poštnina plačana pri pošt) 4240 Radovi^
GUSM 06ČME LKOVKA JU
November 2003, letnik 5, številka 9
Rokovnjaška zgodba v monodrami KUD Janko Kersnik Lukovica
Berač Groga znova med nami
Vzačetku jeseni, ko so veliki kulturni dogodki v naši občini nekako za nami, nas je presenetilo vabilo Kulturno-umetniške-ga društva Janko Kersnik iz Lukovice na ogled monodrame Rokovnjaška zgodba berača Groge, "ki jo je, na podlagi novo odkritih dejstev o usodi in življenju rokovnjaškega poglavarja Groge, spisal Stanko Pele" in re-žiral Vili Golob. Osmega oktobra se je v gostilniški sobi pri Bevcu zbralo dva ducata gledalcev (med njimi župan občine Matej Kotnik, častni občan občine Niko Kralj, dr. Gregor Kocijan, županja občine Moravče Ljudmila Novak, Anita Vošnjak, Matjaž Brojan, Lojze Stražar in drugi gostje iz naše občine) in v prijetno domačem okolju ob toplem kostanju pričakovalo berača Grogo.
In je prišel, s širokokrajnim klobukom in popotno palico v roki, kot da se je ustavil le za kratek čas, morda na prijateljski klepet ali pa, da nam izlije ves gnev in spoznanja o življenju, ljudeh, krivici, o vzrokih in posledicah, o vsem, o čemer je leta premišljeval na svojih samotnih poteh. V vabilu avtor in hkrati igralec Stanko Pele osvetli vzpodbude in sam nastanek monodrame. Rokovnjači, -Jurčičevo, a s Kersnikovo roko dokončano delo, so morda bolj pomembni za kraje, ki so v njih zaživeli in se zlili s samo zgodbo.
Tako je "... rokovnjač znamenje, da cenimo izročilo svojih velikih mož in spoštujemo zavezo, ki so nam jo dali s svojim zavzetim in uspešnim delom," razmišlja avtor. In tako se je ob drugem, tretjem in morda še nadaljnjih branjih porodila misel, da sta pravzaprav Grogova zgodba in usoda občečloveški, da presegata čas in prostor, da je rokov-njaštvo samo posledica, vzroki pa so globlji, zakoreninjeni v nas, tudi tukaj in zdaj. Berač Groga nas, ostarel, a bistrega duha, na zunaj tako močan in oster, a notranje krhek in
Stanko Pele, avtor in hkrati igralec monodrame
ranljiv, tako človeški torej, popelje skozi svoje življenje, za katero pravi, da je morda bedno, in ker je berač, tudi ničvredno.
A nekoč je bilo drugače. Imel je dom, bil je zaljubljen in imel je sanje. To pa je bilo usodno. Ljubezen že od nastanka vrti to našo Zemljo, in kjer je ljubezen, je tudi ljubosumje. Nezvesta ženska je bila tista, ki ga je prignala na rob zakona, ki ga je pognala v rokovnjaštvo in celo v Ameriko. Celo življenje na robu in preganjan je taval po svetu, velikokrat sicer v družbi, a srce je bilo vedno samo, napolnjevala so ga le spoznanja o človeški privoščljivosti, o prijateljstvu, ki to ni, o ljudeh, ki jim sočloveka ni mar.
Nadaljevanje na 10. strani
Zveza kulturnih organiza Domžale
1230 Domžale
Vfiwwi
* SVETI MIKLAVŽ bo kot vsako leto obdaroval otroke od prvega leta
starosti do prvega razreda osemletke. Miklavžev večer bo v petek, 5. decembra v Šentvidu ob 16. uri v dvorani KD Antona Slomška in ob 17.30 uri v KD Janka Kersnika v Lukovici.
* SLAVNOSTNI KONCERT ob 40-letnici delovanja Glasbene šole Domžale - Oddelka na Brdu pri Lukovici v četrtek, 11. decembra, ob 19.30 v KD
Janka Kersnika v Lukovici.
* 12. december, ob 16. uri - USTVARJALNA DELAVNICA božičnih in novoletnih voščilnic ter okraskov. V
prostorih knjižnice dr. Jakoba Zupana v Šentvidu pri Lukovici bo delavnico vodila knjižničarka Tina Galun.
* 13. decembra dopoldne bo šola na Brdu odprla vrata obiskovalcem na PREDNOVOLETNEM SEJMU. Pripravljamo ponudbo izdelkov in spremljevalnih dejavnosti. Sejem naj bo živ,
zato pridite in se poveselite z nami.
* 19. december, ob 17. uri v Šentvidu -PRAVLJIČNA URA z obiskom Božička
* 21. december - OBISKI BOŽIČKA na postajališčih potujoče knjižnice.
Urnik obiskov v knjižnici v Šentvidu, na potujoči knjižnici, na GSM 050 617 058, na tel. 723 40 60 (Vera Beguš).
* KONCERT BOŽIČNIH PESMI Mešanega pevskega zbora Šentviški zvon zborovodja Karel Leskovec v dvorani KD Antona Martina Slomška v Šentvidu v soboto, 27. decembra 2003. Ponovitve: v soboto, 3. januarja 2004, v cerkvi Sv. Frančiška Asiškega, Ljubljana-Šiška in v nedeljo, 4. januarja 2004, v cerkvi sv. Tomaža v slovenskih Goricah.
* NOVOLETNI KONCERT GODBE LUKOVICA bo 28. decembra ob 20.
uri v KD Janka Kersnika v Lukovici,
30. decembra ob 20. uri pa v KD Antona Martina Slomška v Šentvidu.
aktualno Rofo
jpjal
Spoštovane bralke in bralci!
Na seji sveta 11. oktobra so bile sprejete spremembe proračuna Občine Lukovica za leto 2003. Komu vse se je ob koncu leta dodatno iz proračuna zagotovil denar, vam bo s sklepi 9. seje občinskega sveta predstavljeno v decembrski številki. Tudi Rokovnjaču so po burnih razpravah le namenili delček iz proračuna, da smo lahko ponovno izšli, čeprav je bilo toliko negodovanja s strani redkih posameznikov iz svetniških vrst. Očitno smo nekaterim odveč, pa bi z nami radi počistili še pred iztekom mandata, naše delo pa najraje ovrednotili po stari jugoslovanski praksi. Tako se že pripravlja nov pravilnik o honoriranju našega dela. Sedanji pravilnik je stopil v veljavo že pred štirimi leti (v bivšem uredniškem odboru) in smo ga takega kot je, uporabljali vse doslej.
V uredniškem odboru menimo, da je pravi vzrok za začasno ukinitev izdajanja Rokovnjača bolj politične narave kot pa finančne. Kaže, da nekaterim svetnikom politična barva uredniškega odbora ne ustreza, zato si prizadevajo, da bi ga odstranili in na njihovo mesto postavili svoje ljudi. Upamo in želimo, da bo le zmagala strpnost in strokovna presoja. Najslabše za našo občino bi bilo, če bi Rokovnjač postal politično enostranski in do naše lokalne oblasti nekritičen. Trudili se bomo, da bo časopis tudi v bodoče pluralen, tako kot je tudi naša družba.
Zaradi krčenja strani, ki jih bomo morali odslej upoštevati, da bo časopis cenejši, čeprav v pogodbi izvajalca ni velike razlike v ceni, smo izpustili posa-mezne rubrike. Tudi nadaljevanje zgodbe s Trojan je moralo v pozabo. Nekateri članki, ki so se nabrali v nabiralniku, so objavljeni z zamudo. Vseh pa nismo objavili zaradi omejenega prostora.
V septembru seje tudi del našega uredniškega odbora udeležil srečanja lokalnih časopisov Slovenije v Nazarjah. Tu seje sestalo 73 predstavnikov lokalnih časopisov od 153 vpisanih v Razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo. Predavanja so se nanašala na različne teme, med njimi, kako oblikovati zanimiv časopis, kako tržiti reklamne oglase, razlikovanje piarovstva od novinarstva, raziskave o branos-ti lokalnih časopisov in o problemih, ki jih imajo uredništva na lokalni ravni. Seveda je bilo veliko možnosti tudi za izmenjavo medsebojnih izkušenj in srečanja z uredniki velikih časopisov.
Pred nami je praznični december, čas za premislek, ki vodi k boljšim medčloveškim odnosom, resnemu in pravičnemu delu. Je tudi čas za voščila za bližajoče se praznike, zato jih pravočasno oddajte, najpozneje do petka, 12. decembra, v naš nabiralnik. Objavili jih bomo v mesecu decembru. Prav tako pričakujemo tudi ostale članke, ki naj bodo malce krajši. Pa lepo pozdravljeni do naslednje številke.
tt Marta Lavrič Tomšič, urednica
Pojasnilo
Zakaj ni bilo oktobrske številke Rokovnjača?
Letos je Rokovnjač redno prihajal v vaše domove. Tako nenadoma, kot se je zataknilo z izdajo v oktobru, pa člani uredniškega odbora nismo pričakovali. Dolžni smo vam pojasniti zaplet, saj smo odgovorni za izid, kot je bil načrtovan.
Kako se je o njem razpravljalo na 8. seji občinskega sveta konec oktobra in kakšno stališče je zavzel Občinski svet, boste v vsebini članka "8. seja občinskega sveta" med drugim prebrali tudi o tem. Izid v oktobru pa ni bil izpuščen s sklepom 8. seje, temveč smo na uredniškem odboru pisno prejeli s strani župana ukrep takoj po izidu septembrske številke, s katerim naj bi naš časopis za letos prenehal izhajati. To nas je zelo presenetilo, saj smo računali tudi na finančna sredstva od reklamnih oglasov. Po tem nesporazumu so nam iz Občinske uprave Lukovica posredovali še natančno finančno analizo po posameznih številkah skozi celo leto. Pravilno bi bilo, da bi se ob tako naglem nepričakovanem ukrepu, natančna analiza porabe denarja uredniškemu odboru posredovala mesečno, pa bi naše delo ob upoštevanju manjšega obsega glasila uresničili brez rebalansa do konca letošnjega leta. Ob krčenju strani bi bralci morali razumeti, da je potrebno sleherni članek krajšati ali po potrebi izločiti tudi fotografije. Vendar ni bil vzrok za tako naglo ukrepanje zgolj porabljen denar na postavki za Rokovnjača, kajti vsota denarja, namenjenega za izdajanje Rokovnjača je bila problem tudi vsa prejšnja leta, pa so se kljub temu vsako leto našla finančna sredstva iz rebalansa ob koncu leta. Naj navedem, da se za izdajanje Rokovnjača v celoti porabi približno 1 % denarja iz
občinskega proračuna. S strani župana in nekaterih političnih strank nam je bila očitana tudi kritika vsebine septembrske številke, ki so si jo očitno posamezniki razlagali povsem drugače, kot je njen dejanski pomen. Med drugim jih je motila fotografija z naslovnice septembrske številke, ki predstavlja veseli del Občinske proslave v Šentvidu in nikakor ne zavaja bralca o potratnem ravnanju Občine Lukovica na tako pomemben dan, kot je bil občinski praznik. Za naslovnice so vedno primerne fotografije, ki predstavljajo množico s pomembnih prireditev. Širok prireditveni prostor na osrednji proslavi v Šentvidu je bil osvetljen romantično, zato ga ni bilo možno fotografirati v celoti. Tako smo v zadnjem trenutku izbrali fotografijo iz srečanja v Kulturnem domu Martina Slomška, kamor so se številni obiskovalci in gostje prišli takoj po proslavi. Celotna osrednja občinska proslava je predstavljena dovolj pozorno, da tudi bralec, ki živi izven naše občine in se je ni udeležil, dobi o njej iz članka lep vtis.
V uredniškem odbor se držimo pravil, ki nam jih narekuje naša programska zasnova in stremimo za ciljem, daje vsebina široka kot je široko in pestro življenje in delo naših občanov. Kako in kaj se bo spremenilo z spremembo Odloka o ustanovitvi in izdajanju glasila ter Pravilnikom o honoriranju člankov, bo ugotavljala Statutarno pravna komisija. Upamo, da ne bodo naredili prevelikega koraka nazaj, kajti časopis v naši občini nima le informativnega pomena, ampak predstavlja oris našega dela in življenja, ki bo zanimalo tudi naše prihodnje generacije.
