroke dobro vzgojil. — 30. septembra je umrl ljubljanski industrijec Karel Binder. —- Islega dne jo umrl 76 letni Peter P a v-1 i č, posestnik na Prtovčku", kamor je dr. Jan. Krek zahajal deset let. Dne 3. oktobra jo umrl znani pisatelj iu nad-učitelj v p. Ivo Trošt. — 8. oktobra je umrl | v a n B a u m a n , veleposestnik in cerkveni ključar, odlikovan z redom >Pro ecclesia et pontificc , v Št. IIju v Slov. goricah. 76 letni mož je bil ltrc-menit in plemenit slovenski značaj. — 11. oktobra je Umrla v Škofji Loki m. Mihaela Šinite k, učiteljica in ravnateljica samostanske meščanske šole. — 10. oktobra je umrl dr. Marko J pavi c, bivši okrajni glavar v Mariboru, sin skladatelja in vzoren uradnik. — 12. oklobra je umrl župnik v pokoju in zlatomašnik Gustav S c h i f f r c r na Bregu pri Kranju. — 12. oktobra je umrl dr. Ivan L a mu t, višji poštni svetnik in pomočnik ravnatelja, objektiven uradnik. —13. oktobra jc umrl 72-letni Andraž J e g 1 i č, višji državni pravdnik v pokoju, plemenit značaj. Zanimal sc je zlasti za usodo bivših kaznjencev. — 14. oktobra jc umrl škofjeloški trgovec Ivan Košir, stara kremenita loška grča. — 9. oktobra je umrl Jožef F r i t z, dekan in konz. svetnik v Dvoru pri Vrbi na Koroškem. — 15. oktobra je umrla 85-lelna Alojzija Vozel, doma iz Kandrške graščine. Imela je zlato srce za reveže in jc dobro vzgojila svojo otroke. — 17. oktobra je umrl »hiralniški Jože« J oš o Pada rčič, ki je bil 34 lot cerkovnik v Zavetišču sv. Jožefa v Ljubljani. S prisluženim denarjem jo sezidal in opremil cerkvico v domačem kraju. — 17. oktobra je umrla 82-letna gospa Ana S t o -s k a, mati tir. Henrika Steske, upravnega sodnika. —■ 16. oktobra jc umrl 83-letni Anton Š orjak, posestnik v Zg. Blatu pri Šmarju. Bil jc mož strogo katoliških načel. — 19. oktobra so sc ponesrečili pri avtomobilski vožnji med Mrzlim Studencem in Gor,jami Ivan Kenda, bivši lastnik Park-hotela, blejskega jezera in gradu, J a -kob Kunstelj, trgovcc in bivši župan v Gorjah Icr gdč. Vera Sodja, ki jo umrla 21. oktobra. — 19. oktobra jc umrl 78-letni Lenart Kuhar, kremenit katoliški kmet pod Uršljo goro. Njegov dom jc bil trdnjava slovenstva v Mežiški dolini. V njegovi hiši si našel vse knjige in kal. časopise, kar sc jih je tiskalo na Slovenskem. — 21. oktobra je umrl Anton Medved, župnik v Št. Juriju pri Grosupljem, vnet organizator in propagator tujskega prometa. — V Litiji jo umrl 25. oktobra Fcrdo Tomazin. Svoj čas je bi! šmarski župan, pa sc jo toga dostojanstva prostovoljno odpovedal. — 25. oktobra se je ponesrečil s kolesom Franc Vari, posestnik iz Poljan nad Škofjo Loko. Bil je skrben oče in delaven kot čebclica. — Ob zaključku našega članka smo zvedeli žalostno vest, da je v Ljubljani 28. oklobra izdihnil dr. Franc Verbic, mladi zdravnik iz katoliških akademskih vrst. Dr. Verbic jo vzbujal mnogo upanja in vsi smo s ponosom gledali na tega mladega človeka, toda Gospod je hotel, da bomo na praznik Vseh svetih in Vernih duš morali pokloniti vsak svojo cvetko na najbolj sveži grob mladega dr. Verbica. Ko gledamo lo dolgo vrsto naših dragih prijateljev, ki so šli pred nami, moramo spet obnoviti našo misel, namreč, da je samo Gospod tisti-, ki ve za usode v bodočnosti, naša skromna zemeljska razumnost pa ni kos bodočnosti in ne usodi. Razbijejo se nam teorije in prav mi smo priče, kako pada v prah determinizem. Ob prazniku Vseh svetih in Vernih duš, v času, ko padajo slotisoči na raznih bojiščih jn na raznih krajih sveta, se moramo zamisliti, da nihče ni gospodar svojega življenja, temveč da smo mi vsi podložni tistemu, ki vodi večnost. S to mislijo se moramo pokloniti onim, ki so šli pred nami, tako kakor se bodo čez kaj malo časa poklonili drugi nam. Nagrobni spomenik kanonika in profesorja dr. Ivana Svetine, zelo zaslužnega kulturnega delavca in pisatelja, na pokopališču na Breznici Likovič Joža: Slovenski prah Verne duše se zbirajo pod zvonikom Žalostne gore, belo verne duše. Božje izvoljenke vdano Irpo in čakajo, da jih odrešijo bronasti bratje sredi svetlih lin. Nad barjem se večeri, nalahno in neslišno, od oblačne ovčice nad Vinjim vrhom do ajdovskega zidu za Ljubljanskim vrhom, od zapuščenih požarnic do cesarskega mahu za Bcv-kami, od okenca do srca, ki bo ginilo nocoj v nepotešeni pozabi. Tako so spočno pri nas beli večeri pred praznikom Vernih duš, nič. se ne gane, samo angeli odpirajo line vrh ostarelih stol-l>ov in čakajo, da odnesejo prošnje niolitvo pred nevidno obličje Usmiljenega. Preden so se zgrnili la večer mrakovi nad močvirnimi puščobami in rakitami, se je božji prst še enkrat dotaknil vsega stvarstva, da se jo ruzživelo in razbistrilo. Soseske zapoznelih žužkov k> se vnovič oglasilo v mnhovitih zališjih in rahlo razgibale tišino, pokoj in sence; nad za-kotljanii so jo zgubljal klic močvirskih ptic. ki so iskalo pripraven kotiček med kornčami, mrtvaški skovik jo priletel bližjo in sledil stopinje smrti. Na Ljubljanici so so prerekali čolnarski hlapci, ki so srečno probrnzdall vrtinčasto krnico pri Lukmanu. Dekleta so zapuščala lehe in prazna strnišča ter si pripovnla. Veter sc je razvnel nad Mcnišijo, zbegal oblak in dvignil desetega brala za Mrkunovim podom, čošmilje so je zdrznilo. rdeči srčki so slropotall. vsi utrinki, zlati in drobni, so so razpršili nad čelom Sv. Treh kraljev, ki jim tudi ni prlzmiešeno z zmedo današnjih dni. Sence so sc potegnile preko barskih zrnic in elrženov, Žale slutnje in hlad so zajele stvarstvo, smrt jc slekla ob melici našo zemlje. Tedaj je zazvonilo Zdravo Marijo. Zdrznile so se ustnice bronnslpga brnln. ki vorno čuva gorsko svetišče, revno brinje, kramparje in tisočere romarske stopinje. Šentajnar je pognal samčka, vsa božja žlahta pod Krimom se je zganila. Dolgo jc zvonilo, enkrat za odpuščanje naših grehov, drugič za verne duše na težkih razpotjih in v vicah. Končno so se še enkrat oglasili vsi zvonovi, veličastno in vedro. To je tista svetla ura, ko zvoni pri nas zadnjo luč, nato sc nagne v večnost minuli dan, pri jezerskih okencih pa se prikažejo bele verne duše. Tako sem sc spomnil nekega poznojesenskega večera, ki sem ga tudi prebil na Žalostni gori. Saj ni bilo nič posebnega! Bojevniki so priredili popoldan spominsko zborovanje, bilo jc mnogo l>esed in ognja. Govorniki so poveličevali junaštvo in smrt padlih tovarišev, so zavzemali za siroto in milovali vdove, častitljivo in nedotaknjeno svetišče je bilo šo odprto, zjutraj je bila sv. maša za mir in pokoj rajnkih vojakov, duh trohnobe in neizprosne minljivosti sc jc kral izza molčečih in potrpežljivih vrat. Smrt je odložila koso |iod romarskim stopniščem ter prisluškovala besedam o njeni žetvi. Ko som nekam brezbrižno dojemal misli govornikov o pravičnosti in ljubezni, o pelinu iu rožah, ki poganjajo iz počrnelih ran, ko sem poslušni besede o nekih bojnih poljanah, kjer leži sto junakov, ki minevajo kot prah in nevredno ilo, besede o pomorjenem cvetju in slovenskih fantih, ki se jih le še čriček spomni z drobno, brezimno pesmico, tedaj mo je prešinili velik jok in neutolažljivo žalovanje, ki so jc trgalo izza cerkvenih vrat. Radi nenadnega, presunljivega ihtenja, sem pogledal v cerkev in sledil glasno plakanje. Tajinstvenl somrak je na-pravljal notranjost božjega hrama rnzscžno, tako razsezno in široko, da sla sc zgubljala bobneči glas govornikov in gomazenje množice nekje pod koroni. Večnost so je solila pod oboki; |>o ozkih stopnicah, ki vodijo v stransko ladjo, so tihotapili mrakovi in so sramežljivo odmikali posvetiiosti. Rnhel pramen dnevno luči. ki |o polzel od Bog ve kod, jo drhtel kakor nadnaraven soj, ki je padal z božjega obličja ter osrečaval uboge iii pozabljene. Pred oltarjem sem zagledal sirotno starko na kolenih. Bila je skrušena nizko k posvečenim tlom, hrbet jc imela upognjen, glavo sklonjeno med dlani, vsa v križih in solzah. Žena v črnini je bila en sam krč in kruta bolečina! Ko se je njeno šibko telo stresalo v ihtenju in slabostih, jc vila suhljavo roke in jecala: Sin moj! Ah. moj Tone, kje si, kje ležiš... Pred starko je ležal šopek martinovk in rdečih srčkov, malce nerodno povezan in ubog. Takoj sem razumel nesrečno mater, ki se je še enkrat razbolela ob spominu na padlega sina. Kdo bi ostal ob toliki stiski revne matere zakrknjen in samoljubeu. Svetniki z velikimi očmi in sklenjenimi rokami so strmeli na njo, Marija, ki so ji jo zaradi Sinove smrti užalilo svetlo oko in pretrgalo deviško srce, jo je nena-dejano poklicala ob tej uri pred svoj prestol. Vse sc jc zgrinjalo okoli nesrečnice, beli soj dnevne luči, božjepotne sence, zlate svetinje, angelsko prikazni, molitve in romarski poljubi. Sila ženinega krika je bila tolikšna, da ji je odgovarjal vsak kamen, sleherni drobce in utripljaj staro ure v zvoniku. Resnično! Zdelo sc mi jc, du leti krik zbegano matere preko srepeče množice in začudenih govornikov na Prevalje, čez rodovitno lehe in močave, mimo pozabljenih znamenj in gričev do bajte, kjer sameva in razpada' v podstrešnem kotu zibelka s končnico, na kateri se smejijo sonce, mesec in usodna zvezda ... Ko je odšel Tone na vojsko, mu je bilo morda dvajsol let. Koliko sreče in veselja je bilo na njegovem licu! Toliko, kolikor cvetja na črešnji, ki še vedno cvete, šumi in delili. Toda ljubljeno drevo zaman cvete, zaman debli, rdeča pošta je prinesla nerazumljivo vest. da jo mladenič padel za domovino. Uboga mati! Ni ii bilo dano. da zapre umirajočemu siilu nepozabne oči, liste oči z gostimi trepalnicami in blagim sijajem. Stari Zgojnar ni potegnil za častitljive vrvi, ki vežejo solzno dolino z nebeškimi linami. Domači zvonovi niso tožljivo zaklenkali in privabili solza sosedom. Lučarica Mreta ni spremila dragega pokojnika z mrliško lučjo čez poslednji prag! Že se je spočela noč. ki je z razprostrtimi krili onemela za praznimi cerkvenimi klopmi. Klečeča žena je v tugi drevenela na tlaku. Vse so jc pogrezalo v strahoten molk in tesnobo, vso je ginilo v mrakovih, ki so použivaii zlata svetniška lica, stopnišča z romarskimi sledovi, zaobljube, večerni čas in mene ter nesrečno mater, ki je pojemala kakor poslednji drobec slovenskega prahu. Umaknil sem se v kol, priprl oči, rad bi še enkrat prisluhnil bolečini in šepeta,joči m skrivnostim Marijinega svetišča, kamor so prihajalo naše matere, da potožijo težave in martre. Njihova molitev je bila preprosta in raskava, kakor so bile razpokane in zažuljene njihove dlani; pobožni vzdihljaji so se končavali s tisočerimi križi, ko so razpokane ustnice šepetalo prastari amen. Veličastna zavest občestva me je pretresla. Tudi jaz bi sc zgrudil in povrnil v prah, kri h krvi, kosi h kosti. Pred vernimi dušami! Vnovič so bodo razmajali bronasti klicarji in s trepetajočimi ustnicami milovali rajnke. Spokorno sc bodo trkali na svoje orjaške prsi, kaljena in prečiščena v silnem ognju. Tisočere line bodo odprte, naša srca se bodo pobožno zavzemala za pokoj pravičnih. Grobovi bodo deležni solza, luči in cvetja. Neštete matere in ženo pa sc bodo skrivaj razjokale, ker se ne bodo mogle zgrniti nad milimi grobovi. Njihovi možje in sinovi trohno in propadajo na neznanih poljih, |K>biti in nečloveško zmaličeni, po francoskih rudnikih in aniorikanskih rovih, zadušeni od žveplenih sopar in dima. To jo nas slovenski prah, ki. nam ga nihče t zlalom no preplača. Pravični božji prst naj mu da nocoj zavetje, luč in pokoj! Božja njiva v Ljubljani letos Ljubljana, 80. oktobra. V Ljubljano je prišlo letos mnogo tujcev, ki so obiskali tudi grobove svojih pokojnih na pokopališču pri Sv. Križu. Ta obisk jih je presenetil. Izjavili so soglasno, da tako vzornega pokopališča v Jugoslaviji no poznajo, čeprav je v naši državi mnogo večjih pokopališč. Saj skoraj ni groba, ki bi bil zanemarjen, vse je lepo vzorno urejeno, po stezicah lep bel pesek, vse je urejeno s pieteto in z okusom. Tu spi naš dragi očka. Prižgimo mu svečo Priznati moramo, da so naši arhitekti in kamnoseške tvrdke v zadnjih letih pokazali mnogo umevanja za okus in mnogo čuta za lepoto. S pokopališča izginjajo spomeniki s fotografijami in s portretnimi reliefi pokojnikov. Takih novih spomenikov pa sploh ne postavljajo več. Črke na spomenikih so preproste in mirne, izginjajo tudi razne vinjete in drugi neokusni okraski. Večnost in mir pokojnikov pridobiva zopet spoštovanje tudi v vidni obliki na pokopališču. Tudi za bratca vsadimo rožico Zadnje dni pred Vsemi svetimi, zlaeit; pa danes, je pokopališče oživelo. Prav za prav pokopališče nikoli zapuščeno ni bilo, saj čfe celo v najhujši zimi obiskujejo sorodniki svojce, ki leže v grobovih. Genljiv je primer nekega ljubljanskega očeta, ki je brodil pogosto po največjih mlakužah, pa tudi po debelem vlažnem snegu, samo da je mogel nad grobom svojih otrok in svoje žene pomoliti za njihov večni blagor. Ljubljančanom je nebo zdaj naklonjeno in nam je podarilo prav lepo vreme. Obisk ua pokopališču je zato sedaj izredno velik. Več avtobusov je danes neprestano Križ slovenskih fantov v Karpatih Naj bršlan še tako prepleta grobove, naša ljubezen ne bo pozabila dragih, ki spe pod križi prevažalo občinstvo na pokopališče, bodisi od kavarne »Evrope«, bodisi izpred Mestnega doma. Pred pokopališčem je bila urejena cela garaža za kolesa in pa ogromen park za osebne avtomobile in druga vozila. Pešci pa so napolnili vso cesto, ki vodi do [»kopališča. Z vsakim letom postavijo na pokopališču pri Sv. Križu vedno več lepih in okusnih nagrobnih spomenikov. Tudi brez posebnega razkošja je mogoče urediti grob tako, da poudarja ljubezen do ranjkih. Seveda so danes zaslužili dobro tudi delavci, starčki, starice in otroci, ki za malenkostno odškodnino popravljajo in čistijo grobove. Pokopališče se je danes spremenilo v eno samo ogromno zbirko krizantem, dalij in drugih jesenskih cvetlic. Verni Ljubljančani s pobožnostjo in žalostnimi čustvi opravljajo svoje dolžnosti do rajnkih in olepšujejo njihova zadnja zemeljska bivališča. Pokopališče pri Sv. Križu je sedaj že močno naraslo ter so ga pred leti morali povečati. 31 let je staro to pokopališče, pa je že sprejelo do danes okoli 45.000 mrličev. Samo lelos je bilo na poko- Simboličcn in lep okras grobnice. Naše vojne žrtve nimajo veličastnega in dragocenega pokopališča. Kljub temu pa se jih spominjamo z ljubeznijo in jim prižigamo na grobovih lučke, ki v večernem mraku mečejo odsvit na spomenik pališču pokojianih 1135 mrličev, med temi jc kakšnih 400 Ljubljančanov, kakšnih 700 pa je takšnih, ki so umrli v bolnišnici, ali sanatoriju, ali pa so bili prepeljani od kod drugod z dežele. Povprečno umrje v Ljubljani na leto kakšnih 1200 oseb. ki so jiokopane na tem pokopališču. Med vojno jo bilo najhujše, saj je bilo samo 1. 1917 pokopanih na pokopališču 3392 oseb ,ki so umrle v Ljubljani, 1. 1915 pa kar 2795. Lakota, rane s front, španska bolezen, jetika, so tedaj kosilo na debelo. Tudi v prvih povojnih letih je bilo število mrličev komaj za spoznanje niže od vojnih let. Razmere pa so se polagoma pričele zboljševati. Ljubljančani so seveda pričeli svoje drage j>oko-piivati tudi drugod, na primer na lepem pokopališču v Štepanji vasi, na N iču, vendar pa vse kaže, da kljub temu, ce je Ljubljana bolj naseljena, kakor jo bila kdaj poprej, ljudje sorazmerno mnogo manj umirajo, kakor so pred 20 in 10 leti. Možje in fantje, saj še veste, kje jc Galicija, Karpati, Kolomeja, Warohta, Woronienka; in nekateri se še spomnite karpatske Črne gore in Kukulal * Zamena z oja-čanji se je bližala kaverni na severni strani, kakih 150 m pod vrhom Kukula (1550 m); po neskončno dolgih, zavitih in blatnih jarkih, mimo s ta jališč za straže, mimo lukenj in pa zasilnih skrivališč, v svitu signalnih raket, so se pomikali možje in fantje po pobočju proti kaverni. V polni opremi so morali na nekaterih mestih teči, potem se potuhniti, pa spet zmerno naprej med grmenjem topov, rcgljanjem strojnic in ostrimi poki pušk. »Presneta reč, zdaj bi pa že lahko bili v tisti luknji!« jc dejal Miha in se trdo pridušil. Dobrega pol leta je že v vojski, po raznih frontah so ga gonili, iz vseh »šturmov« je odnesel celo kožo, zdaj pa je bil določen v kaverno pod vrhom Kukula. Vedno je imel 6rečo in tudi to pot jo bo imel; v to je trdno veroval. Janez je poznal Miho, saj sta bila oba Gorenjca, oba sta bila z istega hriba in Janez bo prišel v Mihovo žlahto. Pa bo' morala Francka počakati dva meseca ali kaj, da mine ta neumna vojska, Janez pa tudi; saj se je vdal že v to in, kaj pa mu drugega ostane, kakor vdati se in počakati skorajšnjega konca vojske. Janez je bil zdaj prvič v pravih jarkih, prvič se je moral skrivati za okope, prvič je bilo zares nevarno. Miha je bil nekak varuh njegov, ker je bil starejši od Janeza in pa, Janez se mu je zaupal. Vendar Janez še ni bil preveč vajen pridušiti se in tudi sedaj ni odgovoril na Mihovo godrnjanje. Četa je šla zopet mimo straže. »Ali bomo kmalu v kaverni?« »Če ne boš takoj tiho, boš z jezikom vanjo butil!« odgovori straža. Vsi so se olajšani oddahnili, Miha in Janez sta pa oba naenkrat rekla: »Hvala Bogu!« »Vidva si vzemita prostor na pogradu takoj na desni,« pove straža v mokronoškem narečju, »da bomo Kranjci skupaj! Pa če je še kakšen naš, naj ho zraven vaju. Moje ležišče je prvo pri kraju in jaz ostanem še nekaj časa z vami.« »Dobro, dobro! Pa kmalu pridi, da se kaj pomenimo!« sta oba veselo vzkliknila. Drugi niso razumeli kratkega pogovora v tujem, slovenskem jeziku, Vanek ga pa ni slišal, ker je šel zadnji v tem sprevodu. Skoraj še otroški obraz je imel Vanek, ki sc je krivil pod težo tcleč-njaka in je kljub temu tiho popeval: »Micika v ogradi rožice pleje . . .« Mislil je na Margil, ki mu je pripenjala šopek in so ji solze zalivale oči. Polipa! sc je za prsni žep: rožmarin in nagelj je bil zavit v svilen papir. Otipal je tudi orglice, molek in mašne bukvicc, ki so mu jih mati dali na pot, edincu, mati-vdova. O, saj bi zaigral na orglice, tudi kakšno veselo bi zaigral, pa je preveč utrujen in ne upa si. * Čez pol ure so se V6i štirje našli in pogovorili. 0 vsem, o domu, o bratih in sestrah, o materi in očetu, ženi in otrokih, pa o polju in gozdovih in o dekletu, pesmi, rožmarinu, o vasi in o vsem so si govorili. Našli 60 se štirje, ki jim je govorica bila ista in so si postali brat in oče in oče in brat. Od prvega do drugega trama podpornika so bila na pogradu štiri ležišča; tam so ležali in pazili drug na drugega. Matevž je bil varuh vseli treh, Miha je pazil na Janeza in Vaneka, ta pa je bil kot otrok v varstvu vseh. Lepo jim je bilo, kadar 60 bili skupaj v zakopu in je Vanek zaigral na orglice. Tudi drugi tovariši so imeli radi to četvorico, ki je sebi in vsem pripravila par lepih trenutkov, da so mogli, četudi le za kratek hip, pozabiti na vojne tegobe in v mislih pohiteti do svojih dragih. Tretji dan, v petek je bilo, je sedel Matevž na pogradu in ni vedel, kaj naj počne. Očistil se je že, zakrpal je vse, spati se nm ni ljubilo, oni trije so bili pa zunaj. Vanek in Miha na patroli, Jantz na 6traži! Pa je primaknil svečo bliže k tramu, ki jc ob vznožju njegovega ležišča pomaga! nositi stropnikom, ki sami nc bi vzdržali teže prsti in kamenja, varovalne strehe zakopa. Z nožem jc začel viezovati v les imena tovarišev. Najprej je vrezal ime Miha, potem Janez in Vanek. Tako se je za-motil s tem opravilom, da ni vedel za čas. Hotel je zarezali še svoje ime, pa jc moral zamenjati Ja- neza, ki je prišel s straže in se kar v obleki zleknil na pograd. Spričkali se niso v teh šestih dneh. Če je Matevž včasih po dolenjsko nagajal Janezu in ga klical Janezek ali pa Vaneka lvanček, jih jc to samo udobrovoljilo in so spet za kratek čas pozabili na vojno. Naši štirje so po šestih dneh vsi odšli v zaledje. Odpeli 60 si jeklene čelade, se pošteno umili in odpočili. Čez dva dni pa so morali iti za osem in štirideset ur spet v kaverno. Veseli, da so še vsi skupaj, so mislili na dobrih osem in štirideset uri naprej, ko bodo 6pet na varnem. Na smrt niti misliti niso hoteli. Vrnili so se brez Mihe . . . drobcc granate v glavo . . . Samo trije od štirih so po treh dneh spet prišli v kaverno. Vrnila sta se samo Matevž in Vanek; Vanek na nosilih . . . Krogla mu je zmaličila orglice, ki jih je nosil v prsnem žepu. Mašnc bukvicc in molek sta ostala nedotaknjena, rožmarin pa je pordečila kri, ki je pritekla iz rane na levi strani prs. Tudi leva nadlakt je bila hudo razmesarjena. Janeza niso mogli pokopati... s patrole se ni več vrnil . . Matevž jc našel novih tovarišev, pa z njimi ni mogel biti kakor z onimi tremi. Vedno zamišljen in otožen je vendarle imel srečo in obstal. Vaneku se je rana po štirih tednih zacelila, peti teden pa je podlegel tifusu, ki je takrat na široko kosil po bolnišnici. Mesec dni potem so se morali umakniti iz kaverne na severnem pobočju Kukula. Čez dva tedna je bil vrh Kukula prevrtan in utrjen. Prejšnje kaverne ni bilo več; kup tramov, kamenja, prsti in bodeče žice. Zajokal je Matevž, ko sta z Viktorjem iz Pr-lekije ob luninem svitu našla tram z imeni, ki jih je Matevž vrezal z nožem takrat na tisti petek, ko sta bila Miha in Vanek na patroli, Janez pa na straži. Izvlekla sta še krajši tram, ga počez z žico privezala na tram z imeni in križ postavila na rob trideset metrov nižje od nekdanje kaverne. Šepc-taje sta zmolila po en Očenaš za vsakega in končala molitev z: Bog daj jim večni mir in pokoj in večna luč naj jim sveti. Amen. Vojna vihra niti temu križu ni prizanesla. Malo pod prečnikom ga je odbila granata. Vojaki, ki jim je ta križ postal že nekaj svetega, so napravili nov križ in ga z žico močno privezali na ostanek prejšnjega, kjer so 6e še brala imena naših fantov. Tako stoji na severnem pobočju Kukula še danes križ, zbit iz tramov, na podstavku, ostanku prvotnega križa pa so še danes vrezana imena: Miha, Janez, Vanek. Ta preprosti leseni križ stoji v spomin na vse naše može in fante, ki so padli v Karpatih in Galiciji, stoji kot priča onih krvavih dni. P&3b$r>! Darmol, sredstvo za odvajanje se često potvarja. Radi tega pazite pri nakupu, da nosi vsaka tableta besedo Darmol in zarezo v obliki irke T. Zahtevajte samo originalni Darmol. a ni omenil. Ko je pred tremi leti zvedel, da grem za dalj časa na Poljsko, mi je naročil, da če bom kaj po Karpatih hodil, naj stopim po poti na vrh Kukula južno od VVorochle in naj se nazaj grede spustim kar |K> severnem pobočju, kjer bom morebiti še našel sledove tiste korenine. Na razdejanem pobočju sem res našel mesto, ki bi odgovarjalo, nekaj niže pa sem zagledal križ obdan z bodečo žico in jx>-tem prebral imena. Ni me sram priznati, da me je stisnilo v grlu . .. Tudi Matevžu so ušle solze, ko sem mu |io-vedal, da križ še sloji in sem mu pokazal fotografijo. Poslušaj, Margil iz Prekmurja, ki je tvoj rožmarin oškropila kri tvojega fanta Vaneka, |)oslu-šajte mati, ki ste z molitvijo spremljali svojega sina na vojsko in je on nosil vaš molek in bukvicc na srcu, poslušaj Francka, ki nisi dočakala Janeza, poslušajte vsi Mihovi, poslušajte vsi bratje in sestre po vsej zemlji slovenski, vsi, ki ste izgubili koga svojih v vojski, poslušajte in uslišite prošnje vseh dragih, ki prosijo, da so jih v teh dneh spomnite v molitvi, in s tem vsaj malo jx>-plačale veliko žrtev, ki so jo oni doprinesli za nas vse in našo zemljo. France SI. 5LEK0N ŠT.VID Iti Razstava j •vr# oi.viu pohištva ^ mmm Oglejte si našo stalno razstavo v novih, najmoderneje urejenih prostorih. Prepričajte se o kvaliteti naših jedilnic, spalnic, gosposkih sob, kuhinj itd. Plačilo tudi s hranilnimi knjižicami! Grman & Arhar TOVARNA IN SKLADIŠČA TIK ZADNJE TRAMV AJSKE POSTAJE V ŠT. VJDS blagoslovitev ženskega zavetišča v Ljubljani Ljubljana, 30. okt. Ljubljanski Delavski dom ob križišču Blei-vveisove in Gosposvetske ceste se je razvil z novim prizidkom sedaj v veliko palačo, ki nudi streho in dom mnogim delavcem in delavkam. Delavski dom je gradila mestna občina iz brezobrestnega posojila borz dela. Sedanjemu županu dr. Adle-šiču se je posrečilo, da je dobil še dodatno brezobrestno posojilo, ker je bil Delavski dom premajhen in je bilo treba prizidka. Slovesna blagoslovitev novega prizidka je bila danes ob 4 popoldne. Udeležili so se je med drugimi župan dr. Adlešič, načelnik zdravstvenega in socialnega oddelka banske uprave dr. Kosi in dr. Karkn, podžupan dr. Ravnihar, mnogo občinskih svetnikov, med temi načelnik stanovanjskega odseka g. Kozauernik, prior Učak za Vincencijevo konferenco, ravnatelj O. U. Z. D. dr. Bohinjec, 7. a Delavsko zbornico predsednik Jakomin in referent Golmajer, upravnik Borze dela Vončina, ravnatelj mestnega socialnega urada Svetel, upravnik doma Pelan in drugi odličniki, dalje mnogi stanovalci doma in predstavniki raznih organizacij. Zbrane goste je nagovoril g. župan dT. Adle-šič, ki je naglašal, da se je že leta 1933, ko je bil Delavski dom izročen uporabi, pojavila domneva, da stavba v prvotnem obsegu ne bo zadoščala socialnim potrebam. Delavski dom je bil resnično deležen vedno večjega zanimanja tn je kmalu postal pretesen za vse, ki so želeli v njem dobiti nadomestilo za lastno ognjišče. Prvi del stavbe je veljal 4,400.000 din, novi del pa 1,890 000 din. Od teh je dala Borza dela mestni občini 1,720.000 din Zadnja pot dr. Fr. Verbica Ljubljana, 30. oktobra. Danes ob pol 3 popoldne se je iz mrtvašnice na Zaloški cesti razvil turoben sprevod. K zadnjemu zemskemu počivališču smo spremili tako dragega nam in tako hitro umrlega zdravnika dr. Francija Verbica. Sprevod je dokazal vse veliko simpatije, ki smo jih čutili do pokojnika. V mrtvašnici je opravil ob asistenci cerkvene obrede za pokojnikom škof dr. G r e g o r i j R o ž m a n. V imenu Zdravniške zbornice in akademskega starešinstva se je od pokojnika poslovil dr. Mer-šol. Zbor akademikov je zapel žalostinko, nakar se je razvil veličasten sprevod proti Sv. Križu. V sprevodu so nesli mnogo vencev z belimi trakovi. Za sorodniki sta šla v prvi vrsti župan dr A d 1 e šič in načelnik socialnega in zdravstvenega oddelka banske uprave dr. Kosi, dalje načelnik dr. K a r 1 i n , veliko število akademikov, zdravnikov in drugih odličnih osebnosti, med temi ljubljanski okrajni glavar dr. Marši č. Akademsko starešinstvo sta z več člani predstavljala predsednik univ. prof. dr. V. Korošec in podpredsednik tiniv. prof. dr. F a b i j a n. Med številnim občinstvom je bilo tudi mnogo duhovščine in pa velika skupina usmiljenk ter samostanske mladine. V kapelici na (»kopališču je zbor akademikov zapel »Beati mortui«, ob grobu pa sta se od pokojnega dr. Verbica poslovila priuiarij celjske bolnišnice dr. Rajšp, v imenu prijateljev in sošolcev pa gosp. Tone Jagodic. Zbor akademikov je zapel žalostinko »Vigred se povrne«. Ko so padale kepe prsti v grob mladega Verbica. so vsi navzoči zaihleli. Blag Ti bodi spomin, dragi Franci Verbic! Liubliana dne 81. oktobra 1937. Gledališče Drama: Nedelja. 31. oktobra ob 15: »Matura«. Znižane cene od 20 din navzdol. — ob 20 :>Be-raška opera . Izven. Znižane cene od 22 din navzdol. — Ponedeljek, 1. novembra ob 20 »Julij Cezar«. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. — Torek, 2. novembra. Zaprto. — Sreda, 3. novembra: »Firma«. Premierski abonma. Opera: Nedelja, 31. oktobra ob 15 »Pod to goro zeleno«. Izven. Globoko znižane cene od 24 din navzdol. Ob 20 »Prodana nevesta . Izven. Gostujeta gg. Križaj in Gostič. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol. — Ponedeljek, 1. novembra ob 20: »Kvangeljnik«. Gostoje g. Josip Gostič. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol. — Torek, 2. novembra: Zaprto. Prireditve in zabave Rokodelski oder. Danes in jutri ob 8 zvečer bo rokodelski oder uprizoril velezanimivo igro »Slehernik«. Udeležimo se prireditve vsi, da se oddolžimo vrli igralski družini, ki se je za to priliko prav posebno potrudila, da nudi priljubljeni misterij v vsem sijaju. Vstopnice se dobivajo danes in jutri od 10 do 12 v Rokodelskem domu, Komenskega ulica 12. Znamenito Mlakarjevo petdejanko »Roksono« in globoki Hosenhagov misterij »Vitez N, Lj. Gospe« uprizori drevi ob 5 Zveza večjih Klar v frančiškanski dvorani. Vstopnice so v predprodaji v pisarni »Pax et bonum« v frančiškanski pasaži. Frančiškanska prosveta v Ljubljani priredi na Vernih duš dan ob 8 zvečer IX. prosvetni večer, posvečen našim dragim pokojnikom, pod naslovom: »Na tisto tiho domovanje« ... Sedeži po 3 din. stojišča po 2 din.v predprodaji pisarne Pax et bonum. Člani imajo običajen popust. Predavanja Prosvetno društvo nn Viču priredi v petek-5. novembra, ob ,8 zvečer drugi prosvetni večer, na katerem predava g. prof. Janko Mlakar o deželi polnočnega sonca. Vabimo vse člane, da se večera udeleže v čim večjem številu. Prosvetno društvo Trnovo otvarja v sredo, dne 3. novembra, novo sezono 1937-1038 s I. rednim prosvetnim večerom, na katerem bo imel skiop-tično predavanje prof. Janko Mlakar: »V deželi polnočnega solnca« (na Spitzbergih). — Odbor. Združenje jugoslovanskih inženirjev in arhitektov, sekcija Ljubljana, vabi na predavanje, ki bo v četrtek, 4. novembra, ob 20 v mali dvorani Filharmonije na Kongresnem trgu. Predaval bo inž. Dušan Atser o terinokonvektivnih in elektrokon-vektivnih vrtincih ter o vplivu elektrokonventivnih vrtincev na dielektrično konstanto transformatorskih olj. Predavanje bo ponazarjal film. Vstop Jo prost vsem. ki se zanimajo. Ljudska univerza v Ljubljani prične z letošnjimi predavanji 3. novembra. Prvo predavanje bo posvečeno spominu Mnsarvka Predavatelj dr. Rudolf Krivic bo povoda! pri nas še neznane zanimivosti o tem velikem možu. Predavanja l«ido ob sredah v mali dvorani Filharnioničnega dru-11 va na Kongresnem trgu (Kino Matica). Prtčetek oh 20. Predavanja so brezplačna. Kako nastane oblak (celični vrtinci). Pod okriljem Prirodcelovitega društva bo predaval g. inž. L>u3an Avsec o termokonveklivnih in clektrokonvek brezobrestnega posojila, Mestna delavska zavarovalnica pa 6 odstotno posojilo v znesku 170.000 dinarjev. Ves Delavski dom je veljal občino okoli 7,700.000 din. Misel ustanovitve tega zavoda je bila posrečena. Vse postelje in sobe so redno oddane. Dom ima širši socialni pomen v tem, da je postal regulator cen samskih stanovanj in prehrane. Dosedanji del Delavskega doma je imel 172 postelj, kar je zadostno, da vpliva na cene zasebnih stanovanj. Novi del bo dodal še 110 novih postelj, tako da bo na razpolago 282 postelj. Dom ima obsežno kuhinjo in veliko jedilnico, kjer je danes 650 do 700 gostov, ki dobe obed za 2, 3 ali 4 din. Dom ima lepe kopalnice. Udobno je preskrbljeno za zrak in luč stanovalcem. Zupan dr. Adlešič se je zahvalil zlasti upravnemu odboru Delavskega doma s predsednikom obč. svetnikom Viktorjem Kozamernikom na čelu, dalje projektantu in voditelju zgradbe inž. Vladimirju Mušiču, ki je odlično izpolnil 6vojo nalogo, ter drugim sodelavcem. Ta dom naj služi nesebičnemu človekoljubnemu delu, spremlja naj ga dobrohotna usoda ves čas njegovega obstoja in naj bo pravo ognjišče zadovoljstva in sreče. Zupan je nato prosil kanonika dr. Klinarja, naj blagoslovi novi dom. Dr. Klinar je nato blagoslovil dom. Po blagoslovitvi je imel ravnatelj socialnega urada g. Svetel primeren govor, v katerem jc naglašal socialni pomen novega doma, ki je važen zlasti v sedanjih časih težke socialne krize. Po tem govoru so si gostje ogledali ves dom, zlasti pa novo blagoslovljeni in obsežni prizidek. tivnih celičnih vrtincih, to je, o vrtincih, ki nastanejo pn pregrevanju in pri električnih poljih, v tekočinah in plinih, ter o uporabi dobljenih izsledkov v meteorologiji, geologiji, astrofiziki in kri6talogra-fiji. Predavanje, ki je drugo v vrsti jx>ljudno-znan-stvenih predavanj Prirodoslovnega društva letošnje sezone, bo v torek 2. novembra ob 8.15 v Mineraloški predavalnici univerze. Vstopnina 4 din. za dijake 2 din. Sestanki Fantovski odsek v Trnovem je pričel z redno telovadbo, ki bo vsak torek v telovadnici prulske šole in v petek v dvorani Prosvetnega društva v Trnovem. Pričetek telovadbe za naraščaj (do 12 leta) in za mladce (od 12 do 17 leta) ob pol 6 popoldne, za člane, ob pol 8 zvečer. Vljudno prosimo vse starše, da pošljejo svoje sinove k našemu fantovskemu odseku, kjer se bodo vzgajali v 'e!e,=no in duševno močne, zdrave in značajne fante. Kino Kino Kodeljevo (.'11-62). Danes ob 5 in 8. julri ob 8 in v torek ob 8 dva sporeda: Mala Sclurlev Teniplo v svojem najboljšem filmu illči ujiornika Jan Kiepura: »Daj mi to noč<. Zvočni kino Vič predvaja danes v nedeljo ob 4. 0 in 8 zvečer film zabave in smeha »Ljubavna dražba«. V glavni vlogi slavna Marika Rokk. Prideta slavna komika Stanlio in Olio v velefilmu smeha in zabave »Cigansko dekle«. Lekarne Nočno službo imajo lekarne: V nedeljo: mr. Leustek, Resljeva cest.i 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12 in mr. Komatar, Vič; v ponedeljek: dr. Piccoli, Tvrševa cesta G. mr. Hočevar, Celovška cesta 62 in mr Gartus Moste; v torek: dr. Kmet. Tyrševa cesta 41, mr. Trnkoczy, ded., Mestni trg št. 4 in mr. Ustar, Šelenburgova ulica 7; v sredo: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9, mr. Ramor, Miklošičeva cesta 27 in mr. Gaitus, Moste. Poizvedovanja Izgubila sem črno torbico, v njej ključek in očala. Najditelju dam primerno nagrado. Torbico naj odda na policiji. Maribor m Otvoritev 11. mestnega mladinskega dnmn v Magdalenski ulici bo danes predpoldne ob desetih. Dom bo odprl župan dr. Juvan. m Mesarske prodajalnice in stojnice bodo danes odprte, jutri, na praznik pa zaprte. m Šiviljske potrebščine, čipke: Ribarič, Rotovž! m Kožuhovina v veliki izberi in strokovna izdelava pri Seniku, krznar, Gosposka ulica 37. nen ie DIHU t'erniee v vseh ka r EniE1!^ Ufl kovostih. poceui pri »OBNOVA« - F. Novak Maribor, Juržiževa 6_ m Pimonoile bodo dostavljali pisma na praznik 1. novembra, pokojnine pa v torek, 2. nov. m C. Vidmar na mariborskem šahovskem brzo-turnirju. V petek zvečer je bil v kavarni Central šahovski brzoturnir, ki ga je priredil Mariborski šahovski klub za klubsko |irvenstvo, na katerem je kot gost sodeloval g. Ciril Vidmar iz Ljubljane. Turnir je vodil dr. Lipa j. Rezultuti so bili naslednji: 1. mesto je dosegel dr. Kruljc s 13 točkami, drugo Ciril Vidmar z 11 in pol točke, tretje iu četrto mesto dr. Gabrovsek in Kukovec z 11 tpč-kami, 5. prof. Stupan s 5 in pol točkami, 6. Ivano-vič s 7 in pol točke, 7. dr. Danev s 7 točkami, 8. in 9 ter 10. mesto pa Bien. Stojnšek in Mišura s G točkami, 11. Rupar s 5 in pol točke, 12. Nosan s 4 in pol točke, 13. Renisberger s 3 in pol točke, 14. Senica in 15 pa Radolič. Damski plaJii! VeHka izbira! I. PREflC, GLAVNI TRG 13_ m Umrla je f bolnišnici 24 letna navijalka Viktorija Ceč Naj v miru počiva, sorodnikom naše sožalje. m Potujofa protiplinska razstava, ki jo prireja banska uprava v Ljubljani, se ustavi v dneh od 3. do 9. novembra tudi v Mariboru. Zaradi aktualnosti in važnosti priporočamo vsem. da si razstavo ogledajo na mariborskem glavnem kolodvoru. Podrobnosti bomo pravočasno objavili. Tapetniške izdelke, 2Kke vložke in vsa popravila, skrbno izvršuje najceneje samo HNT0H CEHIH ml., Maribor. Koroika testa 8 m Skesan lat. Na mariborski policiji so bili gotovo presenečeni, ko se jim je predstavil mlad fant iz Bodoncev v Prekmurju ter se sam obtožil tatvine, ki jo je skupnj z nekim mladim Mariborčanom izvršil v Odžacih v Banatu. Tam ga je Mariborčan pregovoril, da je svoji gospodinji ukra- del denar, s katerim sta nato pobegnila v Italijo, kjer mu je Mariborčan ponoči pobegnil. Skesan tat se je nato sam prijavil italijanskim oblastem, ki so ga po nekaj dnevnem zaporu izgnale v Avstrijo, kjer je tudi nekaj dni odsedel v odgonskem taborišču v Celovcu. Odtod so ga hoteli izgnati v Nemčijo, pa je med potjo pobegnil v Jugoslavijo, kjer se je nato javil mariborski policiji, ki ga jc vkljub kesanju izročila mariborskemu sodišču. -Iskreno kesanje mu bo gotovo omililo kazen, ki ga čaka._ Zimsko perilo, nogavice, pletenine in perje najceneje pri Llfl, Maribor, Aleksandrova 19 111 Aretiran poiigalec. Poljčauski orožniki so aretirali 18 letnega fanta, ki je v zadnjih mesecih G posestnikom zažgal njihova imetja. Fant je svoja dejanja priznal ter je bil izročen sodišču. V interesu preiskave, oblasti o njem ne dajejo toč-nejših pojasnil. Gledališče Nedelja, 31. oktobra ob 15: »Bela bolezen«. Znižane cene; ob 20: »Trije vaški svetniki«. Znižane cene. — Ponedeljek, 1. novembra ob 20: »Marija Stuart«. Celje c Petje o Vseh svetih na celjskih pokopališčih. Združeni pevski zbori Oljke, CPD in Celjskega zvona bodo pod vodstvom pevovodje gosp. C. Preglja na praznik Vseh svetih ob 3 popoldne peli na okoliškem pokopališču, ob 4 pa na mestnem vojaškem pokopališču. Zapeli bodo Devovo /Vigred«, Pregljevo nagrobnico »V hladni noči utrnila...« in Prelovčevo »Oj Doberdob...« Pevsko društvo Oljka bo zapelo svojemu dolgoletnemu pevovodju gosp. Videčniku in rajnkim članom še Hievarjevo nagrobnico »Ob gomili«. Skupna pevska vaja bo danes ob 10 dopoldne v društvenih prostorih Oljke v Obrtnem domu. c Davčna uprava v Celju uraduje za stranke le od 8 do 12 dopoldne. Cenjenemu občinstvu vijuaoo tavljamo, da se Do po smrti U Navratila krznarska tvrdka H. NAVRATIL poprel Frohlich še nadalje vodila pod istim imenom na Kralja retra c. 11. Za obilen obisk ln cen) naroČila se najvludneje prlporoSamo. PoBtre&ua prvovrstna — Cene najniilel c Nušičeva komedija »Dr.« v celjskem gledališču. Ljubljanska drama bo gostovala v petek 5. novembra zvečer v celjskem Mestnem gledališču z Nušičevo komedijo »Dr.«. Predstava je za abonma. Vstopnice se dobe v predprodaji v Slomškovi tiskovni zadrugi. c V nedeljo 24. oktobra je gasilska četa na Babnem sprejela zasluženo odlikovanje. Odlikovanih je bilo s srebrno kolajno 11 članov: Franc .lakše, Pišek Josip, Gračner Pavel, Mimik Jakob, l.ipovšek Anton, Jezernik Janko, Mimik Vincenc, Kvas Anton, Jakše Franc, Strenčan Franc in Ga-beršek Ivan. Vsi odlikovani so nad 15 let požrtvovalno delovali pri gasilcih. Za 10 letno službovanje je bil odlikovan z bronasto kolajno Trupej Melhijor. Odlikovanja je izročil osebno župnl starosta gosp. Konrad Gologranc. Gasilska četa na Babnem obstoja že 17. leto in so vsi odlikovanci s srebrno kolajno pri društvu že od ustanovitve. Iskreno čestitamo! _______ lep, bel in zelje v glavah dobite najceneje pri Kmetijski družbi, Celje c Umrla je 62 letna vdova po davčnem upravitelju gospa Vondrašek Julija. Pogreb dobre pokojnice bo v ponedeljek popoldne ob 3 na okoliško pokopališče iz Miklošičeve ulice. Naj v miru počiva I c. Danes popoldne in jutri ves dan bodo vozili izpred kolodvora mestni avtobusi na okoliško in mestno pokopališče. Kino Metropol Danesoo 16.15 18.15. 20.30, ..Penslon Flloda" (Frem-deululm -lioda). V glavni vli ei Ida Wtlst, Tneo L neen Ponedeljek - na praznin ob 16.15, 18 15. 20,30 „Krivec" V nedejo in ponedelleK oo 10.15 m 14 matlnela „Silly Mlcky revija" c Današnji nogomet. Danes pojx>ldne bo na igrišču pri »Skalni kleti« povratna podzvezina prvenstvena nogometna tekma med celjskimi Atletiki in SK Celjem. Igra bo gotovo zelo živahna in napeta, ker sla obe moštvi v dobri formi. Za tekmo vlada med Celjani veliko zanimanje. Sodil bo delegiran sodnik iz Zagreba gosp. Miljan, za rezervo pa gosp. Mlinarič. c Martinov večer priredi »Oljka« dne 6. novembra v Narodnem domu. Vabljeni! c Gospode župnike, predstojnike samostanov in druge vljudno opozarjam, da izvršujem vsa pa-sarska dela kot pozlačenje. in posrebrenje cerkvenih in drugih posod točno, solidno in poceni. Anton F i 1 i p i č, Kralja Petra 20 (na dvorišču). Trbovlje Shod JRZ bo prihodnjo nedeljo dopoldne ob osmih v Društvenem domu. Zvočni kino Društveni dom predvaja danes in jutri velefiltn »Čarovnica iz Salema«. Na Vseh svetili bo pred filmsko predstavo kratko in zanimivo predavanje o nesmrtnosti s skioptičnimi slikami. Priprave za novo cerkcv na Vodah so v teku. Izdelujejo se že fiodrobni načrti za to prepotrebno cerkev. Vodensko naselje obsega 12.000 ljudi in je oddaljeno pol ure od župne cerkve, večinoma pa še več. Hrastnik Društvo »Delavec« priredi danes ob 4 na praznik Kristusa Kralja skademijo z globoko dramo »Sultanova hči in dobri vrtnar« ter z mladinskim nastopom. K udeležbi \sbi odbor. Zagorje Stevni novčič. Tudi lelos bodo na dan Vseli svetnikov pobirali pred zagorskim pokopališčem •odborniki Društva za varstvo otrok števni novčič. Javnosti jo znano, da to društvo obdaruje vsako leto mnogo revnih otrok za božič s toplim obuvalom. Zalo apeliramo na posetnike pokopališča, da sleherni jiodpre veliko humanitarno delo društva. Tudi najmanjši dar je dobrodošel, za katerega že v naprej iskrena hvala! — Odbor. Brežice Kolportaža »Slovenca«, Od danes naprej se bo redno vsako nedeljo dobil nedeljski »Slovenec« pri kolporterjih. Priporočamo vsem, da pridno segajo po njeni, ker prav nedeljska številka nudi vsakomur dovoli koristnega čtiva. Fantovski "d««k. Minulo nedeljo, dne 27. oktobra, je bil ustanovni občni zbor fantovskega odseka v Brežicah. Kupujte samo pri tvrdkah, ki Q9laiujeio v našem Istut Umor iz neprevidnosti Ljubljana, 30. oktobra. Snoči prekinjena obravnava proti Albinu Dež-manu, ki je bil obtožen zločinstva umora po § 167-11 k. z. in zaradi nekaterih vlomnih tatvin, se je danes točno ob 11.30 nadaljevala ter so bile zaslišane mnoge priče. Senat pod predsedstvom s. o. s. g. Ivana Kralja je v vseh podrobnostih skušal dognati obtoženčevo krivdo. Branilec dr. Mohorič Jakob je predlagal že poprej, uaj se izvrši na licu mesta komisijski ogled, ker so bili sodniki v marsikaterem pogledu napačno orientirani. V prvi vrsti gre za to, ali je bila pokojna Marija Klanšičarjeva vržena z desnega ali z levega brega Save. Že na včerajšnji razpravi je podala neka priča jasno situacijo, ko sploh ni bila za to poklicana. Na današnji obravnavi so sledili po dokaznem postopanju govori drž. tožilca in branilca, ki je vztrajal na tem, naj sodišče dobi popolno sliko o položaju, kako je bila baje pahnjena pokojna Marija Klanšičarjeva v Savo. Ugotovljeno je, da je ravno na tistem mestu Sava jako globoka in da jo ne more tudi dober plavalec preplavati s svojo žrtvijo. Mnoge priče so povedale, da je obtoženec telesno šibkejše narave in da je bila pokojna mnogo močnejša, ker je neka priča povedala, da je že takrat tehtala do 90 kg. Po dolgem jjosvetovanju senata je predsednik g. Ivan Kralj objavil sodbo, s katero je bil Albin Dežman obsojen zaradi umora iz neprevidnosti na 2 leti strogega zapora ter v izgubo častnih pravic za 3 leta. Sodišče ni sprejelo stališča državnega tožilca, da bi bil obtoženi Albin Dežman napravil zločin po prevdarnem premisleku. Obsojen je bil hkrati tudi zaradi nekaterih vlomnih tatvin in sta bila njegova soobtoženca primerno kaznovana. Eden je dobil 3 mesece strogega zapora, drugi, majhen fantek, pa je bil zaenkrat oproščen ter mu je sodišče izreklo samo ukor odnosno posvaritev. Jesenice kino Krekov dom predvaja danes ob 3 popoldne,^ 8 zvečer ter v ponedeljek, 1. novembra, ob 8 zvečer dvojni spored: »Človek brez imena« in »Tajni agente. Predvajamo tudi najnovejši »Foxov« tednik. Lep uspeh začetne predstave v Krekovem gledališču. V nedeljo zvečer je bilo v našem mestu zopet otvorjeno Krekovo gledališče. Za prvo predstavo je gledališko društvo »Aljaž« izbralo ljudsko igro »Domen«. Pri igri je sodelovala Krekova godba s koncertom narodnih pesmi, tako da je bila ta predstava res večer slovenske igre in slovenske pesmi. Uprizoritev je uspela v vseh ozirih, najbolj pa je potrdila uspeh požrtvovalnega dela igralcev, ki so šli Jurčičevi zamisli nasproti in podali res pravo ljudsko igro njegove dobe. Igro je vodil gosp. Riko Požene!, uradnik KID, ki je tudi sam igral kmeta Jurco. Režiser je svojo nalogo polno rešil in mu gre zasluga, da je bila ta uprizoritev ena izmed najlepših dramskih iger na našem odru sploh. Domna je igral požrtvovalni g. Železnik, kateremu radi dajo vedno najtežje vloge. Bil je dober v vseh dejanjih. Gosp. Savinšek je bil pravi graščak .Sova in je posebno posrečeno nastopal v tretjem in v zadnjem dejanju. Največji uspeh večera pa je imel Jeraša, ki je podal pravega Jurčičevega klepetavega, muhastega in hvaležnega berača. Težko vlogo Mete je z uspehom igrala ga. Čopova, ki je vlogo sprejela šele tri dni pred predstavo. Ga. Čopova je s tem stopila v prvo garnituro Krekovih igralcev. Ga. Žni-darjeva je tudi v hčerki Ančki potrdila svoj priznani igralski talent, ki 6e izraža v lepi, neprisiljeni, naravni igri in živahnosti. Stanka Torkarjeva je simpatična igralka. Če ni prišla še bolj do izraza, sta v tej igri kriva le še Jurčič in Česnik. Tudi Cegnar in Kink 6ta se znašla. Cegnar je še vedno ljubljenec občinstva, Kink pa je poznan po svoji temeljiti igri. Izmed dejanj je bilo najlepše prvo, najtežje morda četrto, ko je nastopilo 30 igralcev, ki jih je režiser lepo razvrstil, najbolj pestro pa zadnje. — S takimi predstavami bo jeseniško gledališče pridobivalo. Prihodnja predstava bo »Zadnja legija«, ki je bila igrana tudi v ljubljanskem gledališču. Planina pri Sevnici Naša župnijska cerkev je sicer skromna stavba brez posebnih arhitektonskih odlik. Ima pa gotski prezbiterij. Tega je po navodilih gospoda konser-vatorja dr. Steleta začel odrivati absolvirani akademski slikar Franjo Golob in našel na steni za oltarjem pod beležem dva večja ostanka gotskih fresk. Prezbiterij 60 nanovo ometali, rebra in sklep-nike kamnoseško popravili. Ornamentiko, ki je bila ugotovljena, in štiri nove slike, ki predstavljajo štiri poglavitne krščanske čednosti, je nanovo naslikal gosp. Golob, kamnoseška dela pa je izvršil Andrej Divjak iz Sv. Jurija ob južni železnici. Delo je pokazalo, da je bila temeljita preiskava prez-biteri ja nujna. Zakaj med delom je rebro samo odpadlo in bi se kdaj bržkone zrušilo samo in lahko povzročilo ueodejx>lno nesrečo. Zato bodi na tem mestu izrečena prav iskrena zahvala spomeniškemu uradu v Ljubljani, v prvi vrsti konservatorju gosp. dr. Steletu, prav iskrena zahvala tudi za kritje stroškov, ki je vse razen kamnoseških blagovolil prevzeti spomeniški urad. 70 letnico rojstva obhaja danes v polni svežo-sti let Franc Rauter, šolski upravitelj v pok. Preživel je takorekoč vse življenje v svojem rojstnem kraju, po 37 letnem vestnem službovanju je vstopil leta 1924 v pokoj. Bil ni le odličen učitelj, tudi izven šole se je mnogo udejstvoval na gospodarskem polju, posebno v sadjarstvu in čebelarstvu. Sjilošno spoštovanemu in še danes neumorno delavnemu jubilantu kličemo: Še na mnoga leta! Mekinje To jesen obhaja župnija Mekinje 150-letnico svojega obstoja, poprej je namreč spadala piod Kamnik. V glavnem bo župnija ta jubilej proslavila na sledeči način. Na predvečer bodo kresovi daleč na okoli oznanjali veselje vse župnije. Drugi dan bo ob 9 slovesna služba božja. Govoru domačega župnika o zgodovini župnije bo sledila slovesna sv. maša g. kanonika M. Riharja z zahvalno pesmijo na koncu. Popoldne ob 2 bodo 6lovesne vecernice, ob pol 4 pa proslava v »Društvenem domu«. Pri tej slavnosti bo imel primeren govor mekinjski rojak g. kaplan K. Babnik; moški zbor bo zapel »Prelepa je mekinjska fara<<, nato pa bo »Prosvetno društvo« uprizorilo Finžgarjevo narodno igro »■Naša kri«. Ta bo gledalca prestavila v one čase. ko jc bilo v Mekinjah polno Francozov, kot n pr. I. 1799. ko jih je bilo v tamkajšnji graščini 735. Poleg domače žujmije je k tem slavnostim vahliena zlasti tudi bližnja in daljna okolica. K V C T V U JI Z obrazom na zemlji kot menih v vnebovzetju leiii razpet, držeč v svojem objetju »velo prst, ki kot sin In kot brat prdeči sokol«, na Janezkovi vrvici pa »zeleni orel«. Vsi so nestrpno čakali začetka tekme, da izmerijo svoje moči. '"V Ko je najstarejši deček, ki je bil nekakšen vodja prireditve, naposled dal znak, 60 dečki za-vriskali in 6e spustili v tek čez široki pašnik. Francek in Janezek sta s svojima zmajema kmalu prehitela vse druge. V začetku je nekaj časa tekel vštric z njima še »črni golob«, pa je kmalu z drugimi tekmovalci ostal daleč zadaj. Francek in Janezek 6ta tekmovala sama. Tekla 6ta čez pašnik, kar so ju nesle gibčne noge. Že je bilo videti, da bo zmagal »zeleni orel«. V močnem zaletu se je vzpel visoko nad Francko-vega »rdečega sokola«. Nenadoma pa ga ie pretresel hud sunek. Začel je omahovati v zraku, padali — in Janezek je izgubil tekmo. Oba tekmovalca sta [>otegnila vrvici k sebi. Ko si jc Janezek ogledal svojega premaganega »zelenega orla« od blizu, je presunljivo pogledal Francka in rekel: »Ali vidiš to luknjo? Zaradi nje sem izgubil tekmo. Veš, kdo je tega kriv?« »Sam 6i kriv, ker 6i preveč napenjal vrvico,« jc pikro odgovoril Francek, na licu pa 6e mu je prikazala sumljiva rdečica. Pa 6e je kmalu 6pet znašel. Skomignil je z ramo in samozavestno pribil: -Prapor zmage je moj! Naj živi .rdeči sokol'!« Dečki, ki so medtem prisopihali za njinia, 60 ponovili v zboru: »Naj živi!« Francek je slovesno sprejel iz rok voditelja tekme palico, na kateri je vihral navaden žepni robec, in 6 tem praporjem zmage ponosno odkorakal na čelu drugih tekmovalcev v va6. Tekma zmajev jc bila končana. Ko je nekaj ur nato zmagovalec Francek srečal Janezka pri vaškem vodnjaku, se mu jc hote! izogniti. Janezek pa je stopil predenj in rekel: »Ali ini danes nočeš podati roke — ti, zmagovalec?« Francek je čutil 06t v Janezkovih besedah in vzkipel je: »Da. zmagovalec sem za to leto. če ti je prav ali ne! Zato ti pa danes roke ne dam, da vešl« »Kakor hočeš.« je kljubovalno odgovoril Janezek. »Se žal ti bo!« lako sia si stala nasproti, od razburjenosti rdeča kot punnana, ter grozeče motrila drug drugega. Janezek je dvignil pest, v kateri je stiskal kostanj, jo pomolil Francku pod nos in zahropel: »Poznaš to?« Francek se je prestrašil; potem pa se je ravnodušno zasmejal: »Seveda! To je navaden kostanj.« »In veš. kje sem ga našel?« ie vprašal Janezek. Zmagovalec je stopil korak nazaj in malomarno odgovoril: »Tam pač. kjer je padel z drevesa.« »Ampak na pašniku ni nobenega kostanjevega drevesa, to dobro veš. In prav tam sem ga našel.« »Ga je že kdo izgubil, ki ima preluknjan Žep. Ali je to kaj čudnega?« Janezek je ogorčeno zakričal: Na pašniku smo imeli tekmo; iam pa je moj »zeleni orel« padel na zemljo, ker je nekdo vrgel ta-le kostanj vanj. Ni kriv ne papir ne veter; kriva Mirko Kunčič: Pozabljeni grobovi Nad vsakim pismom, prijateljica moja mlada, se zamislim. Pred menoj oiivi podoba tistega, ki mi je pismo poslal. V duhu se skušam prikrasti v najtišji kotiček njegovega srca in 'prisluhniti najtišjim njegovim utripom. Kolikor dobrega in lepega v mladem srcu odkrijem, toliko v mojih očeh velja. Seveda se dostikrat tudi zmotim. Bog se me usmili, ko se je pa tako teiko vtihotapiti v globočino človeških src! Tudi nad Tvojim pismom, prijateljica moja mlada, sem se zamislil, tudi utripom Tvojega srca sem prisluhnil — m toplo je dehnilo v mojo dušo. Na pozabljene grobove misliš!' Tudi jas večkrat mislim nanje in mi je dostikrat hudo. V duhu vidim grob, ki bo prav tako od vseh pozabljen in zapuščen. Ali bo kdaj stopila liha noga do njega, ali bo kdaj zasadila sočutna roka drobno rožo vanj? Skozi okno gledam, list za listom se trga s vej, jesenski veter trepeta v vrhovih dreves in mi tiho govori: Nikoli! Mlad človek mno-gokaj tako hitro pozabi. Danes prisega nekomu večno zvestobo in prijateljstvo, leto se okrog obrne, in v njegovem srcu komajda še včasih — v samotnih urah — zadrh li droben spomin. Tako glej, prijateljica moja mlada, je s pozabljenimi grobovi! Tako bo nekoč z mojim gro- bom in z grobom tisočerih. Prijateljstvo in ljubezen na papirju usahneta kot jesensko listje ▼ vetru, če nista trdno zasidrana v srcu. In prav zato, ker so tako redki, ki bi se ob dnevu vseh mrtvih spomnili pozabljenih grobov, se mi zdi tolikanj lepše od Tebe, da boš nekaj takšnih grobov okrasila s svečkami in cvetjem. Kar daj! A lo si zapomni Ti in vsi, ki Te bodo hoteli posnemali: prisiljena stvar nikoli ni dobra. Kar človek v življenju dobrega stori, mora storiti predvsem s srcem, potem šele s besedami in rokami. Svečka, ki bi jo položila na pozabljen grob kar tako — brez tople misli, brez notranjega doživetja, brez sočutja — je kakor mrzel kamen, ki ga daš lačnemu namesto kruha. Tudi po številu svečk in vencev, s katerimi so na Vseh mrtvih dan grobovi okrašeni, jaz ne sodim ljudi. Marsikateri grob je brez spomenika, brez okraskov — pa je srce, ki sloni ob njem, tako polno svetlobe in toplote, da odtehta tisoč debelih sveč in dragocenih vencev. Tako, glej, prijateljica moja mlada, je s pozabljenimi grobovi! Tako bo nekoč z mojim grobom in z grobom tisočerih. Prijateljstvo in ljubezen na papirju usahneta kot jesensko listje v vetru, če nista trdno zasidrana v srcu. STRICKOV KOTIČEK Dragi striček! — Sedemnajst dni že ležiš v veliki tuji sobi in sončne žarke kličejo Tvoje oči — pišeš. Ubogi! Glej, ko bi mogla, bi Ti prinesla najtoplejših sončnih žarkov polno naročje! Pa ne morem k Tebi, čeprav 6ein v istem kraju ko Ti. Toda V6ak dan sem pri Tebi, vsako jutro, vsak večer. — 2al06tne so jesenske rože, pišeš. Pa Ti ne bom trgala jesenskih, čeprav jih ljubim. Ko bo pomlad, Ti naberem prvih cvetov in Ti jih pošljem. Martinka Te ne pozabi! — Ali da bi zate ne bilo več pomladi?! Striček, prosim Te, tega pa ne! Dobrote, ljubezni in toplote Tvoje nam nihče ne bo dal! Zato prosimo Boga, da bi še dolgo z nami ostal. Jesenske rože Te spominjajo dneva V6eh mrtvih, ob njih žalostno misliš na pozabljen grob. — Striček, jaz si pa želim grob. ki bi bil s travo [»rasel. Glej, na nekaterih grobovih gori brez števila luči. šopki kar težijo gomilo, a nihče se ne spomni, da bi toplo molil en sam očenaš. Zato, 6triček, si ne želim imenitne nagrobnice; le eno rožo, toplo molitev, iskren spomin 6i želim. Striček! še dolgo boš med nami — molili bomo! A kadar Te bo, trudnega, sprejela zemlja in Te 6krila pred nami, ne boš sam. Ob tihih večerih bo gorela lučka zate. in pomladnega cvetja, Iti ga imaš tako rad, Ti prinesem. In jeseni ne boš brez rož! Čeprav bo ena sama bela krizantema. kajne, vesel jo boš? Pesem »Bolniške sobe« čitam,.. vidim Te ... »Tiho je zdrknil droben list...« Ne, ni zdrknil, ujela 6em ga v dlani! Striček, če pade na tla, ga neusmiljeno pohodijo. Zdaj ga držim v roki in ga gledam. Ne izpustim ga, čeprav mi roke Irepečejo. Tudi na našem vrtu drevje odmira. V jesenskem vetru drhtijo gole veje. Listje pada —- padem tudi jaz, list brez veje, — — spomladi ali jeseni, Bog ve! — — — Žalostno je bilo Tvoje pismo, žalostno je tudi moje. Ne zameri, striček, rada bi, da bi bilo veselo. pa ni hotelo biti. Najlepši pozdrav! — Martinka. Draga Martinka! — Ko takole vsako lelo enkrat poromam na grobove, me v srcu vselej nekaj grenko za6keli. Vidim grobove, ob katerih 6o postavljeni veliki marmorni spomeniki in vidim grobove, ob katerih niti lesenega križa ni. In v meni zmerom znova oživijo Gregorčičevi stihi, ki so tako kruto resnični in pretresljivo lepi obenem: Pravice, enakosti ni pri ljudeh, pravice, enakosti ti i na grobeh, pravica, enakost je v — grobu! Hodim od groba do groba, prebiram napise na njih in sc čudim: glej, tam leži človek, ki je hodil z odprtim 6rcem in z odprtimi dlanmi skozi življenje — če nihče drug, on zasluži nagrobnik, ki bi se dvigal visoko pod nebo! Pa je umrl — V6aj na videz — pozabljen in zapuščen in komaj se še najde kdo, ki mimogrede zmoli očenaš za pokoj njegove duše. Napol trhel, beraški križ kra6i njegovo gomilo, okoli njega pa 6e bahato šopirijo nagrobniki ljudi, ki vse življenje niso delali drugega, kakor zbirali na kup srebrnike, katere so 6ti6kali iz žuljev zgaranih ljudi. Ko sem nekoč ves tih in zamišljen 6redi grobov stal, je odnekod počasi prikorakal neznan popotnik. S presunljivimi očmi je najprej pogledal mene, potem dvoie bližnjih grobov: prvega z imenitnim nagrobnikom in drugega z beraškim križem. V prvem je ležal petičnik in oderuh, v drugem človek z zlatim srcem. In je (»potnikov obraz nenadoma zažarel v velikem notranjem zadovoljstvu. Veselo me je pogledal in 6e nasmehnil: »Kar prav je tako! Ime tegale (jx>kazal je prvi grob) j e vklesano v mrzel, mrtev kamen, ime tegale (jx>kazal je drugi grob) pa je vklesano v toplo, živo srce ljudi U Tega prizora 6em se spomnil ob čitanju Tvojega pisma. Tudi Tebi je vseeno, kakšen bo zunanji okvir Tvojega groba, ko se bo globoko pod zemljo umirilo Tvoje srce. Eno samo rožo 6i želiš, toplo molitev, iskren spomin. Lepšega 6i re6 nihče ne more želeti. Tudi jaz 6i nikoli nisem želel drugega. Ce sern pisal o pozabljenem grobu, sem imel v mislil pač grob, ki bi bil pozabljen do kraja, pozabljen tudi v ercu ljudi. Zdaj sem pa kar potolažen. Ce nihče drug pod milim nebom, vsaj Ti se me boš spominjala ob tihih večerih, ko boš čislo sama. Topla, iskrena misel Trpinove Marlinke bo najlepša lučka, ki bo nad samotnim grobom Kotičkovega 6trička gorela! Pa 6aj menda še res ni treba, da bi 6e udajal črnim mislim in samemu sebi kopa! grob. List. ki je tiho zdrknil z veje, si ujela v drobne dlani. Daj, drži ga. ne pusti, da zdrkne še iz rok, da pade Še na tla! Marsikatera noga bi že zdavnaj rada stopila nanj, ga [»teptala v prah in pepel. V teh težkih časih, ko je na 6vetu čedalje manj ljudi, ki v njih čutiš utrip srca in duše, so Kotičkovemu stričku takelc Trpinove Martinke in Olgice iz Zagorja še posebno ljube in drage. Rad bi. da vama življenje nikoli ne bi zadalo toliko hudih ran kot jih je meni. Rad bi — a vem, da brez ran ne pojde. Ljudje so dandanes vajeni, da hodijo z okovanimi petami preko mehkih, čutečih duš. Srce in duša 6e morata čedalje bolj umikati hladnim računom človeške sebičnosti. Pa se še kaj oglasi! Vsako Tvoje pismo mi je dobrodošlo. Lep pozdrav! — Kotičkov striček. M. K.: Od zibelke do groba Od zibelke do groba je kratka pot, je ozka pot, je polna rož in sonca in svetlih sanj in črnih zmot. Z nasmehom nanjo 6topiš, ves mlad in poln življenjskih nad in si gradiš v oblake palače bajne, pisan grad. Vse bliže noč prihaja — na ustnih ti smehljaj zamre; zaman iztegaš roke — za gradom grad ee ti podre. Nazadnje star in truden z bridkostjo v 6rcu zaieliš miru si v črni zemlji — in hrepeneče 6tisneš križ-- Od zibelke do groba je kratka pot, je ozka pot, je polna rož in sonca m svetlih sanj in črnih zmot.' Narisala Avguština Fabjančič, dijakinja, Senovo pri Rajhenburgu. Na maiernem groba Jaz takšno urico imam, ki zmerom le za mater bije: tik, tak, tik, tak... Sam ljubi Bog jo zmerom znova mi navije. Jaz takšno lučico imam, ki v sanjah 6vetlo 6e utrinja, kot večna luč na mamico me noč ia dan sladko spominja. Mlademu prijatelju na grob (+ Lojzek Mežek.) Na vseh naših potih, ki se vijejo skozi te revno, a vendar tako drago in ljubo nam življenje k Bogu, 6rečamo večkrat ljudi, ki eo nam ljubši od drugih. Prijatelje, ki se z nami vesele, mislijo m čutijo, ter tudi v dneh bridkih preizkušenj, oeta^ nejo z nami. Vendar so redki med njimi, kot si bil Ti, ki sem Te našel, ko 6i iz rodnega kraja prišel semkaj, da bi služil vsakdanji kruh sebi in ubogi materi. V tihih urah 6em prisluškoval Tvojemu mlademu, še nepokvarjenemu 6rcu, ki je bilo vneto za vse dobro in lepo. Bral 6em Ti z bledega obraza, kako v trpljenju in notranjih bojih vea ziorii za večnost. Legel si tu v Ljubljani oa bolniško posteljo in vdan v voljo Najvišjega čakal, da te vzame Gospod k sebi. Zelja, da bi še poseldnjič videl svoj dragi rojstni kraj, da bi počival doma, se Ti je izpolnila. Odpeljali 6o Te domov in po treh dneh si pokrepčan s kruhom Večnega življenja od strani 6voje dobre matere odšel med nebeške krilatce. Ves bel si ležal med jesenskim cvetjem. Rožni venec Ti je ovijal roke, ki 60 oklepale križ — znak trpljenja in zmage. Nasmeh na Tvojem obraza je razodeval, da Ti je prišla nasproti Marija, h kateri si 6e zmerom zaupno zatekal. Konec je Tvojega trpljenja — blagor Ti! Iz lin gorjanskega stolpa eo Ti obrano zapeli zvonovi na zadnjo pot. Cez polja je vel jesenski veter, vrhovi gorjati6kih planin pa so žareli v sončni krasoti. Zlati žarki so poljubljali belo kreto, vso obdano s cveljem, mi pa smo sklenili roke in molili k Bogu, da bi bila tudi naša poslednja ura taJko svetla in srečna, kot je bila Tvoja. Lojzek, zdaj počivaš tam ob gorjanski cerkvici, ob vznožju prelepih gorianskih planid, pod katerimi Ti je tekla zibel in kamor si ob tihih večerih hrepenel z bisernico v roki in prepeval mile elo-venske pesmi. Zamrl je Tvoj gla6 na tem sveta, duša Tvoja pa poje pri Bogu in Mariji 6Voj veliki Magnifikat. Dosegel si svoj zadnji cilj, nas pa 6e čaka. Ti se raduješ pri Njem — o pro6i za nas vse, da 6e nekoč 6tiidemo tam, kjer ni več trpljenja, ne bojev, tam na rajski livadi, kjer je doma večna pomlad, večna Lepota, Dobrota, Ljubezen! Stanko Cemažar. je roka hudobneža in jaz dohro vem, čigava je ta roka, Nikar ne taji!« Fratickov obraz je čedalje bolj spreminjal barvo. Še dobro, da je Janezek tako dolgo govoril, da je imel dovolj časa za premišljevanje, kako bi se izvil iz škripcev. In je storil tako, da je Janezku prezirljivo pokazal hrbet in se grdo zarezal: »Zmagovalec sem, pa konec besedi! Ce ti ni prav, pridi prihodnje leto, da se šc enkrat pomeriva in pomeniva!« Na te besede je brez pozdrava odšel. Janezek je ostal sam in v srcu in na obrazu ga je nekaj zapeklo, tako strašno zapeklo, kakor da bi stal sredi živega ognja. In takoj nato ga je 6preletel vlažen hlad, ki je zavel z bližnjih planin. Počasi se je obrnil in odšel proti domu. Ta dan se mu ni ljubilo večerjati. »Nikar ne hodi žalosten, Janezek,« ga je tolažila mati. »Enkrat ta, drugič drugi. Vsako leto tudi ne moreš biti zmagovalec ti.« Janezek je molče pokinial in zadušil v grlu jok Ko je nazadnje zaspal, se mu je v sanjali prikazal Francek. Tako neizmerno žalosten je bil njegov obraz in jokal je, neutolažljivo jokal... Le čemu neki? Saj je zmagovalec! 3. Naslednjega dne ni bilo vseh učencev v šolo; manjkal je Janezek. Ležal je doma v hudi vročici. Vso noč se je nemirno premetaval po blazinah in zjutraj je bil bolan. »Pljučnica!« je vsa v skrbeh rekla mati. Ves dan se je ljubeče sklanjala nad njim ter nui hladila razbeljeno čelo. Francek je bi! najboljši računar v razredu, ta dan pa mu računanje kar ni šlo izpod rok. Vse, kar ga je učitelj vprašal, je odgovoril napak. »Le kaj to pomeni?« se je čudil učitelj in pozorno motril Fratickov obraz. In 6e mu je zdelo, da vidi v njegovih očeh nekaj kakor kes in veliko žalost, ki sta sc hotela skriti njegovim prepirljivim pogledom. S Franckom ni bilo ta dan nič. Nikjer ni našel obstanka. O praporn zmage niti slišati ni hotel. Zdaj pa zdaj jc kar na lepem ob6tal in se topo zagledal v tla. »Ali vidiš luknjo v zemlji, ali kaj?« je rekla mati in zmajala z glavo. Svojega sicer tako veselega in vihravega Francka kar ni mogla več spoznati. Francek se je molče obrnil in odšel iz hiše, da si poišče kakšen samoten kotiček za razmišljanje. In je nekajkrat kar nehote zavil proti domu Janezkovih 6taršev in 6e znašel pred pragom. Tam ga je dvakrat 6rečala Janezkova 6estra Metka in ga žalostno vprašala: »Ali greš k nam?« Francka je nekaj grenko stisnilo v grlu in oči so se mu zarosilc. Njegovo srce ie hotelo zakričali: Da! njegova usta pa 60 6C lagala: »Ne! Samo inimo sem hotel iti. Kako pa je Janezku?« »Slabo,« je povedala Metka in potrto sklonila glavo. »Zmerom hujšo vročino ima; ampak mama Eravi. naj pobožno molimo, nemara se ga bo Ic og usmilil...« Francku se jc nekaj kakor težak kamen zva-tilo od srca. Torej mu vendarle ne bo treba iti k Janezku —■ ljubi Bog bo že sam poskrbel, da se bo vse srečno končalo! se je tolažil. A čez tri dni je bil Janezek mrtev. Ko jc Francek to zvedel, ga je tako strašno prevzelo, da se je zgrudil na zemljo in divje, presunljivo zajokal. Nihče ga ni mogel potolažiti. Do kraja izmučenega so ga položili na posteljo. Ležal je tri dni. Zdravnik je majal z glavo, ko so mu povedali žalostno zgodbo in brundal v brado: »Da bi bila dva dečka tako navezana drug na drugega, kar verjeti ne morem.« Francek. ki je te besede dobro slišal, se je potuhnil, kakor da spi. Zavedal se je 6voje krivde in vest ga je tako pekla, da bi tulil od bolečine... Ko je četrtega dne spet lahko V6tal in šel iz hiše. 6e je v mraku splazil na pokopališče. Ni mu bilo treba dolgo iskati novega groba. Pokleknil jc predenj, se ves potrt sklonil čezenj in bridko zaihtel: »Janezek, dragi Janezek, ali me slišiš? Da, jaz sem bil tisti, ki je vrgel kostanj v zmaja, da je padel na tla. Hotel sem postati zmagovalec... Joj, zakaj nisem hotel sprejeti roke, ki 6i mi jo ponujal v spravo takrat — pri vodnjaku ...« Kesanje se mu jc z novo bolečino zarezalo v srce. Dolgo, dolgo je ves obupan klečal ob grobu svojega nesrečnega prijatelja in pretakal grenke - ^J^m_____________ solze... Naslednjega dne pa se je vrnil k svežemu grobu z debelo palico. Zasadil jo je v pnst in sklonil obraz tesno k odprtini, da bi ga ubogi Janezek lažje slišal: »Janezek, joj. saj ti ne morem povedati, kako mi je hudo. Vso noč ne morem 6pati, zmerom mi je tvoj zmaj pred očmi. in če 6e zazrem vanj, kar koj zagledam na njem tvoj bledi, mrtvi obraz...« Vsak večer je tako klečal ob grobu svojega | prijatelja in prinašal s seboj čedaije večje palice. Kmalu, kmalu bo odprtina, ki jo je vrtal v grob, i segala do bele krste... (Konec prihodnjič.) ♦ D K U Ž I N Ji Bodimo dobri Vsi sveti in verne duše Vsi sveti, 6ami slavospevi radosti! Srca in pogledi V6eh otrok naše Cerkve eo uprti v nebo, kjer so nepregledne vrste svetnikov V6eh narodov 1 in jezikov zbrane okrog nebeškega prestola. Kvišku srca! Kdor se po svetnikih priporoča božji Vsemogočnosti, 6e mu odpro 6tudenci neizčrpne božje milosti. Verne duše, dan žalosti. — Že dneve prej 6topajo vrste ljudi na pokopališča, krasijo grobove in molijo bolj iskreno ko sicer za vse tiste, ki 60 odšli od njih. Na tisoče in tisoče lučk plapola v pozni jeseni in trepeče v zgodnjem somraku. Ljudje se na ta dan vračajo domov bolj resno ko sicer. Ure ob grobovih ljubljenih svojcev in znancev so >r' pogovor z mrtvimi in dokaz zvestobe in zaeno opomin. Marsikdo si bo Ob grobu 6vojcev priznal, da mogoče ni bil zadosti ddber z dotičnim, čigar grob je ozaljšal. Mogoče 6e bo moral mož ob grobu svoje žene 6kesano obtožiti krivice spričo rajne: , »Ali ji nisem prizadejal bolečin? Ali nisem pre- 1 malo potrpel, afli nisem bil sebičen, krut, zapravljiv?« — Otroci se bodo ob grobu 6taršev z bolečino obtoževali: >Kako bi mogli popraviti vso tisto jezo, 6krb, bridkost, ki smo z njimi žalostili 6tarše!« Neutolažljiva mati 6e ob gomili, ki pokriva njeno vse, njenega otroka, bridko obtoži: »Premalo sem ga ljubila...« In vdova, ki je do konca 6tregla svojemu možu, ki je do poslednjega vzdiha prenašala v6e njegove muhe, se muči z očitki: »Ah. da bi bila le še bolj potrpela!« Pogled nazaj nam očiščuje misli, nas boljša in meči za sožitje z živimi. Na vernih duš dan bi morali skleniti vsi. da bomo potrpeli še bolj kot smo doslej, da bomo dobri do poslednjega vlakenca srca — »Momento mori« — zakaj, potem se ne da ničesar več popraviti, ničesar več odpustiti, za nobeno hudo besedo zadostiti. Bodimo dobri, ker — ljubezen traja tudi še po smrti, a dobrota osrečuje le živeče. Kar ste vi, smo bili mi, kar smo mi, boste vi! Ta dan skoraj ni človeka, pa bodi, da je še tako zakopan v svoji sreči ali nesreči, ali pa še tako pokvarjen v svoji duši, da se ne bi vsaj za hip spomnil na resnobo tega dne. Gotovo tudi njega pretresa strah pred smrtjo in nehote se vpraša: Kdaj bo mojega gorja konec, ali pa: Zakaj je že tako blizu konec moje sreče, uživanja in veselja? Najbrže ga ni človeka med nami, zlasti v poznejših letih ne, ki si ne bi vsaj ta dan zaželel, da mu kljub še tako bridkemu življenju ne pride še kmalu bela žena v goste. Saj še Ako zagledamo že samo prazen in odprt grob, nas pretrese groza in strah pred njim. Gorje pa bi bilo, ako bi človek videl sam sebe v razkraja jočem stanju. Bilo bi ga noč in dan strah pred samim seboj in zato je dobro, da to ostane človeškim očem prikrito. Nobena starost, niti kakršnokoli podaljšanje človeškega življenja ne prepreči resnice, da se bo treba prej ali slej vrniti v zemljo. Gornji klic sega in velja za vse in za vsakega, pa naj živi v najskromnejši kočici ali najrazkošnejši palači. Smrt pobira, ne izbira... Tudi najmlajši je moral od nas. (Nagrobnik.) pregovor pravi, da se še črviček zvija, ako na njega stopiš ... Koliko Zemljanov je samo v tem letu odšlo v večnost in koliko jih je v teh armadah, ki se pomikajo danes z že skoraj dogorelo svečo življenja na poti proti pokopališču in ki so že zaznamovani s smrtnim križem ter gredo na ta dan zadnjikrat v svojem življenju obiskat mrtve I Koliko novih grobov in napisov je vzrastlo od lani do letos in marsikateri še pred kratkim duševno in telesno zdrav moški ali ženska, že razpadata, medtem ko sta bila še nedavno vesela in srečna. Zdi se, ko da pridejo pokojniki ta dan na nnše domove ter nas molče in nevidno opazujejo in spremljajo, ko gremo k njim na božjo njivo na obisk. Marsikateremu zašepetajo ta dan na uho besede: »Vince te ipsum! — Premaguj sele Ta klic velja zlasti onim, ki se ne znajo brzdati. Ta dan zvone zvonovi svečano-otožno. Cvetlice, dasi ljubke, se zdijo človeku, da povešajo svoje glavice. Pa tudi lučiee na grobovih svetijo ta dan nekako tajinstveno in resno. Ako bi človeštvo, živeče v sedanjem labirintu, iščoč in koprneč po miru, hotelo pogledati resnici naravnost v oči in upoštevati minljivost moči, slave in bogastva, bi napuh, sovraštvo in pohlep dokaj popustili ter bi nastala res bratska ljubezen, resničen mir in sočutje do bližnjega. Če in dokler bo pa človeštvu zlato, obo?.evano zlato tele — in grabežljivost po zemlji — alfa in ornega — življenja, ne bo miru in zadovoljstva na zemlji in vsa prizadevanja vseh apostolov miru in bratstva so le glas vpijočega v puščavi. Zavedajmo se, da smo ubogi črvički v tej solzni dolini, v kateri se kakor popotniki pomikamo z vsakim korakom nnravnost Večnosti nasproti. Skušajmo le dobro delati, lajšati gorje z medsebojnim usmiljenjem in sočustvovanjem, predvsem napram ubogim in zapuščenim otrokom ter vsem resnično potrebnim revežem! Kakor bomo mi po kratkem obisku na pokopališču zapustili znance in prijatelje z zadovoljstvom v duši, da nam še ni treba biti v zemlji, tako bo tudi na nas prišla vrsta, ko nas bodo vsi zapustili, ostala pa bodo pri nas in nas spremljala edinole — naša dobra dela. (Juh A.) Našim možem Vi niste mrličem zvonili, ki spijo nevidramno v grobčh, Le speči ste narod budili, o lepših mu pevali dneh. Zdaj spavate sami, ni več Vas med nami, ne vidrami Vas več naš klic hrepeneč. Zvonjenje oglaša otoino se x lin, cvetic Vam prinaia hvaleien spomin in ivečke priiiga, da plamen se dviga tja gori, kjer rajski zvonovi oznanjajo crečo ln mir, kjer bivajo Vaši duhovi pri Njem, ki življenja je vir. Moije, naj od tam zapoje še nam mogočno zvonjenje, znaneče vstajenje! (Franjo Neubauer) „Duše v vicah*' (Glede na slovenske navade) Nekaj dni pred Vsemi 6veti smo šli po »preš-ce«. Imeli 6mo čisto, platneno vrečico, kamor smo spravljali male. bele pa tudi črne kruhke in druge darove. Dobro smo poznali vse hiše, kar po številkah in po darovih. Redke 60 bile hiše, ki so nas napodile brez daru — dobro srno si jih zapomnili! Ko smo zagledali gospodinjo, srno začeli moliti »očenaš« in še: »Dajte nam, dajte kaj za en božji Ion, ki naj pripomore onim dušam, ki 60 sc iz te hiše ločile in za svoje grehe še ni6o zadostile za svet', nebeški tron!« Škoda, da so le še nekateri kraji, ki ko obdržali to lepo, staro navado! — Na uboge duše v vicah smo se tudi drugače vedno spominjali. Kadarkoli se je kje oglasil mrtvaški zvon, smo molili: »Kdorkoli 6i, Bog se naj usmili tvoje duše in te reši vic!« Ce nisi mogel zaspati, si odmolil eno kratko molitvico: »Gospod, daj jim večni mir in pokoj...« in že so te verne duše zazibale v sladke 6anje. »Premagaj se in daruj dušam v vicah!« Tako 60 nas učile naše matere. Ako je vstopil v hišo siromak, ko je gosjx>-dinja jemala kruh iz peči, je dala cel hlebček »vbogajme« za verne duše. Moke pri taki hiši ne bo manjkalo, smo verovali. Ko na Vseh svetnikov večer jx> cerkvah zvoni, tedaj gredo duše iz vic, zato je treba moliti vse tri dele rožnega venca; prav tako na vernih duš dan zjutraj, ko zvoni sveto jutro, tedaj 6« rešene duše dvignejo v nebesa, one. ki se še niso dovolj pokorile, 6e morajo vrniti v vice. Prav bi bilo, če bi se tudi 6edanji rod tako spominjal dtiš v vicah! (A. Z.) Naše duše so grobovi... Naše duie to grobovi, * čudno mrinjo prepojene, v njih toplote ni nobene, vso ljubezen, plemenitost okovali smo i okovi. Ali res ni več pomladi, da bi duie prerodlla, z iarkl sreče prepojila vse na svetu ln prligala nove luči v svetli nadi? Zdaj pomlad je na grobovih, rajnim lučke tam gorijo, krizanteme jim cvetijo... Kdo priigal bo v dušah nailh sveto pesem zarij novih? (Vinko Bltenc) Red — dar božji Kako je red vprav dar božji, spozna človek šele potem, če nastane kje kaka zmeda, kak nered, Kaj j« prav za prav nered v duši? Vsi bi morali hrepeneti po tem, da bi s svojci živeli v skladnosti. Spočetka je v družini večinoma vse dobro in mirno. Sleherni se potrudi, da ustreže bližnjemu. Mož in žena najdeta prave strune, da ■-venijo iz njune skupnosti ubrani glasovi in so-zvoki. A polagoma obledi barva, ki je z njo pre-pleskana nova zakonska zveza. Zbudijo se razne želje. Ta in oni si zaželi česa iz prejšnjega, samskega življenja, kar mu je bilo nekoč posebno pri srcu. A ta in ona zakonska polovica se boji izreči take želje, da bi ne bilo vznemirjenja. Porajajo se podtalne vode, nekakšne skrivnosti, dasi je zmeraj nekje v notranjosti glas, ki opozarja: »Nikar ne 6tori tega!« Saj ni treba, da je ta zadeva kaka velika skrivnost; mogoče je le kaka malenkost, da 6pet obiščeš to in ono gostilno, da zapraviš del gospodinjskega denarja za kako nepotrebno, a priljubljeno stvar Saj bi te tvoja družica, tvoj drug brez dvoma razumel — toda — čemu pripovedovati? Človek molči, Čas poteka, kar smo zamolčali, se spremeni že v krivdo in ta krivda se kotali ko snežna kepa po bregu nizdol in je zmeraj večja in večja. Ali vzemimo: so ljudje, ki jim noče v glavo, da je za skupno življenje potrebno, da človeka pustimo tudi kdaj pri miru, da se ne vtikamo v sleherno malenkost, da mu damo kdaj časa za njegove lastne misli. Tedaj 60 razna vprašanja, opazke, besede ko udarci s kladivom. A niso vsi ljudje taki, da bi se znali ozirati na take odtenke življenja svojega bližnjega. So trenutki, ko moreš svojega druga, družico, raniti z enim samim nasmehom, z glasno besedo, že z nepotrebnim pogledom. Tvoj sočlovek (bodi mož bodi žena) je užaljen, molče se umakne, se zapre vase; ogiasiio se trde, hude besede in prejšnji sporazum, bolje red, se izmaliči v nesporazum, nered — in red duše 6e sesuje. Nova iznajdba pri podlagi za likalnik v obliki dveh obročev, ki zabranita, da se električna vrvica ne vozla. Kadar likaš! Poškropi perilo, blago itd. z mlačno vodo! Taka voda se naglo razširi, tako da je perilo kmalu enakomerno vlažno. Mrzla voda predolgo 06tane na jioškropljenih mestih. — Likati moramo (kadar utegnemo), po obeli straneh. Zlasti lahke obleke in bluze postanejo z dvojnim likanjem lepše in so še enkrat tako dolgo zlikane in čiste. Ko likamo, imejmo vedno krpico z vodo pri sebi, da lahko zalikano gubo brž popravimo. Po likanju ne smemo dati oblačil koj v omaro, ampak jih moramo razobesiti, da 6e dodobra posuše. Kako spraviš trn ali trščico iz prsta Imamo za to prav navadno, preprosto sredstvo, da nič ne boli: Napolniš pivovo steklenico z vročo vodo do vrha, da ostane zgoraj le za 1 cm praznega prostora. Potem držiš ranjeni prst trdno zgoraj na odprtini steklenice, tako da pride trn ali trščica čim bolj natančno v sredo odprtine. Kadi vroče vode. ki je v steklenici, se koža prsta malo potegne v vrat steklenice in tako pride trn malo ven iz kože. Ko držiš prst tako I do 2 minuti, daš prst stran in koža se 6pet uskoči, a trn gleda toliko ven, da ga izlahka prime5 in potegneš iz kože. Pleten ali sešit telovnik za doma in za pod jopico Nov moški klobuk Črni, trdi klobuk ima letos za oglavje in krajevce prav lepo okroglo obliko 6 čimer je kiobuk zares moderen. Tudi mehki klobuki so za letošnjo modo manjše, okrogle oblike, kakor je videti oa pričujoči skici. Čaj s pomarančnimi olupki Nekaleri imajo radi čaj, ki dajo vanj rezino limone. Tak čaj jako osvežujoče vpliva, a pravi častilci čaja menijo, da se z limono okus čaja pokvari. Dobro jc, če kanemo v čaj nekaj pomarančnega soka, a še bolje, če pomarančne olupke skupno z jabolčnimi olupki pomešamo s čajevimi listki. To damo v škatlo, ki se da dobro zapreti in pustimo stati pri miru vsaj teden dni. Medlem ves čas škatle ne odpremo, da 6e vsebina ne raz-diši. Caj, ki ga skuhaš iz te mešanice, je svojega, izredno dobrega okusa. Poskusi! KI.ITNA KONPKKUI J A vftaSiek, MARIBOR prtnaS« vrtino najnovejše Naš v • zdravnik M. M. — M. Šport in zdravje? Debele knjige in obsežne knjižice so napolnjene o tem. Tudi v teh odgovorih je bil šport mnogokrat omenjen in največkrat priporočen kot odlično zdravstveno pomagajo. Žal, žal, da ima šport, kakor vsaka človeška zadeva, dve strani, sončno in senčno, in da je v zdravstvenem pogledu dvorezen meč, ki reže bolezni, a reže tudi zdravje. Vam je Šport nare-zal zdravje, in sicer, kakor priznavate sam, zavoljo nepreudarjenega in večkrat odsvetovanega vam pretiravanja. Iz vsega vašega opisovanja posnemam, da vas neugodni nasledki še niso izmo-drili toliko, da zanesljivo ne napravite več Športnih neumnosti, kvarnih za svoje zdravje. Šport je v zdravstvenem pogledu sijajno sredstvo, da se človek s pametnim in opreznim urjenjem okrepi in usposobi za športno udejstvovanje sploh. Šport pa je v zdravstvenem pogledu zapeljivo in v zdravstvenem pogledu nevarno vabilo, ko gre za tekmovanje, ki je dandanes najbolj privlačno za brezdušno, t. j. brezsrčno in nespametno športno gledalstvo, a tudi za lahkomiselne športnike-zanesenjake. Ves zanima tek. Prav! Vadite &e v teku na kratke ali dolge razdalje, a vedno samo tako, da vam ni treba odpirati ust za so-penje. Dokler dihate samo skozi nos, vam tekanje n.e bo škodilo. Isti. Šport in srce? Srce je središče vseh gibalnih naprav, kar se tiče njihove moči in vztrajnosti. Pri vas je srce že okvarjeno prav zaradi nespametnega tekanja, ali res samo živčno, kakor menite vi, ali tudi v mišičju ali zaklopnicah, ne morem razpoznati samo iz vašega opisa. Zato vam ne morem nič določnega svetovati, ker v vsakem primeru treba drugačnega ravnanja. Ne begajte od zdravnika do zdravnika! Lsti. Za zdravniški poklic je seve zdravje potrebno, trdno zdravje za podeželskega zdravnika, zla6ti čc je v hribih, mirni živci za blagajniškega zdravnika; manj telesnega in živčnega napora zahteva služba v zdravniških delavnicah in zdravstvenih uradih. Če imate veselje do zdravniškega poklica, lotite se z vnemo učenja, kot mlad zdravnik že dobite službo, ki bo primerna vašemu takratnemu zdravstvenemu stanju in nagnenju. A. S. — Č. Po prehladu se je pojavil hud nahod, vnetje ušesa, potem še močen kašelj z gnojnim (vi pravite »sivomastnim«) izbljuvanjem časih ponoči, sicer pa redno vsako jutro. Pri domačih zdravnikih ne najdete več ne pomoči ne sveta, ka, ko se znebite 6itne nadloge. Še meni je težko kaj svetovati, ko ne poročate nič o trajanju bolezni, svoji starosti in svojem poklicu, niti ne, kako se držite zdravniških naročil, ki so navadno važnejša od zdravil. V vsakem večjem mestu dobite strokovnjake za notranje ali celo pljučne bolezni posebej. A. F. — K. Pohabljeno koleno, ako in koliko se da popraviti po 12 letih? Ker vas in vašega kolena ne vidim, pojdite v bolnišnico, kjer vam brž povedo, kaj se da še napraviti z uspehom za hojo in lepo postavo. R. R. — P. Lepotilno popravljanje na vstran štrčečih uhljev je znana zadeva, uspehi 60 vobče povoljni. V bolnišnicah se ne ukvarjajo s takimi stvarmi. Domenite se z zdravnikom za telesne po-habe, ko vas pregleda, vam pove podrobnosti. Časa bo treba V6aj 8 dni, stroški bodo znašali okoli dveh do treh jurijev (z zdraviliško oskrbo). R. P. — M. čišča je zelo odvisna od premnogih notranjih in zunanjih okoliščin glede množine, trajanja, kakovosti izločka in spremljajočih občutkov. Po opisu sodeč je vaša v redu. Čim kasneje se čišča začenja, tem bolje se navadno drži. V življenju je vse zelo spremenljivo, lc dvoje je stalno in gotovo, začetek in konec, kar je vmes, je tako ali neštokrat drugače. J. S. — D. Srbeč spuščaj se vam je zgubil v poletnem soncu, zdaj pa se ponavlja v enaki meri navzlic ravnanfu po mojem nasvetu. Zdi se mi, da je šel moj prvi nasvet vsaj na pol mimo vas. Svetoval sem vam namreč, da s pomočjo zdravnika, ki ga imate na voljo, ugotovite, če ni vaša kožna nadlega v zvezi s poklicnim delom ali morda z obleko (ali perilom) ali če ni izraz kakšne motnje v prehrani in presnovi. Vso to se ne da razpoznati na daljo, tudi morda potrebno mažo vam more predpisati zdravnik osebno. M. K. — G. Srbež v glavi in Izpadanje las, Id jima ne veste vzroka, naj vam jaz odpravim na daljo? Nemogoča zadeva! Vam in vsem drugim takim včdečnikom in aničavkam bodi povedano, da je srbež samo pojav premnogih in različnih zunanjih in notranjih bolezenskih sprememb. Menda se ne pasejo po vaSimi kodri tiste znane krotke živalice, ki so pogostne prebivalke na otroških glavicah? Vendar vam svetujem, da napravite preizkus z gostim glavnikom. Nesnaga v lasišču, kakor prah, prhljaj in preobilna kožna mast, draži na srbenje. Neredki so notranji vzroki, sJadkoraa bolezen, protin, zlatenica in druge, ki pri njih krožijo po krvi bolezenske snovi, dražeče kožno živčevje. Naposled so tudi primeri srbeža, ki pri njih domnevamo vzrok v osrednjem živčetju. Ko nas kaj skrbi, se praskamo za ušesi, kakor bi nas tam kaj srbelo. Iz vsega tega razkladanja menda uvidite, da je odpravljanje srbeža precej zamotana zadeva, ki se da povoljno reševati komaj od blizu. M. J. — Lj. Govoriti ne zna niti ne poskuša vaš triletni sinček, ki krepko joče ali kriči nerazločne glasove? Starejša hčerka je izgovarjala besede že s poldrugim letom, pri dveh letib pa je govorila že v stavkih. Kaj napravite? Če otrok sliši in razume, nič! To se napravi samo! Da prej preženete otrokovo govorno »lenost«, ne ugibljite njegovih želj, delajte se gluho za njegovo kričanje in slepa za njegove mrde in telesne kretnje. Vsako strahovanje škodi. Razen takšne vzgoje je vsako zdravljenje popolnoma odveč. F. K. — C. Vetrovno zaprtje vas nadleguje, nasveti zdravnikov so različni glede hrane in zdravil; kaj vam početi? Uredite najprej, če treba, iztrebljanje. Glede vetrov raznih je zadeva kaj enostavna. V našem kraju je ta, prej zelo razširjena nadloga kar izginila, odkar se nadložniki drže mojih navodil. Zbirajo se namreč v trope in jo mahnejo navadno v gozd, nakar začne čvrsto korakati po starih vojaških predpisih. Izprva si žvižgajo, kmalu pa se jim sprožijo godala v vesel zbor, kar zelo pospešuje korakanje in obratno. So pa med nadložniki te vrste tudi turobni in odljudni ljudje, ki bolj ljubijo samotne poti in samogodbo. J. J. — J. Ponavljajoče se gnojenje ▼ dlesni, ki je morda res nastalo zaradi zobnega kamna, a ne mine niti po odstranitvi kamna, pomeni bržkone vnetje zobne korenike. Pomenite se z zobnim zdravnikom, ali se izplača (glede sitnosti in denarja) zdraviti koreniko ali zob kar izruvati. Tako na daleč se mi zdi zadnje bolj pametno. B. J. — V. Med sedmim in osmim križem življenja se vam je začelo zatikati, da ne gre več tako gladko kakor poprej. Koleno sc vam je skujalo, da ne morete več hoditi, sicer se počutite dobro, otepate žgance in druge narodne zadeve te vrste, posebno vam diši bedrce kakšnega piščančka, žal, da vam prileta na krožnik preporedkoma, mislite časih na poapnelo žilje in mene sprašujete, koliko časa utegne še trajati ta lepi in mirni večer vašega življenja. V zadregi sem, kako naj primemo odgovorim na tako dobrovoljno pismo. Kupite si pristne egiptovske sanjske bukve, s pomočjo teh spravite prve svoje sanje v Številke, njih vsota vam pove število let, prištejte še en križ, ki naj pomeni moje voščilo, pa dobite točen odgovori Nekaterim. Sklicevanje na naročnišlvo pomeni nepotrebno nadlegovanje mene in uprave. Ali odrezek zadnje nedeljske številke ali opravičilo! Pravni nasveti Zartibljena terjatev. R. ]. — Zidarskemu mojstru ste dali počez popravilo hiše za znesek 40.000 din. ki mu jili morate plačati v tedenskih obrokih po 2000 din. ostanek pa po končanem delu. Sredi dela ste dobili od sodišča izvršilni 6klep, 6 katerim je neki upnik vašega mojstra zarubil terjatev, ki ste jo dolžni plačati mojstru za izvršena popravila. Mojster pa brez nadaljnih tedenskih izplačil, ki jih rabi predvsem za plačilo delavcev in materiala, noče in tudi ne more nadaljevati dela. — Z izvršilnim sklepom je zarubljena le terjatev, ki je do dneva izdanega sklepa v plačilo zapadla. Kolikor je tedaj imel mojster zasluženega z ozirom na izvršeno popravilo, toliko je bilo 6 sodnim sklepom zarubljenega. Po odbitku predujma in tedenskih izplačil preostalo terjatev ne smete izplačati mojstru, pač pa njegovemu upniku. Ce noče mojster nadaljevati z delom, lahko pogodbo razderete in vam mojster odgovarja za v6o škodo. Svetujemo vam, da dosedanjo pogodbo spremenite in prevzamete delavce in nabavo materiala na svoj račun, tako da boste mojstru izplačali le zaslužek, kolikor ga bo zaradi rubežni preostalo. Priposestvovanje M. H. — Vprašate, čc je tak človek neoporečen, ki v očividnem navzkrižju s 7. božjo zapovedjo sne kradi« prip06estvuje tujo zemljo. — Oseba, ki priposestvuje zemljo po določbah našega občega državljanskega zakonika, se s tem vendar ne pregreši zoper 7. božjo zapoved! Po določilih o. d. z. je zahtevano za priposestvovanje zemlje 301etno mirno in javno vživanje v zavesti, da je to res njegova zemlja. Kdor pa namenoma uživa tuj svet in se trm to dokaže, da je vedel za to, tak tudi po preteku 30 let ni mogel tega tujega sveta prisosestvovati. Tako »priposestvovanje«, ki pa ni priposestvovanje po o. d. z., bi 6e moralno moralo označiti kot tatvino. Obračun z nedoletno hčerko. F. R. Lj. — Ce je hčerka nedoletna in ima svojega varuha, potem inora napraviti obračun s hčerko za dotedanjo vzdrževalnino le s pristankom varuha. Ce hčerka odobri obračun, varuh pa ne. potem pač obračun ni veljavno odobren! Ce se tak spor ne da rešiti v nespornem postopku pred varstvenim sodnikom, je pač vsaki stranki odprta pravdna pot. Tista 6trauka. ki zgubi, bo plačala 6troške. Ce je hčerka zgubila, pa ji zaenkrat ne morete pobotati pravdnih stroškov z zapadlo preživnino, ker so pač alimenti otrok nezarubljivi. — Od varuha bi hčerka lahko zahtevala odškodnino le tedaj, če mu Hnmntuiiinnninninnnmiiminnn ODREŽITE iinimrniiiiiiiniiitiimiiimniiiiiiimi llflf mf ITAUM" | odgovarja samo na vprašanja, ka- i 1 terim je priložen tale odrezek. g | „Slovenec", 31. ohiobra i937 j fjuiiiinit......iiMiiiimrniimiiiiiiimiiiiimiiMiiiiiiMimiiiiiii.................................... more dokazati, da je malomarno zastopal njene pravicc in ji s tem po nepotrebnem povzročil pravdne 6troške. »Trgovina z mešanim blagom 1895«. — Kljub prijaznim in resnim opominom 6e vaša žena vsak dan krega pri neki hiši v va6i ter dela s tem družinski prepir, česar kot zakonski mož ne morete dopuščati. Ker vas žena ne uboga, vprašate, če jo lahko prisilite k ubogljivosti in če ne, ali bi bil to razlog za ločitev. — Žena je dolžna moža v gospodarstvu in pridobivanju po močeh podpirati in kolikor zahteva domači red, držati se njegovih naredb 6ama in skrbeti, da se jih tudi drugi drže. Ce pa žena kljub temu moža ne uboga in je prepirljiva z drugimi ljudmi, pa to vendar še ni tak važen razlog, da bi dosegli ločitev zakona zaradi ženine krivde. Ce 6e žena prepira s tujimi ljudmi, jo bodo že zavrnili in to jo bo spametovalo. Vi pa ženi tega ne očitajte, pa boste imeli v zakonu mir. Dolžnost nezakonskega očeta, če se hčerka omoži. R. V. S. — Poročiti 6e hočete z nevesto, ki je nezakonska hči. Mati je siromašna, oče je pa premožen in še vedno plačuje za njo mesečno 250 din, ni pa hčerke dal niti študirati niti učiti kake obrti. Vprašate, če je dolžan dati doto. — Nezakonska hčerka ima pravico zahtevati doto le od svoje matere. Od očeta lahko zahteva njegovi imovini primerno oskrbo, vzgojo in preskrbo. Kod preskrbo 6e smatra tak potrošek od 6trani nezakonskega očeta, s katerim se hčerki priskrbi trajno preživljanje. Zaradi tega lahko zahteva nezakonska hčerka od očeta njegovemu sedanjemu premoženju primeren prispevek, 6 katerim bo njej omogočeno voditi gospodinjstvo, ko se z vami jioroči. Tožbe zaradi motenja posesti in tožbe na priznanje ne obstoje služnostne pravice. C. L. — Vprašate, kakšna je razlika med tožbo zaradi motenja posesti in tožbo zaradi neobstoja služnostne pravice? — Ta razlika bo najbolj nazorna na zgledu. N. pr. Cez vaš travnik je od fiomladi začel hoditi vaš sosed. Sedaj na jesen ste mu hoteli to odločno prepovedati in ste pot zagradili. Tekom 30 dni je sosed vložil tožbo zoper vas zaradi motenja posesti. V tožbi je navajal, da je skozi 6 mesecev hodil čez vaš travnik, da mu niste branili da je bil torej v dejanski mirni posesti pravice do sporne poti in da ste ga motili v te; pravici, ko ste pot zagradili. Sodišče bo moralo izreči, da ste res soseda motili v izvrševanju njegove mirne zadnje posestne pravice poti, ko ste mu zagradili pot in vas obsodilo, da ograjo odstranite in plačate vse pravdne stroške. S tem pa ni prav nič šc odločeno, ali ima sosed služnostno pravico poti čez vaš travnik ali ne. Vi boste lahko soseda tožili na priznanje neobstoja služnostne pravice poli. To pravdo bo moral sosed izgubiti, ker ne bo mogel dokazati, da je res tekom zadnjih 30 let uporabljal pot čez vaš travnik, ki jo šele uporablja od pomladi. V tej pravdi bo lorej sosed propadel, čeprav jc dobil fiosestno tožbo. S posestno tožbo 6e torej ugotavlja lc zadnjo mirno poseslno stanje. 