<b Za uredniški odbor Marta Lavrič Tomšič, urednica
Društvo izgnancev Slovenije - Krajevna organizacija Domžale
vabi na tradicionalno novoletno srečanje izgnancev in drugih žrtev vojne, ki bo v četrtek, 18. decembra 2003, ob 13. uri v Domu krajanov v
Žejah.
V prvem delu srečanja bomo imeli redni letni občni zbor ter se dogovorili za delo
v letu 2004, v nadaljevanju pa sledi kulturni program. Prosimo, da svojo udeležbo potrdite po običajnih telefonih, hkrati pa sporočite, če
morda potrebujete prevoz, saj vam bomo skušali pomagati. Uro pred pričetkom prireditve bo mogoče vplačati članarino za VESTNIK 2004.
Želimo, da pridete vsi.
Društvo izgnancev Domžale
Rokounjač aktualno
27. oktober 2003, 8. seja občinskega sveta
18 točk dnevnega reda v sedmih urah
Največ razprave so člani namenili nerealiziranim sklepom glede izgradnje avtoceste in odprave črnih točk na regionalni cesti GI-10, organizaciji prevozov šoloobveznih otrok ter poročilu Nadzornega odbora o poslovanju javnega glasila Rokovnjač. V prejšnji številki smo objavili vseh dvanajst sklepov, ki so nalagali obveznost izpolnitve investitorju izgradnje avtoceste DARS-u, izvajalcem del na trojanskem delu italijanskemu podjetju Grassetto ter Družbi za državne ceste Republike Slovenije. Predsednik Komisije za avtocesto Janez Miklavc je v svojem poročilu kritično ocenil pasivnost vseh strank, ki so dolžne v skladu z Uredbo o lokacijskem načrtu za oba odseka na našem območju izpolniti svoje obveznosti. Žal Občina Lukovica v tem času ni prejela niti enega odgovora omenjenih zavezancev glede zahtevanih ukrepov oziroma sklepov občinskega sveta. Tako ostaja nerešena problematika izplačila odškodnin krajanom na trojanskem koncu, čeprav je občina v mesecu oktobru na svoje stroške pridobila dodatnega sodnega cenilca; prav tako bo še nekaj časa ostalo neočiščeno dno zadrževalnika Drtijščica. tudi preplastitev in odprava poškodb na cesti GI-10 bo predvidoma urejena šele v prihodnjih letih. Takšno je namreč zagotovilo Družbe Republike Slovenije za ceste. Glede izgradnje cestninske postaje v Lukovici pa DDC, Projekt 2, zagotavlja, da bo le-ta zgrajena do konca letošnjega leta (pogodba je sklenjena). Tudi prizadeti krajani naselja Žirovše so ponovno opozorili na nerešene probleme, saj jih je Uredba o Lokacijskem načrtu za AG-odsek Vransko-B-lagovica dobesedno "prezrla" in kljub opozorilom od leta 1994 ostajajo v neenakopravnem položaju. Zahtevali so celo vložitev zahteve za presojo ustavnosti in zakonitosti omenjene Uredbe, a je vse ostalo le pri tem. Po dolgi razpravi so člani sveta tudi na pobudo članice občinskega sveta in Državnega zbora Republike Slovenije Stanislave Stopar sprejeli sklep, s katerim sojo pooblastili, da v Državnem zboru Republike Slovenije postavi poslansko vprašanje glede navedenih problemov izgradnje avtoceste v naši občini. Občinski svet Občine Lukovica je na 6. seji, 12. junija 2003, sprejel sklep, da Občina Lukovica v šolskem letu 2003/2004 financira samo prevoze učencev, ki jih izrecno določa Zakon o financiranju vzgoje in izobraževanja; t. j. prevoze otrok, ki so od šole oddaljeni več kot 4 km in prevoze otrok prvega razreda deveti etke. Učenec ima namreč v skladu z Zakonom o osnovni šoli pravico do brezplačnega prevoza ne glede na oddaljenost njegovega prebivališča od osnovne šole v prvem razredu, v ostalih razredih pa, če pristojni organ za preventivo in vzgojo v cestnem prometu ugotovi, da je ogrožena varnost učencev na poti v šolo. Komisija Občine Lukovica za varnost v cestnem prometu in javne prevoze je ugotovila, da
je na vseh poteh v šolskem okolišu matične šole Brdo, Podružnične šole Krašnja in Blagovica, po katerih se vsak dan vozijo učenci, ki so od šole oddaljeni manj kot 4 km, ogrožena varnost učencev nižjih razredov (od 1. do 4. razreda osemletke oz. od 1. do 5. razreda devetletke). Ker so vse šolske poti v teh šolskih okoliših nevarne (hoja po magistralni cesti oziroma prečkanje te ceste, nevarni odseki ali slabo urejene pešpoti), komisija ugotavlja, da imajo učenci od 1. do 4. razreda osemletke oz. od 1. do 5. razreda devetletke pravico do brezplačnega prevoza v šolo. Ker pa so straši otrok, ki nimajo več pravice do brezplačnega prevoza, pripravljeni njihove vožnje financirati, v tem trenutku občina išče najugodnejše možnosti in oblike financiranja. Na tej seji je tako občinski svet svoj sklep o financiranju le zakonsko določenih obveznih prevozov razveljavil in naložil občinski upravi, da najkasneje do decembrske seje pripravi predlog (so(financiranja staršev. Iz obravnavanega poročila nadzornega odbora, ki je opravil nadzor nad izdajanjem javnega glasila Rokovnjač, ni bilo razvidno, da bi uredniški odbor posloval oziroma izvrševal svoja pooblastila v nasprotju z Odlokom o ustanovitvi in izdajanju glasila Rokovnjač in Pravilnikom o honoriranju člankov in ostalih prispevkov, objavljenih v glasilu Rokovnjač ter o nadomestilu za člane uredniškega odbora in cenah komercialnih oglasov. Vsi honorarji so bili izplačani v skladu z omenjenimi akti, res pa je, da so bila pri tem proračunska sredstva, predvidena za izdajanje glasila v letošnjem letu, že prekoračena. Tako je vprašljiv izid novembrske in decembrske številke, svetniki pa so opozorili tudi na vsebinsko kvaliteto glasila, ki je, predvsem zadnja številka, ki obeležuje praznovanje praznika Občine Lukovica, vse slabša. V razpravi je bilo poudarjeno, daje bil uredniški odbor na vse to že opozorjen večkrat s strani župana in občinske uprave, in sicer tudi glede obsega vseh zadnjih številk. Izhajanje glasila je bilo namreč v osnovi dogovorjeno v obsegu 16 strani, vendar pa ima skoraj vsaka številka 24 ali več strani, kar pa pomeni tudi večji strošek izida posamezne številke. Zaradi različnih stališč članov sveta o vseh omenjenih vprašanjih in mnenja odgovorne urednice Marte Lavrič Tomšič (opozorila je na dejstvo, da je odbor svoje delo opravljal v skladu s pooblastili in v skladu z vsemi akti, kar je ugotovil tudi nadzorni odbor in pa na to, da je člankov izredno veliko in jih je težko izločiti, to pa pomeni večji obseg izdanega glasila. Poudarila je tudi, da znaten delež sredstev uredniški odbor pridobi tudi sam z iskanjem oglaševalcev za reklamne oglase) je občinski svet naložil Statutarno pravni komisiji, da podrobno preuči Odlok o ustanovitvi in izdajanju glasila ter Pravilnik o honoriranju člankov. Pri tem pa mora obseg njuno pri-
lagoditi višini proračunskih sredstev, namenjenih za izdajanje glasila in opraviti primerjalno analizo z glasili oziroma stroški izdajanja glasila v drugih občinah. Na 8. seji je občinski svet na predlog župana Mateja Kotnika imenoval tudi dva podžupana, in sicer Lada Goričana (NLČG) in Francija Bernota (LDS). Tako bo v času odsotnosti ali zadržanosti župana nadomeščal Lado Goričan, ki bo zadolžen za izgradnjo trojanskega dela avtoceste, šolskih prevozov in vodooskrbe v občini. Franci Bernot pa bo opravljal dela iz pristojnosti župana na področju izgradnje obrtne cone Lukovica, razvoja turizma in zadrževalnika Drtijščica. Člani sveta so v svoje vrste "sprejeli" tudi novo članico, Marijo Juteršek (NSi), ki je kot naslednja s kandidatne liste te stranke funkcijo prevzela namesto dosedanjega člana Anastazija Živka Burje. Nekdanji župan in do te seje tudi član občinskega sveta Anastazij Zivko Burja je namreč podal pisno odstopno izjavo, s katero je želel odstopiti s te funkcije. Zupan Matej Kotnik se je ob tem zahvalil Anastaziju Živku Burji za opravljeno delo in rezultate ter čestital novo imenovani Mariji Juteršek z željo po uspešnem medsebojnem sodelovanju. V 30-dnevno javno obravnavo in razgrnitev je bil posredovan Odlok o lokacijskem načrtu območja sanacije kamnoloma Lukovica; predlog odloka je razgrnjen v prostorih občinske stavbe in v KS Lukovica, javna obravnava pa bo potekala 26. novembra ob 18. uri v prostorih Kulturnega doma Janka Kersnika v Lukovici.
Sprejeti so bili še naslednji sklepi oz. akti:
❖ soglasje k sistemizaciji delovnih mest v vrtcu Medo ter soglasje k strokovnim delavcem po posebnih sklepih za šol. leto 2003/2004;
❖ soglasje k sklepu župana o povečanju največjega števila otrok v skupinah v vrtcu;
❖ Odlok o povprečni ceni stanovanj, povprečnih stroških urejanja stavbnih zemljišč, vrednosti stavbnega zemljišča in plačilu sorazmernega dela stroškov za pripravo in opremljanje stavbnega  zemljišča  v  Občini Lukovica;
❖ Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o kategorizaciji občinskih cest v Občini Lukovica; ❖ Predlog Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Lukovica - v 1. obravnavi; ♦ sklep o subvencioniranju dela stroškov prevoza in razdelitve koruze (v višini 8,00 SIT/kg razdeljene koruze kot pomoči kmetom zaradi omejitve posledic škode po suši v letu 2003); ❖ odpoved ustanoviteljskim pravicam  v javnem  zavodu  Muzej Kamnik;
❖ potrditev cene čiščenja odpadnih voda nove GČN Lukovica v Vrbi; ♦ ukinitev statusa zemljišča v splošni rabi in sklenitev menjalne pogodbe s Frančiško in Janezom Zoretom v k. o. Sentožbolt.
t. Mojca S.
aktualno RokODIljllC
Obisk irskepa veleposlanika
Kar cel delovni dan je preživel z nami
Zvelikim veseljem smo v torek, 14. oktobra 2003, dočakali obisk irskega veleposlanika v Sloveniji, g. Geralda F. Ansbroja. Nekoliko presenečeni, ker se je brez pomislekov odzval vabilu našega župana Mateja Kotnika in prišel v kraje Črnega grabna, v našo občino in med naše ljudi.
Kar cel delovni dan je preživel z nami, z velikim zanimanjem prisluhnil naši zgodovinski poti in z neizmernim zanimanjem in pozornostjo sledil vsaki besedi. Čeprav je bil njegov obisk povsem neformalne narave, brez strogega protokolarnega reda, je potekal po vnaprej določenem in usklajenem časovnem razporedu.
Najprej si je veleposlanik Gerald F. Ansbro ogledal prostore naše občine, se spoznal z županovimi sodelavci in se seznanil z delovanjem slovenske lokalne samouprave. Zupan Matej Kotnik je podrobno predstavil svoje poglede, probleme in načrte za razvoj občine Lukovica, ki morajo biti v tem času naravnani k evropskim smernicam.
Ker bo ravno Irska na-slednje leto predsedovala Evropski uniji, kamor bo vstopila tudi Slovenija, bodo osebni stiki in poznanstva še kako pripomogli k uspešni umestitvi naše države v evropski krog članic. Veleposlanik g. Ansbro je namreč obljubil svojo pomoč in sodelovanje tudi pri reševanju vseh zapletov izgradnje avtoceste v naši občini, predvsem na trojanskem delu.
Sledil je ogled znamenitosti naše občine. Za vse seveda ni bilo časa, zato smo sku-
paj obiskali le naše največje bisere: grad Brdo z okolico pod vodstvom učencev OŠ Janka Kersnika Brdo, ki so svojo predstavitev v angleščini opravili brezhibno in popolnoma sproščeno. Zanimiv je bil tudi ogled Čebelarskega centra Slovenije in notranjosti čebelnjaka; vse podrobnosti iz življenja čebel nam je predstavila strastna čebelarka Jana Ursiny, po rodu Slovakinja, ki velikokrat obišče naše Brdo in "naše čebele".
Veleposlanik si je z velikim navdušenjem ogledal tudi znamenito cerkev Sv. Luka v Spodnjih Praprečah, kjer v tem trenutku potekajo obnovitvena dela v notranjosti. Na pot bogate zgodovine tega bisera nas je popeljal župnik Andrej Svete, ki sam izredno dobro pozna tudi zgodovino krščanstva na Irskem, kjer pa se ne morajo ponašati s tako globokimi koreninami samih cerkva; najstarejša je namreč stara komaj 200 let. Zanimiv je bil še ogled vodnega zadrževalnika Drtijščica, ki pa je, na žalost, v tem času popolnoma prazen in bolj podoben suhemu zadrževalniku.
Nato smo se popeljali še skozi nedokončani predor pod Trojanami, in človek si nekako kar oddahne, ko iz teme spet stopi v svetel dan. Predstavniki Družbe za državne ceste, Projekt 2 iz Blagovice, in izvajalci del na tem delu avtoceste, podjetja Grassetto, so predstavili gradnjo obeh cevi celotnega predora, kjer z izkopom napredujejo počasi (v povprečju 3 do 4 metre v enem tednu). Razprava seje razvila tudi okrog nerešenih odškodninskih zahtevkov prebivalcev Trojan in njihovih tegobah zaradi prepočasnega reševanja in odpravljanja negativnih posledic izgradnje predorov.
Gerald F. Ansbro, irski, veleposlanik v Sloveniji (levo) z Matejem, Kotnikom,, županom občine Lukovica,
Izmenjava izkušenj, stališč in prepletanje dogodkov v življenju in delu lokalne skupnosti in države, vse to je dalo pečat našemu srečanju.
Nedvomno bomo z veleposlanikom Geraldom F. Ansbrojem še sodelovali na večih ravneh, predvsem upamo na uspešno pot v letu 2004, letu vstopa Slovenije v Evropsko unijo.
A Mojca, S.
BODICA. Po treh letih je že čas, da se odpravijo sramotni objekti v središču Šentvida pri Lukovici.
POHVALA. Da, bi, bilo še več ekoloških otokov kot je primer v Šentvidu pri, Lukovici. Obe, foto: Danilo Kastelic
Rokoimjač aktualno
V Lukovici razgrnjen osnutek lokacijskega načrta
Sanacija kamnoloma Lukovica
Vmesecu novembru (do 28. 11. 2003) je na sedežu občine v Lukovici razgrnjen osnutek lokacijskega načrta območja sanacije kamnoloma Lukovica. Javna obravnava bo 26. 11. 2003 ob 18. uri v prostorih Kulturnega doma Janka Kersnika v Lukovici. Naročnik izdelave lokacijskega načrta je nosilec rudarske pravice, to je podjetje Grasto d. o. o. iz Domžal. Le-ta je v času delovanja kamnoloma edini odgovoren za negativne vplive eksploatacije na naravno in življenjsko okolje, torej tudi za izplačilo upravičene odškodnine. Sredstva, ki jih prejme Občina Lukovica od m3 izkopanega materiala, pa so namenska in se vlagajo v izgradnjo javne infrastrukture.
Predlog lokacijskega načrta območja sanacije kamnoloma Lukovica zajema celotno območje, ki je v prostorskih planskih aktih občine predvideno za eksploatacijo kamnine. Zadnja manjša širitev območja kamnoloma z namenom smiselne in kakovostne sanacije (znižanje naklona pobočja) je bila predmet zadnjih sprememb in dopolnitev prostorskih planskih aktov. Z lokacijskim načrtom se torej meje ureditvenega območja kamnoloma prav nič ne spreminjajo, z njim se določa le bodoča sanacija degradiranega
prostora, ki izhaja iz že obstoječih planskih usmeritev. Tako bo območje po zaključeni sanaciji namenjeno poslovno-storitveni, stanovanjski in športno-rekreativni dejavnosti v spodnjem ravninskem delu ter intenzivni drevesni vegetaciji na pobočju. Ko se bodo dela v kamnolomu za izrabo kamnine v zgornjih etažah zaključevala, se bo sproti vzpostavljal predviden naklon brežine (40 stopinj) z vmesnimi etažami in zaobljenim prehodom v naravno ohranjen relief. Pobočje bo biološko rekultivirano, kar vključuje setev pionirske podrasti ter sajenje najprej nižje pionirske vrste grmovnic in dreves, nato pa avtohtonih vrst.
V ravninskem delu bodo s sanacijo vzpostavljeni platoji namenjeni različnim dejavnostim. V višjem predelu dveh etaž sta predvideni dve liniji novih stanovanjskih objektov. Na spodnjem nivoju je šest nizov stanovanjskih četverčkov, na zgornjem nivoju pa petnajst prostostoječih atrijskih stanovanjskih hiš.
V najnižjem saniranem predelu kamnoloma se načrtuje izgradnja obrtne cone. Predvideva se gradnja 35 objektov različnih tlorisnih dimenzij (od 162 do 1800 m2).
Med obrtno in stanovanjsko cono bo umeščena športno-rekreacijska cona, ki bo zajemala nogometno igrišče s tribunami, otroško igrišče, pomožni objekt za potrebe športa in gostinstva ter zelene površine z
jezerom in urejenimi sprehajalnimi potmi. V območju sanacije je tudi nekaj že obstoječih objektov, med njimi spomeniško zavarovan objekt Poštne postaje, ki ga je možno s prenovo ponovno oživeti z ustreznim programom (npr. galerija, banka, pošta, notarske in odvetniške pisarne...). Za ostale objekte se s predmetnim odlokom določa varovanje in zaščita med gradnjo in obratovanjem obrtne in stanovanjske cone. Celotno območje nižinskega dela bo povezovala glavna zbirna cesta od novonačrtovane-ga krožišča do obstoječega priključka na regionalno cesto.
Z načrtom se določa tudi gradnja novega vodovodnega in kanalizacijskega omrežja, ločeno za fekalno in za meteorno vodo. Določa se tudi izgradnja plinskega in telekomunikacijskega omrežja. Podjetje Grasto d. o. o. je kot nosilec rudarske pravice dolžno po končanem izkoriščanju kamnine sanirati in biološko rekul-tivirati pobočje ter urediti ves preostali degradirani del območja. V ta namen skladno z zakonom o rudarstvu podjetje že zbira sredstva na posebnem računu. Po zaključeni sanaciji in rekultivaciji, ki se predvideva v dobi 5 do 6 let, bodo vsem zainteresiranim investitorjem odprta vrata za nakup zemljišč in izgradnjo objektov, ki bodo temu prostoru dali pravi pomen.
Občinska uprava
Vse manj posluha za naše občane
Komisija za avtocesto, katere predsednik je Janez Miklavc, se je sestala na 5. seji 23. oktobra 2003. Ogledala si je stanje v Zirovšah ob trasi avtoceste v zvezi s pritožbami Mitje in Janeza Urbanija, ki je predlagal občini vložitev predloga za presojo ustavnosti in zakonitosti uredbe o lokacijskem načrtu za avtocesto Bla-govica-Šentjakob za vas Žirovše ter opozoril na motenje posesti na parceli.
Problem je bil 27. oktobra posredovan občinskemu svetu, ki je pooblastil članico sveta Stanislavo Stopar, naj v Državnem zboru RS postavi vprašanje glede problemov izgradnje avtoceste na trojanskem delu odseka in v naselju Žirovše. Komisija si je ogledala tudi čistilno napravo v Vrbi, ki je začela novembra poleg mehanskega tudi s poskusnim biološkim čiščenjem komunalnih odpadnih voda. Nanjo je priključenih 1500 gospodinjstev, do konca tega leta pa jih bo že 2000. Na odseku AC Kompolje-Blagovica se op-
ravljajo zaključna dela na deviacijah, opornih zidovih, propustih, urejajo se dostopi do zemljišč in pritoki Radomlje. Manjša dela bodo predvidoma trajala še eno leto, glavna opravila pa so zaključena. V pripravi so tudi razpisi za mejničenje zemljišč ob trasi avtoceste in za monitoring. Za našo občino je pomembno, da je končno prebita desna cev trojanskega predora. Levo cev pa bodo dokončali predvidoma aprila naslednje leto. Sledila bodo grad-beno-instalacijska dela za opremo in dokončanje po projektu. Vodni zadrževalnik Drtijščica bo prevzela Agencija RS za okolje in prostor. Za del poti okoli jezera z dostopom do jezera pa je v skrbi naše občine. Čiščenje zadrževalnika zaenkrat še ni predvideno, čeprav se je dno že dobro zaraslo.
Komisija vse bolj ugotavlja, da je vedno težje od izvajalcev ter DARS-a pridobiti zagotovila za izvršitev določenih obvez ali uresničitev pobud s strani občanov in občine, posebno glede rokov izvedbe. Krivdo nosimo tudi občani sami, kar ugotavlja
komisija, saj škodujemo sebi z zavlačevanjem odločitev, spori in nepripravljenostjo za sodelovanje. Vse to se kaže na različnih delih, kot so vodovodi, kanalizacija, ceste itd. Največkrat gre za posamezna zemljišča ali prevzem objektov, kar predstavlja problem pri izvedbi del, ugotavlja komisija, ki spremlja gradnjo avtoceste skozi našo občino.
«6 Marta Lavrič Tomšič
Trenutek preboja predora Trojane
kmetijstvo RokO
Zdravo življenje
Medtem ko nekateri le razglabljajo, kaj in kako bi bilo za nas občane najboljše in kaj bi bilo potrebno še postoriti, drugi od govorenja prehajajo k dejanjem. Že nakajkrat smo poročali o tem, kje vse se predstavljajo naši občani, pa naj bodo to obrtniki ali pridelovalci. Tako na naše veselje zgledno sodelujemo z nakupovalnim centrom Breza in tokrat so se poleg ostalih predstavili tudi člani združenja ekoloških kmetov Zdravo življenje. Tako je svoje izdelke ponujala ekološka kmetija Šinkovec iz Cešnjic nad Blagovico (na sliki). Mnogi, ki so se pomudili pri stojnici, so ne samo nakupovali, ampak tudi povprašali po marsičem, tudi o predelavi in kraju samem. Kakšen je bil izkupiček, nam ni znano, so pa drugače takšne oblike sodelovanja odlična reklama za kraj, kjer živimo. t&djd
Slovenske ekološke kmetije
Dan odprtih vrat
AVTOŠOLA
LONČAR d.o.o.
Cesta talcev 10,1230 Domžale
GSM: 041/785-735, 031/209-501
15. 12. ob 18. uri
Tečaj za traktoriste
8. 12. ob 17. uri
Zadnjo nedeljo v septembru so na pobudo Zveze združenj ekoloških kmetov Slovenije na številnih ekoloških kmetijah po vsej Sloveniji pripravili dan odprtih vrat. Nanj so povabili vse, ki so se želeli seznaniti z ekološkim in biodinamičnim kmetovanjem.