6 tožbo na priznanje obstoja ali neobstoja služnostne pravicc pa sc ugotavlja 6lužno6tno pravico samo. Privatni upnik. D. T. M. Kmetu ste posodili večjo vsoto denarja. Vaša terjatev je vknjižena na posestvu, ki ga je dolžnik pozneje izročil hčerki in zetu. Ali mora dolžnik pri sodišču zaprositi za znižanje dolga? Od koga morate zahtevati plačilo dolga, ali od prevzemnika posestva ali od prvotnega dolžnika? — Dolžniku »privatnega« upnika ni treba pri eodišcu prositi za znižanje dolga, antpak mu mora upnik preko občine jx>slati obračun in obveznico, kakor to jiredpi6uje pravilnik o zameni dolžniških listin z novimi obveznicami. Razume 6e, da boste terjali prevzemnika posestva, na katerem je vaša terjatev Vknjižena. Pokojnina hčerke državnega uslužbenca. A. P. Hčerka državnega uslužbenca ima po sedanjem uradniškem zakonu pravico do pokojnine po očetu. To pravico izgubi z izgubo državljanstva, z obsodbo za kaznivo dejanje, za katero bi tudi uslužbenec izgubil osebno pokojnino, s sprejemom državne 6lužbe ali mesta štipendista države ali katerekoli javne ustanove, dokler 6lužba aJi štipendija traja, in z omožitvijo. Prevzem posestva po očetovi smrti. L. V. Vsebino dogovora, ki ste pa očetovi dedeči: mati, bratje in sestre sklenili doma, sporočite pri zapuščinski razpravi sodišču ali notarju, če bo ta opravil zapuščinsko razpravo po očetu. Po opravljeni zapuščinski razpravi bo sodišče v smislu dogovora med dediči izdalo pri6ojilno listino, nakar 6e bodo izvršili vpisi, odno6no prepisi v zemljiški knjigi. Zaposleuje tujega državljana. P. Vprašajte pri okrajnem načelstvu. — Ako je poslovodja postal delničar, ni v tem nobene nezakonitosti. Živa meja ob njivi. P. Živo mejo zasadite ob meji tako. da ne boste posegali v kakšne sosedove pravice. Ker se bo meja razra6tla, je pametno, da ie ne sadite tik za mejo. Sosed bo lahtko posekal korenine, ki bi segale v njegov svet io veje, ki bi rastle v njegov zračni prostor. Nezakonski otrok drž. uslužbenca. J. P. Rodbinska pokojnina pripada 6amo zakoniti ženi drž. uslužbenca, ki je plačeval najmanj pet let v uradniški pokojninski sklad, in otrokom rojenim v zakonitem zakonu ali pozakonjenim. Nezakonski otroci nimajo pravice do pokojnine po nezakonskem očetu, zato se vam v to 6vrho ni treba nikamor obračati. Vojaški rok. K. K. L. Postali ste naš državljan. Vojaškega roka še ni6te odslužili. Rojeni 6te I. 1911. Vprašate, ali boste morali sedaj služiti v kadru? — Oni, ki postanejo naši državljani, j» niso dovršili 25. leta starosti, so zavezani odslu- žiti predpisani rok v 6talnem kadru, če 60 za službo 6posobni in če niso odslužili v državi, iz katere 60 prišli, roka v 6talnem kadru; drugače sc vpišejo po letih 6taro6ti v operativno ali rezervno vojsko. Za 06tala pojasnila 6e obrnite na pristojno vojno okrožje. I Izročitev posestva. M. V. L. Seveda lahko izročite posestvo in vso imovino gotovi 06ebi, sami si pa pridržite gospodarstvo do 6mrti. Prepustite 6tvar notarju, ki vam bo po ocenitvi vaše imovine tudi lahko povedal, koliko bo stroškov. Nujni dediči, ki imajo pravico do dedovanja, in ki jih zapustnik ne sme prezreti, 60 njegovi otroci, in če teh ni, starši. Drugi sorodniki nimajo pravice do nujnega deleža. Pokojnina vdove po staroupokojencu. K. O. M. Vprašate če pripada ženi, ki se je poročila z orožnikom staroupokojencem, pokojnina po možu? Živela je z njim v zakonu 10 let. Mož je umrl leta 1926. — Tej vdovi n e pripada pokojnina. Le če bi bil njen mož umrl potem, ko je 6topil v veljavo uradniški zakon iz leta 1931, bi vdovi pripadala rodbinska pokojnina. Orožnikom, odnosno njihovim rodbinam odmerja pokojnino ministrstvo vojske. Proti rešitvi, s katero vam ministrstvo zavrne prošnjo, 6e sicer lahko pritožite na državni 6vet, vendar uspeli ne bo6te. Posojilo na vknjižbo. A. F. T. Obrnite 6e na kakšen domač denarni zavod. Če boste nudili zadostno varnost, menda ne bo težko dobiti posojila. Iz razumljivih razlogov ne moremo objavljati naslovov denarnih zavodov. To lahko zveste v inseratnem delu listov. Policijska služba. K. T. Pogoji za sprejem v policijsko službo so navedeni v zakonu o državnih policijskih uslužbencih, ki je objavljen v 43. številki »Službenega lista« iz leta 1930. Prošnjo je treba vložiti pri banski upravi. Odstop zemljišča za prometne potrebe. J. K. Mimo parcele, na kateri nameravate zgraditi hišo, je po regulacijskem načrtu projektirana cesta. Radi bi vedeli, ali lastnik zemljišča, po katerem je projektirana cesta, lahko zahteva za odstop zemlje. Kolikor hoče, ali 6e mu odškodnina določi. — Po predpisih gradbenega zakona morajo lastniki, ki parcelirajo svoje zemljišče, odstopiti občini brezplačno iti neobremenjeno zemljišče, določeno z načrtom, ki je potrebno za javne prometne iu proste površine (ulice, parke, trge, nabrežja in podobno), in 6icer za ulice, parke, trge itd. do največje širine 20 m. Za jjotrebno površino preko te mere mora občina odškodovati lastnika zemljišča. Kmetijski nasveti Primeren čas za trošenje apna po travnikih. I. K. Br. — Želite vedeti, o katerem času je najbolje trositi apno po travnikih, jeseni ali spomladi, jx> suhem ali vlažnem zemljišču, da bo čim bolj koristilo. Kupili ste ga 100 kg, pa je sedaj razpadlo v prah. — Najbolj primeren čas za trošenje apna i>o travnikih je vsekakor jesen, kajti čez zimo se to v talni vlagi raztopi. Sicer 6e pa lahko trosi vsak čas, kajti apno učinkuje na travnikih po več let. Če so pa zemljišča podvržena poplavam, tedaj je bolje trositi ga tedaj, ko je za daljšo dobo nevarnost poplave manj verjetna. Apno se naj namreč v tej dobi zveže z zemeljskimi delci tako, da ga voda ne more raztopiti in odplaviti. — Pravite, da ste ga kupili 100 kg za 180 din. Tako gnojenje pride predrago. Bolje je kupiti apneni prah od apneuic, ki ga apneničarji prodajajo po 10 din za 100 kg ali še ceneje. Edino če je ajmo razpadlo in ni več porabilo za druge svrhe, bo dobro in koristno kot gnojilo. Osuševanje vlažnega zidovja. I. K. Br. — Raoi bi vedeli za sredstvo, ki odpravi ali vsaj omeji vlago v zidovju. — Takih sredstev imamo več: najbolj znan je ceresit, dalje gumijev katran, pa tudi drugi katranovi preparati. Če hočete zidovje dobro osušiti, ga morate odkopati do temelja, ostrgati z njega ves omet, tudi z špranj zidovja, pustiti da se dodobra presuši in potem namazati s cere-sitom ali |x>dobnim sredstvom. Ko je ta suh, šele tedaj pride omet povrhu. Čc se to temeljito napravi, izgine kmalu vlaga iz zidovja. Ravnanje z gorenjskimi nageljni. T. A. Lj. — Gojite gorenjske nageljne, pa vam nič kaj dobro ne uspevajo. Je-li jih treba presajali jeseni ali spomladi in v kakšno zemljo? Kako jih prezimiti in kako jim odpraviti uši? — Gorenjski nageljni uspevajo kaj dobro na Gorenjskem, kjer tudi lejio cveto, medtem ko drugod manj. Ne prija jim namreč j>reveč megleno podnebje v nižavah, ampak se bolje počutijo v gorenjskem svežem zraku. Presajati jih ni treba vsako leto, ampak zadostuje vsako tretje, in to najbolje spomladi. Zemljo imajo najrajši peščeno ilovico, nekoliko l>olj težko. Prezimiti jih je treba v kaki suhi kleti, kajti v vlažni radi gnijejo. Tudi jih ni čez zimo zalivati. Uši jim pa odpravite najbolje s tobakovim izvlečkom, ki ga je razredčiti z vodo in e tako razredčeno tekočino poškropiti napadene poganjke. Namesto tobačnega izvlečka vzemite tudi lahko tobakovo vodo. Navaden tobak za pipo je skuhati v vodi in s to vodo, ko je ohlajena, poškropiti napadeno rastline. S tem se uši uničijo. Škropiti treba večkrat, takoj ko opazite uši, kajti z enkratnim škropljenjem se navadno ne uničijo vsi ti škodljivci. Zadostuje, da ostane živih lc par od njih in za osem dni so že zopet po vsej rastlini. Kuhanje žganja iz krompirja. A. K. V. — Slišali ste, da so kmetje pri vas že za časa »Fran-coza^: kuhali žganje iz krompirja ter da ga tudi ruski kmetje kuhajo. Tudi vi bi radi vedeli, kako so to dela. — Zganja iz krompirja ni mogoče pridobivati, ampak saino špirit. Pod žganjem razumemo tisti destilat, ki ga pridobivamo iz sadja, grozdja, jagodičja in njih odpadkov. Žganje iz teh sladkih snovi jo dovoljeno kuhali vsakemu pridelovalcu, nikakor pa ne špirita, ki se pridobiva iz škrobnih tvarin, kakor so krompir, koruza, žita in slično. Po točki 4, člena 116., trošarniskega pravilnika je kuhanje špirita iz navedenih tvarin v vsej kraljevini prepovedano. Izdelovali ga smejo samo špiritne tovarne. Za lo izdelovanje so potrebne drago priprave: kotli, destilatorji in druge špiritne naprave, ki si jih kmet ne more nabaviti. — Načelo pridobivanja špirita je naslednje: Krompir se s jKmiočjo pare razkuha tako, da se njegov škrob spremeni v klej. Ta se z ječmenovim sladom pretvori v sladkor, pri čem nastane sladka krompirjeva žonta. Tej se pridenejo drože, ki sladkor pokipe. Iz te pokipele tekočine se prekapa špirit, ki se pa mora še temeljito očistiti v posebnih pripravah. — Posebno vam ni treba krompirja spreminjali v špirit, ker ga lahko prodate v bližnjem mestu. Kar je drobnega, pa pokrmite prašičem, kar bo bolj zaleglo, kot pa kakšen jeruš. Gnojenje ječmena s snporlnsfatom. A. G. N. — Slišali ste, da je koristno ječmenu gnojiti s su-perfosfntom, četudi sle mu že pognojili s hlevskim gnojem. Ne veste pa, če se to izplača. — Predvsem moramo poudariti, da ni posebno priporočljivo gnojili ječmenu s hlevskim gnojem, ker tedaj rad poleže in tudi snet se ga rajši prime. Boljo jo ga sejati po okopnvinah, koruzi, krompirju, pesi, ki slo jim dali hlevskega gnoja. To rastline puste zemljo močno, v kateri ječmen kaj dobro uspeva, ne da bi polegel. Ječmen ima lo kratko dobo rasti, zato ljubi krepko zemljo, v kateri najde takoj pripravljeno hrano, medtem ko mora v hlevskem gnoju čakati predolgo, da se to šele pripravi. Kot žilo rabi za napravo klenega semenja tudi precej tosforne kisline, ki jo pa hlevski gnoj ima premalo. Zato je dobro ga gnojiti 7. lahko raztopnim, torej hitro delujočim super-fosfatom. S tem lahko gnojite že sedaj ozimnemu ječmenu; pa tudi zgodaj spomladi še ni prepozno, če ga potrosite po vrhu ozimine, ker se lahko topi in pronica z vlago v zemljo h koreninam. K jaremu ječmenu pa ga potrosite po vrhu njive, ko ste jo preorali; z brano se bo pomešal s prstjo in dospel pravočasno do korenin. To gnojilo so vam bo gotovo izplačalo, ker boste dobili več klenega zrnja. Na en oral zadostuje 160 kg super-fosfata. Naprava pelinovca. S. P. K. — Želite vedeti, kakih stvari je dodati vinu in kako z njim ravnati, da se napravi dober pelinovec ali pelinovo vino. — Naprava pelinovca (pelinkovec, vermut) je podrobno opisana v knjigi »Kletarstvo«, ki jo je spisal Skalicky. Je pa več receptov, po katerih ga v raznih kraiih pripravljajo. Tako je n. pr. na Hrvaškem ohičaj, da denejo v sod s kipečim moštom sveže liste oziroma veje pelina. Alkohol izluži grenkobo in druge aromatične snovi iz te rastlino. Tako dobimo navadno pelinovo vino. Za pripravo boljšega pelinovca pa jc postopati tako, kakor navaja Skalicky v svoji knjigi. Ta spis vam tu podamo v izvlečku. Če se pa hočete podrobneje o tem poučiti, je najbolje, da si nabavite to knjigo, ki vam bo služila dobro pri vsem vašem kletarstvu. Skalickyjev recept se glasi takole: »100 litrov dobrega neprekislega mošta se vkuha v odprtem, dobro pocinjenem kotlu na polovico. V to svrho VSAK nima totfko denarju, da more potovati o kopališče TODA VSAKDO bi moral dati za zdravfe letno 100—150 dinarjev in piti mesec dni mesto druge vode Radenski zdravilni vrelec onega z rdečimi srci, naj mošt prav počasi zavre; med kuhanjem mešati, da se ne prismodi, potem naj tako dolgo vre, da izhlapi polovica vode. Tako dobimo 50 litrov zgoščenega zelo sladkega mošta. Tako zgoščen in shlajen mošt se napolni v primeren sod z dovolj široko veho. Skozi to obesimo v mošt dolgo, ozko vrečico, uatlačeno s suhim zrezanim pelinom ter 7. drugimi zelišči — dišavnicami. Iz njih se mošt navzame okusa in vonja. Sod z moštom moramo hraniti v dovolj toplem prostoru, da lahko kipi. Vkuhanem moštu prilijemo še 2 do 3 litre dobrega, že kipečega mošta ali pa čistih drož, da vzbudimo kipenje. Na to zamažimo sod s kipelno veho, na katero je vrečica povezana s trakom, da se po potrebi lahko vzame ven. V kipečem moštu se tvori alkohol, ki izvleče iz zelišč potrebne dišave. Ce je tega okusa dovolj, potegnejo vrečico iz soda. Kadar vino preneha kipeti in se drože usedejo, ga moramo pretočiti in če treba, mu dodamo nekaj sladkorja ali finega špirita Dober pelinovec mora imeti vsaj 6% sladkorja in 14 do 16% alkohola. Ko se vino umiri, ustara in primerno učisti, ga napolnimo v steklenice, ki jih dobro zamašimo in ležeče spravimo v hladno klet.« Eternit ta strehe. I. II. N. _ Skedenj M radi pokrili 7, eternitom, pn ne veste, če je to priporočljivo. — Eternit ima to prednost, da je zelo trpežen ,napravi čeden vtis in ne pripušča vode skozi streho. Pomanjkljiv pa je v tem oziru, ker ne pripušča zraka, je poleti vroč, pozimi mrzel. Skozi elernitove strehe se prezračevanje ne vrši tako dobro kakor skozi druge vrste streh, zaradi tega mora tak skedenj imeti skozi streho prezračeval-nike. Najbolj nevaren pa je eternit pri nastopu ognja, kajti tedaj je gašenje zelo težavno. Eternit namreč v vročini poka in posamezni letiio daleč nakrog iu ogrožajo gasile«. Štev. 251 i »Slovenec«, dne si. oktobra 1937. Stran fS Novi grobar išlcrjonček je gostolel v nebesni modrini. Vid Klavžar ni slišal njegovega blagoslova, ker je imel opravka z zemljo Ln je sam pel, čeprav je njegov gla« hreščal, ko obrabljena harmonika. »Za vse, kar imam, lopata, gre tebi hvala bogatal Bogat in siromak sta moj plen, vsi pridejo enkrat k men'!* Staro grobansko popevko je vselej kar tako "Ponavljal, bila je bistven del njegovega kopanja. Črne gruče preti so po taktu frčale iz jame. Prenehal je in si obrisal pot s čela. Naduha ga je trla. V glavi mu je že nekaj dni kar bren- ičalo. Za hip se je oddahnil in je zamišljeno ogledovati lopatLšče. Dolgoletna usoda, njegova lastna usoda se je trmoglavo zagrizla v ta les. Ondi, fcjer ga je poprijemal, je bil ko s firnežem namazan. Čas je s svojim pisalom zarezal globoke poteze vanj. Ko je bilo dihanje »pet bolj mirno, jo pljunil ff roike. »Le kopiji, lopata, kopiji, za vee, kar imam, gre tebi hvala bogata!« Kopal je dalje in če je zadel na kamen, ga je spretno brcnil proč. Ko je za ave Marijo zlezel iz jame ia kritično vohljal okoli je zadovoljno dognal: kak mlajši grobar ne bi nič boljo naredil. Postrgal si je kepice pmti s podplatov, si nagačil vivček in odšel v svojo hišico. Še tisto noč je zaječa1 in zavekal mrtvaški ptič — čukec. In res, prav za rana je pricepetljaJa stara ženica in oznanjala od hiše do hiše novico: »Umrl je.. „ samega Klavžarja je vzelo!« Vmes pa je momljala drobne molitvice. »Včeraj je bil izkopal jamo, globoko jamo. Pel fe svojo hudičevo pesmico in je kar težko sapo lovil. Zdaj pa so ga našli iztegnjenega v koči, njegov obraz je dobil jasne poteze.« »Stari grobar Klavžar?« »On. Svoj lastni grob si j« izkopal,« Dasi bi bilo moglo namesto starega Klavžarja Kadeti tega ali onega, je vendarle legla mora na pisi ljudi in tudi v zadregi so bili: lopata je bila »daj omamljena! Čukec pa ni bil prav nič kriv. Njegovo ponoč-ao vekanje je bilo dosti bliže življenju in je bilo svatbeno čebljanje. Ves prestrašen se je zbudil zgoraj v zidovju cerkve, ko je zdaj iznenada zapelo i7. starega, omajanega stolpa in so zvonovi pošiljali evoge resne glasove preko plahih hišic in ošabnih poslopij posestnikov, preko čebljanja klepetavih žensk in prav čez gozdove in pašnike, kjer je danes prav tako kot včeraj živina mukala v sonce, ki ee je prikotalilo izza hriba in ee je vrtelo kar naprej in naprej krog zemlje. S soncem je bil to pot prišel neki priletni človek po rebri. Sklonjen je bil, a noge so ga še urno nosile in srce mu je udarjalo prav do vratu. Roka, v kateri je držal gorjačo, je bila čvrsta in trda. Iz daljnega sveta je prihajaj. V blesteči se rosi je zagledal svojo vasico in sinje nebo ee je lesketalo nad njo ko neskočno obličje iz stekla. Tako je bilo tudi takrat, ko je bil še mlad. Razprostrl je roke: »Jaz sem spet doma!« In je stekel po rebri navzdol. Gruča žensk se je razklenila: »Kdo je pa to?« S pogledi so se zapičile vanj in on jim je 'globoko zrl v oči. »... Maljanov Lazar mi je ime!« — in skoraj bi bil od bolečine zakričal. Nihče ga ni več spoznal in tudi on ni spoznal nikogar več. Tu je potrkal, ondi je potrkal. »Tako, tako. Da si iz te vasi?« in to je bilo tudi vse. Bolj in bolj prazno mu je bilo v prsih in ubogo, prestrašeno arce mu je udarjalo ko s kladivom. Ko se je počasi pomikal po cesti nazaj, so mu bile tudi noge že težke. Pri vodnjaku 60 se igrali otroci in ga začeli ogledovati. Zgrabila ga je divja jeza in z gorjačo je prepodil vreščečo otročad. Sovražil je zdaj vse mlado, kakor je sovražil cesto, ki mu je vzela domovino. Kot grešnik se je spet prizibal na višavo. »Star sem,« je zaječal in iztisnil nekaj solz iz oči, nato je pocenil na kamen in je računal: »Štirideset let je minilo ... ali pet in štirideset .. M ali celo petdeseti Kdo natančno sešteva, ko roma po svetu okoli...« Do poldneva je sedel tamkaj in je preračunaval, vse svoje življenje je preračunil, to in ono . . . »presneto!« — ne da bi mogel priti do kakega sklepa. Opoldne, ko je duh po slanini valoval kTOg hiš, se je še enkrat odpravil skozi vas. Ni se ozrl ne t>a levo in ne na desno. Naravnost jc koračil k brestom zadaj za cerkvijo. Tu jih bo vendarle našel! Pokopališče je bilo zaprto. Pri mali hišici zraven zidu, kjer je dotnoval grobar, ie hrupno potrkal na vrata: »Noter bi rad!« Ko ni dobil odgovora, je kar 6 silo pritisnil za kljuko. Kotri jc ležal nekdo, ki bi ga bil nemara še spoznal, če bi bil Lazar le malce prej prišel. Zdaj pa ga je sprejel s strahotnim molkom in se ni »ganil. Matianov I.azar je obstal ko iz kamna. Potem si je pritisnil obe pesti na oči in je zaiokal: »Ti, ti si mi vse pokopal, ti! Tudi mene bi bil moral počakati!« Ko majhni potočki so mu tekle solze skozi prste. Vse niedovo življenje mu ie stopilo šo enkrat pred oči. S tem-le tu, kako dobro je še vedel! _ je krogle potakal, ko 6la bila še majhna. Dolgo je ostal pri Klavžarju in čul pri mrliču. Tudi lopate si je ogledal in naibolj svetlo je zamišljeno podiržal v roki, Ko se je zvečerilo, je naredil križ nad Klav-žarjem in odšel k župniku: Da ie tam in tam nekje na zemlji premog kopal; da je nekje na zahodu v Ameriki barje izsuševal, da je ceste delal, da je prehodil pol sveta. Da se piše za Matjanovega Lazarja, da se je rodil v tej vasici... Da pa je zdaj naveličan van-dranja — in ker Klavžarja ni več, če bi... Saj, tako ali tako, vseeno je, kako se prerivaj! Življenje pa pozna prav do dna.« Pri tem je pokazal čvrBte roke. Ves v strahu je kar preveč govoriil. Ko je umolknil, je župnik listal po knjigi, malo je pomislil, nato pa je pokimal, Lazar je ostal. Zdaj ni bilo zanj nič več ne kam in ne od kod. Ko so prihodnjega dne nesli Klavžarja k večnemu počitku, je že nosil črni križ, ki ga je sam na novo prepleskal. Za njim so stopali mlnistrantje, ki iih je bil še včeraj prepodil na cesti. Bele, po-škrobljene srajce so navzlic čipkam nejevoljno prhljale krog živosrebrnih teles. Nato je sledil župnik in bolj zadaj so šle kmetice in molile na glas. Kmetje so visečih rok nerodno stopali za njimi. Mrmrali so o novih cenah na sejmih in o kravi, ki bo kmalu vrgla teleta, saj je njih njiva in božja njiva ena in ista zemlja. Veter je pihal s kra-kanjem vran in z glasovi zvonov pTeko obeh; obe sta veneti in sta spet vstajali v novo življenje. Tako se je mali žalni sprevod prerinil skozi cvileča, železna vratica na pokopališče. Ko je vse minilo, si je Lazar spet oblekel suknjič, nesel je lopato v hišico in je iskaje taval med vrstami grobov. Zamišljeno je črkoval spotoma imena na grobovih. Le ime in dvoje datumov je stalo na križu, na kamnu in vedar je bila to podoba vsega življenja dotičnega človeka. Večkrat je dalj obstal in si je moral s svojim spominom poiskali in sestaviti poteze obraza tega in onega znanca, In potem, ko si je napravil obraz ' dotičnega, ee je nalahno zasmehljal sam vase m je vzkliknil: »Lej no, ti si!« Ali pa sta mu pripol-zela bolečina in sram v srce. Zakaj, nekoč je imel mnogo prijateljev, a s soncem vred je prišla tudi tema v njegovo mladost, tako da je bil poprijel za popotno palico. Z nekega spomenika je z rokavom obrisal prah in pajčevino in se je vzradostil, da je zgoraj v vejevju grmiča zažvižgal kos. Občutil je žametasto-mehki glas dekleta, začutil je v svoji raskavi desnici žametasto ročico. Takrat — takrat je bilo ko v nebesih: njegova izvoljenka rjavih kodrov! V senci vrbe, tam na drugem koncu, pa »e mu je v duhu razcvetelo milo in toplo obličje, ki ga Bog slehernemu človeku samo enkrat podari: obličje njegove matere. Iskrena žalost je drhtela tu v njegovi molitvi. Veter je plaho šušljal s srebrnimi lističi. In ko je stari Matjanov Lazar takole prebiral po sivih, preperelih kamnih, si je spet vse priklical k sebi. Dolgo vrsto src. Vso domačo vas. Zgoraj na nebesu je prijadrala jata ptičev ko puščica, ki kaže na pot v neskončnost. Lazar je ni več videl. Zdaj je imel zaprte oči. Usedel se je na kamnitno, z brSljanom poraslo klopco, malo se je pomaknil na rob, ko da bi imel ljubega gosta pri sebi. Iz davnih, otroških dni so prihajali k njemu... »Lazar, lej ga no!« Priskakljali so iz oblakov, ne da bi bili kaj spremenjeni. Prihajali so iz hladnih gomil k njemu in so se naslonili na njegove utrujene, tople prsi. Njegovo staro obličje ee mu je zasvetilo v odsevu, ki mu je z blaženostjo napolnilo njegovo dušo. Kos je še pel in sonce mu je polagalo zlate obročke k nogam. Zvedava ženica za pokopališkim obzidjem pa je zmajevala z glavo, prijela za krilo in oblački prahu eo se dvigali za njo na poti v vas. Tako se je zgodilo, da je bila vasica spet brez grobarja, a stari, utrujeni popotnik Lazar je imel domovino, od katere se ni mogel več ločiti. Nič 6e ni spremenilo. Zgoraj v zvoniku še zmeraj čepi praznoverni čukec in kliče z jokavim glasom: tnik. mrk... (W. Auliennann.) Tatitha časni »Mrtvi vstanejo.« —; Evangelisti poročajo o treh obujenih mrtvih, ki so zgodovinska resnica in pripovedujejo trezno in naravdost, kakor da so jih videli. Jezus je obudil tri mrtve: mladeniča, mladenko in prijatelja. Prišel je bil v Naim, v leoi Naim, ki je čepel ko gnezdeče nedaleč od Nazareta, in je pred mestnimi vrati srečal pogreb. Nesli so še mladega sina neke vdove, da ga denejo v grob. Se nedavno je bila izgubila svojega moža. Le ta sin ji je bil še ostal. Zdaj bi morala tudi njega pokopati. Jezus je videl med drugimi ženami tudi to mater. Jokala se je in njen jok je bil tisti strahotni, sunkoviti jok mater, ki te kar pobije na tla. Na vsem božjem svetu jc imela samo ta dva človeka, ki sta jo imela rada. Pa je umrl oni iri je zdaj umrl ta, kar drug za drugim sta odšla od nje. In zdaj je bila le še ona tu, samotna ženska, brez vsakršne moške pomoči: brez moža, brez otroka, brez opore, brez tolažbe. Da bi bila imela vsaj človeka, ki bi se znesla nad njim, se z njim porazgovorila, se vpričo njega razjokala! Proč je bila ljubezen, odmev mladosti; proč ljubezen, ki bi jo tolažila v starosti; ugasnila sta borna, preprosta plamenčka, oba — za zmeraj! Mož te utegne kdaj tolažiti radi izgube otroka: otrok tc more kako razvedriti rudi izgube moža; kak človek mora vendarle zate biti! Tako pa — nikogar več, da bi ga mogla poljubiti! Ta mati se je Jezusu zasmilila; njen jok ga je zbodel ko pritožba. »Ne jokaj se!« ji je dejal. Pristopil je k nosilnici in se je dotaknil. Na njej jo ležal vznak mladenič: bil je zavit v mrtvaški prt, a obraz mu je bil nepokrit in je bil voščeno bled. kakršni so pač mrliči. Nosači so se ustavili. Vse je utihnilo; tudi mali, ki jo je stresal jok, je umolknilo. »Pravim ti, mladenič, vstani! Tebi govorim, zdaj ni več časa, da bi tako ležal; Ti spiš in tvoja mati sc joka. Vslani!« In sin jo slušal, se z zgornjim životom dvignil na nosilnici in je nekaj rekel. »In Jezus ga jo izročil njegovi materi.« Dal ga ji je On, zakaj, bil je zdaj njegov. On ga je bil vzel iz rok smrti, da ga da materi, ki brez njega ni mogla več živeti; mati naj se nikar ne joka več. — * Nekoč pa, pravkar se jo vračal iz Gadare, je neki oče padel predenj na kolena: njegova edina hčerka je umirala. Možu je bilo ime Jair in je veroval v Jezusa, čeprav je spadal h gospodom iz sinagoge. Vštric sta šla po poti. Pa je na pol poti prihitel hlapec Jairu naproti: »Tvoja hči je že umrla, nikar ne nadleguj Učenika!« Jezus pa ne veruje v smrt. »Nič se ne boj,« je dejal očetu, »zanpaj in rešena bo!« Prišli so do hiše. Že so bili zbrani piskači na piščali in drugi, ki so proizvajali hrup na pogrebih; znotraj so bile ženske in domači. »Stran pojdite, nikar ne jadikujte! Mladenka ni umrla, saj le spi.« Le s tremi svojimi učenci in starši jc vstopil v sobo. prijel jc mrtvo deklico za malo rokico in dejal: »Talitha, kuml, deklica, vstani I« In koj se je dvignil otrok in začel hodifi po sobi sem in tja. A bila je prozorna in slaba in Jezue je ukazal, naj ji dado kaj jesti. Ni bila duh, ki se je prikazal; ni bila strah, marveč je bila živo telo, ki se je prebudilo v nov dan iz mrzličnih sanj in je bila le še trudnost v njej. • Lazar in Jezus sta bila prijatelja. Večkrat je Jezus prišel v njegovo hišo v Betaniji in je dovolil, da so mu postregli Lazar in obe njegovi sestri. Nekega dne pa je Lazar zbolel in to STI Jezusu sporočili. Jezus je dejal: »Ta bolezen so ne bo končala s smrtjo.« In tako je bilo šo dva dni, tretjega pa je rekel učencem: »Lazar, naš prijatelj, je zaspal; pojdem, da ga zbudim..« Ko se je bližal Betaniji, mu je prišla Marta naproti; zdi se, ko da mu hoče očitati: »Če bi bil ti pri nas, pa moj brat ne bi bil umil.« Kmalu je še Marija prišla: »Če bi nil ti pri nas, pa moj brat ne bi bil umrl.« Ta dvojni očitek je Jezusa zabolel, ne zato, kakor bi se bal, da je prišel prepozno, ampak zato, ker ga je zmeraj zabolelo, kadar jc videl, kako ljudje malo zaupajo. »Kam ste dali?« In sta rekli: »Pojdi pa poglej!« fn Jezus se je razjokal. Jokajoč, bilo je prvikrat, da so ga videli takega, je odšel h grobu. »Odvalite knmen!« Marta, gospodinja, ženska vsakdanjega življenja in vidne resničnosti, je ugovarjala: »Gospod, saj ima žc duh, saj je že štiri dni . . .« Jezus se ni oziral na te besede. »Odvalite kamen!« Odvalili so kamen in Jezus je dvignil oči k nebu za kratko molitev, pristopil je k odprtini in zaklical nu glas: »Lazar, pojdi ven!« Tn Lazar je stopil k odprtini, omahoval jc, saj je imel noge in roke povite iu obraz pokril t, mrtvaškim prfom. In vsi štirje iu vseli dvanujst učenccv in muogo Judov, ki jim je bilo od začudenja, kot bi padli z lune, so šli nazaj v hišo. Lazarjeve oči so so se razmajale, z rokami se je še otipaval. Urna Marta je brž pripravila gostijo, kolikor jo pač mogla v tej zmedenosti in od mrtvih vstali brat je s sestrama in prijatelji sedel za mizo. Marija je komaj mogla zaužiti grižljaj, odkar je zmagovalca smrti spoznula na lastne oči. Ta pa si je obrisal sol/e, lomil je kruli in pil vino. kilkor bi se ta dan prav nič ue razlikoval od drugih dni. Kolikor vemo, je Jezus troje mrličev obn-dil k življenju, pa ne zalo, da bi poknzal svojo moč in razburil domišljijo ljudstva, marveč zato, ker ga je presunila žalost tistih, ki so to mrtve ljubili. Zalo. du je potolažil neko maler, nekega očetu in dvoje sestra. V vseh treh slučajih je Jezus nagovoril mrtvcee tako, kakor bi ne bili umrli, ampak le zaspali. Mrtvece je samo zbudil. Zanj je smrt lo spanje, globoko spanje, bolj ko navadno, vsakdanje, tako globoko spanje, da ga more prekiniti le nadčloveška Ljubezen; ljubezen Tistega, ki se joka, videč solze svojih, ki jih ljubi. (O. Papini, Kristusovo življenje.) Balada v prozi Ko se je pisalo lela en tisoč pet in štiridesetega, so odšli prvi vojščaki na stezo, ki jo je zasekal stari Gregor e svojimi hlapci. In ko ee je reklo leta dvanajst sto osemnajstega, gozd še ni bil posekan in vprav o tem je ta balada. Tega leta, ko je drugi Friderik, vnuk Saracena, Rdečebradea, prišel v Nemčijo, da pahne s prestola cesarja; ko je tretji Inocencij iznova postavil bojevnike na noge; ko je na Češkem prisluškoval prvi Otokar, so bivali menihi na Schlaglu, v gozdu, niso slišali dosti o vpitju sveta, borili so se z gozdom, ki jim je dan na dan silil na prag, pritiskala je nanje huda nuja, da so mogli ostati v zvezi s samostanom v Lincu in se niso smeli oddaljiti od 6teze, da bi ne zašli v divjini. Takrat pa je prišla ta zima. Snežilo je. Spočetka do kolen, nato do pasu. Potem tako, da si se pogrezal v sneg do vratu, da so bile jelke do polovice zametene in da se tudi od samostana ni kdo ve koliko videlo iz snega. Ko jc bila prišla taka zima, kakršno še ni bilo nikoli, so 6edevali menihi krog ognja, ki jih je komaj kaj ogreval in so s tesnobnim srcem mislili na svoje borne zalogo živeža. Se sleherno zimo eo bili dobili iz Linca živil, da bi prestali zimsko lakoto. Kako pa naj bi ee to letos zgodilo? Ali niso bili odrezani od sveta? Kdo bi jih utegnil rešiti? Toda opat je molčal. Čakali so in zaloge so pojemale, vedno manj eo dobivali na dan. Ali ne bodo oslabeli in bodo polegli? Stali so kot čuvaji s sulico v rokah ponoči na straži, a kaj naj bi tu stražili? Kdo bi lo mogel potrkati na samostan? Ali ni bilo lo to, da so poslušali tuljenje volkov in hreščanje debel od silnega mraza? Potem so enega odnesli; zmrznil je bil. Tudi lakota je že prodrla skozi ovire. In drugi se je ulegel. In tretjega je umoril mraz. Bili so starčki, ki so svoj čas z Kdečebradcein stali pred Milanom in so zaorali s plugom po zavzetem mestu ali pa so sc bojevali pod Henrikom Levjesrčnim — zdaj pa so tu padali drug za drugim! Bili eo možje, ki šo službovali po dvorih in so bojevali na lov na divjega prašiča in na jelena. In bili so mladeniči. Najmlajšemu je bilo ime Ubald. In ko so padali drug za drugim, ko so bili vsi medli in obupani, tedaj se je povzpel kvišku, v sobani je slal, opatu nasproti, drugi so sedeli krog njega, ki je govoril zanje. Zakaj, ali ni stalo pred njim življenje? Ali ni bil lačen novih potov, ali si ni želel, da bi ee izkazal in delal še veliko dni? Začel je jecljaje, nalo mu jc glas prodrl iz prsi ko studenec. »Neumnost!