Od skoraj 50 kmetij po vsej Sloveniji so bila vrata obiskovalcem odprta tudi na dveh kmetijah v občini Lukovica in sicer na "MAHKOTOVI DOMAČIJI" v Vidmu in pri "MATOŽET" v Krašnji. Obe kmetiji sta članici Združenja ekoloških kmetij "Zdravo življenje" s sedežem v Lukovici, ki je bilo tudi eno od soustanoviteljev Zveze združenj ekoloških kmetov Slovenije. Sam sem obiskal Mahkotovo kmetijo. Mahkotova kmetija je ena od prvih kmetij v občini Lukovica, ki je prejela ekološki certifikat, hkrati pa pridobila pravico uporabe blagovne znamke BIODAR, s katero se označujejo živila, pridelana po standardih za ekološko pridelavo in predelavo. Živila BIODAR so živila posebne kakovosti, ki so zaradi ekološkega načina pridelave in predelave polnega okusa ter bogata z dragocenimi hranili.
Letos so se prvič odločili, da na svoji kmetiji odprejo vrata obiskovalcem. In res, zbralo se nas je precej iz bližnje in daljne okolice. V pripravo predstavitve kmetije so moči združili vsi člani družine. Najstarejša hči Mateja nam je slikovito opisala zgodovino nastanka kmetije vse do današnjih dni. Življenje na kmetiji je bilo vseskozi povezano z odnosom do okolja in pokrajine, ki zgolj po ekonomskih merilih nima prav velike vrednosti. Kmetija je celosten, enovit sistem, kjer se v medsebojno ravnovesje zlivajo tla, rastline, živali in človek. Zato se Mariji in Petru Kosu pred leti ni bilo težko odločiti za preusmeritev kmetije iz konvencionalne pridelave v ekološko. Ob spominih, s koliko težavami sta se morala spoprijeti na začetku preusmeritve, seje Mariji utrnila solza. Ampak ob pogledu na vzorno urejeno kmetijo in velik vrt, na katerem pride-
lujejo vrtnine, ki jih prodajajo na ekološki tržnici v Ljubljani, smo vsi skupaj ugotovili, da vložen trud ni bil zaman. Mateja nas je nato popeljala na ogled stare hiše, nekdaj Mahkotove gostilne, z letnico 1.868 nad vhodom ter nam pričarala slike dogodkov iz preteklosti, ki so se vrstili v tej hiši. Pri tem staji pomagala tudi brata Mitja in Peter ter sestra Andreja. V velbani veži so pripravili pestro in raznoliko razstavo ekoloških pridelkov, izdelkov in jedi. No, pa ni bila samo razstava, čeprav je bilo tako lepo, da bi človek samo gledal. Vse skupaj smo tudi poskusili. Različno pripravljena zelenjava, namazi, skuta, jajca, suhomesnati izdelki ter različni likerji, sokovi in nenazadnje tudi moka, mleta iz domače ekološke pšenice. Pripravljeno in servirano je bilo na način, kakršnega se ne bi sramovali tudi v najboljših gostilnah. Odseval je inovativnost in kreativnost vseh družinskih članov. To je primer medsebojnega sodelovanja, usklajevanja ter dopolnjevanja z znanji, kako ponuditi tako pridelano hrano na trg. Zatem smo se v manjših skupinah odpravili na ogled celotne kmetije, pašnikov in njiv. Za vrtnine je zadolžena predvsem mama Marija. V prodajo na eko tržnici v Ljubljani pa so vključeni tudi vsi ostali člani družine. Po Matejinih besedah je najslabši prodajalec oče Peter, pa tudi on se je v zadnjem času precej navadil posla s strankami na trgu in mu gredo stvari čedalje bolje od rok. Ne da bi nam posebej razlagala, smo ugotovili, da gre njej prodaja najbolje, kar je sicer samo po sebi razumljivo, saj ji beseda dobro teče. Ekološka tržnica obratuje v Ljubljani ob petkih in sobotah. Ker predelava in priprava izdelkov zahtevata veliko časa in angažiranosti vseh družinskih članov, so si delo med seboj razdelili. Posebno pozornost so namenili embalaži in zunanjemu videzu izdelkov. Naj bo ta primer spodbuda tudi za ostale kmetije, da se v naslednjem letu priključijo temu prazniku ekoloških kmetij. Mahkotovo domačijo seveda lahko obiščete in se sami prepričate.
(b Tomaž Močnik
ZAHVALA
V imenu veterank in veteranov Gasilske zveze Lukovica se iskreno zahvaljujemo za pomoč pri izvedbi 3, srečanja veteranov regije Ljubljana III: Občini Lukovica, gospodu županu Mateju Kotniku in gospodu Vinku Pirnatu. Zahvala tudi gospodu Bernardu Urbaniji, lastniku Rekreacijskega centra Lukovica, upravi in direktorju kamnoloma Lukovica, povezovalcu Vitu Kotniku, pevcem iz Blagovice, harmonikarjema Nacetu in Mateju iz Kamnika, GZ Lukovica, poveljniku GZ in PGD Lukovica Zdravcu Tkalcu, PGI) Krašnja in vsem ostalim, ki so prispevali k uspešni izvedbi srečanja. Organizator
Rokounjač šolstvo
Dolgi prva seja Sveta staršev OŠ Janka Kersnika
Sodelovanje staršev in učiteljev pri vzgoji
Letošnja prva seja je bila 25. septembra. Najpomembnejše teme na začetku šolskega leta so bile prevozi šolskih otrok, letno poročilo za preteklo šolsko leto in letni delovni načrt za leto 2003/2004. Ob tem pa smo s tajnim glasovanjem med tremi kandidati izbrali predsednika Sveta staršev (ta funkcija je bila ponovno zaupana meni), imenovali predstavnike v upravni odbor šolskega sklada (Dušan Konda, Matjaž Markovšek, Pavla Pirnat in Mojca Stosehitzkv) in se pogovorili o pripombah staršev na učne dosežke nekaterih učiteljic ter zabeležili še nekaj starševskih pobud.
Na pobudo zadnje seje Sveta staršev v lanskem šolskem letu se je Občina Lukovica odzvala s predlogom, naj bi bili prevozi otrok od 1. do 4. razreda na vseh relacijah (tudi bliže kot 4 km od šole) še vedno v celoti financirani s strani občine, za starejše učence pa naj bi prevoze na neogroženih relacijah do 4 km od šole financirali starši. Staršem se je predlog načelno zdel sprejemljiv, le cena takih prevozov je bila previsoka, zato smo imenovali tri predstavnike, ki bodo sodelovali na občinskih sestankih o prevozih šolskih otrok (Roman Kralj, Daniela Nikolovska in dr. Stanko Pele). V času poročanja dokončne odločitve občinski svet še ni sprejel. Občina preverja različne možnosti, do novega leta pa naj bi bili prevozi organizirani kot doslej (na vseh relacijah za vse učence na stroške občine).
Dolga in intenzivna razprava seje razvila ob predlogu Letnega delovnega načrta ob naslovih tem za letošnji otroški parlament (Humani medsebojni odnosi in zdrava spolnost - temo je izbral lanski otroški parlament, potrdi pa jo Zveza prijateljev mladine) in predavanja za osmošolce (Varna spolnost). Veliko staršev je bilo ogorčenih nad takim pristopom, ki tako rekoč vabi osnovnošolce k spolnosti, češ, da je z določenimi tehnikami to lahko "zdravo" in "varno". Večkrat smo starši poudarili, da nobena spolnost za osnovnošolce ni varna in zdrava, ker za to še niso zreli in jim vsakršna spolna praksa pusti negativen posledice - če že ne bolezni ali nosečnosti, pa psihološke. Poudarek bi torej moral biti na argumentaciji in zgledih "zakaj je zame dobro, da s spolnostjo še počakam".
Ena možnost bi bila, da bi teme preprosto črtali, vendar je več staršev menilo, da to ni najboljša rešitev. Veliko bolje bi bilo, če v dialogu med učitelji (izvajalci) in starši (odgovornimi za vzgojo) uskladili cilje in načine spolne vzgoje v osnovni šoli. Zelja (ki je pravzaprav ustavna pravica) staršev, da bi vsebinsko sodelovali pri vzgojni dejavnosti šole (ne samo na področju spolnosti), je bila jasno izražena. Samo upam lahko, da bo na obeh straneh, pri učiteljih in pri starših, volja našla tudi pot do tvornega konkretnega sodelovanja. Mogoče se obetajoč začetek kaže v pripravah na okroglo mizo o temah, ki jih je izpostavil Svet staršev. Starši šolskih otrok boste o tem vsekakor pravočasno obveščeni.
Prva seja je bila dolga več kot štiri ure. Mogoče bi kot predsedujoči razprave lahko prekinjal in bi končali prej, a menim, daje Svet staršev ravno forum, kjer naj bi se izrazilo in izkristaliziralo čimveč mnenj. Če problem ni izpostavljen, ga ni mogoče rešiti. In če se bo izkazalo, da se problemi, ki smo jih izrazili in
zapisali na sejah, rešujejo, bi bilo v dobro naših otrok mnogo bolje, če bi se sestajali na več sejah, kot pa da bi se sestajali le zaradi formalnih potrditvah poročil, načrtov, imenovanj, razprave pa bi "rezali". Iskreno upam, da bodo zavzete razprave obrodile tudi kakšen sad.
Se vedno pa velja enako kot lani - zapisniki sej Sveta staršev in Sveta šole visijo na oglasni deski v šoli na Brdu, nabiralnik pa čaka na vaše pripombe, predloge in pohvale.
Tone Meden
Avr0
I • MMT-MM itj MM a HM MM iMi
d.o.o.
Perovo23,1241 KAMNIK, tel.: 01/839 50 40, GSM: 041/352 243, 5ert e-mail: sebastijan. maček @ porsche.si
SERVIS IN TRGOVINA
DISKONT
ŠENTVID pri LUKOVICI
i j a od 27. 1 1 . IO. 12. 2003
ČOKOLADA FIGARO MIKLAVŽ 40g 99,00 SIT
SOK JAGODA 1L BP FRUCTAL 359,00 SIT BONBONIERA FONTANA LED. KOCKE  599,00 SIT
BONBONIERA AFTER EIGHT 400g 789,00 SIT
ČOKOLADA MILKA LEŠNIK 300g 449,00 SIT
SALAMA ZIMSKA MIP 2.999,00 SIT
GRT. - DAR. PRETTY TRICIA 859,00 SIT
GRT. - DAR. OLD SPICE 999,00 SIT
IGR.- AVTO MAJO CAR 499,00 SIT
IGR. - KLAVIATURA 1.465,00 SIT
IGR. -PUNČKA - ZVOK 35cm 1.769,00 SIT
LUČKE - NOVOLETNE SOBNE 1.200,00 SIT
LUČKE - NOVO LETNE ZUNANJE 3.990,00 SIT
8
kultura
Rokounjač
Knjižničarstvo v naši občini
Krasni novi svet krajevne knjižnice v Šentvidu
Zima prihaja v deželo. Dnevi so vse krajši in počasi se že pripravljamo na čas, ko si ušesa polnimo z lepimi željami. V tem času pa minevata tudi dva meseca od otvoritve prostorov nove knjižnice dr. Jakoba Zupana v Šentvidu. Krajevna knjižnica, namenjena približno 5000-im občanom občine Lukovica, nudi uporabnikom vse, kar najdete v veliki knjižnici, le v manjšem obsegu, vključno s tremi e-točkami. Vsaka pot nas kam vodi in nam kaj obljublja in prav tako knjižnica v tem kratkem začetnem obdobju že udejanja svoje obljube in postaja lokalno informacijsko in kulturno središče.
Začetki knjižničarstva v Črnem grabnu segajo že v leto 1875 in radost me preveva, ker sta mi Knjižnica Domžale in njen direktor Marjan Gujtman dala priložnost, da zapredam dalje nitke te tradicije. Naj se ob tej priložnosti znova zahvalim, med drugimi, tudi Marti Keržan, ki je leta 2001 kot predsednica Krajevne skupnosti Pre-voje idejo o knjižnici z navdušenjem sprejela, in županu Mateju Kotniku, ki je zamisel podprl.