« jc vzkliknil Ubnld. »Ali nam ne gleda lakota iz oči? Slabi nas, da nas mraz kar izlahka pobija! Zakaj smo tukaj na straži? Zakaj moramo vzdržali? Zakaj ne gremo odtod? Še je čas, še imamo za to potrebnih sil. Spomladi bi se vrnili! Vsakogar bomo vzeli s seboj. Ko bomo stopili s hribov, ne bo več toliko snega. Prišli bomo do koč, kjer fiomo prenočili in vsi bomo dospeli v Linr.l« To je bil upor. Toda — ali nc sloji smrt pred vrati? Ali ni že po vseh iztegnila svoje koščene roke? Ali se vezi niso razveznle in stoji človek proti človeku? Ti ali jaz? Kdo ima prav? TI si slar, jaz sem mladi Ti si tako sklenil, jaz pa ne! Jaz ne! Ali no smem živeti, da bom delal? Znkai naj sc žrtvujem smrti?« Opatu je bilo ime Konrad. Sedel je pri drugih in je bil ves sesul od gorja teli tednov. »Zakaj?« je odgovoril mladeniču. '/Ker tamlc preži sovražnik, ker jc ondi mogočen kralj — protivnik.« »Ali bo prišel? Zdaj, v tem mrazu?« jc vprašal Ubald. »Doslej ga ni bilo in ga ne bo odtlej. In če pride spomladi, takrat bomo spet vsi nazaj.« »Seveda, lahko bi«, je odvrnil Konrad. »Pa zakaj ne gremo? Nihče ne bo doživel pomladi tu! Cesarji in kralji so pričkajo! Ali nam kdo kaj pomaga? « »Nihče.« »Ali se kaka država briga za nas?« Opat ni odgovoril. Toda nikogar ni bilo v sobani, ki bi ne bil dejal »nc«. »Pa navzlic vsemu?« jc viknll Ubald. »Navzlic!« jo odvrnil Konrad in dodal: :Čaa jo premenjati stražo. Pojdi ti, Ubald. < Tedaj je odšel mladenič ven in je slal s sulico, zavil se je v plašč in eo je dalje pričkal sam h seboj. »Zakaj, le zakaj?« — a odgovora ni bilo. Ko se je bil spet vrnil v sobano, so vsi molčali in tudi Ubald ni več iznova začenjal. Potem se je ulegel opat Konrad, da ni nikdar več vstal. A njegovo oko jo poiskalo mladeniča in zasopel je: »Ti.« »Od lakote je umrl,« je dejal eden od bratov, »zakaj, kadar je nam dajal, je sam sebi pritrgal.c Zdaj je bil Ubald gospodar, določil ga je rajni s poslednjo voljo. Ali bodo odšli zdaj? Sklonjenih glav so stali okrog mrtveca in so ga položili v mir in pokoj. Potem so čakali. Kako ee bo Ubald odločil? Ali bo še govoril, zakaj? Ali bo dal ukaz za odhod? Neki menih je dejal: »Ozračje je mračno. Sneg so topi.« To se pravi: zdaj je prilika! Pojdimo! Ubald molči. Dan poteče in tudi prihodnji. Na večer dnigegn dne začne spet snežiti. Zdaj je pač vse dokončano. Sedijo v sobani in Ubald deli poslednji kos kruha. Zdaj je on tisti, ki ne vzame ničesar zase. Zdaj jo on poglavar, a ponižnost ga veže. Ozre se na pičlo število bratov, ki so še oelali živi. Potem ni več kruha. Hlapec se oglasi: »Zakaj, Ubald?« Ta ne odgovori. Hlapec nadaljuje: »Mogočo bi se nam še posrečilo.« Ubald vpraša: »Zakaj me bijefi?« Hlapec ga zavrne: »Tvojo besede ponavljam. Kdo se zmeni za nas? Nihče.« »Nihče«, pritrdi Ubald. »Pa navzlic?« >Navzlic.< , Ali ima ogenj še kaj toplote? Skupaj Zdijo in Ubald začne govoriti: »Zakaj?« spet vpraša: »Zdaj bi mogel jaz ukazati. Zakaj nc odidem? Ali zato nc, ker sem preveč truden? Pa saj som vendar šo mlad! Prijatelji, bratje! Zakaj ne gremo proč?« »Ker smo na straži«, odvrne hlapec. Ogenj ugaša. Ali naj ga še podnetijo? Sključeno sc tiščijo drug drugega, v halje so zaviti. Sobana jc temna. Ubald se oglasi: »Našli nas bodo. A kmalu ne 1k> nihče od nas mogel govorili. No bodo mogli razumeti, zakaj sc nismo otell.« »Pa I i?« vpraša hlapec, »ali ti zdaj razumeš?« »Ker,« pravi Ubald, s težavo zbere misli in dokonča: »Ker sino vzdržali na 6lraži.c t >Vsi so na straži ob meji pomrli od lakole, leta dvanajst sto osemnajstega«, 'o zapisal kronisl. (F. Seidel.) Frtaučhu Gustl ma beseda Jest ne vem, kuku je tu, de jest zdej zadne čase kar cele nuči premešlu-jem, kuku b se mogla Iblana zribtat, de b bla lepa, in pa, de b blu za use prou. De b naš glaun kuludvor pu-staul pud zemlja, tu b blu že prou. Se-vede, ki b ee dubu gnar za ta špas, pa jest sam ne vem. Drug Iblančani pa mende še mn. Jest mislem, de b blu če ta narbl ajnfob, če b se dubu kašen kumunist, al pa kašen drug tak, ke ee na take reči zaetop. Ta nej b pršou iepu enkat punoč, pa ga hiter u ]ft spustu. No tku, koker delaja dol u Špani, in pa tud na Kinezarskem zdej zadne čase. Sej škoda b ga na blu buhve kuku, ke je tku že ves razruku-niauhan. Če ga na bo nubeden u lft spustu, bo šou pa sam iz lima. Ke pa naš držau železnca skori ta narveč not nese, se bo pa že država pubrigala, de borna hiter drug kuludvor dubl. Tega boma mogel pa tku pustaut pud zemlja, de nam ga na bo spet kašen kumunist ukul prnesu. Če bo se pa država tud pol na tla nč zment za kuludvor, b ji pa že jugoeluvenari pukazal zube, ke jugosluvenari na zastopja nubenga špasa. Te na trpeja, de b država škoda trpela in šla nazadne še lohka cugrunt. Tu pa že zavle sojga patrijotizma. Sej mende še veste, kuku sa bli zadenč prec usi u luft, ke je pošten derekcjon strogo prepu-vedu, koker se more pr nas use strogo prepuvedat, te 6e če, de kej zaleže, de ee na sme na pošt kadit. De inore usak, ker ma kej na pošt za upraut, čik že pred pošta preč vršt. Pa ne smete mieeit, de je pošten derekcjon iz žlehtnobe prepuvedu na pošt kadit. Kaj še. Prepuvedu je sam iz usmilejna in lubezen du brezposelneh, de lohka hodja pred pošta čiko puberat, ke s na morja zavle dragine ci-paret kepvat, kadeja pa glih tku rad, koker tist, ke maja gnar. Sevede jugosluvenarjem je pa, ket dobrem patrijotem, država bi pr src, koker pa brezposeln, ke nimaja nč kurit za uddajat. Zatu sa bli pa tku bedi. Na nubena viža na trpeja, de b država fekoda trpela. Sej ja že dol na juge tku mouzeja, de Ja hmal na bo druzga, ket kust pa koža. Kene, tam dol čja met usak dan kašen nou must, al pa ene par taužent kilumetru asfaltiraneh cest. Ta špas ja kušta. Ki bo pa država gnar za te južne putrebe jemala, čo Iblančani na boja emel več na pošt kadit? Pr cigaretah je ja ta narveč zaslužka. Vite, zatu jugosluvenarje srce buli. Prauja, če b še sedel držau na špic, b prec pugerval, de se more tud u kinematugrafeh kadit Kulk enga gnarja b pol država zasležila. Kene, kinematugrafu je sam v Iblan nč kulk. Ud štereh pupoune pa du anajsteh punoč st usi te kinematugrafi natlačen pouhen. Kulk eneh cigaret b se u tem čase pukadel, če b ee mogel tud u kinematugrafeh kadit. Zdej dupoune sa pa Ide po cerkvah. Na, tam ee pa tud ne sme kadit. Za božja vola, tu more pridet država na kant, če b tud na tla. Tku na sme jit več naprej. Neki se more ukrent, pa je fertik. De je država tku u škripceh, de je mogla še užigalnke, pa duma pir kuhat, prepuvedat, sa pa sam klerikalci uržah, ke Idi zapeljujeja, de u cerku hodja. Duhoun gespudi pa sami tud dosta na kadeja. Če duma kerkat ta al pa un kašna fajfca pržge, tu je use. Če b tku ceu dan domfal, koker mi naprednaki iz samga patrijotizma domfama, b blu pr nas hmal use drgač. Penzjunistem b se lohka penzjon puvišu. pa držaune ceste ukul Iblane b se lohka tud tku puštimale, de b jih blu vesele za pugledat. Puglejte, kuku mi Iblančani ekrbema tlela pu mest za naše ceste in ulce. Še plunt se ne upa nubeden pušten Iblančan na tla. Če ma slučajen kašen šnajctihel glih pr rukah, raj u šnajc-tibel plune, koker de b cesta al pa ulca pupackou. Zdej pa puglejte, kašne sa ceste ukul Iblane, ke b jih mogla, sevede z našem gnarjem, država vn zdržvat. Na kera plat greš vn iz mesta, s moreš hlače saj du kulen zavihat. Ta narbulš pa še nardiš, če jih kar dol deneš, da se na vrneš u Iblana tak, koker de b iz kašne gnojnce vn prkubacou. Vite, če b nam država prepestila tist gnar, ke ji ga mor-ma za te ceste plačvat, b jih lohka ta narmn eneh pedest kilumetru daleč ukul Iblane ne sam asfaltiral, ampak še clu parketiral. Pa b nam še neki gnarja ostal za druge naše putrebe. Če b ble ceste take ukul Iblane, koker b mogle bit, b mel tulk eneh tujcu u Iblan, de b na vedel !kam z nim. Miklič b mogu kar hiter še ene par hutelu sezidat, de b tujcem na blu treba na cest ostat, ke cest mama še za brezposelne premal u Iblan. Zdej morma pa zavle teh cest še hotele pu-dirat. Hotel »Pr 6tarem tišlark boja že pudri, ke na gre več tku, kokr b lohka šou, če b ble ceste saj za en spuznajne bulš. Hotel »Pr ta pravem tišlark ee pa tud na bo mogu več doug držat. Vite, nsega tega sa sam ceste uržah. Sevede država pa tud ne more s tistem gnarjam, ki ji ga mi za ceste plačujema, našeh cest pupraulat, ke ma duma tud ceste. Zatu b mogel mi mal bi priden kadit na pošt, pa pu kinematugrafeh, de b pršlu več gnarja skp. Jugosluvenari maja Cist prou, de se za kadiuce, prouzaprou za država putegujeja. Kdur se za kadiuce neče potegnet, je protidržaven element, ke fllib kadiuci država še pukonc držeja že zatu, ke na pugervaja tistga gnarja, ke ga zakadeja, spet nazaj, kuker ga pugervama mi tistga, ke ga za ceste plačujema. Tiste dohtarje, ke bounikem kadejne prepuve-Hujeja, jest tudi prou dost na ubrajtam. Tu sa tud protidržaun elementi, ke veja, da delaja s tem držau sam škoda. Prou ta prau patrijoti pa h sreč Vremenska ztogovnica za Vse s vele Iz sledečih 51 zlogov: a, au, bi. ci, čič, di, d i, di, dol. en, ep, ev, fri, ho, i, jan, je, ka, ka, ka, kat, li. lo. ma, ni, nja, no, or, ot, pa, rar, ri, rij, ro, sar, 6in, 6tvo, 6ve, šar, te, ti, to, vas, ve, vi, vra, V6i, ze. zgor, žar — sestavi 17 trizložnih besed z naslednjim pomenom: 1. druga beseda za praznoverje, 2. tuja beseda za žgoče posmehovanje, 3. zemeljski kontinent, 4. tuja beseda za plačo za duševno delo, 5. tuja beseda za zadrugo z določenimi nameni, 6. cerkven praznik, 7. planinska rastlina, 8. priprava, ki kaže gibanje zemlje in lune okoli 6onca, 0. tuja beseda za gladino, 10. večji roman Dostojevskega, 11. eksotična dišava, 12. tuja beseda za človeka 6 pravilno izgovarjavo, 13. znamenita slovenska božja pot, 14. kraj v Slovenskih goricah. 15. slovenski sodobni mladinski pisatelj. 16. zemeljski kontinent, 17. kraj pri St. Jurju ob juž. žel. Ce si izbral pravilne besede, ti prve in zadnje črke brane od zgoraj navzdol povedo slovenski vremenski pregovor za Vse 6vete. teh dohtarju na ubugaja, če prou veja, de boja mogel zavlo tega na un svet. S tem pukažeja, de daja prostovolen žiulejne za država. Tem b 6e mogel glih tku pustaulat spuineniki, koker tistem neznanem junakem, ke 6a u vojsk padel. Tisteh ni nubeden uprašu, če daja rad žiulejne za dumuvina. Ustrelel se ga holt, pa je blu fertik. Sej jest tud tem nisem fouš spumeniku. Bug jim jih pužegni. Ampak čast komur časti Puglejte! še ni doug tega, ke je tud men neki falil. Tku čuden sem 6e pučutu, de sem mogu jit h dohtari. Dohtar me je usega prevezeteru, pol m je pa reku, de s morem pestit čeva 6pucat, pa cigarete morem pestit. Za čeva 6pucat sem ga ubugu in prec letu dol h Rajhe, de b m jib kemičen spucu. Rajh m jih pa ni mogu prec spucat, ke ma zmeri tulk enga dela, ampak m je reku, de nej pridem čez šterindvejset ur pujne, pa boja fertik. Ke pa jest na moreni bit tulk časa brez čeu, 6 jih pa nisem pu6tu V vsak prostorček vstavi po eno črko. Besede se začno pri številkah, nehajo pri debelih črtah in pomenijo: Vodoravno: 1. človeška naselbina, 5. nemško mesto, znano iz literarne zgodovine, 9. južnoameriška država, 13. vojaška priprava, 16. trgovski izraz za predplačilo, 17. tuja beseda za listino. 18. stopljena in 6trjena ruda iz ognjenikov, 19. čistilno sredstvo, 20. druga beseda za običaj, 21. priprava za merjenje, 22. reven kmet, 23. tuja beseda za prizor iz preprostega življenja, 25. del društvenega poslovanja. 26. tuja beseda za ravno streho. 28. jugoslovanska reka, desni pritok Une, 29. draga dišava, 30. del noge, 31. zdravilna tekočina, 32. skrajšano žensko krstno ime, 33. del re-dovniškega oblačila, 34. vrsta kuriva, 35. najmanjši jugoslovanski denar, 36. druga beseda za nekvalitetno delo. 38. kulturna ustanova, 39. popotni človek, 41. tuja beseda za izbrano družbo, 43. del drevesa. 44. dišeča vrtna rastlina, 46. madžarska reka, 47. enako se glaseči konci posameznih vrstic v pesmi, 48. notranji človeški glas, 49. del glave, 50. strupena žuželka, 51. kraj, potok in reka na Koroškem, 52. lastnost vseh teles, 53. tuja beseda za žilo, ki vodi kri nazaj k srcu, 54. meso doma zaklane živine, 56. tuja beseda za 6tojo, 57. del rastline, 59. južna rastlina, 61. tekoča voda, 6X najbolj zahodna sdovenska pokrajina. 64. ribiška priprava. 65. vreta utežne mere, 66. posmrtno bivališče grešnikov, 67. oblika strjene vode, 68. italijansko mesto ob Adiži, 69. vrsta pokrivala, 70. v zemljo izkopana luknja, 71. italijansko mesto ob reki Addi. Navpično: 1. zem&ko prevozno sredstvo, 2. tuja beseda za razdobje, 3. tuja beseda za plaz snega, ki se utrga v gorah. 4. morsko obrežje 5. judovsko moško krstno ime. 6. skrajšano žensko krstno ime. 7. druga beseda za nakano, 8. tuja beseda za drevored. 9- oblika vode. 10. svetopisemska oseba. 11. izstrelek za umetni ogenj, 12. levi pritok reke Bosne, 13. vrsta padavine, 14. poveličujoča slavnostna pesem, 15. tuja beseda za slavnostni nastop, 24. tuja beseda za gospo, 25. Zadnjo nedeljo jc bil redni letni občni zbor Jugoslovanske šahovske zveze v Slavonskem Bro-du pod predsedstvom zvezinega podpredsednika dr. inž. Kasala, ker je bil zvezin predsednik prof. Čirič zadržan Slovenske šahovske klube jc na tem občnem zboru zastopal naš državni prvak Vasja Pire. Na občnem zboru so rešili vprašanje reorganizacije Jugoslovanske šahovske zveze s tem, da so sprejeli nova pravila, po katerih bo imela šahovska zveza 6voje podzveze, ki se bodo imenovale po 6vojih sedežih Slovenska šahovska zveza bo torej dobila oficielni naziv Ljubljanska šahovska pod-zveza Klubi bodo posredno po podzvezah člani zveze, in sicer redni, ki bodo plačali zvezi 1 din mesečno od vsakega prijavljenega člana in izredni, ki bodo plačali zvezi 1 din letno od vsakega prijavljenega člana. Od izrednega člana pa ima vsak klub možnost, da takoj postane redni, če plača članarino rednega člana za dotičtio leto. Razlike v pravicah rednih in izrednih članov se tičejo samo nekaterih večjih zvezinih prireditev, h katerim izredni člani nimajo pristopa, toda si ga morejo vedno pridobiti 6 prej omenjeno možnostjo. Po sprejetju novih pravil bodo seveda potrebne spremembe spucat, cigarete pa tud kar naprej kadim, ke b rad ofru žeulejne za država. Pa na smete mi6lt, de vam jest zatu prjjoudujem, de b m pustaul spumenik, keder bom umeru. Nekoker ne. Ampak zatu, de ute vedel, de sem tud jest patrijot. Prouzaprou še bulš, koker sa pa jugosluvenari. — Nekar nej m na zamerja, geepud urednik, de sem ja done mal bi na doug putegnu. Nisem mogu drgač. Puglejte, zima gre not, men pa že pr ubeh čeuleh pauci vn gledaja. Dohtar m je pa zadenč reku, de more bit glava zmeri lepu na hladnem, nuge pa na toplem. Jest sem že neau zavle tega klubuk u frzocenga de b s lohka pustu čeule for-šivat. U frzoceng m pa nisa tli nč najnga pusodet. So rekel, de ni ureden počenga groša. Če se ga čem znebit, nej ga raj u Iblanca vrženi. Sej sem usesorte premšlvou, kuku b se m dal pumagat. de b pršle noge spet na topel. Kar naenkat se m je pa tula u glav pusvetil: mal dalš klubasarija na-piš, pa buš tulk zaslužu, de s boš lohka pustu čeule foršivat. Kene, sej nisa hedi. Člouk s more holt pumagat, koker s ve in zna. F. G. mlinarska potrebščina, 26. bližnja 6orodnica, 27. del voza, 28. del rastline, 29. tovorna žival, 30. kos papirja, 31. kraj ob Glini na Hrvaškem, 33. spleteni lasje. 34. gozdna ptica, 35. del cerkvenega leta, 37. druga besedica za palico, 38. druga beseda za pri6modo, 39. del klaa6, 40. tuja beseda za pleme, 42. indijanska lovilna priprava, 43. kmečko orodje, 44. druga beseda za razpoko, 45. va6 med Cerkniški jezerom in Starim trgom pri Ložu, 46. potok južno od Kopra v Istri, 47. žensko krstno ime, 48. knjigoveško delo, 49. druga beseda za klej, 51 tuja beseda za vojaško taborišče na prostem, 52. madžarsko mesto, znano po dobrem vinu, 53. zvezana vrvica, 55. reka na Češkoslovaškem, 56. lahka 6tvar, 57. gora kralja Matjaža, 58. turški sodnik, 60. tuje moško krstno ime, 61. kaznivo dejanje, 62. veliko italijansko mesto, 63. druga beseda za hrano. Rešitev zlogovne križanice z dne 24. oktobra Vodoravno: L miš, 4. erg, 7. Bled, 11. Abuna, 16. Ivan, 17. era, 18. Avar, 19. Enos, 20. kolos, 21. brv, 22. amen, 23. ave, 25 amater, 28. Dol, 30. anilin, 32. del. 34. Adam. 36. rek, 38. Atika, 40. osat, 42. akut, 44 vol, 46 Osip, 48 kozel, 50. Ares, 52. les. 54. Teo, 55. imetek, 58. Amas, 60. Otelo, 63 pas, 65. Atos, 67. Anam, 69. otep, 71. atom, 73. očak, 75 Iran, 77. Ala, 78. Radek, 80. adut, 82. Ara-rat, 84. odolin, 86. Ihan, 22. Ineni. 90. Dominik. 91. Aron, 92. opij, 93. ara, 94. katar. 95. Ajae, 96. Ana. Navpično: 1. Mikado, 2. Ivo, 3. šala, 4. enota. 5. reseda, 6. grb, 7. bard, 8. lovor, 9. Eva. 10. dama, 11. arena. 12. Benito, 13. Una, 14. Novi, 15. as, 24. ena. 26. meso, 27 raka. 29. lev, 31. list, 33. Laze. 35. Mura. 37. kol, 39. Kiel. 41. teta, 43. tema, 45. Leo. 47. Po. 48. kipar, 49. leto, 51. 6ani, 53. 6to, 56. matador, 57. koča. 59. Sara, 61.. eta, 62. Opatija, 64, Sodoma, 66. sadika 68. marina, 70. Ela. 72. Melik. 74 Kuhar, 76. Nanos. 79. Kina. 81. Tara, 83. repa, 84. oda, 85. nit, 87. naj, 89. Nin. v organizaciji slovenskega šaha, ki pa ne bodo bistvene. Pričakovati moremo torej, da bo vprašanje organizacije našega šaha kmalu zadovoljivo rešeno Občni zbor je poleg tega sklepal še o ureditvi Šahovskega glasnika, ki zopet zelo neredno izhaja. Mesto dosedanjega urednika Vukoviča je bil predlagan za urednika Pire. Končno odločitev o tem bo dal predsednik zveze Čirič. Pri volitvah novega odb >ra ni prišlo do večjih sprememb. Od naših šahistov je ostal v odboru prof. dr. Kasal in izvoljen je bil poleg še Preinfalk. * Danes prinašamo 7. partijo mateha, ki je bila igrana 19. oktobra 1937. Euwe — Aljehin 1. d2—d4, d7—d5; 2. c2—c4, c7—c6 (Aljehin se še vedno vrača k slovanski obrambi, v kateri hoče pokazati na vsak način, da je večji mojster kot njegov nasprotnik, o katerem je znano, da jo zelo dobro obvlada); 3. Sgl—f3 (Euwe noče igrati poteze Sbl—c3, proti kateri ie kot črni v šesti partiji tako slabo opravil), Sg8—f6; 4. Sbl—c3, d5Xc4; 5. a2—a4, Lc8—15; 6, e2—e3 (mesto te Razvezano snopje Celjski groi,e Ze v 12. stol. se imenuje ta rod, in sicer po gradu Zovneku v Savinski dolini, včasih po reki Savinji, včasih pa po gradu Lembergu pri Polj-čanah. Poleg gradu Zovneka so imeli še lastno posest in razne fevde od krške in oglejske cerkve ter fevde deželnega kneza v Savinjski in Kranjski krajini. Leta 1322 so izumrli vovbrški grofje. Njihov sorodnik Friderik I. Zovneški je podedoval obsežno vovbrško posest na Štajerskem, med drugim tudi Celje. V zvezi s Habsburžani raste moč Celjanov. Friderik je postal deželni glavar na Kranjskem, kupi Krško ob Savi in je leta 1341 že dosegel grofovsko čast. Odslej so Celjani rastli sto let po jx>menu in inoči. Friderik je 1360 umrl. Imel je dva sinova. Prvi, Ulrik L (1360—1368), je mnogo pripomogel, da se je celjski red tako visoko povzpel. Mnogo se je vojskoval in ob teh prilikah pripravljal rodbinske zveze, ki so zelo pospeševale nagel porast te rodbine. Tudi ta je postal deželni glavar na Kranjskem v letu 1362* Brat Herman I. (1368—1385) je imel za ženo Katarino, hčer bosanskega bana Štefana II. Kotro maniča. Njegov sin, grof Herman II. (1385—1434), jo pravi ustvaritelj sile Celjanov. Ze leta 1390 jo postal deželni glavar na Kranjskem. S tem, da je pomagal ogrskemu kralju Sigmundu Lukseni-burškemu v vojskovanju proti Turkom in ga v bitki pri Nikopolju leta 1396 rešil, so se Celjani in Luksemburzani ozko zvezali. Kot nagrado je dobil od Sigmunda v 1. 1397—1399 Varaždin in druga posestva v Hrvatskem Zagorju. Zato se imenujejo tudi grofje zagorski. V naslednjih letih je zopet pomagal Sigmundu v bojih z ogrskimi stanovi in plemiči ter češkim in nemškim kraljem Vaclavom. Hermanova hči Barbara je postala Sigmundova žena v teh letih, ki je kmalu nato (1410) pridružil ogrski kroni še nemško. Tako so Celjani z rodbinskimi zvezami in drugimi rastli kvišku v dostojanstvu, moči, bogastvu in premoženju. Leta 1405' je dobil Herman II. Medji-murjo s Čakovcem v zalog, p>odeljen mu je bil naslov bana slavonskega ter dobil pravico nameščati izpraznjeno mesto zagrebške škofije. V letu 1406 je bil njegov naslov: Grof celjski in zagorski ban dalmatinski, hrvatski in slavonski. Leta 1418 je nasledil r>osestva Ortenburžanov, in sicer so dobili Celjani na Kranjskem Radovljico in ribniško gospostvo od Čušperka do Kol[>e. Od 1423, ko se je vojvoda Ernest odpovedal fevdnemu gospostvu nad Hermanom po prigovarjanju Sigmunda, jih štejejo med državne velikaše. Leta 1427 pa je bosanski kralj Tvrtko II. določil Celjane za svoje naslednike v Bosni, če bi Tvrtko ne imel potomstva Ta načrt se zaradi turškega in ogrskega nasprotstva ni uresničil. Umrl je v Bratislavi 1435, j>okopan pa je v svoji ustanovi, v Kartuziji v Pleterjah na Dolenjskem. To je tudi sam ustanovil leta 1410. Sledil mu je sin Friderik II. (1434—1545), poročen od 1. 1388 z Elizabeto Frankopanko z otoka Krka. Po njeni nasilni smrti se je Friderik II. jx>ročil z Veroniko z Desenic. Toda Herman II. jo je obsodil čarovništva, češ da je zapeljala njegovega sina. Celjsko sodišče jo je oprostilo. Dal jo je utopiti v kadi (1425). Leta 1436 je cesar Sigmund povišal grofa Friderika II. in vse njegove naslednike v državne kneze. Odslej so 6meli kovati tudi svoj denar. To povišanje Celjanov pa je povzročilo dolgoletno borbo s Habsburžani. Največ je pri teh borbah trpela slovenska zemlja. Do jiomirjenja je prišlo šele leta 1443, ko so Celjani in llabsbur-žani_ sklenili dedno pogodbo. Ako izumro Habsburžani, pripade istrska posest, Postojna, Vipava, del kranjske in savinjske posesti Celjanom, če pa izumro Celjani, dobe vse Habsburžani. Friderikov sin Ulrik II. (1454—1456), iz prvega zakona z Elizabeto Frankopanko, je bil zadnji Celjan. Ta je bil že od 1438—39 namestnik kralja Alberta II. na Češkem. Po Albertovi smrti se je Ulrik II. zapletel v prepire za ogrsko nasledstvo in se postavil v bran Ladislava Posmrtnika ter ga 1440 kronal za ogrskega kralja. Na Ogrskem je jx>stal Ulrik II. nasprotnik državnega upravitelja Ivana Ilunjadija, Hunjadi pa je nasprotoval Ulrikovemu tastu, srbskemu despotu Djurdji Brankoviču, bil pa je tudi proti celjskim zahtevam v Bosni. Zaradi Ulrikovega varuštva nad Ladislavom Posmrtnikom so se vneli boji med cesarjem Friderikom III. in Celjani. Ulrik II. je postal celo regent mladega Ladislava. Po smrti Hunjadija pa je postal kraljevski namestnik na Ogrskem. To pa je izzvalo sovraštvo proti Celjanom. Ob priliki zbiranja krščanske vojske za po. hod proti Turkom so Ulrika II. ubili v belgrajski trdnjavi 9. novembra 1456. Nasledniki celjske dediščine so postali Habsburžani po pogodbi iz leta 1443. Pokopan je v minoritski cerkvi v Celju. poteze sta Euwe v prvi in Aljehin v drugi partiji uspešno igrala Sf3—e5. O potezi e2—e3 je znano, da je dobra in morda cel6 solidnejša kot Sf3—e5), e7—e6; 7. LflXc4, Sb8—d7; 8. O-O, Lf8—d6 (Aljehin 6i ni izbral običajne poteze Lf8—b4, katero je že večkrat Euvve igral kot črni z uspehom, ker ne mara, da bi partija zašla tja, kjer je Euwu vse dobro znano. Z igrano potezo provocira črni ostro igro, nevarno za belega in črnega); 9. Ddl—e2 (grozi z e kmetom dobiti figuro), Sf6—e4; 10. ScXe4, Lf5Xe4; 11. Sf3—d2, Le4—g6; 12. e3—e4, Ld6—c71 (beli se je v središču postavil zelo grozeče, tako da mora črni čim prej najti obrambo, da ne postane bela pozicija premočna. Z igrano potezo sc pripravlja črni, da bo v pravem trenutku ogrožal kmeta d4 in s tem oviral beli napad); 13. Lc4—b3, 0—0; 14. f2—f4? (Euvve podcenjuje Aljehinov na- črt obrambe in hoče nasilno doseči premoč, kar se pa pri šahu vedno maščuje), Sg8—f6! (s tem vdere črni na d4 in njegove figure naenkrat uspešno posežejo v igro); 15. Sb3—c2 (beli ni mogel zavarovati d kmeta, ker mora braniti e kmeta, ki je mnogo važnejši in ker bi črni z Lc7—b6 mogel d kmeta še enkrat napasti), Dd8Xd4+; 16. Kgl—hI, Dd4—b4 (z Lg6—h5 bi črni obdržal kmeta. Aljehin se pa raje spusti v naslednje zapletljaje, ker ve, da je boljši taktik kot njegov nasprotnik); 17. ž2—g4 (na ta napad na črnega lovca je beli ra- čunal), Ta8—d8 (Aliehin se ne meni za lovca g6, ampak mirno mobilizira svoje ostale figure); 18. f4—f5, e6Xf5: 19. e4Xf5, Tf8—e8 (to sijajno postavo svojih figur proti nerodno grupiranim belim figuram je imel Aljehin pred očmi, ko je v 16. potezi igral Dd4—b4); 20. De2—g2, Db4Xg4; 21. f5Xg6, h7Xg6; 22. Lc2—d 1, Dg4Xg2+: 23. KglX g2, Td8—d4; 24. Sd2—f3, Td4—g4 + ; 25. Kg2—h3 (tudi po Kg2—hI bi obdržal črni napad), Te8—d8; 26. Lcl—g5, Tg4—b4; 27. Hg5—d2, Td4—e4 (črni seveda ni smel vzeti na b2, ker bi izgubil po Lc3 Tb6, La5 kvaliteto); 28 Ldl— b4 (ta presenečen poskus, priti do napada, pospeši konec), Te4—e2! 29, Ld2—c3, Td8—d3 (grozi mat na h2); 30. Kh3— h4, Td3Xf3l 31. TflXf3, Te2Xh2+; 32. Tf3—h3 (na Kg5 bi prišlo Th5 mat). g6—g5+; 33. Kh4Xg5, TH2Xh3 (grozi zopet mat na h5); 34. Lb3—dl, Sf6—e4+ in beli se je vdal, ker bi na Kf5 po Th4 na Kg4 pa po SI2-+- izgubil še figuro. Šah Križantca 1 2 3 i5 ti ' "i* 10 n , | 13 14 15 16 1 i i 20 i21 J | 26 h 23 24 i25 j 27 28 1 I 29 ■ i 131 82 i 1 33 p i r | 35 36 37 H | 38 U 44 45 40 41 42 1 F j | 48 | 49 46 1 Fl j J F 50 J j 56 i 54 55 J FI F I 57 63 58 59 60 1 1 64 1 I66 1" 68 1" I'1 VAŠ CENENI ^ui^^ai^MuiM^muigniiaiiMiniiii^iij Kvalitetne novosti moške suknje in obleke v največji in najlepši izbiri, ter najsolidnejSi cenil HERSAN ČAJ D B Ki IX J B dobro pri obolenja lelodea, jeter io leo trpki četrt uri. ki jo je mora! prebiti v družbi 6voje soproge, mu čisto thorstein6ko ozračje posebno dobro de. Kneginia se pritožuje nad vsem. Ni ničesar na svetil, česar bi ne mrzila. Sovraži gospoda dvornega svetnika, 6voji čtivarki. brauneški veter in sonce v Braunecku. Zoprn ji je knez. to sluti sam, >rav tako pa mu ni neznano, da bi kneginji ne ilo povšeči, če bi opustil 6voj dnevni obisk pri njej. Okoli njenih oči leže temni kolobarji, njena postava je propala. še vedno ne more mirno sedeti. Morajo se privaditi na neprestano šumenje njene obleke, ki vpliva razburljivo na okolico. Prepričana jc. čc bi sc smela vsa; enkrat peljati v avtomobilu. — čemu vendar plačujeio dragega šoferja? — bi gotovo bolje spala. Manjka ji iz-premembe zraka. čli Pravkar je izražala svojo nezadovoljnost z brauneškim vetrom. Dvorni svetnik je nazadnjaški. Morali bi pozvati drugega zdravnika, izvedenca v živčnih boleznih. Saj so tudi za Rožamarijo brž poklicali elovečega profesorja. — Ta bi takoj spoznal njeno bolezen ter ji naročil drug način zdravljenja. Ta večni mir jo le še bolj razburja. To je nekaj za Rožamarijo, ki je žc od nekdaj rada nepremično zrla v daljino... Knez je radevolje odnehal, bo vsaj imel zopet nekai časa mir. In kneginja 6e topi v zmagoslavju. Zdravnik ji je dovolil vožnje in kratke izpreliode. — O svojem avtu nm ni črhnila besedice. — Seveda ne 6me biti brez spremstva. Bolničarka jo mora povsod spremljati. Dva dni je knez užival svoj mir. Kneginja 6e je bili odpeljala v avtomobilu in ee je vsa jx>-nosna vrnila Potem je šla na izprehod okoli parka. Gospod dvorni svetnik je 6komizgnil z rameni ter nujno zahteval, da ne smejo pustiti kneginje 6ame. Toda nihče 6e ni zmeni! za to. Vsak dan je brenčal avto po belih, vijugastih cestah, skozi vasi, kjer so matere kakor preplašene kokoši vpile za svojimi otroki. Kneginja si je na teh vožnjah vidno opomogla in tudi bolničarki ne kažeta teh utrujenih jx>tez v obrazu. Nekega dne je prejel knez brezimno pismo. Grozijo mu z božjo jezo in kaznijo, če ne preneha e svojimi podivjanimi, blaznimi vožnjami v avtomobilu, ki ogrožajo varnost in življenje. Pisec tega pisma je bil mnenja, da je knez sam divjal okoli, kar je tega ujezilo... Brž je poslal ob cesto konjarja. kjer se je moral mimo pripeljati avtomobil. Ta je knezu sporočil, kako divje je brzela ta pošast. Na cesti ni videl nikogar, radi tega se morda ni zgodila kaka nesreča. Takoj je knez brzojavi! zdravniku in dobi! brzojavni odgovor, da so seveda prepovedane raz burljive vožnje z avtomobilom. Odslej je ta stal zopet v garaži m svetilke so zavarovali s prevlako. Kneginja je pobesnela in knez je prišel ta dan ves potrt v Thorstein. Smela 6e je le še izprehajati. Toda obe bolničarki 6ta po nekaj dneh istočasno odpovedali službo, ker ne morete biti ves dan na nogah. Tudi nista obvezani, na tekate s kneginjo čez drn in strn. Le težko in z obljubami so ju pregovorili, da sta pridni deklici še ostali. Toda kneginja je naposled rekla: »To je neumnost, da moram hoditi s pestunjami na izprehod. Dajte mi spremljevalca Krii-gerja ali pa malega Bergmanna.