Ker se bliža čas, ko bomo potegnili črto pod leto 2003, je trenutek primeren tudi za prvo skromno poročilo o vsem, kar se prijetnega odvija v toplih prostorih knjižnice-zgradbe, ki znova in znova piše nova poglavja svojega obstoja. V mesecu septembru je imela knjižnica 104 aktivne člane, že naslednji mesec pa 143. Največ jih prihaja s Prevoj in iz Šentvida ter Lukovice, nemalo pa tudi iz krajev Vrba, Češenik, Imovica, Čeplje, Rafolče, Prevalje, Obrše, Koseze, Spodnje Loke, Kompolje, Vranke, Prapreče in drugih. Počasi se povečuje tudi obisk tistih, ki prihajajo iz Občine Domžale, pred-
vsem iz Doba in Radomelj, nekaj tudi iz Občine Moravče in Občine Zagorje ob Savi. Člani pripadajo predvsem kategoriji zaposlenih in osnovnošolcev, ostali prihajajo iz vrst predšolskih otrok, srednješolcev, študentov, gospodinj, upokojencev ter nezaposlenih. Po podatkih je najbolj razveseljivo dejstvo, da seje izposoja gradiva v mesecu oktobru glede na mesec september bistveno povečala. Bralci najraje posežejo po leposlovnem gradivu tako tujih kot domačih avtorjev. Pri strokovnem gradivu se najraje ustavijo pri medicini, prehrani, gospodinjstvu ter naravoslovju. Ne izosta-jajo pa tudi knjige s področja psihologije, etike in filozofije, kot tudi ne s področja šolstva in vzgoje. Poseben poudarek je namenjen tudi najmlajšim, saj matere skupaj s svojimi vedoželjnimi otroki resno in zavzeto posegajo po knjigah za predšolsko bralno značko ali Pravljičnemu palčku, ki je projekt Knjižnice Domžale, namenjen zgodnjemu sprožanju "bralnega virusa" že pri predšolskih otrocih. Marsikdo si tudi nehote vzame trenutek ali dva in v družbi revij in časopisov po-zabi na čas. Knjižnica ima tri e-točke. Računalniki so namenjeni zabavi, iskanju informacij, gradiva za domače naloge in projekte. Ni malo tistih, ki s pomočjo interneta iščejo zaposlitev in če mi čas dopušča, skupaj sestavimo prošnjo. Obisk e-točk je več kot zadovoljiv. Veliko je zanimanja tudi za avdio in video gradivo. V teh dneh, ko so dnevi krajši in hladnejši, si otroci še prav posebej želijo pogledati kakšno prijetno risanko ali mladinski film. Zal je tega, pa seveda tudi ostalega gradiva, zaenkrat zaradi pomanjkanja sredstev še bolj malo, a vztrajno narašča. Ogled video kaset, dvd enot, poslušanje zgoščenk in avdio kaset je omogočen tudi v knjižnici. Knjižnica ponuja tudi že dejavnosti za mlade. Vsak petek
Vsak petek ob 17. uri so v prostorih knjižnice pravljične urice.
ob 17. uri so v prostorih knjižnice pravljične urice, izvajamo pa tudi biblio-peda-goško delo za otroke iz bližnjega vrtca in šole Brdo. Pred kratkim sta nas obiskala oba prva razreda devetletke. Z vsakim od razredov smo se družili dve šolski uri, v katerih so otroci zvedeli vse o knjižnici, o knjigah vseh mogočih velikosti in oblik, poslušali smo pravljico, se učili vedenja v knjižnici in se lepo imeli. Za konec smo si ogledali še risanko in si za družbo podarili pisane balone. V predprostorih knjižnice se menjajo različne razstave, namenjene prav vsem, da si odpočijejo oči in nahranijo dušo. Pa pri vsem tem lepem ostane še kaj želja? Kot knjižničarka oziroma biblio-tekarka v knjižnici dr. Jakoba Zupana v Šentvidu želim, naj nam sonce srečo in moč podari, da bi nam bilo vsak dan še prav posebno lepo. Lepo nam bo, če boste radi zahajali v knjižnice in negovali bralno kulturo, da ne bo branje samo domena šolarjev, ki morajo brati, ampak domena nas vseh, kajti zdaj vstopamo v Evropsko unijo in ne smemo pozabiti, ne mi in ne naši zanamci, kako sijajno zveni slovenska beseda. Knjiga je za dušo to, kar je hrana za telo, pravi pregovor. In če vse to združimo še s sodobno tehnologijo, ki jo ponuja knjižnica, nam bo vsaj za trenutek res lepo. Tudi knjižnica ima v rokavu skrita še kakšna prijetna presenečenja, kot so literarni večeri in delavnice za otroke. Vabljeni torej v knjižnico dr. Jakoba Zupana v Šentvidu.
03 Kristina Galun
OSNOVNA SOLA JANKA KERSNIKA BRDO objavlja prosto delovno mesto hišnika vzdrževalca
za opravljanje tehničnih vzdrževalnih del za polovičen delovni čas (20 ur na teden) za nedoločen čas z enomesečnim poskusnim delom.
Zahtevani pogoji: - končana triletna poklicna šola; - sposobnost opravljanja vzdrževalnih del in popravil; - sposobnost upravljanja peči za centralno ogrevanje. Drugi pogoji: - zaželene so delovne izkušnje na enakih ali podobnih delovnih mestih; - sposobnost komuniciranja in primernega odnosa do majhnih otrok in mladostnikov. Kandidati naj prošnje z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo na gornji naslov v roku 8 dni od objave. O izbiri bodo obveščeni v zakonitem roku.
RokounjCIČ      naši občani - skrb za sočloveka
50 let zvestobe
France in Ivanka Avbelj iz Lukovice v cerkvi Marije Vnebovzete
Po 50-ih letih zakona sta pred oltar v cerkvi Marije Vnebovzete stopila Ivanka in France Avbelj iz Lukovice, da obljube izrečene pred tolikimi leti ponovita za nadaljnjih 50 let. Veliko svetlih pa tudi temnih trenutkov je bilo na njuni življenjski poti, ki pa sta jih z skupnimi močmi in božjo pomočjo premagala in tako vsa mladostno nasmejana dočakala tudi svojo zlato poroko. Na jesen življenja v sozvočju medsebojne ljubezni uživata skupaj zasluženi pokoj in vse, kar sta si v letih zakona pridobila. Vendar tu denar ne igra glavne vloge saj jima je Bog naklonil medsebojno razumevanje, milost, ljubezen, prijatelje in znance ter doživeti starost, da se ob svojih vnukih lahko veselita jeseni življenja. Poročno mašo, ki jo je vodil Andrej Svete ob pomoči Igorja Dolinska so z ubranim petjem poleg mešanega župnijskega zbora polepšali s svojim pevskim nastopom tudi vnukinje in vnuki. S svojim prisostvom pri sveti maši pa so se številni farani poleg sorodnikov želeli očetu Francu zahvaliti za njegov prispevek pri delu ključarja v farni cerkvi. &djd
Krvodajalci KO RK Rafolče
Najmlajši pa je 21-letni Janez Breznik, letos petič. Posebej sem se pogovoril s predsednikom krajevne organizacije RK Rafolče Milanom Ambrožičem, ki je na tem položaju že 23 let. Med drugim orgnanizira vsakoletni izlet krvodajalcev, letos že petnajstič. Obiskujejo kraje po Sloveniji, bili so tudi že v Plitvicah. Stroške deloma pokrije območno združenje RK Domžale. Tudi prejšnji župan Občine Lukovica je rad kaj prispeval. S sedanjim beseda na tem še ni nanesla, čeprav pričakujejo nadaljnjo podporo s strani občine. Na izlet jih že vsa leta vozi Ciril Gerčar, avtobusni prevoznik, ki ga je potrebno posebej pohvaliti, saj jim gre zelo na roko. Milan še pove, da pod pokroviteljstvom KS vsako leto za Miklavža obiščejo in obdarujejo starostnike nad 75 let ter oskrbovance v domu upokojencev Domžale. Želimo si, da bi bilo takih nesebičnežev v naši občini čim več. in foto Marko Cerar
Projekt "učenje za življenje"
Center za socialno delo Domžale vabi vse prostovoljce, ki bi jih zanimalo delo in druženje z mladimi in so vsaj enkrat tedensko pripravljeni svoj prosti čas posvetiti otroku ali mladostniku, da se priključijo projektu.
Projekt je namenjen otrokom in mladostnikom, ki potrebujejo pomoč pri učenju, spremljanju šolskega dela, pogovora, druženja, usmerjanja v pozitivno koriščenje prostega časa, učenja socialnih veščin itd. Enkrat mesečno se vsi otroci in prostovoljci srečujemo še na izletih in kreativnih delavnicah, zato ste prostovoljci dobrodošli tudi pri izvedbi delavnic in snovanju svojih idej. Vsi, ki vas tako delo zanima, se lahko osebno oglasite na Centru za socialno delo, Ljubljanska 70, Domžale, II. nadstropje ali pokličete na telefonsko štev. 01/724-63-70 ali 724-63-87, kontaktna oseba Veronika Dermastja.
Nova zgibanka
OSNOVNA šol p J*"** HIŠNIC Ln
»s*
Z izleta krvodajalcev na Plitvice
Da kri rešuje življenja, slišimo večkrat. Morda se ob tem ne zamislimo, dajo bomo kdaj potrebovali sami. Tudi sam sem že bil nekajkrat krvodajalec. To je bilo v službi, kjer smo šli morda samo zaradi dopusta, druženja in pa tiste klobase. Tokrat pa sem obiskal krvodajalce Rafolč, Dupeljnov, Vrhovelj in Prevoj, ki dajejo kri redno enkrat do dvakrat letno. Med njimi je treba posebej omeniti slednje: rekorder je Srečo Gerčar - letos petdesetič. Najstarejša, Koširjeva Johanca, zadnje čase ne daruje več. Je še zelo vitalna in mlada po srcu, čeprav pove, da že mora biti stara, saj je na rodni domačiji doživela že 6 gospodarjev, prav toliko pa je že zamenjala avtomobilov.
Lahko bi zapisali tudi takole: "Luč sveta je zagledala nova zgibanka" ali pa kaj drugega. Vendar se ne bom ustavil pri naslovu temveč pri delu, ki ga je izdal Turistični krožek OS Janka Kersnika Brdo. V zanimivo oblikovani zgibaniki nam razložijo nekaj osnovnih podatkov o rokovnjačih, njihovem delovanju in življenju. Poleg zanimive ilustracije ene izmed učenk, ki naredi zgibanko tudi za oko prijetno, sta privlačni tudi oblika ter vsebina. V njej pa je poleg ostalega navedeno nekaj osnovnih prevodov najbolj značilnih besed iz rokavnjaškega besednjaka. Izdelek, ki vsekakor zasluži tako našo pozornost, kakor pohvalo tako mladim kot mentorjem. Delo, ki ga lahko brez sramu vzamemo v roke in ga podarimo kot promocijo našega kraja.    A in foto djd
10
ŠOLSTVO- kultura
Rokounjać
Dru^o leto delovanja .šolskega sklada
Ploskajmo našim otrokom
Minilo je drugo leto delovanja šolskega sklada. Trudili smo se izpolniti zastavljene cilje našega programa. Sredstva ste prispevali starši (167.811,00 SIT), dona-torji (110.00,00 SIT), obiskovalci šolske prireditve (88.400,00 SIT), KS, občina, DPM Lukovica in drugi.
Pridobljena sredstva smo porabili za: Matična šola Brdo: nabava garderobnih omaric; Podružnična šola Blagovica:
nabava dveh tiskalnikov za uporabo v razredu in 1 kasetni radio s CD; Podružnična šola Krašnja: nabava kolesa. Program, ki smo si ga zastavili, smo izpolnili, čeprav smo primanjkljaj sredstev dopolnili iz investicijsko-vzdrževalnih sredstev, ki jih za šolo prispeva Občina Lukovica. Na računu šolskega sklada so se namensko porabila sredstva, ki so jih KS, Občina Lukovica in ostali sponzorji namenili za tabore ter letno in zimsko šolo v naravi.
22. maja je šola organizirala prireditev v Kulturnem domu Janka Kersnika v Lukovici z namenom zbiranja sredstev za šolski sklad. Učenci so prodajali izdelke in se predstavili s kulturnim programom. Ta sredstva so namenjena za pomoč
socialno ogroženim za šolo v naravi in tabore za šolsko leto 2003/2004. Šolska skupnostjo organizirala dve zbiralni akciji papirja na Brdu, eno zbiralno akcijo pa so izpeljali tudi na Podružnični šoli Krašnja in Podružnični šoli Blagovica. Radi bi se zahvalili vsem, ki ste prispevali v naš sklad in s tem pomagali našim otrokom uresničiti delček njihovih sanj, hkrati pa vas prosimo, da nam pomagate tudi letos.
V šolskem letu 2003/2004 bomo sredstva zbirali za:
matična šola Brdo: nadaljuje z nabavo garderobnih omaric; Podružnična šola Blagovica: nabava video rekorderja; Podružnična šola Krašnja: nabava televizije in video rekorderja. Okvirna vrednost nabave je 1.200.000 tolarjev.
Tudi letos bomo poslali prošnje za prispevke za naš sklad različnim podjetjem, staršem pa položnico v višini 2000 tolarjev meseca februarja 2004. Prispevki staršev so prostovoljni. Sredstva zbrana na šolskem skladu se bodo porabila namensko, v skladu s programom šolskega sklada. V vsakem šolskem letu bo upravni odbor pisno obvestil vse starše o višini denarnih sredstev, ki so se zbrala
na računu šolskega sklada, in posredoval podatke, za katere namene so se porabila. Letos smo se odločili, da bomo našim sponzorjem v zahvalo brezplačno pripravili dramsko uprizoritev Zvezdica Zas-panka, ki jo je pripravila dramska skupina OŠ Blagovice pod mentorstvom Milene Iglic.
Prireditev šolskega sklada spomladi 2004 bo potekala ločeno (vsaka šola in tudi vrtec posebej). Obiščimo jih v čim večjem številu. Pokažimo otrokom, da so tega vredni.
Pomagajmo uresničiti naše zamisli. Obis-kujmo šolske prireditve, kjer nastopajo naši otroci, dokažimo jim, da so dobri, da njihov trud ni zaman, podprimo jih v njihovih prizadevanjih, pokažimo jim, daje njihov prispevek šoli velik in pomemben. Saj veste, lepa beseda in pohvala odpirata mnoga vrata in ni je večje nagrade učiteljem in staršem, kot iskrice v očeh naših otrok. Ne govorimo otrokom, da so dobri, dokažimo jim to, obiščimo njihove prireditve, ploskajmo jim, gradimo njihovo samozavest, pokažimo jim, da so na pravi poti in da za njih ni nič nemogoče.
A Mojca Cešnjevar, predsednica upravnega odbora
Rokovnjaška zpodha - nadaljevanje s 1. strani
Berač Groga znova med nami
Tak prihaja Groga tudi pred svoje gledalce: pripravljen, da jih s svojo zgodbo prepriča, da ni pravljičen rokovnjaški poglavar, ampak človek, ki sta mu bili prizade-jani velika bolečina in krivica. Poti iz osebne človeške stiske ni našel, zato je bolečino skril v rokov-njaštvo ter jo razkril in izkričal nam: "To sem jaz, Groga, človek, kot vsi, človek s srcem." S svojo interpretacijo nas je Stanko Pele v to prav gotovo prepričal.
Grogova zgodba zahteva od gledalca kar uro in dvajset minut strnjenega sledenja,
kar je brez odmora in zaradi same teme malce težko, je pa povezano tudi z okoljem, kamor sodi njegova zgodba - v gostilniško sobo namreč, v komorno ozračje (ne)naključ-nih poslušalcev, kot sam navaja tudi avtor.
Grogova rokovnjaška zgodba je začela dobivati današnjo podobo pred nekaj leti na vlaku nekje v Nemčiji. Zgodba je zorela, končno dobila pisno obliko, da pa je zaživela v gostilni oziroma na gledaliških deskah lukoviške dvorane, je pripomogel režiser Vili Golob. Zanimivo, pa tudi pohvalno je, da Jurčičeva in Kersnikova dela nudijo sodobnemu človeku obilo snovi za razmišljanje, kar potrjuje misel, da je njuna
literatura brezčasna, da sta klasika slovenske književnosti.
Sicer pa: če bi Rokovnjače do konca spisal bolj na romantiko
navezani Jurčič, bi bila Grogova usoda enaka, kot je v Kersnikovem koncu?
A Marta Keržan
£Elmars, Lukovica ► Lukovica 27 a, tel&fax: 01 7236956,041 645082
MONTAŽA PRODAJA ■ SERVIS
- avtoalarmi GT, GIMINI - univerzalni elektronski pomočnik parkiranja - električni pomik stekel - LIGTFON-zvočni opozorilnik luči med in po vožnji
- centralno zaklepanje, daljinsko centralno zaklepanje
- GSM avtoinštalacije, antene
- avtoakustika, zvočniki, antene - UTRIPKO naprava za samodejno prižiganje smernikov pri vzvratni vožnji
- detektor laserja - montaža tudi na terenu
Delovni čas: od 8. do 17., sob od 7. do 13.
društva 11
Sejemske prireditve
Skupini navdušencev pri Turističnem društvu Lukovica je tudi letos uspelo pod streho spraviti sedaj že res tradicionalni Lukov sejem. Čeprav na novi lokaciji, sicer le nekaj korakov stran od prejšnje, s še vedno bolj ali manj znano pestro izbiro, je tudi tokrat pričakal tako domače kakor tuje obiskovalce, ki so združili izlet v okolico Lukovice tudi z ogledom sejma. Prizadevnim članom turističnega društva velja vsa pohvala, saj se z njihovo pomočjo v središču Lukovice nekaj dogaja, pa čeravno samo v soboto. Razstavljale) pa s svojo ponudbo (seveda so izjeme) niso ravno značilnost sejma, kakršnega bi si v Lukovici vsekakor zaslužili. Je pa res, da bremena organizacije slonijo le na starejših članih organizacije, saj mladi ne najdejo svojega interesa v tem delu in vprašanje je, koliko časa bo tako še šlo. Tu bi morala korak naprej narediti tudi občina, saj s sejmom turistično društvo posredno promovira tudi občino.
So pa zato toliko bolj dvignili že tako veselo vzdušje na Hitovem sejmu godbeniki iz Lukovice, ki so z izvajanjem poskočnih skladb poskrbeli, da so obiskovalce zasrbele pete. Uspešno je prestal uvodno zaslišanje kapelnik Jure Močilnikar, drugi glasbeniki pa so malce postrani gledali, saj bi se tudi oni radi prepustili zaslišanju simpatične voditeljice. Vendar, Sef je le šef in godbeniki igrajo tako, kakor Jure dirigira. Aplavz na sejmu pa ga je prisilil, daje dirigentsko palico, ki jo je že spravil, še nekajkrat vzel v roke. Nastop na sejmu je odlična promocija godbe in kraja ter še boljši trening za bližajoče se koncerte v mesecu decembru, tako v Lukovici kakor v Šentvidu.
ta in joto djd
Za veselo razpoloženje na Hitovem sejmu so skrbeli godbeniki iz Lukovice.
Prostovoljno gasilsko društvo Blagovica
Za vse vrste intervencij
Oktober je mesec požarne varnosti, zato smo gasilci v tem letnem času še posebej aktivni. V tem mesecu se gasilci udeležujemo raznih tekmovanj in usposabljanj ter organiziramo sektorske vaje, na katerih želimo realno prikazati gašenje ali reševanje ter se s tem učimo in usposabljamo za prave intervencije. Zaradi vseh naštetih aktivnosti smo bili gasilci PGD Blagovice v letošnjem mesecu požarne varnosti še posebej zaposleni.
V oktobru je bilo v naši bližini organiziranih veliko tekmovanj, ki smo se jih udeležili tudi mi. Že konec meseca septembra sta se članski desetini A in B, ki sta na občinskem tekmovanju GZ Lukovica zasedli 1. mesto, udeležili regijskega tekmovanja v vaji z motorno briz-galno v Domžalah in obe zasedli osmi mesti (v članski A konkurenci je sodelovalo 19, v članski B konkurenci pa 14 ekip). Prav tako sta se v začetku oktobra regijskega tekmovanja udeležili desetini pionirjev in pionirk v Jevnici pri Litiji. Pionirji so zasedli med 19 sodelujočimi četrto, pionirke pa med 12 sodelujočimi deveto mesto. Nato sta se članski desetini A in B sredi oktobra udeležili tudi tekmovanja s staro brizgalno v Krašnji.
V GZ Lukovica posamezna društva vsako leto organizirajo sektorske vaje. Letos smo se udeležili treh. Najprej smo bili na sektorski vaji v Vrtcu Medo v Šentvidu, ki jo je organiziralo Prostovoljno gasilsko društvo Prevoje.
Teden dni kasneje pa smo sami organizirali tehnično reševalno vajo na Vrankah, ki so seje udeležila vsa gasilska društva GZ Lukovica in Planinsko društvo Blagovica. To vajo smo si zamislili nekoliko drugače, kot je običajno pri drugih sektorskih vajah v GZ Lukovica. V vaji je bilo potrebno rešiti dva ponesrečenca iz avtomobila, ki je zdrsnilo v globok prepad na težko dostopnem terenu. Ponesrečenca je bilo treba najprej izvleči iz avtomobila, ju oskrbeti po pravilih prve pomoči in ju prenesti do reševalnega vozila. Ker je bilo mesto nesreče težko dostopno, smo uporabili tehniko navezovanja nosil na nosilno vrv, preko katere smo ponesrečenca prenesli iz prepada. Ko sta bila ponesrečenca na varnem, pa je bilo iz prepada potrebno potegniti tudi avtomobil. Tretja sektorska vaja, ki smo se jo udeležili, je bila v vasi Podmilj. Organiziralo jo je Prostovoljno gasilsko društvo Trojane. Na povabilo OŠ Blagovica smo tamkajšnjim učencem pripravili dan požarne varnosti. Najmlajše učence smo povabili v Gasilni dom, kjer so si ogledali orodjarno, vozila in upravne prostore društva. Nadaljevali smo na igrišču, kjer smo prikazali gašenje požara s pomočjo gasilnih aparatov in načine nuđenja prve pomoči. Za popestritev pa smo pripravili tekmovanje z ročno brizgalno. Na koncu smo učence še pogostili s pijačo in sladkarijami. Vsekakor pa oktober ni edini mesec, v katerem smo gasilci aktivni, saj naše aktivnosti potekajo skozi celo leto.
(h PGD Blagovica
Gasilci moramo biti usposobljeni za. vse vrste intervencij: tehnično-reševalna vaja na Vrankah 2003.
12 prejeli smo RokOURJCIČ
Gobji kralj
Srečno, gobarja Križman!
Letos je kljub suši in slabi gobji sezoni zraslo kar nekaj jurčkov. Tako se je gobarska sreča nasmehnila Milici Križman s Prevoj pri Šentvidu. Ko sem izvedel za to najdbo, sem obiskal gospo Mili, kot jo kličejo po domače. Mojega obiska so bili pri Krizmanu zelo veseli, saj pravi, da kljub dolgoletnem nabiranju gob z možem Janezom tako velikega jurčka še nista našla. Veste, kako ti je, ko najdeš takega velikega jurčka? Najprej od veselja zavriskaš, nato se usedeš in uživaš ob lepem pogledu na tako stvaritev narave. Šele nato ga iztrgaš zemlji, ga očistiš in narahlo položiš v košaro. To pot je bila takoj polna, saj je imel jurček v premeru preko 30 cm, kocen ali bat pa je meril v višino le osem centimetrov. Ko smo povsem zdravega in še trdega položili na tehtnico je manjkalo le 14 gramov do dveh kilogramov. Kljub temu je s svojim klobukom napolnil cel pladenj. Ni dvoma: Jurček, da te kap!
Višina steklenice vina je bila za premer jurčka, zato jo je ga. Mili odprla in skupaj smo nazdravili njeni gobarski trofeji. Ko sem odhajal, sem jo povprašal, kje gaje našla, da bi šel še sam pogledat na tisto mesto. In sledil je pravi gobarski odgovor: "Dobila sem ga na koncu lepega gozda"! Še veliko gobarske sreče sem jima zaželel in se odpravil domov.