« — Nekoliko dni je hodil Kriiger s kneginjo, potem si je izvil nogo. Zdravnik sicer ni mogel ugotoviti, toda Kriiger je 6tokal in neprestano trdil, da ne more 6topiti na nogo. — Zdajci je prišel na vrsto mali Bergmann. Ta nikakor ni bil majhen, toda ker je njegov oče, ki je opravljal 6lužbo pogrinjalca mize, še živel, so ga nazivali z malim Bergmajinom. Dvakrat je ta spremljal kneginjo. Zvečer pa 6e je na žive in mrtve napil, zagnal pred 6tarim dvornim svetnikom klobuk ob tla, ga teptal in vpil, da naj vzame vrag ves Brauneck. Takemu človeku seveda niso mogli zaupati kneginje ter so ga za kazen premestili nekam v gozdno samoto. Krfigerjeva noga pa ni hotela ozdraviti, čeprav ni mogel zdravnik prej ko 6lej ničesar opaziti na njej Ce bo šlo tako naprej, bo kneginja v enem tednu porabila preveč ljudi... Toda ali bi ne mogel nekaj 6toriti zanjo Alfred, ki se je doslej tako bore malo brigal za svojo sestro, ki jo je le enkrat kratko obiskal? Na Thoor-steinu je pripravljal platno za slikanje, risal ozadja, varoval otroka in preganjal lisice. Alfred se temu povabilu ni mogel ustavljati Pripeljal se je v Brauneck jx> svojo sestro. Sarlota ga je hladno in na kratko pozdravih in tudi Alfred ji ni imel mnogo jx>vedati. To bo prav zares zelo prijeten izprehod! Tega izprehoda 6e bo Alfred spominjal dokler živi! Novo urejeno pokopališče zaslužnih slovenskih mož pri Sv. Krištofu Problem ureditve pokopališča slovenskih zaslužnih mož pri Sv. Krištofu je že dolgo skrbel poklicane ljudi iz našega kulturnega življenja. Zapuščeno in zanemarjeno pokopališče pri Sv. Krištofu je bilo kot poslednje počivališče številnih slovenskih zaslužnih mož premalo skrbno urejeno, da bi ga mogli s ponosom pokazati tujcu, grobovi so bili zarasli s travo, spomeniki neočiščeni in stara pisateljska grobnica ob Robovi ulici je bila celo že vsa v razpadanju. Kakor je znano, obstoji načrt, da se na zapuščenem pokopališču zgradi Baragovo semenišče. Mestna občina ljubljanska je v zvezi s tem stopila v dogovor s knezoškofom dr. Gregorijem Rozmanom zaradi odstopa dela pokopališča ob Robovi ulici za pokopališče zaslužnih slovenskih mož. Knezoškof je pokazal za prizadevanje mestne občine mnogo razumevanja in je v te namene odstopil v resnici velik del pokopališča ob Robovi ulici, tam, kjer so znane arkade. Mestna občina pa se je odločila, da bo na ta prostor prenesla spomenike in pozemske ostanke vseh pisateljev in kulturnih delavcev, ki so na pokopališču pri Sv. Krištofu pokopani. Na seji mestnega sveta 22. decembra 1936 sta se sestavila dva odbora, od katerih eden naj bi skrbel za prenos zaslužnih slovenskih mož s pokopališča Sv. Krištofa na pokopališče pri Sv. Križu, medtem ko naj bi bila naloga drugega odbora skrb za vojaške grobove pri Sv. Križu. Zamisel novega nameravanega pokopališča je le polagoma dozorevala. Odbor s prof. Horvatom na čelu se je namreč pozneje odločil za to, da zemskih ostankov po uspelem dogovoru s knezoškofom ne bodo prenašali k Sv. Križu, ampak na poseben, nalašč za to določen del pokopališča pri Sv. Krištofu ob Robovi ulici in ob bivših arkadah. Prvotni namen, da bi staro pokopališče ob Robovi ulici uredili že za letošnje Vse svete, sicer še ne bo mogoče v popolni meri uresničiti, vendar pa so zdaj dela na tem delu pokopališča že v toliki meri napredovala, da je videti lepo zamisel, kakor bo v resnici urejeno. Dela so namreč večjega obsega, saj je treba mnogo spomenikov prestavljati, prezidavati arkade, pa tudi sicer zahteva vsa arhitektonska ureditev pokopališča, da se dela izvedejo kolikor mogoče po načrtih in ne prenagljeno. Občinstvo, ki ga bo gotovo zelo zanimalo, kako bo urejeno novo pokopališče, ki je zamišljeno prav za prav kot nekak »Park zaslužnih mož«, bo brez dvoma vedelo upoštevati to malo zakasnitev, zato pa bo drugo leto novo pokopališče urejeno tako, kot se spodobi. Ves park napravlja že zdaj prav lep vtis. Od starega pokopališča bo novo pokopališče ločila lopa živa meja mladih cipres, pri vhodu ob Vilhar-jevi ulici bo urejeno stopnišče kot dohod v ta »Park mrtvih«; da bo pa vtis še lepši, bodo ob straneh dohoda zasajene vitke ciprese. Notranji prostor bodo izpolnjevale lepe gredice z razrahljano zemljo, posajene s cvetlicami in mehko travico, poti med gredicami pa bodo posute z drobnim belitn peskom. Sliko parka bodo poživljale tanke bele breze. Vrtnarska dela na tem delu pokopališča so poverjena ravnatelju mestnih nasadov g. Lapu, ki se s svojim pomočnikom Novotnym kar najbolj trudi, da bi bil park kar najlepše urejen. Arhitektonska ureditev novega pokopališča je izročena spretnemu vodstvu g. arhitekta Iva Spin-čiča, ki je za to pokopališče izdelal načrt in si sam mnogo prizadeva, da bi bil novi dom slovenskih kulturnih delavcev čim dostojnejši. Po odločitvi odbora se bodo sem prenesli vsi spomeniki, nato pa tudi še pozemski ostanki zaslužnih slovenskih mož. Drugi spomeniki arhitektonske umetniške vrednosti, ki so že na tem pokopališču, bodo ostali tu kot okras parka mrtvih, katerega bodo primerno razširili v zvezi s prenovitvijo evangelj-skega pokopališča, kakor tudi v zvezi z dopolnitvijo zemljišč ob Vilharjevi in novi Linhartovi cesti. Na ta način bo pridobljen lep in dosti velik prostor, na katerem bodo dostojno shranjeni zemski ostanki predstavnikov naše kulture, katerim se je naš narod, sicer pozno, vendarle pa kar najlepše oddolžil, saj pravi pregovor, da se kultura kakega naroda najbolje spozna na pokopališču. Prav za- radi tega bo odbor poskrbel, da bodo dostojno in z vso pieteto, ki jo dolgujemo njim, ki so gradili našo kulturo, preneseni vsi spomeniki, obenem z njimi pa tudi zemski ostanki njihovih otrok in žena. V pisateljski grobnici, ki pride v novo preurejene arkade, počivajo zdaj: pesnik balad in romanc Anton Aškerc, Fran Gestrin, Fran Levstik, Andrejčkov Jože - Podmiljšak. Anton in Božidar Raič, župnik, deželni in državni poslanec, ki je bil z besedo in peresom ognjevit branitelj narodnih svetinj, Ivan Nep. Resman, ki vrašuje planine, kdaj vstane iz robstva prost Slovan, zgodovinar Simon Rutar, urednik Ivan Železnikar, pesnik Josip Stritar brez napisa; njegov spomenik je že prenesen v arkade, zemski ostanki pa bodo preneseni šele, ko bo vse urejeno. Dalje ima v arkadah postavljen spomenik prvi slovenski pesnik Va- lentin Vodnik (1758—1819). Na spomeniku je znani napis: Ne hzhere, ne fina po meni ne bo — Dovolj je fpomina, me pefmi pojo. Tu ima spomenik nesrečni Matija Čop (1797 do 1835), ki je znal govoriti vse učene evropske jezike. Tudi Josipu Jurčiču je kot pisatelju in pripovedniku postavil spomenik hvaležni narod slovenski. Svoj zadnji dom imata tu Franjo Ser. Cimperman (1852—1873) in Jožef Cimperman (1847—1893). Ob arkadah na levi je spomenik Antona Linharta z napisom: Antonio Linhart, Car-nioliae Historiographo et Caesare-Regh, Capita-neatus Ducat, Carn: Secretario, obiit 1795. Na desni strani arkad počiva Bartholomaeus Kopitar, Moderna reklama deluje v prvi vrsti s pomočjo slik ln ilustracij. Vaš oglas v dnevnih in drugih časopisih bo imel učinkovit uspeh le tedaj, ako bo spremljala besedilo lepa slika. V to svrho potrebne klišeje Vam dobavi po ugodni ceni in solidni izvršitvi spodaj navedena tiskarna, ki predlaga po želji tudi primerne osnutke. Pišite še danes v LJUBLJANO na naslov: mSHBSm H Carantanus (1780—1844), učenec velikega Dobrov-skega. Se en spomenik je tam ob meji ob Robovi ulici, spomenik profesorja Ivana Tuška (1835 do 1877). Nekako v sredi parka se dvigajo trije lepi spomeniki: dr. Janeza Bleiweisa — viteza Trste-niškega, urednika rokodelskih »Novic« in častnega občana skoraj vseh slovenskih občin (1808—1881), spomenik slavnega fizika Reslja in znanega licej-skega profesorja Janeza Baptista Kersnika. Omeniti je treba, da bo sem prenesen tudi Prešernov prijatelj, poljski emigrant, zbiratelj slovenskih narodnih pesmi, Emil Korytko. Duhovniki dobe na novem pokopališču poseben prostor, kakor so ga imeli na starem pokopališču. Sem pride med drugimi spomenik škofa Pogačarja, katerega zemski ostanki so zdaj shranjeni v stolnici. Pokreniti pa bi bilo treba pomembno vprašanje, kako je z grobovi drugih pozabljenih, ki nimajo nikogar, da bi jih oskrboval. Tu je treba omeniti zlasti, kako je z vprašanjem zapuščenega in pozabljenega groba slikarja Ivana Groharja. Potrebno bi bilo, da se njegovi zemski ostanki prenesejo s pokopališča pri Sv. Križu na pokopališče k Sv. Krištofu in da se mu tu postavi dostojen spomenik, kakor ga zasluži. Ko govorimo že o prenosu zemskih ostankov, naj omenimo, da bodo na novo pokopališče preneseni še Svetličič, literat Marn, dr. Klun, Gregor Rihar, prvi slovenski skladatelj, Dežman kot ustanovitelj muzeja, knjigotržca Ničman in Blasnik, dalje Etbin in Henrik Costa, župana Hradecky in Ambrož, Prešernov prijatelj Andrej Smole, slikar Langus in drugi. Za kritje stroškov ureditve pokopališča zaslužnih slovenskih mož je mestna občina votirala doslej vsoto 150.000 dinarjev, a pričakuje se enaka podpora tudi od banovine. Novo pokopališče v resnici ne bo imelo nobenega videza pokopališča, ampak bo lepo urejen park in se seveda prostori za grobove ne bodo prodajali. Namen ureditve pokopališča je predvsem, da pokažemo spoštovanje do mrtvih zaslužnih mož in kako zna Slovenec častiti svoje velike ljudi. Poudariti je treba, da so tu shranjeni naši pesniki, pisatelji, misleci in kulturni delavci od zadnje četrtine 18. do 19. stoletja in da so tu torej shranjeni zemski ostanki tistih velikih ljudi, katerih duh živi še danes, ki se naš narod nanje lahko zmerom sklicuje in katerim je bil dolžan dati po njihovi smrti vso slavo in dostojen hram. Sestanek ob Krekovem grobu »Svojega prijatelja in prijatelja svojega očeta ne popusti...» Preg. 27, 10. Tamtod. Po sedmih letih sem 6e zopet sestal z nekaterimi svojih učencev na gimnaziji. Govorili so mi mnogo o krizi naše dobe in o prehodnem stanju novega rodu. Pripovedovali so mi o verski krizi, o politični krizi, o narodnostni krizi, o literarni krizi in še o sebi. Izgovarjali so se, da nekatere socialne forme ne morejo več prenašati. Zagovarjali 60 se, da so v marsičem odstopili 6 poti, ki jim je bila začrtana kot edino prava. Pazljivo in potrpežljivo smo poslušali drug drugega; dokler se nam ni razgovor zaključil v spomin, ki se nam je zdel kakor izrek, o katerem pravijo Pregovori: »Sita duša tepta satovje, lačna duša pa tudi grenko vzame za sladko.« Ker so moji mladi prijatelji želeli, naj se zaključek naših razgovorov še kje objavi, ga torej priobčujem na tem mestu. Kriza naj za vas ne pomeni sprostitve in razbremenitve, marveč nalogo. Katoliškemn mlademu človeku 6e ne spodobi: dvomiti, popuščati in izogibati 6e; marveč: verovati, zaupati in delati. Verska kriza? Ali ne spoznate priliznjene besede zapeljive kače? Kaj drugega hoče kakor sproščenje od Boga, od postave in resnice? Naj se ne opravičuje z versko krizo, kdor noče reč služiti stari veri v javnem življenju v stari formi. Naj se ne izgovarja več z versko krizo, kdor se hoče sprostiti od resnice in nravnosti. Ne, oe, Bog ne pozna krize! Le v nas samih, le v človeku samem je kriza. Toda prav v ras katoliških mladih ljudeh ne sme biti krize. Pred vsemi morate biti vi trdni in zdravi v veri. Ne imejte vendar toliko spornih zadev! Iščite vere zaradi življenja, iščite resnice zaradi resničnosti, iščite Cerkve zaradi sveta, iščite milosti zaradi sodbe in odgovornosti pred Bogom. Verovati se ne pravi vedeti, ker vera ni toliko sad razmišljanja, kakor uspeh molitve in dar milosti božje. Ženica z rožnim vencem v gorskem zakotju more imeti več vere kot učeni bogoiskatelj med knjigami na univerzi. Služite Bogu in Cerkvi v preprostosti vere kakor verno ljudstvo. Služite v pokorščini tudi tedaj, če zahteva od vas sacrificiuoi intellectus. Vedite, vi mladi borci, da glavna stvar ni v gibanju in doživetju, marveč v mirnem delu. In ne mislite, da bi bilo bolje iskati kakor imeti resnico. Nikar ne verujte premnogim, ki se vam laskajo rekoč, da ima le mladina pravico in razsodnost, da 6me in more kritizirati vse sodobne reči in ne verujte jim, da ima le mladina to milost, da more V6e bolje napraviti. Bodite zares mladi! Veselite se svoje mladosti, veselite 6e prihodnosti, ki je po božji volji res vaša. Pomislite pa, da je tudi preteklost gotova vrednost, in ne ravno slaba, zakaj, sedanjost in prihodnost slonita na preteklosti; in da je kultura nastala v zgodovini, ne v trenutku. Kultura 6e ustvarja kakor vino, vre in vre, preden se izčisti in ustanovi. Kar 6te mi povedali o medsebojnem trenju, moram reči, da sem si včasih mislil, da bi mogel svojo službo vršiti v miru. Ali spoznal sem, da moram biti borec, če hočem spolniti svojo dolžnost. Ne verujem, bratje, v večen mir med Cerkvijo in svetom, ker bi moral verovati, da se hoče in more v duši slehernega človeka skleniti mir med vestjo in izvirnim grehom. Veselim se vaših U6pehov. Pomnite pa, da je največja prostost, ki si je more zaželeti zdrava človeška narava, ta: da smo v državi prosti, svobodni državljani, a v Cerkvi in po Cerkvi sklenjeni z Bogom. Ta sklep bodi vaš venec in vaša molitev na Krekov grob! Timotej. POPOLNA RAZPRODAJA manufakturnega blaga pod nabavnimi cenami radi opustitve trgovine ANTON SCHUSTER LJUBLJANA. MESTNI TRG 25 Kdo vam bo sporočil vse novlcc 11 tujine. hler biva nad 350.000 nasiti rolanov? Noši izseljenci vam ne morejo vsega pisati, vas pa vse zanima. Zalo je najbolje, ako si takoj naročite mesečnik Jzselfenshi vestnih Rafael" ki no osmih straneh poroča o življenju In delu nošlh brotov in sester v tujini. Naročnina znošo letno za Jugoslavijo 12 Din, za Inozemstvo pa 24 Din. Naročite si ga in pišite še dones na naslov: Oprava izsellensheda vtstnih.i Rafaelu, Llubllana, Tsjrševa 52 Odgovor na anketo Vzroki neuspehov srednje šole XVI. Naša gimnazija oziroma realna gimnazija sodobnim potrebam le delno ustreza. Zaradi preobilne predpisane tvarine se more komaj dotakniti tako važnih problemov kakor so: socialni, gospodarski, kulturni i. dr. Tudi na naših srednjih šolah mora veljati geslo: »Iz živi jen jo — za življenje k Nič ne rečem, da naj ne dobi naš otrok v srednji šoli dovolj podlage za nadaljnji visokošolski študij — vendar lahko opazimo, koliko prvošolcev in prvošolk pride res do univerzitetne izobrazbe? Dokler se bodo morali naši otroci učiti vsemogoče zgodovinske letnice tujih narodov, dokler se bo postavljalo junaštvo tujih narodnosti v deveta nebesa, dokler šola ne bo znala vcepiti študentu v srce, da smo narod — narod moz poštenjakov, ki je bil močan tako, da je mogel in znal kljubovati vsem viharjem, da imamo junake-veli-kane, ki so s svojimi nesmrtnimi deli za vselej zapisani v zgodovini našega naroda — vse dotlej ne morem trditi, da sodobna srednja šola ustreza potrebam slovenskega naroda. Zaradi predpisane obilice teoretičnega znanja šola nima stika z življenjem. Za življenje zahteva premalo, za teorijo preveč od mladega človeka. — Tvarina, ki jo podaja naš srednješolski pouk, ni življenjska, zato tudi ne more usposobiti človeka za življenje, še manj ga more usmeriti po trdnih načelih in ga utrditi v celega človeka. Pomislimo, kakšno vrednost naj ima tvarina na osebno vzgojo, če mučijo našega študenta z vsemogočimi formulami iz najrazličnejših panog znanosti; večno, nezmotljivo formulo: »Vse je od Boga in vse je za Boga« — to pa lo redkokdaj sliši. Centralistični sistem se mi ne zdi pravilen. Smo in ostanemo Slovenci, Srbi in Hrvati, vsak s svojimi posebnimi razmerami, težnjami in potrebami. Zato bi bil pravilnejši avtonomni sistem, ki bi razumeval in upošteval naše razmere. Saj morajo tudi matere vsakega otroka vzgajati sa- mega zase, šele potem postane sposoben in koristen član centrale — družine. Sistem naših pravih, krščanskih mater, ki so jim bili tuji vsi sodobni šolski sistemi, vendar so znalo in tudi še danes znajo vzgojiti resnično prave državljane, tak sistem naj bi upoštevalo vse naše šolo, saj bi bil v korist državni skupnosti, naši kulturi in napredku. Reforme: Ce je le mogoče, naj poučujejo ge. profesorice dijakinjo in g. profesorji dijake. Mlajše ženske profesorske moči 110 spadajo v noben moški razred. — Število učnih ur naj ne bo čez 30. Kjer je le mogoče, naj bo pouk le v dopoldanskih urah. — Še vedno se zahteva veliko preveč letnic. • Dijakinje z namazanimi ustnicami in nohti ne spadajo v šolske klopi, če pomislimo, koliko študentov sedi z njimi v družbi s praznimi želodci. Skrajni čas je, da se ta nesocialnost po naših šolah temeljito uniči! Ker smo mejaši 7, Italijani in Nemci, bi bilo važnejše, da se otroci učijo ta dva jezika. Kdor se bo posvetil študiju jezikov — se bo že tudi priučil — saj smo Slovenci posebni talenti kar se tiče jezikov. Soveda pa mora ostati tudi en klasičen jezik. Vse preveč časa se posveča telovadbi in športu, kot bi bilo to ne vem kakšnega pomena za življenje. Risanje naj so uporablja lo v toliko, kolikor je potrebno v drugih predmetih. Prosim vas, kaj naj koristijo otroku risbe, ki jih le malokdaj sam naredi? Učne knjige se vse preveč hitro menjajo. V njih mora biti verska tendenca. (Tu bi rada še marsikaj pripomnila — a bi se preveč raztegnilo.) Stroški za šolanje so za srednje in nižjo sloje previsoki. Kako krivično in vsega obsojanja je vredno, ko mora študent v šoli neštetokrat slišati: »Če ti ne morejo kupiti knjig, zakaj te pa dajo študirati k ali: »Če ne morejo zate plačevati, pu bi doma krave pasel!« Mati. Mislila je, da je njena bluza bela... Ob zlatem jubileja Vsak človek si zdaj pa zdaj takole na tihem zaželi, da bi v njegov enoličen življenjski tok po-sijal žarek spremembe, sreče, radosti, veselja ali česarkoli že, da bi vsaj za hip pozabil na enakomerno, pusto vsakdanjost, še prav posebno je pa vesel takega dogodka, ki prevzame vse njegovo srce in dušo in ki mu za vedno ostane v neizbrisnem spominu. In tako se je zgodilo preteklo nedeljo, 24. t. m. na Vrhniki, da sta bila neke take spremembe deležna naša jubilanta g. Franc Jesenko in njegova žena Helena. Božja Previdnost je naklonila to srečo, da sta v krogu svojih znancev obhajala zlato poroko. Posebno pozornost je vzbudilo, da se je za to izredno slavlje podvizal njun nečak g. Jože Zelene, zastopnik ne\vyorškega »Gla sa Naroda«, ki je prišel to poletje s svojo družino čez lužo — iz ameriške Vrhnike — Wankeganna, Illinois. Obrede zlate poroke je opravil borovniški župnik g. Ciril Jerina, bratranec Zelenčeve žene Ane, roj. Kunstelj. Nad vse ganljiv je bil prizor, ko je 82 letna ženka-nevesta jubilantka držala v koščenih rokah pozlačen šopek jesenskega cvetja, iz katerega se je bleščala številka 50 — petdeset let ljubezni, sreče in miru v zakonskem življenju. Slavljenec g. Franc Jesenko se je rodil dne 5. decembra 1860 na Vrhniki. Izredno zanimiva je bila njegova mladostna pot v življenje. Koliko sveta je videl, koliko zemlje prehodil, ve povedati sam. Sončna Dalmacija, Hercegovina, Ogrska s svojimi prostranimi stepami, Avstrija, Bavarska itd. so mu znane kot domača zemlja. Nekaj let je bil tudi v Ameriki. L. 1898 pa je nastopil službo na Vrhniki kot pismonoša, ki jo je prav vestno opravljal tja do 1. 1925, ko je stopil v zasluženi pokoj. Kljub svoji visoki starosti je mož še zmeraj trdnega in čilega zdravja, prava vrhniška grča; pa še vedno ti zna kako prav moško in veselo povedati in se iz srca pošaliti. Od nekdaj je bil zaveden katoličan in zvest svojemu prepričanju. Še zdaj ga skoraj sleherno jutro vidiš, kako jo reže v cerkev in kako pogosto poklekne k mizi Gospodovi po okrepčilo zase in za vse svoje. Njegova žena Helena se je rodila 1. 1855. Trdo je bilo njeno življenje, trdo, kakor beremo o tistih Cankarjevih Franckah, ki so si z žuljavimi rokami zdaj pri tej zdaj pri oni familiji služile vsakdanji kruh. Ko si je izbrala moža, mu je bila vsa leta svojega zakonskega življenja vdana, iz srca dobra in skrbna družina. Zadnja leta nekoliko boleha in vpčkrat. mora za dalj časa v posteljo. Takrat ji ni toliko hudo, da mora prenašati nadlego svoje bolezni, ne, saj vse daruje Njemu, ki je dal svoje življenje za svoje ovce. Ne, ni ji zato hudo, ampak zato, ker ne more v cerkev. Kdaj bom spet vstala in šla k sv. maši. Oba slavljenca bivata zdaj v lični hišici, ki sta si jo postaviia v prijazni Novi vasi, kjer se je nastanil tudi njun nečak s svojo družino. V hišo zahaja že lela in leta samo katoliško časopisje, ki ga oba prav vestno m z zanimanjem prebirata. »Slovenec« in »Domoljub« sta jima še zmeraj največja tovariša. On ju prebere od prve do zadnje strani; zlasti za številne dnevne nesreče in umore je do potankosti radoveden in večkrat zmaje z glavo: Taki so ljudje, za Boga se premalo brigajo, pa jih kaznuje . Potem vzameta v roke še priljubljeni »Bogoljubi:, »Glasnik«, »Frančiškovo Cvetje«, razne misijonske liste i. dr. Povsod iščeta klene in plemenite besede Boga in njegove ljubezni. Dal Bog, da bi učakala še mnogo let v srečnem zakonu in njunemu zlatemu jubileju se pridružujemo tudi mi s svojimi prisrčnimi čestitkami. Novo mesto Danes popoldne ob 3 bo v Prosvetnem domu slovesna proslava praznika Kristusa Kralja, ki je obenem tudi praznik vseh katoliških društev. Pridite vsi! Za proslave 100 lotniec rojstva skladatelja A. Foersterja pripravlja kaj>iteljski cerkveni pevski zbor, ki bo za to priliko znatno pomnožen s pevci, ki niso člani cerkvenega zbora, velik koncert svetnih pesmi, lia katerega opozarjamo ze sedaj. I Med drugim bodo na sporedu tudi zelo težke. 111 komplicirane skladbe kakor: »Spak« za moški zbor, »Ljubica« za mešani zbor. »Mladi mornar« za se-steroglasen zbor itd. Na tem koncertu bomo poleg Foersterjevih pesmi slišali tudi Sattnerjevo »Jefto-jevo prisego . V>» pojasnila glede nabave novega Philip««-Radio-apanto na obroke dobite pri M. \Vacbter, Novo mesto. Vid nad Ljubljano Uprizoritev Shakespearovo žaloigre »Hamlet« je minulo nedeljo nad V6e pričakovanje prav dobro izpadla. Hamlet je bil naravnost sijajen, ostale vloge so bile večinoma posrečeno izvajane. Na splošno željo se pretresljiva tragedija ponovo v nedeljo, dne 7. novembra, ob jx>1 štirih poj>oldan v domu Blaž Potočnikove čitalnice. — V ponedeljek, 13. t. m., so je pričel jx>uk na tukajšnji gospodinjsko-nadalje-valni šoli. Obiskuje ga 12 deklet. — Prepotrebna preureditev državne cesto skozi Št. Vid vidno napreduje. Najlepši del ljubljanske okolice dobiva novo, povsem udobnejše lice, dasiravno je želeti še nadaljnjih korektur. — Električno cestno železnico bodo zaenkrat, žal, le še premalo podaljšali. Nujnost časa j>a bo zahtevala tudi v tem oziru v zvezi z Ljubljano večji napredek. Tržič Odlično priznanje je dobila tržiška Vincencl-jeva konferenca. Blagopokojni g. Franc D e u, ki je umrl 8. oktobra, ji je zapustil svojo veliko hišo iia Glavnem trgu. Dvonadstropna stavba ima sedaj pod svojo streho sodišče in občinski urad. S svojim darom je pokojnik sledil zgledu svojih dobrih staršev in prednikov, ki so bili kar po vrsti vsi dobrotniki tržiške cerkve in revežev. Upošteval je pa tudi veliko delo, ki ga konferenca vrši že 48 let na polju tržiške dobrodelnosti; saj je prav letos nedavno povečano sirotišče in zavetišče do zadnjega kotička zasedeno in je treba opoldne pripraviti kar redno kosilo za 135 lačnih ust. — Konferenca postane lastnica podedovane hiše takoj, užitek hiše in nekatera izplačila Imajo pa sedaj še sorodniki Vsekakor pa je zapuščina pomembna sedaj in v bodočnosti za konferenco in pokojnik je zapustil s tem lep spomin na sebe in svojo rodbino. Zlatorog v prelepi narodni igri jo preteklo nedeljo nadvse lejM> uspel. Dvorana »Našega domač je bila jx>lna in s to igro otvoritev letošnje sezone kar najlepša. Ponovljena bo igra danes jk)jx>ldne ob po! štirih in okoličani naj ujx>števajo, da kaj lepšega danes ne bo v nobeni tržiški dvorani. Trgovine so bile pri nas zaprte v znak protesta proti veleblagovnicam samo v četrtek jx>-jKtldne in v petek dopoldne. V petek popoldne so jih pa trgovci že odprli, ker so v nekaterih obratih popoldne imeli izplačilo, ki je vedno značilno zlasti tudi za tržiške trgovce. Preska Danes popoldne ob pol 4 se poroči v preški župni cerkvi cerkvena pevka Rezika Peternel, ki je bila vneta članica dekliške Marijine družbe, njena odbornica, kakor tudi odbornica katoliškega prosvetnega društva ter članica dekl. K. A. Z njenim odhodom izgubimo najboljšo igralko našega ljudskega odra. Tudi ženin je odličen delavec na jiolju katoliške prosvete. Novojioročenceina želimo obilo sreče v novem stanu! Slovenigradec Gradnja železnobetonskega mostu rez Mislinjo. Te dni jo stavbeno podjetje gosp. Emil Toinažič iz Ljubljane pričelo z deli za gradnjo novega železo-betonskega mostu čez Mislinjo pri mestnem poslaja-Iišču. Proračun znaša nad 400.000 dinarjev. Okrog mostu se vrti že precej delavcev, ki j>oglabljajo strugo in napravljajo provizorični most. V nekaj dneh bodo ta dela gotova, nakar se bo začelo z razdiranjem sedanjega lesenega mostu ter napravo temeljev. Most bo 22 metrov dolg, širina j>a mu bo 5.50 111 z obojestranskimi hodniki. Vozišče bo tlakovano z granitnimi kockami, hodniki pa betoni-rani. Podjetje zaposluje razen nekaj kvalificiranih delavcev samo tukajšnje domačine, ki so in še bodo prišli do zaslužka. Naprava novega železnobeton-skega mostu bo za Slovenj Gradec, velika pridobitev. ""Dijaška kuhinja se je osnovala pri tukajšnji meščanski šoli. Dijaška kuhinja je društvo, ki ima potrjena pravila in katere začasni predsednik je mestni župan c. dr. Picej. Pobudo za ustanovitev sta pa dala agilni ravnatelj g. Ivan Teuerschuh in mestni župnik čg. Soklič Jakob. Namen kuhinje jc, nuditi dijakom vsak dan toplo in dobro kosilo, kar je hilo nujno jiotrebno. Saj je mnogo dijakov iz oddaljenih krajev do sedaj bilo vse šolsko loto brez loplega in sploh brez vsakega kosila. Kuhinja že deluje od 10. I. m. dalje ter prejema vsak dan okrog 100 dijakov toplo kosilo, in sicer 50 zastonj, 50 pa proti malenkostni odškodnini Kuhinja ie nameščena v kletnih prostorih, kjer je svetla in zračna kuhinja in obednica ter shramba za jedila. • ..dokler ni vzela brisače, ki je bila oprana z Radionom! Zakaj je perilo oprano z Radionom mnogo bolj belo kakor perilo oprano z navadnimi pralnimi sredstvi? Zato, ker vsebuje kisik. Navadna pralna sredstva samo površno odpravijo nesnago - Radion pa tvori milijone kisikovih mehurčkov, ki skupaj s peno dobrega Scliiclitovega mila pronicajo skozi vsako tkanino, odpravijo vso nesnago in operejo perilo snežnobelo. Radion pere temeljito in enakomerno ter je zato perilo, oprano z Radionom, popolnoma čisto in bleščeče belo. šchicht°v ul RADION pere sam Kranj L r po nnrotlno igro »Miklova Zala« ponovi nu splošno željo Prosvetno društvo v Kranju danes popoldne ob 16 v Ljudskem domu. F ram Ustanovni občni zbor »Fantovskega odseka- je bil minulo nedeljo v prostorih Aninega dvora. Odzvalo se je lepo število slovensko zavednih in katoliško mislečih fantov, ki so si izvolili za predsednika g. Stanka Pečovnika, učitelja v Frainu. Fantovski odsek je obstojal že prej kot odsek Katoliškega izobraževalnega društva »Slomšek in si je že tedaj izvojeval na jrolju telesne vzgoje lej>o uspehe. Uverjeni smo, da bo Fantovski odsek kot samostojno društvo deloval z še večjo vnemo. Predpogoj za dosego boljših uspehov je lelno telovadišče in zgraditev lastne telovadnice. Upajmo, da se jim bo posrečilo tudi to. Kmetijsko-nadaljevalna šola bo pričela s poukom sredi meseca novembra. Letos bo otvorjen 11. letnik te šole. Fantje in izobrazbo željni gospodarji, vpišite se van jo. Za nakup semen je darovala banska uprava našemu okraju znesek 25.000 din. Od le vsote bo prejela naša občina 4000 din. Mislili smo, da je ta denar namenjen zgolj samo občinam, katerim je toča uničila letošnji pridelek. To so štiri občine v našem okraju, od katerih pa je bila naša najtežje prizadeta. Prosimo okrajni kmetski odbor, da svoj sklep glede razdelitve teh podpor revidira v korist prizadetim in jKidporc najbolj potrebnim. Sv. Križ pri Hajdini Na Topolah sta umrla v teku ene noči zakonca Valentin in Neža Ker če k, prvi SI, ona pa v 77 letu starosti. Kljub visoki starosti sla še vedno držala vajeti gosjjodarstva v svojih rokah in opravljala vsa kmetijska in hišna dela. Rajni Valentin je bil trden in zaveden Slovenec saj se jo v njegovi hiši odločalo, kdo bo imol občino v rokah, Slovenci ali Nemci, dočim so se pri sosednji hiši zbirali neinškutarji. Zakonca Vnl-ntin in Neža sla umrla v 51 leru zakonskega življenja. Nisln prazno-va.a zlate poroke, šla sla pa sedaj k večni poroki pred najvišjega duhovnika. — Dobrima zakoncema naj sveti večna luč. žalujočim pa naše iskreno fo-žalje. Sv. Jurij ob Taboru Šivalni tečaj so imela dekleta 14 dni. katerega jim je priredila brezplačno tvrdka »Singert. Obiskovalo je lefaj vsega skupaj 20 deklet iz domače, gomilske in vranske fare. Dekliški odsek je imel v nedeljo svoj ustanovni občni zbor v Katoliškem domu. Cerkveni mladinski zlinr je ustanovil še tam-burnškl zbor, v katerem ifjrnio samo mali otroci. Učijo so zelo pridno in bodo kninlu pokazali, kaj vse znajo. Iz Julijske krajine Na Se. gori pri Gorici bodo začeli v' kratkem, lako čujemo iz zanesljivega vira, graditi stavbo za drugo restavracijo. Načrti so že pripravljeni — gradbeni stroški bodo znašali okrog pol milijona lir. Družba :a preporod poljedelstva v Treli Bane ti jah (Ente di rinascita delle Tre Venezie) je pred prilično dveina letoma kupila od goriške deželne uprave obširno nekdanje Fogarjevo posestvo tin desnem bregu Soče pri Pevni. Kninlu po vojni je kupil to posestvo, ki se razteza od Orojnice do Pevnice in obsega skoraj vse pevmsko polje, tedanji goriški deželni odbor, ki je hotel tu zgradili novo norišnico. Pozneje jc ta načrt propadel in deželna uprava je dajala, kakor že prejšnji lastniki, njive in polja v najem kmetom iz Povrne in Oslavja, ki imajo malo zemlje. Sedanja lastnica pa hoče obdelovati posestvo v lastni režiji. Letos ni oddala prejšnjim najemnikom ničesar več v najem, ampak obdelala z lastninit delavci, in sedaj gradi ob cesti, ki pelje v Pevmo, velik, modern hlev, v katerem bo prostora, kot pravijo, za petdeset glav živine. Tudi vojne razvaline Fo-garjevih hiš. mesnic in hlevov ob desni glavi Soškega mostu, ki so kričale o grozotah vojne, je s hvaležno brigo že skoraj odstranila in vse oče-dila. Brezdvomno lep napredek. Bridko je samo za tiste kinete-najemnike, ki bodo morali zdaj zaradi pomanjkanja zemlje živino odprodali in svoj domek skrčiti. AngleH na Brionskih otokih. Zadnjo sredo se je pripeljalo na Brionske otoke z angleško ladjo »Laucashire 500 angleških turistov. Prispeli so iz Dubrovnika. Ogledali so si lepote otokov in se poleni še tisti dan ponoči odpeljali daljo proli Benetkam. Dvojčka, oba fantka je dobila družina Cirila Breceljn iz Ajdovščine. GoriSki prefekt mu je po naročilu načelnika vlade nakazal posebno nagrado v znesku 800 lir. V občini llerpctje-Rosinn je bil dosedanji pre-feklurni komisar g. Marcel Candellari s kraljevim odlokom imenovan za župana. l'o 22 letih. Po 22 letih se je vrnil iz ruskega ujetništva neki Ivan Pavlin iz Ravnice nad Gorico. Na domu je našel samo še staro mater. Oče mu je medtem umrl, dva brata sta se. izselila v Argenlinijo, sestra se je poročila na bližnje Trnovo. Veselje materino si lahko predstavljate. Velikodnien dar. Načelnik vlade je nakazal goriškemu prefektu 20 tiso? lir zn po toči oškodovane kinolovalce v občinah Cerkno, Šmartno-Kojsko, Štanjel in Komen. Podporo naj dobijo družine, ki so v najtežji potrebi in so bile najhuje prizadeto. Nesreča pri delu. 17 letni Ciril Jermol od Sv. Lucije se jo pri delu tako nesrečno obračal, da si je zlomil desno nogo v kolenu Prepeljali so ga v goriško bolnišnico. Pred kakini pol letom se je na Himalaji smrtno ponesrečila nemška ekspedicija, ki je hotela priplezati na vrh himalajske gore Nanga-Parbat. Pri tej nesreči so bili mrtvi vsi člani ekspedicije, ]e geograf profesor Troll je ostal živ. Sedaj se je rešeni profesor vrnil domov v Nemčijo, kjer ga je prvi pozdravil njegov najmlajši sinček. Povzročitelj raka odkrit? Dne 29. oktobra zvečer je v Družbi zdravnikov na Dunaju predaval dvorni svetnik dr. Ger-lach, ravnatelj državnega zavoda za zatiranje živinski kuge. Za to predavanje je bilo mnogo zanimanja. Predavatelj je predaval o svojih uspehih pri raziskavanju takozvanih zločestih bul, ki so prav za prav rak. študiral je celih 15 let. Sedaj pa se mu je nazadnje jjosrečilo. da je odkril škodljiva telesca, ki povzročajo raka. Posrečilo se mu je celo, da je ta telesca lahko umetuo gojil. To predavanje bo seveda v vseh zdravniških krogih vzbudilo velikansko zanimanje. S tem namreč, ko je enkrat odkrit in znan povzročitelj raka, bo znanost mogla to 6trašno bolezen uspešneje zatirati. Sodišče vse teto brez deta Nova francoska provinca Lorena, ki je po svetovni vojski zopet prišla pod Francijo, ee lahko po-baha, da je dosegla rekord, s kakršnim se ne more |x>bahati nobena francoska dežela. Francija ima 94 departementov. Med njimi je samo deparlement Meurthe-et-Moselle v Loreni tako srečen, da se v njem že vse leto dni ni zgodil nobeden zločin. Zadnjikrat se je sešla porota tega departe-menta meseca aprila, pa se je morala tako! gaziti, ker ni bilo v zaporih nobenega človeka, ki oi ga bilo treba soditi. Med tem je znova minilo pol leta in porota se je zopet scšla na oktobrsko zasedanje. Toda tudi sedaj so gospodje porotniki morali takoj domov, ker ni bilo nobenega slučaja za nje. Hodniki sodne palače so kar prazni. Tu in tam odmevajo jto njih le koraki uradnikov in sodnikov, kateri pa se 6trašno dolgočasijo in že dolgo zaman čakajo, kdaj bodo dobili »dela«. Francoski listi se seveda norčujejo iz državnega podtajnika za pravosodje, češ da dela sedaj nov zakonski osnutek z.a sodnike, če bi bili tako brezj>oselni, kakor so sedaj oni v Loreni. Osoviahint? Sovjetska družba »Osoviahim« ni kako zrako-plmno društvo, temveč je velikega pomena za so-vjetsko-rusko državo in v trajno j>omoč armadi na vse strani. To društvo ne obsega samo letalstva, kakor je splošno znano, marveč tudi zračno in plinsko obrambo, pomorsko izobrazbo mladine in šolanje jezdecev. Na vse plati se udejstvuje, kjerkoli je potrebna kaka izobrazba za službovanje v rdeči armadi ali pri mornarici. Sledeči podatki so bili objavljeni v sovjetskem listu »Krasnaja Zvezda«: Vorošilov, sovjetsko-ruski armadni poveljnik, je nekega dne zaukazal: ^Sleherna šola in pionirska skupina jadralnih letalcev, sleherna delavnica in tvornica mora imeti krožek jadralnih letalcev; vsako industrijsko središče pa klub letalcev.