Med potjo pa se mi je porodilo vprašanje: Kaj je slaba stran, če najdeš tako veliko in težko gobo na koncu lepega gozda? Takoj se moraš vrniti iz gozda, kajti gobarski zakon dovoljuje, da posameznik lahko nabere, žal, le dva kilograma gob.
*> in foto Danilo Kastelic
Jesenski izlet 00 NSi Lukovica
Obiskali smo Prekmurce
Zanimanje za izlet je vsako leto veliko.
Foto: djd
Člani Nove Slovenije, Krščanske ljudske stranke iz občine Lukovica vsako leto pripravimo izlet, ki je namenjen druženju, spoznavanju naše dežele in izmenjavi mnenj o življenju v občini. Zanimanje za izlet je vsako leto veliko. Tudi letos je bil avtobus poln. Podali smo se v najbolj odročne kraje severovzhodne Slovenije, kamor tudi signali slovenskih mobilnih telefonov ne sežejo več.
Štorklje so res že odletele, tudi reka Mura je v jesenskem hladu temna in otožna, zato pa je toliko bolj slasten "pajani" kruh ob toplem ognju in veselem harmonikarju. Srečali smo nekaj Prekmurcev, članov naše stranke, in številne simpatizerje Nove Slovenije. Del poti nas je spremila tudi regijska predsednica NSi Maruša Novak. Družbeno dogajanje v tem delu Slovenije je na kratko orisal beltinski podžupan, član Nove Slovenije, Igor Adžič. Čudili smo se, kako malo država skrbi za svoja obmejna področja, saj so tako gospodarsko kot demografsko najbolj ogrožena. Temu bi morali v Sloveniji posvetiti več pozornosti, saj poseljenost in gospodarska blaginja najbolje varujeta meje in obstoj naroda. Kljub kratkemu poznojesenskemu dnevu
smo uspeli poleg mlina in broda na Muri obiskati še dva arhitekturna bisera, in sicer Rotundo v Selu; po mnenju večine strokovnjakov najstarejšo opečno stavbo v Sloveniji, in Plečnikovo cerkev v Bogojini, ki sta za preproste popotnike in za arhitekte posebno doživetje. Maša v polni beltinski cerkvi svetega Ladislava je bila za mnoge presenečenje, saj niso vajeni tako živega ljudskega petja. Tradicionalne prekmurske prijaznosti smo bili deležni tudi v Bogojini, kjer smo poleg razlage Plečnikovega dela lahko poskusili lansko in letošnje vino iz bližnjih vinogradov, prekmurske "retaše" in še mnogo drugega peciva. Nasmejali smo se ob prekmurski govorici, tudi zato, ker smo marsikaj razumeli narobe. Pomerili smo se še v kvizu iz znanja o Prekmurju - najbolj zagreti so prejeli za nagrade prekmurske izdelke: pleteno košaro, bučno olje in "palinko". Kar zajeten znesek smo dodali nabirki za orgle v Plečnikovi cerkvi, česar je bil še posebej vesel njihov zborovodja. Dan smo sklenili pri 82-letnem lončarju, enem redkih, ki še zna narediti "pujtrico" na stari način. Vse skupaj pa pospremi še s sočno prekmursko razlago in tradicionalnim pozdravom: "Z Bougon stonte!"
Zinka Meden
Svetovni kongres gluhih - Kanada 2003
Z iskreno hvaležnostjo v srcu se s temi skromnimi vrsticami zahvaljujem bralcem Rokovnjača/Slamnika, ki so me moralno in finančno podprli ob odhodu na svetovni kongres gluhih v Kanadi. Priprave in potovanje bi lahko strnil v misel, ki je ob prihodu domov postala še bolj jasna. Amerika, kot "obljubljena dežela" je tu med nami, v izrazih dobrote in dobrih želja dobrih ljudi! Kot tudi življenje samo - ni ga v hoji po svetu od največje do najvišje, najleše stvari. Eden od koščkov smisla mojega življenja je povezovanje sveta zvoka iz mladosti s svetom tišne v katerem sem zdaj. Hvala za vaše razumevanje in pomoč! //GašperPezdire.
NAŠE ŽUPNIJE 13
Hvala Bogu za 90 let
Jubilant s sorodniki in prijatelji
O klenemu župniku Mihaelu Trdinu iz Češnjic smo v našem časopisu že pisali. Toda pred dnevi je gospod župnik slavil obletnico, ki jo je vredno omeniti.
Cerkev Karmelske matere božje na Cešnjicah seje kar napolnila ob pol deveti uri ... Ob župniku jubilantu sta somaševala še župnik iz Krašnje, ki je tudi sedanji upravitelj na Cešnjicah, in prelat Prestor Anton iz škofije. Med pridigo je opisal njegovo težko življenjsko pot, sploh med vojno, ko je bil nastanjen v Beli krajini. Po vojni je prišel med Češnjičane, ostal med njimi do danes ter z njimi praznoval vse jubileje. Kot sem izvedel po maši, ga imajo ljudje iz srca radi, saj so mu dan poprej pripravili lep družabni večer ter mu prepevali pozno v noč. Gospod župnik Miha, vse najboljše za god in Bog daj, da bi skupaj z vami praznovali še kakšno obletnico.
/i in folo Marko Cerar
Praznovanje jubilejev
Zahvalna nedelja v znamenju zakonskih jubilantov
Zahvalna nedelja je tokrat na Brdu minila v znamenju zakonskih jubilantov. Okrogle obletnice porok je tokrat skupaj praznovalo večje število parov, ki so v zakonskem stanu že 10, 20, 25, 30, 40 ali 50 let. Vabilu se je odzvalo tudi večje število parov, ki so že davno zapustili domače kraje in si tako vsakdanji kruh kakor stanovanje našli v bližnji ali daljni okolici. V svojem nagovoru se jim je z malce drugačno pridigo, kakor smo je vajeni, s toplo prijateljsko besedo ter nasveti dotaknil msgr. Vinko Vegelj, ki jim je izrazil tudi priznanje in jih postavil za zgled vsem "koruznikom", kako se živi in dela. Čeprav jim je zvestoba
že sedaj bogato poplačana, jih nekoč čaka še večje plačilo. Poleg msgr. Vinka Veglja pa sta pri sveti maši somaševala še Andrej Svete in Peter Kvaternik, sodelovali pa so zakonski jubilantje, mešani župnijski zbor ter mladinski pevski zbor Peregrin. Kakor se za poroko spodobi, pa čeprav samo za obnovo obljube, ki sojo dali pred oltarjem pred davnimi leti je tokrat za pogostitev poskrbela župnijska Karitas Brdo-Zlato Polje. Ob pogovoru ter prigrizku čas hitro mine in tako je tudi tokrat.
, <t> in foto djd
Dekanijsko romanje
m*
Pri romarski cerkvi pri Novi Štifti pri Ribni
V ušesih mi še zvenijo besede iz osnovnošolskih klopi: "Spoznaj domovino, da jo boš bolj ljubil!" Tega se žal premalo zavedamo danes. Saj je sedaj že kar malce hudo, če že v osnovni šoli za zaključni izlet ne izberejo katerega od zvenečih tujih krajev. Pa je tudi pri nas na deželi lepo in zanimivo. Letošnje dekanijsko romanje domžalske dekanije je bilo pri romarski cerkvi pri Novi Štifti pri Ribnici. Po končani sveti maši, ki jo je daroval ob somaševanju župnikov nadškof dr. Franc Perko, smo si že ob cerkvi ogledali delo mojstrov domače obrti, za kar so poskrbeli patri, ki skrbijo za romarsko cerkev. Nas pa je pot vodila na ogled Cerkniškega jezera in ker je suša naredila svoje, smo si nastajanje in usihanje jezera ogledali kar na živi maketi jezera v muzeju Jezerski hram Kebe v vasi Dolenje Jezero pri Cerknici. Zanimiv program, ki poleg prikaza nastanka jezera preko multi-vizije, ponudi pogled na jezero in ljudi ob njem v vseh letnih časih. Tudi razstava stare opreme za ribolov in zapiskov je vredna ogleda. Mnogo novega smo spoznali in se naučili, sicer pa pravijo, da se človek uči, dokler je živ. in foto djd
HUBAT HPCOlV
JUL UUUUKL L-UJilUli ULliL
iUlULUlzGAOUA
»st plačila na obroke
Dobeno 75,1234 Mengeš
Telefon: 01 / 723 09 00 www.bp-commerce.si
14 prejeli smo - zahvale Ro
Pojasnilo Lovru Remsu, krajanu Cepelj
Razlastitveni postopek
Lovru Remsu, krajanu Čepelj, kot se je podpisal v svojem članku z naslovom "Razlastitev nepremičnine - pristojne v Občini Lukovica prosim za odgovor" v septembrski številki glasila Rokovnjač, podajamo naslednje pojasnilo:
Pot, ki poteka po zasebnem zemljišču v lasti Lovra in Marjane Rems v naselju Čeplje (Grič), kot svojo edino dostopno pot do svojih objektov uporablja sedem lastnikov zemljišč oziroma objektov. Vse od leta 1995 si Občina Lukovica skupaj s Krajevno skupnostjo Lukovica prizadeva urediti pot, vendar, žal, neuspešno, saj ne more pridobiti niti soglasja lastnika za geodetsko odmero poti ali kakršnokoli drugačno sporazumno rešitev. Dejstvo je, da Občina Lukovica tudi za svoje potrebe nujno potrebuje omenjeno pot v primeru nujnega dovažanja pitne vode v sušnih obdobjih, za odvoz komunalnih odpadkov in vzdrževanje javne infrastrukture.
Glede odločitve, ki jo je Občinski svet Občine Lukovica sprejel na 6. seji, 12. junija, s katero je uvedel postopek razlastitve, pa je nujno vedeti naslednje: Občinski svet je s sprejetjem sklepa o začetku postopka razlastitve le začel postopek, ki ga dopušča in določa Zakon o urejanju prostora (Ur. list RS, št. 110/02) v primeru, da gre za JAVNO KORIST in pod pogojem, da je za njeno dosego razlastitev nujno potrebna. Vse to pa je potrebno šele dokazati v upravnem postopku, ki ga na prvi stopnji vodi upravna enota. Občina Lukovica, ki je za vložitev zahteve za razlastitev pristojna, te zahteve pri Upravni enoti Domžale še ni vložila, torej se razlastitveni postopek oziroma ugotavljanje njene upravičenosti (javne koristi) sploh še ni začel, kaj šele pravnomočno končal, kot to v članku navaja g. Rems. Dejstvo je, da začetek nekega postopka še zdaleč ne pomeni
končnega cilja, v tem primeru razlastitve lastnika poti. Tako je občinski svet zaradi stalnih problemov in nerešenega vprašanja dostopa poti zgolj sprejel sklep, s katerim pa je omogočil, da v skrajnem primeru v prihodnje lahko pride do razlastitve. V vsakem primeru je pred tem občina kot razlastitveni upravičenec dolžna lastniku ponuditi odkup nepremičnine, torej sklenitev kupoprodajne pogodbe; v kolikor lastnik s predlogom pogodbe ne bi soglašal, je občina upravičena v roku nadaljnjih 30 dni po vročitvi ponudbe, vložiti pri Upravni enoti predlog za razlastitev. Sam postopek bi se z odločbo upravne enote, v kateri bi le-ta ugotovila izkazano javno korist, šele začel.
Glede na navedeno, utemeljeno navajamo, da omenjeni sklep občinskega sveta pravzaprav še ne pomeni ničesar (razen možnosti skrajnega ravnanja občine). Tako g. Rems ni razlaščen. Takšno ravnanje občine dopušča že omenjeni Zakon o urejanju prostora, ki je sicer relativno nov, vendar je enak postopek (le s pristojnostmi drugih organov) določal že prejšnji Zakon o stavbnih zemljiščih. Zato v nobenem primeru ne gre za samovoljno ravnanje s strani občinskih organov v današnjem času demokracije, kot to navaja g. Rems.