« — Ce 60 to zare6 povsod izvedli, ni znano, toda sovjeti trdijo, da imajo 150 letalskih klubov in neštevilne letalske krožke. Sem spada 600 stolpov za skakanje s padali, ki so razporejeni jx> vsej državi in 240 postaj jadralnih letalcev z 2000 jadralnimi letali. Vsako leto 6e 5 milijonov tovarišev in 70.000 učiteljev ukvarja z izurjenostjo v zračni plinski obrambi. V Sovjetiji je kakih 5000 skupin za vaje v plinski obrambi. Poučne klube za mornarico imajo v Leningradu, Gorkem, Moskvi, Kinešmi in Jaroslavlu. Klubi imajo na razpolago 12 šolskih ladij in 300 bark. Jezdece vežtoajo v 500 klubih in 2000 krožkih. Vse to je združeno v velikem obrambnem društvu »Osoviahimu«, ki ga država seveda na vso moč podpira. Strupene pline uporabljajo Japonci v bojih 6 Kitajci. Južnozahodno od Lotije so Japonci že v tretje napadli Kitajce s strupom ki ima posebno hude sestavine. Več ko 50 vojakov je umrlo zaradi tega strupa. Še zmeraj iščejo Levanevskega, ruskega voditelja letalske ekspedicije na severno tečajske pokrajine. Vodopjanov, ki je 7. oktobra odletel čez severni tečaj proti Ameriki na iskanje, spet ni ničesar našel. Dognal pa je, da je tudi v tem letnem času moči leteti čez severni tečaj. vojakov je bila potrebna, da je japonska domovina lahko zasedla čim več kitajske zemlje. Vse to je bilo natančno preračunano. Tako so Japonci 1. 1931 z malo napora lahko zasedli Mandžurijo ter so povrhu tega še tako mimogrede v žep vtaknili celo provinco Džehol. Do oktobra leta 1930 so Japonci tako mirno lahko pobasali province Hopi, Šantung, šansi ter mongolske pokrajine Cahar in Savujian. Vse to je pripravila japonska skrivna 6lužba. Vodi jo generalni major Doihara Kenji, ki je nenavadno bister mož. General Koiso je nekoč pripovedoval fran coskemu časnikarju Lyauteyju nekaj o tej jajjoneki službi. Med drugim mu je izklepetal: '■•Naše japonske vojaške kolone še nikdar niso začele mar: širati. ne da bi jim za prednjo stražo pred njimi šli častniki skrivne službe.« No. ker je preveč iz-blebetal, si je malo časa nato ta japonski častnik prerezal trebuh, da je opral svojo ča6t. Posmrtni dom velikih mož Kje počivajo veliki mrtveci? Veliko jih je raztresenih po vsem 6vetu: ležijo na vaških pokopališčih, v mavzolejih, cerkvah, na dnu morja. Za marsikoga od njih niti ne vemo me, kje so ga pokopali, ker se njih čas ni brigal zanje ali ker so prišli ob življenje v vojni s sto in tisoč drugimi vred, kdo ve kje! Nekaj narodov pa je skušalo svoje velike mrtvece pokopati in zbrati na enem samem kraju, dasi se to ni nikoli popolnoma posrečilo So pač preveč različni razlogi, ki v poedi-nih primerih odločajo za kak drug poslednji dom. Celo v grobnicah kraljev — ki se še najbolj držijo tradicije — manjka večkrat kak vladar. V Escoria-lu, seveda, so vse legitimne dinastije pokopane in vprav čuden slučaj jc nanesel tako, da je ondi še ena sama kraljevska krsta prazna. Bo li Alfonz XIII počival v njej? Francija ima dvoje važnih počivališč za svoje mrtvece. Oficielno je Pantheon, veličastno poslopje pri Sorboni tak poslednji dom. Zgradil ga jc Lu-dovik XV. kot cerkev sv. Genovefe, a je v revo- i luciji zavzel mestno sedanjega namena. —• »Aux ! grands liommes dc la patrie rcconnaissantc« (Veli- | kim možem hvaležne domovine) se glasi veliki napis ■ na stavbi, ki v njei počivajo pisatelji io filozofi ko | Voltaire, Rousseau, Victor Ilugo, Zola, predsednik ; Sadi Carnot, ki ga je 1. 1894. umoril neki anarhist, | in Jcan Jaures, voditelj socialistov, ki je bil v za- | četku svetovne vojne ustreljen. Panthconov tekmec [ je pokopališče Pere I.achaise v Menilmontantu, da- j leč za trgom Bastille. Tu počiva cvet francoskega duha: slikarji, pesniki, glasbeniki, igralci, politiki, znanstveniki Talma leži tu in Sarah Bernhardt; j Musset, Audet, pisec basni Lafontaine; Balzac, I predsednik Thicrs. — Barthouia, ki ga je umorila i krogla morilca našega kralja Zedinitelja, so položili semkaj v rodbinsko grobnico. Tudi francoski Roth-schildi so na Pere Lachaisu — tako ime ima po spovedniku Ludvika XIV., patru (pere) La Chaisu, ki je imel na tem kraju svojo palačo — in ludi tujci so tu pokopani in napol Francozi: Rossini, Chopin, Oscar Wilde . . Anglija časti svoje velike pokojnike v West-minstrski opatiji, k]er zaeno kronajo angleške kralje Tu so pokopani razni vladarji, državniki in umetniki, kot Handel, Gladstone, Disracli. Mnogi nagrobniki, ki so kaj malo okusni, zapostavljajo lepoto katedrale, a še dandanašnji pokopavajo tu slavne književnike. A. Shakespeare, največji od vseh angleških poetov, je ostal v svojem Strat-fordu. Svarile » . . and curst be be who moyes my bonnes« (Preklet bodi, kdor moje kosti odnese) učinkuie še po stoletjih. V novejšem času pa državnikov in vojskovodij ne polagajo več v westmin-strsko opatijo, temveč v St. Pavelsko katedralo, ki je posneta po Št. Peterski cerkvi v Rimu. Oba poveljnika vojnega brodovja s Skagerraka, Jellicoja in Beattyja, ki so ga počastili s ponosnim naslovom grof Severnega morja«-, so ondi položili k poslednjemu počitku. Kralja Jurija V. so pokopali v grajsko kapelo gradu Windsor. Sovjetska Rusija je pripravila smrtnim ostankom svojih junakov prostor na Rdečem trgu. Del kremclskega obzidja ob Leninovem mavzoleju sprejema trupla velikih sovjetskih državnikov. Gorki je tli pokopan, nedavno umrli ljudski komisar Ordžo-nikidzc, vrhovni vojaški poveljnik Kamencv (ki ga ni zamenjati z istoimenskim politikom, ki so ga dali ustreliti); dalje okrutni Džerdžinski, ustanovitelj Čeke, in tudi oni Kirov, čigar umor iz leta 1934 je bil začetek mrkih moskovskih procesov. Ljudje, ki so mogli računati s poslednjim počivališčem v kremlskem obzidju, so s kroglo v telesu odromali v nemi grob . . . Nemčija in Italija nimata nikakih panthconov. V regensburški AValhalli« dobiš le doprsnike slavnih mož. Hindcnburg leži v Tannenbcrgu, knez Biilovv na tihem grobišču v Nienstattenu pri Blan-kensceju, Bismark v bližnjem Friedrichsruhju, Friderik Veliki v potsdamski garnizijski cerkvi, Goethe v Weimaru. — Italijanski kralji počivajo — kakor tudi Rafael — v rimskem Pantheonu, ki je stavba iz dobe Rimljanov, a ga nimajo v ta namen kot Francozi svoiega. Na Japonskem so za nekaj poedinih odličnih osebnosti, kot za cesarja Meijija ali za junake iz Port Arthurja in admirala Toga postavili posebne mavzoleje. Navadno pa postavijo velikim mrtvecem templje, ki jih v njih častijo kot junake. Ogrska ima na pokopališču Kerepes (v Budimpešti) poseben oddelek za častne grobove. Tu so zbrani skoraj vsi veliki možje države. Tu počiva pesnik Andrea Endre in ves mlajši pesniški rod; dalje revolucionar Ludvik Kossuth in ministrski predsednik Franc Deak in ob koncu svetovne vojne umorjeni grof Tisza in general Giimbos. Tu pa ni Emerika Modacha, ki jc spisal ogrskega Favsta, »Iragedijo človeka«: leži namreč v svoji domovini, v Stregovi pri Lučencu na Češkoslovaškem, in F. G. Masarvk jc nekoč položil venec na njegov grob. 'ludi veliki ogrski narodni junak Rakoczy II., prvi borec za ogrsko neodvisnost zoper Habsburžane, tenja: počiva na češkoslovaških tleh: v gotski katedrali v Košicah. Čehi so do nedavnega imeli svoj pantheon na višehradskem pokopališču. Ondi počivajo Smetana, Dvorak, Fibicti, Neruda, Purkynč. Rieger. Zdaj pa stoji, dasi v notranjosti še ni izgotovljen, češki [ Pantheon (Pamatnik Ostvobozeni) na griču Žižka, ki zre na katedralo sv. Vida, ki so v njej pokopani svetniki, kralji in škofje Češke. Drugi češki mrtveci iz preteklosti počivajo na različnih krajih; Wallen-stein je v dvojnati cerkvi v Miinchengratzu, Ko-mensky v Noardenu, Husovo truplo je razpadlo na grmadi v Konstanci, Masaryk je na vaškem pokopališču v Lanih, kjer pa brez dvoma ne bo ostal. Jugoslavija ima svoj kraljevski pantheon na Oplencu v cerkvi, ki jo je dal sezidati kralj Aleksander Zedinitelj, ki tudi počiva v njej. Naši slovenski velikani so po malem zbrani na ljubljanski božji njivi pri Sv. Križu, nekaj jih je še pri Sv. Krištofu, nekaj v tujini (Gregorčiči), drugi razkropljeni po vaških pokopališčih rojstnih vasi in tudi naš največji ni v Ljubljani — Prešeren — ki počiva v Kranju. Kdaj bo zra6tel iz tal naš slovenski Pantheon? Angleški kralj odpira parlament Velike slovesnosti ob začetku zasedanja angleškega parlamenta ster ter voditelj opozicije. Pot od poslanske zbornice do gosposke pa je precej dolga, ker je palača silno velika. V tem čakajo v gosposki zbornici lordi, katerih je sedaj 777 članov zgornje zbornice. Vseli 777 članov te zbornice pride skupaj samo enkrat na leto, takrat namreč, ko kralj govori 6voj prestolni govor. Tega dne pa seveda pridejo v parlament vsi, in sicer ne sami, marveč v spremstvu svojih visokorodnih žena, katere imajo najslovesnejše obleke, ki pa hrepene, da bi svoje može vsaj enkrat na leto videle oblečene v starodavne slavnostne obleke, ornaie s škrlatom in eoboljevino. Ker pa je prostora malo. je seveda precej prepira, katera bo dobila prostor. Zato si mansikaka vojvodinja zagotovi prostor tako. da že od zgodnjega jutra čaka v tistem prostoru. Ko je zbrana vsa družba lordov in poslancev, tedaj naenkrat zažari na tisoče luči. V tistem hipu stopi kralj s kraljico v dvorano. Kralj vodi kraljico za roko. Vsi plemenitaši in njihove žene sedaj posade na glavo svoje krone, vmes pa se leske-čejo uniforme diplomatov, poslanikov in generalov. Ob stenah pa stoje častne straže v starinskih paradnih oblekah 6 helebardami v rokah. Pred to sijajno družbo potem kralj spregovori 6Voj prestolni govor in zasedanje angleškega parlamenta se s tem začne. Kraljica Elizabeta je sedaj tretja angleška kraljica, katera se ob roki svojega kraljevskega moža sme udeležiti le slovesnosti. Poprej običaj kraljicam kaj takega ni dovoljeval. Staro šego, da kraljica ni 6mela zraven, je prvi j^relomil ded sedanjega kralja kralj Edvard VII., ki je pripeljal seboj 6vojo ženo kraljico Aleksandro. Oče sedanjega kralja kralj Jurij V. je sledil vzgledu svojega očeta ter k slovesnosti prestolnega govora v parlament pripeljal s seboj kraljico Marijo. Sedanji kralj se torej drži navad 6vojih j>rednikov. Toda kraljica mora sedeti na manjšem prestolu kakor pa je kraljev. Letos je kraljica Elizabeta nosila ob tej | slavnesti tisto slavnostno obleko, katero je imela na i slavnostih ob kronanju. Samo v laseh ni imela I prave krone, marveč majhen in lahek posnetek. Dne 26 oktobra je bil 6lovesno odprt angleški parlament, kar se na Angleškem dogaja vedno lako, kakor določajo stari običaji, ki 6e jih Angleži tako zvesto drže. Tistega dne so že zgodaj zjutraj bile vse ulice od kraljevske palače Buckingham, do parlamenta polne ljudi, ki so čakali, kedaj 6c bo iz kraljeve polne ljudi, ki so čakali, kdaj se bo iz kraljeve Ob določenem času se je prikazala zlata državna kočija, v kateri se je sedanji kralj Jurij VI. prvič s svojo ženo peljal k zasedanju parlamenta. V tem oziru se novi kralj zvesto drži navad 6vojih prednikov. Njegov brat kralj Edvard VIII. pa je stare navade hotel odpraviti ter se je peljal v parlament v navadnem črnem avtomobilu. Kralj Jurij VI. se je pripeljal v zlati kočiji v krasni obleki iz modrega žameta, ki je bil obrobljen s soboljo kožu-hovino. Na glavi je nosil krono angleškega imperija. Že mnogo tednov poprej so si ljudje prizadevali, da bi jim bilo omogočeno videti te slavnosti. kar je za plemenitaše posebna čast. Angleški parlament začne navadno konec meseca oktobra. Pri tej priliki mora -biti navzočen kralj s kraljico. Kralj se 6 kraljico pripelje pred parlament, nakar s spremstvom stopi v jirostore gosposke zbornice. Tukaj sedeta kralj in kraljica na dva zlata stola, ki sta pripravljena tam za ta namen. Lordi in poslanci pa stoje spodaj na razmeroma majhnem prostoru in poslušajo kraljevi prestolni govor. Preden pa kralj pride v dvorano in spregovori, morajo priti v gosposko zbornico še poslanci spodnje zbornice. Tudi za te je določena posebna ceremonija, ki je povzeta po starodavnih šegah in navadah. Najprej odide iz dvorane odposlanec gosjio-ske zbornice ter se napoti v poslansko zbornico vabit poslance, naj pridejo v zgornjo zbornico [poslušat kraljevi nagovor. Preden odposlanec 6nie vstopiti v poslansko zbornico, mora trikrat potrkati na vrata. Nato šele sme vstopiti ter trikrat povedati svoje sporočilo. Šele nato se dvigne vseh 615 angleških poslancev ter po zapletenih hodnikih gredo v gosposko zbornico. Njim na čelu korakajo: predsednik poslanske zbornice, prvi mini- Po starodavnem angleškem običaju se kralj in kraljica v slovesnem sprevodu peljeta v parlament, kjer kralj s prestolnim govorom odpre zasedanje parlamenta. Japonska skrivna služba V ameriškem listu »Michigan Herald« izpisuje bivši uradnik angleške skrivne službe Allen Sutter japonsko skrivno službo, kar se po domače imennje jajMnsko vohunsko službo. Takole za-a: Brez vsakega pretiravanja lahko rečemo, da je angleška skrivna služba po svoji orgnizaciji. tehnični izobrazbi, preskrbi in z dobro izšolanim moštvom najpopolnejša na področju državnega in: formacijskega delovanja. Toda to velja le za beli svet. Ce pa to stvar mednarodno gledamo, mu je VcIikh mednarodna razstava v San Frnnciscu v A staia ob takozvanih Zlatih vratih v posebnem pa park bo veljal kakih 20 milijonov dinarjev v našeni milijonov meriki. ki jo bodo odprli leta 1039. Razstava bo rku, ki ga bodo nalašč za razstavo napravili. Sam denarju. Pazstava sama pa bo veljala gotovo 200 dinanev. kos japonska služba, česar pa je kriv duh japon škili organov. Prav gotovo naših angleških sotrud-nikov nihče ne prekaša po veselju za .a poklic, ne po osebnem junaštvu in ne po iznajdljivosti. Toda. da bi bil uradnik angleškega skrivnega urada pripravljen napraviti samomor, ne da bi trenil z očmi. samo zato, ker tako zahtevajo interesi slučajne postranske službe, za kaj takega angleškemu uradniku manjka japonsko pojmovanje države. Poleg tega pa so tukaj še moralični pomisleki Človek mora že od zgodnje mladosti biti za kaj takega vzgajan, kar pa nikakor tli v soglasju 6 krščanstvom. Poleg tega vsak Japonec misli, da je nekaj silno junaškega, če more umreti za svojo japonsko domovino. Po njihovi veri bo tak na drugem 6vetu imel posebno častno mesto.« Nato pisec prijjoveduje, kako se znajo japon; ski častniki žrtvovati, če je treba svoji domovini storiti še tako malo uslugo. Za vzgled navaja japonskega kapitana Shintaro Nakamura. Mož je bil japonski aktivni častnik v činu kapitana. Nekega dne je dobil od svojih vojaških jx>veljnikov nalog, naj se kot civilist preseli v Mandžurijo, kjer naj začne obdelovati zemljo. Japonski uradniki in agenti skrivne službe so po večini sami častniki. Torej ta Nakamura je prišel kot japonski naseljenec v Mandžurijo. Kitajski uradniki so ga opozarjali. naj ne hodi tja, ker je tam nevarno in da bi kitajske oblasti ne mogle prevzeti odgovornosti, če bi se mu kaj zgodilo. On pa je dejal, da dobro ve. da so te govorice pretirane in da je okolica, kjer se misli naseliti, docela varna. Kitajski uradniki so nazadnje popustili, vendar so mu v potnem listu zapisali, da je bil posvarjen in da pofiotuje na svojo odgovornost. Nekaj tednov kasneje pa so tega ja|>onskega aktivnega kapitana našli umorjenega in grozno razmesarjenega. Že drugi dan jc lahko japonska armada začela prodirati, da ^maščuje smrt svojega rojaka«. Japonske oblasti so ga žrtvovale namerno, da so lahko izvedle svoj davni načrt. Nekaj jiodobno junaškega je napravil v noči ^ na 18. septembra 1931 japonski poročnik Kava-moto. Ta jc tisto noč s 6 možmi patruljiral po železniški progi severno od Mukdena. Naenkrat je sredi med to sedmorico eksplodirala huda bomba in vseh 7 raznesla. Že poi minute nato je pnprav-: lična japonska armada lahko marširala na 755 km i dolgi fronti. Žrtev tega jx>ročnika in njegovih 6 j Zadružna zveza v !. 1936 Iz poslovnega poročila Zadružne zveze v Ljubljani za poslovno leto 1936 posnemamo naslednje podatke: Včlanjene zadruge. Število včlanjenih zadrug se je lani povečalo od 666 na 682 in je tako doseglo najvišje število. Skupno je lani pristopilo na novo 29 zadrug, članstvo pa je prenehalo 13 zadrugam, tako da je čisti prira&lovenca« pod »Zanesljiv »n pošten« št. 17386. (a) 500 din dam tistemu, ki ml dobi stalno službo v tovarni ali k .le drugje v Celju ali okolici. Naslov v upravi *81ov.« v Celju. (a) Uradnica D petindvajsetletno pisarniško prakso, samostojna ar knjigovodstvu in slovenski ter nemški korespondenci, išče zaposlitve. Ponudbe na upravo »SI.« pod šifro »Takojšen nastop 1937«. št. 17373. Gospodična trgovsko in pisarniško izobražena, želi kakršnokoli zaposlitev kot bla-erajničarka ali uradnica. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Marljiva« št. 17210. Absolvent mešč. šole 12 maturo z odllč. uspe hom - išče službo kot va jlenec v trgovino kakršne koli stroke. - Ponudbo v podružnico »Slov.« v No-Tem mestu. (a) Kuharica ▼ešča kuhe in vseh hišnih del, z znanjem nemščine, išče mesto na deželi, v manjšem mestu ali trgu k boljši družini. Po nudbe pod »Kuharica« St. 1763 v upravo »Slovenca« v Mariboru. (a) Manipulant strokovnjak v moški konfekciji, manufakturist z dolgoletno prakso, kavcije zmožen, išče službo. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Konfekcija« št. 17425. (a) Trg. pomočnik-šofer mlad, abstinent in nekadilec, dober prodajalec, vojaščine prost — išče mesta v trgovini. Nastopi lahko takoj. — Naslov v upravi »SI.« št. 17379. Dobra kuharica ki je vajena tudi drugih domačih poslov, se sprejme. — Pismene ponudbe upravi »Slovenca« pod šifro »Ljubljana« št. 17428 do 6. novembra 1937. Cas nastopa službo in plača po dogovoru. (a) Mlad trgovski pomočnik vojaščne prost, želi dobiti mesto v trgovini z mešanim blagom ali ma-nufakturi, kjer b| se šo izpopolnil. Službo nastopi takoj. — Ponudbo upravi »Slovenca« pod št. 17529 Trgovski sotrudnik že 14. leto zaposlen v trgovini z galanterijo in igračami, en gros, en de-tail. vešč nakupa blaga in kalkulacije, govori tudi perfektno nemško, želi premeniti službo. Gro kot prva moč, vodja podruž nlce aH poslovodja. Kavcije zmožen. Cenj. ponud bo upravi »Slovenca« pod »Zanesljiv« št. 17158. (a) Trgovska moč meS&ne stroke, poštena, fiobro izvežbana, z daljšo Bpccerijsko prakso, pisarniško - blagajniških del, Vešča šivanja in gospo flinjstva, vsestransko uporabna. prosi primernega tiameščenja. Cenj. ponudbe v upravo »Slovenca« pod »LJubljana« št. 17311 Mož in žena 30 letna, iščeta oskrbni-štvo srednjega posestva ali kot majerja, v bližini kakega mesta; tudi na Hrvatskem. Mož zmožen vsakega popravila, dober sadjar in živinorejec, žena prvovrstna perica in likalica. Sprejmeta tudi službo hišnika. Ponudbe upravi »Slovenca« pod zn. »Pridna in poštena« št. 17.370. (a) Krojaškega pomočnika sprejme Štefan C ene i,č, krojaštvo, Kranj. (b) Hlapca za kmečka dela sprejmem. Burkeljca, Za-dobrova 3, p. Polje, (b) Več čevljar, pomočnikov sprejme Jožef Rakove, čevljarstvo. Sp. Dupljo št. 17, p. Križe. (b) Pleskarja, ličarja Specialista za pohištvo — takoj sprejme Janežič, Tyrševa 23. (b) Samostojno kuharico iščem k dvema odraslima osebama. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 17465. Krojaškega pomočnika in pomočnico sprejmem takoj. Rojs, Maribor, Zg. Tržaška 4. (b) Pletilja dobi stalno delo na dom. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 17385. (b) Služkinjo vajeno kmečkega dela — sprejmem takoj. Zg. Šiška št. 29. (b) Služkinjo za domača in poljska dela sprejmem takoj. M. Marn, Tomačevo št. 15. (b) Šivilje mlajše, izučene, sprejmem v priučenje v drobni konfekciji. — šmartinska cesta 10, dvorišče, pritličje. (b) Dekle vajeno prodaje, sprejmem takoj za prodajo sadja. -Služba dobra in stalna, iiesljeva 4. (b) Sprejmemo dobrega delavca za tolčenje cementnih cevi za izven Ljubljane. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 17488. (b) Sprejmem dva ali tri čevljarske po močnike za splošna zblta dela. — Fran Kolničar, Duple-Tržlč. (b) Vinskega zastopnika agilnega, dobro vpeljanega v dravski banovini — išče veletrgovina z vinom s štajerske. Ponudbe točnim življenjskim opisom, navedbo zahtevkov in dokazil zmožnosti je poslati upravi »Slovenca« pod značko »Kavcija 10.000« št. 17518. (b) Veličasten pevski tlim San Francisco Jeanette Mac Donald Clark Gable. Grandlozno filmsko delo z najlepšimi pevskimi partijami Iz Travlate In Fausta. ki obenem prikazuje potresno katastrofo San Franclsca v letu 1906. Film Je v nemškem Jeziku_ Emainam Veličasten zgodovinski velelllm Lord IVelson Nemški dialog — Rezervirajte si vstopnice! Danes m jutri ob pol 11. uri dopoldne ijudsaa predstava po zniianlii cenah, BHMiQl Tarzan, živali ln plemena v pustolovskem velefilmu Tarzan zmagovalec Jonny Welssmtiller Danes in jutri ob pol 11. url dopoldne predstava po znlzanifl ceuaii. — 'P\ecU>tave u6-: 15..17./19. -m 1\.Wu. : ki zna kuhati in vsa hišna dela, se sprejme k boljši slovenski družini v Dalmaciji. Ponudbe upravi »Slovenca« Maribor pod »Mirna 1764«. (b) vajeno kuhe, šivanja in vseh hišnih del, sprejmem 1. novembra. Ponudbe poslati upravi »Slov.« v Mariboru pod »Maribor 1756«. (b) Uradnik (-ica) z znanjem nemško korespondence, daktllogra-fije, knjigovodstva, zanesljiv, ekspeditiven, se sprejme. Oferte poslati Lončarevlču, Beograd, Te-razlje 32. (b) Jara" Dospele modne novosti. Vodimo tudi ročno delo. LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 20 Dekle čedno, pridno in pošteno se takoj sprejme v dobro stalno službo. Prednost Imajo, katere bi imele po leg gospodinjskega dela veselje do pisarne. Ponudbe upravi »Slovenca« Maribor pod šifro »Bodočnost 1766«. (b) Dekle sprejmem k otroku in v pomoč gospodinji. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Pošteno dekle« 17472. Pekovskega pomočnika mladega, za raznašanje kruha, ln vajenca, sprejme pekarna Logar, Golnik. (b) Vezilja popolnoma vešča special. stroja, dobi stalno službo. Nastop takoj ali po dogovoru. Ponudbe v upr. »Slov.« pod »Kranj« 17240 — Asistentko za zobno ordinacijo — sprejmem. Resne ponudbe s sliko v upravo »Slov.« pod »Asistentka« 17351. Kontoristinja zmožna slovenske in nemške stenografije, se sprej me z novim letom ali preje. Pogoj popolno zna nje nemško stenografije. Laščlne zmožne imajo prednost. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Popolna« št. 17422. (b) 3 krojaške pomočnike za fino, veliko in majhno delo. Samo verzirane moči naj se javijo takoj obširno na Prebeg, krojač, Knin, Dalmacija. (b) Šofer dober mehanik, samec -so sprejme k tovornemu avtomobilu s 15. novembrom. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Diesel-avto« St. 17288. (b) Pekovskega pomočnika ki ima svoje kolo ln je dober ter vesten delavec, sprejmem. Ponudbe upr. »Slov.« pod »Vesten« št. 17365. (b) Veščega livarja (Handformcr), iščemo za stalno delo. Pismene ponudbe na Brača B o h n , ljevaonlca, Velika Kikin-da. (b) ftgilni zastopniki spretni in uspešni v prodaji - se za obiskovanje podeželskih strank za brezkonkurenčnt artikel In visoko provizijo takoj sprejmejo. Ponudbe podružnici »Slov.« v Celju pod »Zastopstvo«. Hišno pomočnico sposobno, Išče za takojšen nastop zakonski par dvema otrokoma (starost tri in pet let) v Tržiču na Gorenjskem. — Predpogoj ljubezen do otrok, lepo vedenje ln stalnost v službi. Ponudbe upravi »Slovenca« pod št. 17407. Mlada, poštena služkinja se išče za gostilno. Prednost imajo one, katere znajo kolikor toliko vsa v to stroko spadajoča in gospodarska dola; a tudi začetnice niso izključene. Nastop službe takoj. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Pridna in poštona« št. 17404. Pisarniško moč veščo slovensko, nemSke In hrvaške korespondence ter drugih pisarniških del, kot računanje usluž benskega davka i. dr. — sprejmem. Pismene ponudbo z navedbo mesta dosedanje zaposlitve ter zahtevo plače je poslati v upravo »Slovenca« pod šifro »Stalna zaposlitev« št. 17294. Urni računarjl z lepim rokopisom Imajo prednost. tb) REPOREZNICE slamoreznite gnojnične črpalke v prvovrstni kvaliteti ter priznano najboljši izvedbi . . ---F. i - » • Vam nudi po izredno nizkih cenah edino domaie podjetje ANTON KREMŽAR delavnica polje- (T IIIH nad delskih strojev JI* WlU Ljubljano Služkinja Učenko za modno trgovino sprejmem. — Naslov v upravi Slovenca« pod št. 17457. Služkinjo Mesarskega vajenca prejmem takoj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 17236. (v) Trgovina na deželi sprejme učenko, pridno, pošteno, ki bo pomagala v gospodinjstvu. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Poštena« št. 17202 z vsemi potrebnimi spričevali. primerno šolsko izobrazbo, želi vstopiti v trgovino z mešanim blagom z oskrbo v hiši. — Naslov v upravi »Slov.« pod št. 17471. (v) Denar Vrednostne papirje vseh vrst kupuje Slovenska banka v Ljubljani, Krekov trg 10. Tel. 37-52 Kuharico srednjih let, popolnoma perfektno, pošteno in za nesljivo, sprejme fina pri vatna hiša. Ponudbe z navedbo dosedanjih služb in sliko upravi »Sloven ca« pod »Dobra plača« št. 17426. (b) Sobarico spretno v likanju, pospravljanju in serviranju, čedne zunanjosti, sprejme privatna hiša. Ponudbe s sliko in navedbo dosedanjih služb upravi »Slovenca« pod »Dobra plača« St. 17427. (b) Uradnica za pisarno in prodajalno, zanesljiva, urna, s pra kso in šolami, sposobna za vodeče mesto — se sprejme. Plača 600—2500 din. Obširne ponudbe poslati na Publlcltas a. d., Beograd pod St. 15973. b Plačilno natakarico sprejme večja gostilna v centru Ljubljane. Vešča mora biti nemščine ter mora položiti 3000 din kavcije. Ponudbe v upr. »Slov.« pod »Dober zaslužek« St. 17358. (b) Potrebujem slaščičarskega mojstra prvovrstno moč z najboljšimi priporočili, ki Je pripravljen iti v Beograd Ponudbe na »Publicitas« a. d., Beograd, pošt. predal 60 pod št. 15977. Zdravo služkinjo 30 do 40 let staro, z več letnimi spričevali, zelo snažno, pošteno, ki zna samostojno dobro meščan sko hrano kuhati, boljše sobe pospravljati, likati in prati, sprejmem k dvo članski rodbini. — Pred staviti se Je med 8. in 10 uro dop. na Sv. Petra cesti 28/11. (b) Mesto vajenca strojno - ključavničarske, mehanične, vodovodne ali plinsko-inštalacljske obrti iščem. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Krepek« št. 17.380. (v) Vnovčujem hranilne vloge vseh do« narnih zavodov proti takojšnji gotovini zelo ugodno Oblast, dovoljena pisarna Rudolf Zore Ljubljana. Gledališka 13 Telefon 38-10. Vajenka 7000 din posojila iščem. Vrnem v 1 letu. Grem tudi kot družabnik. Naslov v upravi »Si.« pod št. 17398. (d) Denarne posle: Posredovanja Kreditov — vnovtenje vlog za laaolfino gotovino Nalofbe kapitala Poravnave - Upravo nepremičnin — DavCne napovedi — intormoclje — Ureditve, revlille, bilance, ln staina kontrolo kn) govodstva ter vse diuae trgovsko gospodarske pošle izvede SVETOVALEC koacesilomrnna trgovsko - gospodarska poslovalnica U. Kovačlč v LJubljani. Cesta 29. oktobra stev. 7. Prodam vloge ljubljansko Kmetske do 100.000 din proti majhnim obrestim in varni inta-bulaclji. Ponudbe v upr. »Slov.« pod »Solidno« št. 17261. (d) Ureditev dolgov potom sodnih in izvensodnih poravnav Nasveti v konkurznih zadevah ln vseh drugih trgovsko - obrtnih poslih. Strokovno knjigovodske revizije, sestava in apro- bacija bilanc. PRESKRBA KREDITOV vsi posli KMEČKE ZAŠČITE Edina koncesionlrana komercialna pisarna Lojze Zaje Ljubljana, Gledališka ul. 7 Telefon 38-18. Hranilno vlogo v večjem znesku, Hranilnice in posojilnice v Kamniku (šutna), prodam ali zamenjam za vlogo Mestne hranilnice ali Ljudske posojilnice v Ljubljani. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Zamenjava« 17475 Al. Planinšek Ljubljana, Beethovnova ti Telefon 86-10. Izposluje vse bančne In kreditne posle, nakup ln prodajo hranilnih vlog -najugodneje proti takojšnjemu plačilu. Posojila vsakovrstna, proti zaznambi, vknjižbi, na hranilne knjižice itd. preskrbim v najkrajšem času. Točno ln strogo solidno poslovanje. Vnovčevanje hranilnih knjižic proti takojšnji gotovini, Rudolf Zore Ljubljana Gledališka ulica 12. Telefon 38-10. - Priložite znamke za 3 din. Kupim vložne knjižice Posojilnice Radovljica. —: Ponudbo upravi »SlovenJ ca« pod »Gorenjska« štev. 17410. (d) I Automofor i Avtobus bi kupil. Ponudbe na Du-šeckin, Beograd, Cara Ni-kole II. 27. Nova enodružinska hiša z vrtom naprodaj. Viž-marje, Pod klancem štev. 128, St. Vid nad Ljubljano. (p) Parna pekarna moderno urejena, dobro vpeljana, v industrijskem kraju Slovenije, katero vodi sedanji lastnik že 15 let In se le zaradt bolezni takoj proda. Vprašati v upravi »Slov.« pod 17544. Posestvo naprodaj! V Mirni vasi pri Trebel-nem na Dolenjskem je po ugodni ceni naprodaj večje posestvo. Isto se tudi zamenja za manjše posestvo. Točne informacije tako glede cene in drugih prilik ee dobijo pri Gre-bencu Leopoldu, trg. na Trebelnem. (p) Dve vili ena velika, povsem reno-virana, druga manjša, in gradbeno parcele 3500 m' naprodaj v lepem letoviškem gorenj, mestu blizu Ljubljane. Ceno: 180.000 din, 65.000 din gradbene parcelo po 20 din za m*. Ponudbe v upravo 81.« pod »Hipoteka« 17305.