Ali bo občina vložila predlog za razlastitev ali ne, bo presodila potem, ko bo skušala v najkrajšem času izvesti geodetsko izmero poti in skleniti pogodbo z lastnikom. V tem trenutku je g. Rems (po obisku župana g. Mateja Kotnika in članov odbora za komunalne dejavnosti, prostorsko planiranje in okolje) namreč pripravljen sodelovati in soglaša, da se ta dolgoletni problem uredi hitro in v zadovoljstvo vseh strani.
/> Občinska uprava
ROKOVNJAČ je glasilo Občine Lukovica. Brezplačno ga prejemajo vsa gospodinjstva občine Lukovica; glavna in odgovorna urednica: Marta Lavrič Tomšič; člani uredniškega odbora: Marko Cerar, Milena Bradač, Grega Zdovc, Danilo Kastelic, Drago .Juteršek, Zinka Meden; ustanovitelj: Občina Lukovica, Lukovica 46, 1225 Lukovica, tel. 01/729 63 00, jezikovni pregled: Marta Keržan, spletna stran: www.lukovica.si, e-mail: obcina.lukovica("lukovica.si, rokovnjacHukovica.si; izdajatelj: Specom, d.o.o. Radovljica, p.p. .39, 4240 Radovljica (tel.: 04/5318 fi.'i6, Bojan Rauh); trženje oglasnega prostora: člani uredniškega odbora; naklada: 1.700 izvodov. Glasilo sodi med proizvode, za katere se obračunava 8,5% DDV (Ur. I. RS št. 89/98). Rokovnjač je vpisan v evidenco javnih glasil Ministrstva za kulturo RS pod zaporedno številko 1661 in v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS pod zaporedno številko 380. Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja besedil glede na tehnične in materialne možnosti.
Utihnil je tvoj glas, obstalo tvoje je srce, a ostali, so sledovi tvojih, pridnih rok in kruto spoznanje, da se ne vrneš več.
ZAHVALA
V 77. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, stara mama, teta in svakinja
ANGELA URANKAR Planinčeva mama
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam pomagali, izrekali pisna in ustna sožalja, darovali cvetje, svete maše, darove cerkvi, sveče in ostalo pomoč.
Hvala gospodu župniku Antonu Potokarju za lepo opravljen pogrebni obred, hvala pevcem in trobentaču. Hvala g. Francu Novaku za besede slovesa in hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Vsi njeni
ZAHVALA
V 72. letu življenja nas je za vedno zapustil dragi oče, dedek, stric in brat
ANTON GRILJ Lukežev ata s Prevoj nad Blagovico
Vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem se iskreno zahvaljujemo za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in svete maše. Posebna zahvala dr. Burji iz ZD Domžale in Petru Urankarju za poslovilne besede. Gospodu župniku
Jožetu Vrtovšku se iskreno zahvaljujemo za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala podjetju Vrbančič za
pogrebne storitve. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi.
Vsi njegovi
zahvale 15
t*
Kje si ljubi, mož in oče, kje tvoj mili je obraz, kje tvoja skrbna roka, ki skrbela je za nas?
ZAHVALA
V 79. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat, stric in tast
SLAVKO PRVINŠEK iz Podmilja nad Blagovico
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, sveče in podarjeno cvetje. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen obred slovesa ter cerkvenemu pevskemu zboru in pevskemu zboru Lipa za
ganljivo petje. Hvala praporščaku. Hvala Viktorju
Matjanu za poslovilne besede. Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani in ga pospremili na njegovi zadnji poti.
V« njegovi
Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal.
ZAHVALA
Minilo je pol leta, odkar je bolezen premagala voljo do življenja in nam za vedno vzela našega dragega sina, brata in strica
JOŽETA HROVATA Miklavčevega Jožeta iz Krašnje
Ob boleči izgubi našega Jožeta se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga v tako velikem številu pospremili na njegovo zadnjo pot. Iskrena hvala gospodu župniku, POD Krašnja in ostalim gasilcem, govorniku g. Močniku in vsem, ki ste nam pomagali v težkih trenutkih. Iskrena hvala.
Vsi njegovi
	Ni smrt tisto, kar
r\	in življenje ni,
	kar druži nas.
- )	So vezi močnejše
. f» ' •	brez pomena so
	razdalje,
	kraj in čas.
ZAHVALA
Izteklo se je zemeljsko življenje najinemu dragemu sinu in bratu
FRANCIJU URANKARJU, ml. iz Šentvida pri Lukovici, policistu letališke policije Brnik
Iskreno se zahvaljujeva vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, KS Prevoje za izrečena pisna in ustna sožalja, podarjeno cvetje, sveče in spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala PLP Brnik, Orkestru slovenske policije, Policijskemu veteranskemu društvu Sever - Gorenjska, Ministrstvu za notranje zadeve RS - PU Kranj, upokojencem PLP Brnik in pevcem,
bratom Zupan. Vsem se še enkrat iskreno zahvaljujeva.
Ati Franc in sestra Dada
Ne jokajte
na mojem grobu,
le tiho
k njemu pristopite, spomnite, kako trpel sem in večni mir mi zaželite.
ZAHVALA
V 68. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, ati, ata, brat, stric in tast
PAVEL KORANT, starejši s Prevoj pri Šentvidu
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče, svete maše in denarno pomoč ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se prim. dr. Maroltu z Onkološkega inštituta v Ljubljani,
dr. Marku Frangešu, gospodu župniku Andreju Svetetu za lepo opravljen poslovilni obred, gasilcem, praporščakom, pevcem za ganljivo
zapete pesmi, podjetju Karton s Količevega in podjetju Vrbančič za opravljene pogrebne storitve.
Vsem še enkrat iskrena hvala
Zaprl trudne si oči,
zdaj svečka ti
v spomin gori,
zdaj nič več nič te ne boli,
a srce naše zdaj trpi.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, deda, pradeda, brata, svaka, tasta
in strica
JANEZA NOVAKA Žlagovčevega Ivana s Hribov nad Trojanami
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za pisna in ustna sožalja, podarjeno cvetje in sveče, darove za cerkev in svete maše. Pesebej se zahvaljujemo dr. Banku iz ZD Domžale, patronažnima sestrama Irmi in Mateji, LD Trojane - Ožbolt, PGD Trojane, praporščakom, veteranom, rogistu, 00 Nsi, govornikoma g. Goričanu in g. Burkeljci za besede slovesa, MPZ Lipa, in
GP Trojane.
Iskrena hvala župniku Dragu Markušu za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala vsem, ki ste našega dragega ata imeli radi in ga boste ohranili v lepem
spominu.
V« njegovi
16 KULTURA RofeOPIljaĆ
Vseh svetih dan
Brdo: spomenik "Matere bolečin" iz H. svetovne vojne
Prvega novembra je po krščanskem redu dan vseh svetih. Slovenci pa smo v samostojni državi Sloveniji prenesli ime državnega praznika dneva mrtvih iz "rajnke" komunistične Jugoslavije, ki je zaradi razrednega sovražnika, krščanskega vernika, praznik vseh svetih poimenovala v dan mrtvih. Župan Občine Lukovice Matej Kotnik se je 30. 10. 2003 v spremstvu predstavnikov veteranov gasilcev, borcev NOB in zveze vojnih veteranov Slovenije Domžale - sekcija Lukovica 1991 poklonil v imenu sprave do vseh, ki so dali življenja med vsemi vojnami in tistim, ki so postali žrtve morij v nasilju zmagovalcev nad drugače mislečimi. Spravna slovesnost se je pričela z enominutnim molkom, med katerim smo ob igranju Tišine pred spomenikom padlih partizanov borcev revolucije 1941-1945 v Lukovici položili spominski venec pred spomenik. V središču Lukovice smo pri "Marijinem spomeniku padlim borcem v I. svetovni vojni" tudi
- položili venec ob igranju
Tišine. Odpravili smo se na Brdo pred farno cerkev Matere božje, kjer smo se poklonili in položili venec pred spomenikom Materi bolečin. Ta spomenik je postavljen vsem pogrešanim, medvojnimi in povojnimi žrtvami revolucionarjev ter udeležencem druge vojne, ki so se bojevali v raznih vojaških formacijah. Vsi navzoči smo bili mnenja, da bi bilo prav, če bi se tako vsako leto zbrali v večjem številu. Vsi so del naše zgodovinske resnice, ki so jo do osamosvojitve Slovenije pisali le enostransko. Kot vemo, je resnica le ena, zato jo lahko vsak udeleženec vojne vidi
Lukovica: Marijino znamenje padlim v I. svetovni vojni
Lukovica: spomenik padlim, borcem NOB 1941 - 1945
s svoje strani. Tako bi skupaj kot opomin na pretekla zgodovinska dejanja, ki vsem Slovencem niso všeč in v ponos, presegli razhajanja, za katera večina po vojni rojenih ni kriva, je pa prav, da s simbolnim dejanjem počastimo vse, ki so umrli za domovino. Med pogovorom po spominskih svečanostih smo dobili povabilo ZZB NOB, ki že vrsto let ob dnevu mrtvih pripravi spominsko komemoracijo pred spomeniki NOB v Lukovici, na Prevojah in padlim v prvi svetovni vojni v Lukovici.
A in joto Danilo Kaslelic
Odkritje spominske plošče Petru Levcu
V našem glasilu smo že poročali o odprtju spominske sobe Petru Levcu v osnovni šoli v Krašnji. Sobo je uredila Vera Beguš, predsednica Kulturnega društva Fran Maselj Podlimbarski. Sobo in ostale zbirke si še vedno lahko ogledate vsako nedeljo od 17. ure do 19. ure. V njej so med drugim na ogled Levčeve fotografije, dela, nekaj knjig, ki jih je prevedel, priznanja in odlikovanja ter pisma prijateljem: Janez Menartu, Cirilu Kavčiču in razglednice, namenjene sošolcu Janezu Berčiču. Slovesnost ob odkritju spominske plošče na povabilo KUD Fran Maselj Podlimbarski, Občine Lukovica, Krajevne skupnosti Krašnja ter Levčevih je bila 20. septembra na Vrhu nad Krašnjo, kjer je pesnik preživljal svojo mladost. Slavnostnega govornika Mateja Kotnika, župana občine Lukovica, žal ni bilo, ker je bil bolan, slovesnosti pa so se udeležili občinski svetniki in svetnice. Namesto njega je pesnika predstavil pisatelj Miloš Mikeln, ki je bil Levčev sodelavec v Cankarjevi založbi v Ljubljani. V imenu Društva slovenskih pesnikov in pisateljev je vse prisotne pozdravil predsednik društva Tone Peršak. Nastopili so člani KUD Fran Maselj Podlimbarski, Krašnja in Partizanski pevski zbor pod vodstvom dirigenta Franca Gornika.
Na slovesnosti je bilo veliko obiskovalcev, tako sorodnikov, sošolcev, članov Zveze borcev Lukovica, krajanov ter drugih. Vse se je dogajalo na dvorišču Levčeve hiše. Spominsko ploščo so odkrili Levčev brat Franc, Tone Peršak in Franc Novak, predsednik KS Krašnja. Izdelal jo je Marjan Kotnik po usmeritvah Renate Pamič iz Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine v Kranju. Sodelovala je tudi Tatjana Suhadolc iz Občine Lukovica.
Kot Levčeva nečakinja želim, da bi spominska plošča ne bila samo nekakšen okras in zbledel spomin na pesnikovo prehojeno preteklost, ampak da bi njegova pozitivna hotenja sprejemali, posebno še sedaj, ko stopamo v EU, kjer bomo po Levčevem zgledu morali biti pokončni, če bomo hoteli obstati kot Slovenci. Na koncu pa se vsem skupaj, zlasti vsem pobudnikom in ustvarjalcem spominske plošče ter prirediteljem slovesnosti, kakor tudi vsem udeležencem prisrčno zahvaljujem za njihov prispevek k uspeli slovesnosti. Hvala Občini Lukovica za finančno pomoč in županu Mateju Kotniku, ki si je pesnikovo domačijo in spominsko ploščo ogledal kasneje. Prepričana sem, da je vsak udeleženec s slovesnosti odhajal bogatejši za delček pesnikovega ustvarjanja. A Olga Vrankar
Pri Levčevih na Vrhu nad Krašnjo