Slovenca« poa -Zlata jama« št. 17462.

Majhno posestvo na Gorenjskem, za dve govedi, se takoj prostovoljno zelo poceni proda. Cena 40.000 din. — Več o tem izveste pri: L. Rebolj v Kranju. (p) Umetni mlin dobro urejen, voda in električna moč, lepa lega ob železnici, v večjem kraju, pripraven za vsako industrijsko podjetje, zaradi razmer naprodaj. Ponudbe v upravo »Slov.« pod št. 17310. (p) Ugodna prilika za nakup trgovsko hiše z gostilno ln posestvom v bogatem trsu z dobro okolica za lesno trgovino Ponudbe upravi »Slov.« v Mariboru pod »Usodna prilika 401-kr.«. (p) Trgovino in gostilno manjšega obsega ali samo trgovino, kupim takoj. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 17307. (p) Enonadstropna hiša tristanovanjska, s hlevom, vrtom, v okolici Ljubljane, poleg kolodvora in državno ceste, pripravna za obrt, naprodaj. Hafner, Škofljica 37. (p) IŠČEJO: Mlin in žago ali samo mlin, vzamem v najem. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Mlin« 17268 Gostilno ali gostilno in trgovino vzamem takoj v najem. Ponudbe na upravo »SI.« pod »Imam lastna vina« št. 17397. (m) ODDAJO: Pekarija stara, dobro vpeljana — sprejme zaradi bolezni lastnika družabnika ali se odda v najem. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Pekarija« 1736 1. (n Trgovina v večjem industrijskem trgu, se takoj odda. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Ugodna prilika 400« št. 17308. (n) Posestvo nad 50 oralov, s pripadajočimi gospodarskimi poslopji, vse v dobrem sta nju, se da pod najugod nojšiml pogoji v najem na polovico pridelka, blizu Slov. Bistrice, živino, gnoj,' seme, orodje, stan, kurivo prevzeti po dogovoru. Družino 6—8 delovnih moči - no zamudite prilike. - Grad Staten-berg, Makole. (n) Delavnica so poceni odda. Dvoriščo. Mestni trg 9 (mirna obrt) Velike prostore za skladišče oddam v najem. — Praprotnik, Jenkova 7. Cn) Gostilna s trgovino v bližini Celja so odda z opremo v najem. Ponudbe na: Godec, Teharje Lokal ln stanovanjska soba se takoj poceni oddasta. — Tyrševa 41. (n) Lokal v sredini mesta, so takoj odda. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 17443. Mesarijo dobro ldočo, takoj prodam ali dam v najem. Vprašati: Maribor, Stu-doncl, Radvanjska št. 6. Stanoianja ODDAJO: Dvosobno stanovanje parketirano, z decembrom oddam. Gasilska 8. (č) Enosobno stanovanje takoj oddam. Mllčlnskega št. 61, Ljubljana. (č) Enosobno stanovanje oddani. .Trgovina Snoj — Ježtca. (č) Dvosobno stanovanje s pritiklinami ln malo vrta, vso pod enim ključem, so z novembrom odda za 400 din. — Rožna dolina c. XV/15. (č) KI Kupujte pri n a s i h inserentih Dvosobno stanovanje oddam s 1. decembrom: Klunova 5, Kodeljevo, Dvosobno stanovanje komfortno, oddam takoj poleg centra. - Naslov v upr. »Slov.« pod 17489. Soba ln enosobno stanovanje se takoj odda. Vodovodna št. 77. <č) Dvosobno stanovanje s kopalnico, kabinetom -oddam z novembrom ali dccembroni. Naslov pove uprava »Slov.« pod 17238 Dvosobno stanovanje se odda takoj ali poznajo; parket, balkon, poleg tramvaja. Rožna dolina c. XIX št. 16. (č) Stanovanje pri univerzi, soba, kabinet in prltlkllne, so takoj odda. Naslov v upr. »SI.« pod št. 17479. (č) Sobo in kuhinjo dobi brozplačno snažilka ki bi v zameno čistila dve pisarniški sobi. Ponudbo v upravo »Slovenca« pod »V centru« št. 17320. (č) S 1. decembrom oddam lepo stanovanje v I. nadstropju : 2 sobi, kabinet, kopalnica, 2 balko-I na, ves komfort. poleg i kisarno »Produkta« ob Tyrševi cesti. Poizve se: | IHgar, Vošnjakova 6. (č) »SLOVENEC« prihaja v mnoge slovenske družine neprekinjeno že nad 50 let. — To ie dokaz zvestobe do starega prijatelja, zaupanja v njegovo zanesljivost Zahtevajte »Slovenca« nn ogleil tudi Vi in pišite na naslov: Uprava »Slovenca«, Kopitarjeva ulicn št. 6, Ljubljana Dve sobi s kuhinjo In en lokal — so odda: Poizve se: Cesta v Rožno dolini 36. (č)', Dvosobno stanovanje s kuhinjo odda v najem občna Polje v podpritličju občinskega doma. Informacije v občinski pisarni. <č» Štirisobno stanovanje 1 udobno, vso prltlkllne in komfort, so odda za februarski termin v Kersnikovi ulici št. 7. Ogled od 13 do 15 v 1. nadstr: Eno- in dvosobno komfortno stanovanje v centru mesta so odda n 1. decembrom. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 17468. (č); Odda se stanovanje komfortno, 3 sobe, kopalnica, vrt - pri bežigrajski gimnaziji. - Informacije; Carja Dušana ul. št. 14, parter. (č)J Petsobno stanovanje komfortno, v strogem centru, iščem za takoj ali s 1. februarjem. — Ponudbo upravi »Slovenca< pod šifro »Zdravnik« št. 17435: Trisobno stanovanje sončno, kopalnica, soba za. služkinjo, dva balkona, klin, tik tramvaja — oddam s 1. decembrom ali pozneje. Naslov v upravi ■ Slovonca« pod št. 17456. Na Gosposvetski cesti 10 oddam sončno in Cisto trisobno in dvosobno stanovanje s 1. decembrom. Informacije od 2. novembra dalje pri hišnici, (č); Trisobno stanovanje komfortno — v visokem pritličju, v bližini tramvaja oddam » J. decembrom solidni stranki. — Pismene ponudbo na Alo-' ma Company d. z o. z., Ljubljana, pod »Solidna stranka«. (č); IŠČEJO: Dvo- ali trisobno stanovanje, s kopalnico,; išče mirna stranka. Ponudbe z navedbo prostorov In ceno v upr. »SI.« pod »Inženjer«. (c)| Dvosobno stanovanje zračno, sončno, garunti-rano čisto, v Ljubljani, išče uradniška družina, brez otrok zaradi premostitve Iz Zagreba — za. 1. XII. 1 937. Ponudbe |p poslati upravi »Slovenca« pod »31—U« šl. 17406. (c)) v veliki izbiri od Din 240" otroške plašče vseh velikostih od Din 125 nudi r. I. Goričar Ljubljana Sv. Petra cesto 29 * Na zalogi najnovejši blagovi za plašče in kostume. Izdeluje se tudi po naročilu! — Lastna šivalnica za izdelavo konfekcije! naprei naprej IŠČEJO: Iščem stalno prenočišče v Ljubljani od sobote na nedeljo, po zmerni ceni. Grem tudi kot sostanovalka. Ponudbo v upravo »Slov.« pod šifro »Uradnica« št. 17490. (s) ODDAJO: Opremljeno sobico oddam za 150 din. Gerbi-čeva ulica 25. (s) Prazno sobo oddam. Postavi se lahko štedilnik. Idrijska ul. 3. Lepo prazno sobo oddam solidni osebi. Nove Jarše št. 59, pri Sv. Križu INI— MMHMMM I pm PTnij] Srajce moško, kravate, nogavice £e vedno najceneje pri I. Tomšič, Ljubljana, Sv. Petra cesta 38. (1) Ženske plašče dobre in poceni - dobite le pri I. Tomšič, Sv. Petra cesta 38. (1) Lepo in poceni bc oblečete, če naročite obleko, suknjo ali površnik pri Antonu Bobnarju, Godešič, Skofja Loka. (1) Plošče in gramofone bivše tvrdke A. Rasber-ger v največji izberi po razprodajnih conah dobite v Dalmatinovi ul. 10, nasproti hotela štrukelj. PERJE mešano po S Din, kemično oiščeno po 25 Din. prvovrstno od 45 Din dalje dobile pri „LUNA", Maribor. Glavni trg št. 24 Štedilnik y zelo dobrem stanju — znamke Triumph« — naprodaj. Trg. -N. štular, Tyrševa 37 b, Poštni dom. Prodam 1'ouni voz, sejmarsko stojnico, okrogle marmornato mize, tehtnico, plošče za štedilnik in drugo. Uigrali. Kolodvorska 35. Dražba lesa Začasna državna uprava razlaščenih gozdov, Ljubljana, Cesta 29. oktobra St. 24/1.. proda na javni pismeni dražbi ca. 1S00 plm tesani h tramov, produkcije 1937. Dražba bo 30. novembra 1937 ob 11 pri gornji upravi, kjer so na razpolago podatki, pogoji In tiskovine. (o) speceristi! Špecerijska zaloga z inventarjem (1 leto v rabi) vred - se proda takoj po zolo nizki ceni. — Tudi lokal jc na razpolago na zelo prometni točki. Informacije pri dr. Žitko Stanislav konkurznl upravitelj. Prilika ugodnega nakupa trenehkotov, liubertusov, oblek itd. Preskcr, Ljubljana, Sv. Petra cesta 14. Jajca tajerska, vedno v zalogi po najnižji cent. - Baloh, Kolodvorska 18. (1) Več voz gnoja naprodaj. - Franc Iskra. Vič Iti. (D Šivalne stroje in kolesa nova in rabljena, poceni naprodaj. Resi jeva 16. (1 Pletilni stroj št. 5/80 prodam. Malavas št. 55, Jezica. (1) Pozor! Sadno drevje pritlično, izbranih najboljših sort, v poljubni množini, nudi za jesensko saditev Matko Mare-tič, Ljubljana, Karadžlče-va c. 12, Kolezija. (1) 50 hI sadnega mošta iz izbranega sadja (tepk) - prodam na debelo. Mal Janez, Peče. p. Moravče. Peči za žaganje izdeluje najceneje tvrdka Zorko, Glinee, Cesta II. št. 6. (1 Prodam spalni fotelj, otomano in marmornato ploščo. - Sv. Petra cesta 14. (1) Štedilnik dobro ohranjen, prodam. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 17556. (1) Kislo zelje, repo, sarmo prvovrstno, po konkurenčni ceni, dobavlja vsako množino lloman, Sv. Petra cesta 81, Ljubljana. -Telefon 35-39. (I) Poročne prstane ure, verižice, uhane, kakor tudi očala, kupite najbolj ugodno pri Josipu JANKO, urarju v Kamniku, Sutna, nasproti farne cerkve. (D Zelo poceni! Zaradi končane sezone prodamo več moških in ženskih dvokoles, več šivalnih strojev. — Nov Sachs motor, 100 kub. cm, naprodaj za 3500.— din, 1 športni avto Amilcar v najboljšem stanju, novi Up. F. B. L., Ljubljana, Ivarlovška cesta št. 4. Štajerska jabolka žlahtnih vrst, kot: per-meno, boskopski kosmač, damaeonko. mošančke itd. - nudi po ugodnih cenah GOSPODARSKA ZVEZA, Ljubljana, Tyrševa c. 29. Modroce posteljne mreže, železne zložljive postelje, otomano, divane tn tapetniške izdelke nudi najceneje RUDOLF RADOVAN tapetnih Mestni trg 13 Ugoden nakup morske travo, žime, cvllha za modroce In blaga za prevleke pohištva ■Icn§4> v ševro-u boksu, laku, kožice za rokn-liSIlIC vice v vseh barvali. — Prvovrstne podplate, pitlinge, krom na drobno in debelo, čevljarske potrebščine, zgornje dele. damske torbice, pasove. kovčke in drugo Vam nudi po najnižjih cenah FRANC ERJAVEC, rologt) usnla Ljubljana. Stare trg 18 VIKA SETINA, bivša dolgoletna uslužbenka tvrdke Ign. Žargi, Ljubljana. Sv. Petra c. 11 si dovoljuje ceni. občinstvu vljudno naznaniti. da bo sredi novembra odprla modno trgovino v Llubllani Hongresnl fra O (poleg kino Matice) ter se že v naprej vljudno priporoča Tricikelj štiridelno stojalo za kavo, 2 manjša pulta, stojalo za dežnike, stojalo za kolesa, več skladiščnih polic, kolo in več raznih kartonov prodam. — Za-vršnik, Gllnce, VIII/3. Več koles »NSU< In raznih drugih znamk zaradi pomanjkanja prostora ugodno naprodaj. — Pepi Krmelj Ljubljana Vil, Celovška cesta 115. (1) Orehova jedrca in cvetlični med nudi najceneje J. Menart, Domžale. »SINGER« skoraj novi šivalni stroji, ki stikajo. Stopajo — in kolesa po zares nizkih cenah naprodaj, tudi na obroke, samo pri »Promet« nasproti križanske cerkve loewe radio-aparati so že lani navduševali vse poslušalce. Tip) za leto 1938 so še odličnejši in vendar smo Jim še znl žali cene Večjo zalogo smo že dobili. Dovolite, da Vam predvajamo brez-obvezno nov aparat. — Samoprodaja: Klein d I o n s t & Posch, Maribor, Aleksandrova 44 Izposojamo radijske aparate »RADIO« r.i.io.i Ljubljana, Miklošičeva 7 Dve sobi oddam 2 uradnicama ali upokojenim gospem. Stre-liška 37. (s) Lepo opremljena soba poseben vhod, sončna, suha, čista — kopalnica, klavir. Poljanska 18, pritličje, desno. (s) Sobo v vili na lepem položaju za Bežigradom oddamo takoj dvema osebama. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 17464. (s) Lepo sobo v centru, ob sodniji, zračno, separlrano, okusno, moderno opremljeno, kopalnica - oddam takoj boljšemu gospodu. - Več: Resljeva 4. (s) Opremljeno sobo mirno, posebni vhod, parket, elektrika, oddam takoj eni ali dvema osebama. Završnik, Glince, VIII/3. (s) Opremljeno sobo mirno in sončno, oddam v Zarnikovi 9-II., levo (za cerkvijo sv. Jožefa). Ogled v ponedeljek dopoldne. Ženitbe Vdova s posestvom, želi poznanstvo z upokojencem, 50 do 55 let. Ponudbe v upr. »Slov.« pod »Lep dom« št. 17174. (ž) Posestnik in državni uslužbenec iz Ljubljane, poroči dekle do 35 let staro. Pismene ponudbe v upravo »Slov.« pod »50.000 din gotovine« št. 17315. (ž) Objave Javna dražba najdenih predmetov se bo vršila 3. nov. ob 9 uri na glavnem kolodvoru v Ljubljani. (o) Gdč. kuharico ki je pomotoma prejela ruto-šal, prosim, naj prinese nazaj, da dobi pravega. Šimenc, Kolodvorska 8. (1) Resno dekle inteligentno, zdravih življenjskih nazorov, ljubiteljica narave, iz dobre družine, delavno, ker ne zahaja v družbo osamljeno, išče takega druga za življenje. Pisati pod »Srečen dom« 17.3 69 na upravo »Slovenca«. (ž) Državni uradnik vdovec, trgovsko naobra-žen, preko 50 let, z dvema fantkoma, išče premožno ženo z blagim srcem od 30 let dalje zaradi ženitve. Pismene ponudbe v upravo »Slov.« v Mariboru pod »Takojšnja ženitev«. (ž) Vdovec dobro ohranjen, 56 let star, z lepim podjetjem, štiristotisoč kapitala, popolnoma samostojen, želi zaradi pomanjkanja znanja spoznati lepo gospodično ali vdovo brez otrok, ki ima tudi nekaj premoženja. Resne ponudbe s polnim naslovom upravi »Slovenca« pod »Sreča« št. 17431. (ž) Poizvedbe Izgubljeno! V petek popoldne sem izgubila zlato brošo, dva briljanta in en biser. Pošten najditelj naj odda proti nagradi pri Dolček, Maribor. angleSkega in ieškega suknaI BOGATA IZBIRAl A. & E. SKABERNE LJUBLJANA Uprava »Slovenca« Maribor Koroška cesta J Podružnica: Aleksandrova l> Sprejemajo se oglasi in naročniki lista izvršujejo vsi upravn. posli in dajejo pojasnila ki spadajo v delokrog uprav ništva lista. Vsem znancem naznanjamo, da jc naša predobra mama, 6tara mama + i nazna stara Marijo Teran roj. Mislej po dolgi in mučni bolezni danes ob enih umrla. Pogreb pokoine bo v nedeljo, dne 31. oktobra 1937 ob 11. uri dopoldne iz mrtvaške veže Zavetišča sv. Jožefa na Vidovdanski cesti. Žalujoči ostali. Ponovno preklicujem fotografskega pomočnika Franca Rotha; za njim je izdana tiralica in prosim občinstvo, da ga javi orožnikom. Je srednje postave, star 40 let in se zadržuje na štajerskem. Erjavec, fotograf iz Stične. (o) Razno Vse davčne tiskovine zgradarina, pridobnina, posl, promet itd. — nudi tiskarna V. Blanke, Ptuj. ilni pri Fajmoštru v nedeljo in ponedeljek pečeni puran, domače krvavice in pečenice, sladek mošt, izborna portugalka. Restavracija pri »Šestici« Danes domače klobase: krvavice, pečenice, jetr-nice ter dobra pijača. — Priporoča so restavrater. HA-NA gostilna pri »Korlnu« Tyrševa cesta št. 12 Vam nudi: hrenovke s kruhom in gorčico 3 din ; svinjsko glavo s kruhom ln hrenom 3 din; svinjski parkeljc s kruhom in hrenom ali gorčico 3 din ; pol kranjske klobase s kruhom in hrenom ali gorčico 3 din; kranjsko klobaso s kruhom in gorčico 5.50 din. — Toči se pristna portugalka in izborila štajerska vina : muškat silvanec, rizling. — Se priporoča Karol Angela Rosenvvirth Glasba Atiplafeneetji v <š»tM/W (/28o HEINEL&HEROUD a. a.aj. tal. tvcrnice gfasbil HARIBOR 6^102 Črn pianino kovinske izdelave, dobro ohranjen, prodam. Kos, Idrijska 3. (g) 'ega ne zmore nlhCei Zamenjavamo stare plosce, gramofone, radio aparate za nove proti primernemu doplačilu. Zaloga klavirjev F. BODNER — Maribor. Gosposka 10 — nudi naj modernejše klavirje po najnižjih cenah. — Tudi na obroke. Dobro, poceni in solidno Vam postrežejo naši inserenti! Radio Programi Radio Ljnbljana i Nedelja. 31. oktobra: 8 Klavir štiriročno (ga. Bože-na Šaplja-Cmivee in gdč. Hrašovcc Silva) — 9 Ca«, poročila, spored — 9.15 Prazuik našega morja (g. Viktor Pirnat) — 9.45 Verski govor (g. dr. Komau Tomiueo) — 10 Prenos cerkveno glasbe iz stolnico — 11 Otroška ura (nastop vodi gdč. Slaviea Vencajzova) — 11.30 Koncert Radijskega orkestra — 13 Cas, vroine, spored, obvestila — 1£1.15 Prenos koucerta dijaškega pevskega zbora iz St. Vida nau Ljubljano, vodi prof. M. Tomo — 17 Kmet. ura: Bolezni in uapuke sadjevca (g. .»nton Flego) — 17.30 Prenos koncerta iz cerkve Srca Jezusovega — 18.30 Lahka orkestralna glasba (plošče) — 19 Cas, vreme, poročila, posebno poročilo o poteku nogomet, tekmo Ljubljana : BASK, spored, obvestila — 19.30 Nae. ura — 19.50 Strici, zvočna igra. Po povesti Fr. S. Finžgarja priredil Ipi. Izvajajo člani rad. igral, družine, vodi Ivau Pengov — 20.4(1 Iz zvočnih filmov (plošče) — 21.30 Koncert lahke glasbo (Radijski orkester) — 32 Cas, vreme, poročila, spored — 22.15 Konccrt lahke glasbe (Radijski orkester). Ponedeljek, i. novembra: 9 Čas, vreme, poročila in spored — 9.15 Prenos cerkveno glasbe lz franč. cerkve — 10.15 Verski govor (g. dr. Ciril Potočnik) — 10.30 Caj-kovskij: Romeo in Julija, uvertura (plošče) — 11 Otroška nra: Recitacijo (ga. Mileva Boltar-Ukmarjeva) — 11.30 Koncert Radijskega orkestra — 1.1 Cas, vreme, spored, obvestila — 13.15 15. Smetana: lz mojega življenja (godalni kvartet, plošče) — 19 Cas, vreme, poročila, spo red — 19.30 Nae. ura — 19.50 H. Rabaud: Nočni sprevod (sinf. pesnitev, plošče) — 30.10 Spomenik slovenskemu neznanemu vojaku (g. Mirko Rntej) — 20.30 Koncert (gostuje pianistka gdč. Nadina Ferrori iz Rima, sodeluje Radijski orkester). V odmoru recitacija «Prazr.ik vseh mrtvih«, napisal Vilko Baebler — 22 Cas, vreme, poročila. spored — 22.15 Novakove pesmi, poje g. DoLničar Mirko. „Blaupunkt", ,,Sachsenwerk", „Ingelen" Čudili se boste kaj dandanes zamore tehnika, ako poslušate naše radio-aparate ff Tehnik" J. Baniai LJUBLJANA MIKLOŠIČEVA CESTA 20 Torek, novembra: 12 Slavnostni orkestri igrajo (plošče) — 12.45 Vreme, poročila — 13 Cas, spored, obvestila —- 13.15 Na grobovih (koncert Radi jskega.: orkestra I — 14 Vroine, borza — IS Koncert ua pozavni ((r. ,TŠšo Vrhovuik) — 18.40 Železarne: Jesenice. Javornik (g. Avgust Kuliar) — 19 Cas, vreme, poročila, 6pored, obvestila — 19.30 Nae. ura — 19..V) firieg: Sonata v O-duru, op. 13 za violino in klavir — 20.15 O. Zupančič: Noč. na verne duše, dramska slika. Izvajajo člani rad. igralne družine — 21 Komorni trio (gg. Rupel Karcj, Fučkar Aleksander. Lipovšek Marjan) — 22 Čas, vreme, poročila, spored — 22.15 Tih spomin (koncert Radijskega orkestra). Drag j programi t Pianino nov, krasen glas; harmonij, 12 registrov - naprodaj pod zelo ugodnimi pogoji. Ljubljana, Komenskega ulica 26-11. (g) Nedelja, u. oktobra: Belgrad: 20.00 Operna glasba — 22.20 Narodno pesmi — Zagreb: 20.0») Prireditev Jadranske straže- — 21.30 Primorske in dalmatinske narodne. — Dunaj: 20.05 I.ovska glasba — 21.35 Plošče — 22.30 Plesna glasba. Budimpešta: 20.10 Igra — 22.30 Orkestralni koncert — 23.30 Jazz. — Trst-Milan: 17.00 Pestra glasba — 21.00 Opera. — Him-Bari: 21.00 Igra --23.30 Orkestralni koncert. — Praga: 20.00 Mozartova opera (Ugrabitev v serajlu«. — 22.30 Kavarniška godba. — Varšava: 21.15 Vesl program — 22.00 Sonate za altin pianino — 22.35 1'lesna glasba. — Berlin: 19.45 Slavnostni koncert. Kouigsberg: 20.00 Opereta <; SLIVNIK MARIJA, Hrušica 52 (Jesenice); STINE FRANC, Ljubljana. Vodovodna 78; WEILG0NY ANA, Ljubljana, Hrenova 7; TRATNIK STANISLAVA, Colje, Zagrad 70: jo bila brezplačno zavarovnna, ker so bili njeni starši zavarovani!); MAVERHOFER IVAN. GliStnnj 102; ANZUR MARIJA, Zalog 12 (Dev. Marija v Polju); TERŠEK VIKTORIJA. Gn-berje, Kovinarska tit. 7 (Celje); BEVC ANTON. Pristava R (Krlžo); COCEJ IVAN, Dobrova 8 (Celje); LIPOVŠEK MARIJA, Krašnja 39 (Lukovica); STARC MARTIN. Curile 19(Metlika); POTREBUJEM IVAN, Ljubljana, Orajska planota 1; PLEŠNIK MARIJA, Gorenje 10 (Šmartno ob Paki): PODAJ ANA, Sovjak 45 (Sv. Jurij ob Pravnici); TETIKOVK: TEREZIJA, Studenci pri Mariboru. Krpanova 19; PLA8 I RANC, Legen pri Slovenjgradcu 12: MAROLT MATEVŽ. Bloška polica pri Rakeku 10; RANCNIK FRANC. Sv. Lovronc na Pohorju 5; KOREN ANTON, Črnomelj 179; FRANK JOSIP, Ljubljana, Poljanska 60; ŽI00N JOSIP. Ljubljana, Ambrožev trg ti; ZORCIC MARIJA. Ljubljana, TyrSova 41/1; MEGLIC MARIJA, Ljubljana, Mariborska 17; 00RENC FRANC. Ljubljana, Mencingerjeva 19; PETEK MARIJA, Celjo, Gosposka 0. V septembru in oktobru se je priglasilo v KARITAS 1.364 novih zavarovancev! Vseli skrbi za Vašo in Vaših otrok bodočnost Vas reži KARITAS, ki je že mnogim tisočem pomagala v največji stiski! Vedno novi tisoči pristopajo! Kmetje, delavci, obrtniki, nameščenci, uradniki itd., vsi nam zaupajo svoje zavarovanje! Radi nizkih prispevkov je KARITAS dostopna vsem, tudi manj premožnim. Pristopile tudi Vi! Ne odlašajte, da ne bo prepozno! Radi varnosti bodite brc« skrbi,saj znaša naše jamstvo Din 72.000.000 - Pojasnila in prospekte dobite brezplačno; pri naših krajevnih zastopnikih pri KARITAS, LJublfana, palača Vzajemne zavarovalnice pri KARITAS, Maribor, Orožno v a ulica S Naznanilo 1'rva ljubljanska tvornica žičnih posteljnih vložkov in »Rekorde blazin se jc preselila s 1. novembrom na Ceslo 29. oktobra 2 (Rimska cesta) Gregorčičeva ui. 5 Svojim ceni. odjemalcem sc priporočani za nadaljna naročila in naklonjenost S spoštovanjem ALOJZ RH&LOms Zahtevajte povsod nas listi videli našo Flauelo za perilo po . . Diu 3-75 našo keper flauelo po ... . „ 7-75 naše blago ; '.a damske plašče po Din 40- — do 1 SO- na^e blago < «t moške suknje po Diu 50— do 190 — našo tali svilo za plesne toalete itd. po Din 21-— do 23 — ITOMKIIM LJUBLJANA, Mestni trg 17 CENIK IN VZORCI ZASTONJ 2625—66155 Okusili čevlji iz finega črnega boksa, ki jib boste zelo radi nosili. Udobna oblika nudi nogi ugodnost in odmor. Prikladni za vsak plašč in kostim. Stanejo samo Din 69'-» 7052-57 Copate za otroke iz toplega materijala. Obvarovale bodo prehlada VaSega najmlajšega. 7025 -44 Copate iz volnenega dubleja, izdelane iz čiste volne. Zadnji rob je pojačen, imajo usnjeni podplat in filcasti vmesni podplat. Nenadomestljive v vsaki hisi. Izdelane so v raznih barvah in desenih, ter stanejo samo Din 30-— 1937 -68822 Močni moški nizki čevlji za štrapae, izdelani iz govejega boksa z zelo elastičnim podplatom. Stanejo samo Din 89*— 5927-84927 Elegantni moški čevlji, štirioglata oblika, iz dobrega telečjega boksa z usnjenim podplatom. Izdelujemo jih v črni in rjavi barvi. Stanejo samo Din 119"—. 4945-64748 Čvrsti ženski troteur čevlji s špango preko rista, iz boksa z usnjenim podplatom. Gospodinjam, ki so veliko na nogah zelo prikladni, ker imajo nizko peto in komodno obliko. Stanejo samo Din 89"— Dobi se v bolnih trgovinah. Glavno zastopstvo za Jugoslavijo: F. Tomažič, Maribor. AUTOTEHNA ZAGREB t, pošt. preiinate prodaja premične bencinske črpaljke. ter take z nadzemnim in podzemnim rezervarjem sistema »Rocco«. Amerikanske z nepretrganim tokom bencina sistema »Gilbert & Barker«. Izvršuje vse instalacije in popravila ter dobavlja vse naknadne dele. Stalna razstava la. štajerskih jabolk Istotam vedno na zalogi pristen cvetlični med, sveža štajerska jajca in zaklana, pitana štajerska perutnina — po zmernih cenah. Kmetijska družba r. z. z o. z. Novi trg 3. - Telet. 21-05. Novi naslov: Frančiškanska ul. 3. OB 117-LETNICI OBSTOJA 4. NOV. 1937 O o d p r e m o EKSPOZITURO V KOČEVJU TRG KRALJA ALEKSANDRA št. 84 • Vršila bo vse posle denarnih zavodov • Sprejemala bo vloge na knjižice in v tekočem računu in jih obrestovala po 3—5% e Dajala bo posojila in kredite proti vknjižbi, poroštvu in zastavi vrednostnih papirjev po najugodnejših pogojih e Vloge bo izplačevala brez omejevanja e Blagajniške ure: od 8 do pol 1 in od 3 do 4 HRANILNICA DRAVSKE BANOVINE, Ljubljana preje KRANJSKA HRANILNICA Kljub znatni podražitvi papirja dobite vse vrste poslovnih kntlg žurnale, štrace, blagajniške knjige, saldakonte še vedno po prejšnjih cenah pri A. Janeitt, immm norlanska ulica 14 Teieion 52 20 No debelo! Knjigoveznica, industrija trgovskih knjig in šolskih zvezkov. — Izvršujemo vsa knjigoveška dela po najnižjih konkuren-No drobno t čnih cenah Potrti v globoki žalosti naznanjamo, da je v petek za vedno zatisnil svoje oči naš ljubi oče Jakob Oberwalder industrijalec previden s tolažili sv. vere, v 75. letu svoje starosti. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v nedeljo ob 4 popoldne v Domžalah iz hiše žalosti Industrijska cesta 19. Žalujoči ostali. Zahvala Za premnoge dokaze iskrenega sožalja ob nepričakovani 6mrti našega nepozabnega soproga, očeta, brata, starega očeta, strica, tasta in svaka, gospoda Ljudevita Vlahoviča posestnika, mesarja in gostilničarja izrekamo vsem, ki so spremili blagega pokojnika v tako častnem številu na njegovi zadnji poli, našo najiskrenejšo zahvalo. Predvsem pa se zahvaljujemo preč. duhovščini, gosp. podžupanu Zebotu, predstavnikom mariborskega trgovskega, obrtnega in javnega življenja, godbi gasilske čete za v srce segajoče ža-lostinke ter vsem darovalcem krasnih vencev in cvetja. Ohranite pokojnika v blagem 6pominu! Maribor, Zagreb, Beograd, Klanjec, Sibenik, 30. okt. 1937. Vdova J u 1 i | a n a V 1 a h o v i č za vse sorodnike. Posteljno perje volna žima vata afrik WEKA Maribor Aleksandrova (.15 Blago na hranil, knjižice članic Zadružno zveze v Ljubljani. Dobite ga pri Oblačilnicj za Slovenijo v Ljubljani, TyrSeva cesta št. 29 (hiša Gospodarske zveze) šo v precejšnji izbiri. Tam kuptto tudi za gotovino dobro in solidno blago. »GAMA« gnojnižna črpalka domač proizvod, najpopolnejša. lahka za pogon, velika delazmožnost, precizna izdelava, najnižja cena, 10- letna garancija. Ceniki gratis. Ciril Podržaj is 147, pri Ljuiiljaiii V novih prostorih Prodajalne mestnih podlem v Rofovfu, Maribor, Glavni trg 14 si oglejte in pustite brezobvezno predvajati v sodobnem gospodinjstvu, že skoraj neobhodno potrebne električne in plinske aparate. Obenem pa si oglejte našo zalogo lepih lestencev in svetiljk. Nabavite si prav poceni vse vrste žarnice in baterije. Zahtevane brezobv. ln brezplačne proračune ln strokovne nasvete! Zahvala Ob bridki izgubi našega preljubega, dobrega soproga, očeta, brata, starega očeta, strica, tasta in svaka, gospoda Ferdinanda Wetza upravitelja graščine Prebold so najprisrčnejše zahvaljujemo vsem dragim sorodnikom in neštetim prijateljem, ki so nam stali v teh težkih dneh ob strani. Iskreno se zahvaljujemo čč. duhovščini za pogrebne obrede, posebno č. g. župniku Sagaju in g. šolskemu upravitelju Planerju za lepe poslovilne besede pri odprtem grobu. Za blažilno lajšanje težkih telesnih boleč.n gg. primari-jema dr. Strnadu in dr. Simonittiju iz Slovenjgradca, ban, zdravniku dr. Tajnšku iz Sv. Pavla in čč. sestram slovenjgraške bolnišnice — najiskrenejša hvala. Nadalje 6e zahvaljujemo gg. lastnikom graščine za izrečena nam sožalja ter spremstvo k večnemu počitku. Prisrčna hvala članom Sadjarske in vrtnarske podružnice iz Sv. Pavla za izkazano mu zadnjo čast, Sokolu Sv Pavel za ganljive žalostinke ter Lovskemu društvu za častno spremstvo. Končno se iz vsega srca zahvaljujemo za prekrasne vence in šopke vsem, ki so ga kropili in ki so ga spremili tako številno k večnemu počitku. Ponovno prav vsem in vsakemu posebej za vse dobro, kar ste izkazali njemu ali nam v teh dneh, naša najtoplejša zahvala. Sv. Pavel pri Preboldu, dne 26. oktobra 1937. Globoko žalujoči: žena, hčerki in ostalo sorodstvo. Za Juooslovansko tiskarno v Liubliani: Karel Ce5 Izdaiateli: Ivan Rakovei Urednik: Viktor Cenčič