»:■ Mercator ; 'J i . SSJ rij J/ Časopis Poslovnega sistema Mercator 7 A*«ooeo Tel.: 064/212 737, fax: 226 611 Mercator - KŽK Kmetijstvo Kranj d.o.o., Begunjska c. 5, KRANJ s® j' )\ ,; >*-/]-t W\Sm - . »1 Z- ip pm *%' i*” v.y m X : M t-v. p Ji v Mi,,, Mfl 0i ,HJi m JU [j -i 1 ■d'- i i i^'. 'l 1 m t [/ ‘XV ■rjj 3*W ''lil #?! ^1 t ^ ^rtitke vesti iz Mercatorja, o Mercatorju in ^Hflpd ______________stran 4 g *** g M~ t ciŽic' /UP v HOTELU SREMIČ Začel Se je sredi maja na znameniti turistiv . ] v ICni točki, pri znamenitih Treh gol- najboljšega kuharja krškega Pr a so se potegovali: krški župan v^atlci Bogovič, direktorica Podjetni-ref®a Centra Krško Marija Uršič, di-škot0rica doma starejših občenov Kr- ca Mikolanc, radijska in TV ovalka Mojca Blažej Cirej in !^.-Sednik krajevne skupnosti Videm ran Resnik. Ker so vsi skuhali ne- naPovedl Pretiš kaj, kar je bilo podobno golažu, je komisija odločila, da so zmagovalci vsi. Izkupiček od prodanega golaža je šel za dobrodelne namene Centru za socialno delo v Krškem, kjer bodo z njim omogočili počitnice otrokom izsocialno šibkih družin. Krški golaž so sponzorirali: Pekarna Grosuplje, Eta Kamnik, Mercator, d.d,- zastopstva, Mercator Trgovina Ljubljana - sveži program, Kolinska, Droga, Mercator Agrokombinat in Žito-Pekarna Krško. Sicer pa direktorica hotela Sremič Mojca Dostal poudarja usmeritev hotela v poslovno seminarsko področje in aktivno vključitev hotelskih in drugih gostinskih zmogljivosti v načrtovani razcvet različnih rekreativnih in družabnih dejavnosti, ki jih bodo gostje izbirali po svoji želji individualno ali organizirano preko hotela. Pizzerija bo odprla vrata za praznovanje otroških rojstnih dnevov, hkrati pa tudi srce za okoli 50 otrok, ki jim družine ne morejo privoščiti slovesnejšega praznovanja rojstnega dneva. SLOVESNO V PIVOVARNI UNION 27. maja je predsednik države Milan Kučan slovesno odprl nove proizvodne zmogljivosti Pivovarne Union - polnilne linije za pivo, osvežilne brezalkoholne pijačein naravno pitno vodo Zala. Že 18. maja pa je predsednik uprave Pivovarne Union Mitja Lavrič na obisk povabil Mercatorjevce. Šele takole opravljena sta gostitelj in gost Zoran Jankovič smela vstopiti v aseptično polilnico brezalkoholnih pijač. DAVEK NA DODANO VREDNOST V teh dneh v Mercatorju poteka vrsta predavanj, ki so posvečena skorajšnji uvedbi davka na dodano vrednost. Davek na dodano vrednost bo zahteval inventure. Uprava Poslovnega sistema Mercatorje že izdelala približno oceno tega stroška, vanj pa je vračunala tudi strošek za izredno delo , ki bo enako plačano v celotnem sistemu. A: £ Ac ** NOVINARJI IN UREDNIKI PODJETNIŠKIH GLASIL O SEBI IN SVOJEM DELOVNEM OKOLJU Novinarji in uredniki podjetniških glasil so se 20. in 21. maja letos v Gozd Matruljku že dvajseto leto zapored srečali na svojih delovnih dnevih. Uredništvo našega časopisa je kolegom demonstriralo uporabo računalniškega programa Page Mak-er, s pomočjo katerega samo tehnično ureja časopis. Član ožje slovenske pogajalske skupine za vstop v Evropsko Unijo za področje zakonodaje Janez Potočnik je predstavil strategijo v pogajanjih in faze, v katerih so posamezne zadeve. Najpomembnejši del delovnih dnevov pa je bila okrogla miza, za katero so bili povabljeni predsedniki uprav 30 slovenskih velikih podjetij, da bi predstavili komunikacijsko strategijo in komunikacijska orodja svojih podjetij, predvsem pa povedali, kako gledajo in v poslovno strategijo umeščajo obveščanje zaposlenih kot sestavni del komunkacijskih procesov. Med skrom- nim številom predsednikov uprav je bil tudi predsednik naše uprave Zoran Jankovič. Povedal je, da smo v Mercatorju v zadnjem letu temeljito spremenili odnose z notranjo javnostjo -zaposlenimi, odnose med kreativnim in operativnim menedžmen- tom, odnose s potrošniki in poslovnimi partnerji. "Podjetje pade ali pa vstane zaradi svojih ljudi, svojih zaposlenih, zato so različni načini komuniciranja sestavni del celovite poslovne strategije. Obveščanje zaposlenih je v Mercatorju na visoki ravni. To pa ne pomeni, da bomo na tej ravni ostali. Tudi na tem področju je še dovolj "belih lis", kijih bomo postopno pokrili z ustreznimi komunikacijskimi orodji* predvsem pa vzpostavili popolnejši sistem povratnih informacij in njihovega vrednotenja. Pri nas za urednico časopisa ni skrivnosti, udeležuje se sej uprave in njena naloga je kor-ketno, celovito in pravočasno pripraviti vse pomembne informacije za zaposlene." Kako komunicirajo in kako v poslovno strategijo umeščajo odnose z zaposlenimi, so povedali še predsednik uprave Iskre Avtoelektrike iz Šempetra pri Novi Gorici Aleš Nemec, član uprave kransjke Save Emil Vizovišek in vodja službe SKB Banke za stike Z javnostmi Pika Vagaja. Zanimive rešitve bodo novinarjem in urednikom zelo dobrodošle. Okrogla miza o komuniciranju v podjetjih J 21. MERCATORIADA IN DAN MERCATORJA 12.6.1999 MERCATOR EMBA, LJUBLJANA, SLOVENČEVA ULICA 21 Glasbeni ansambli: Victory, Majolka in pihalni orkester Trebnje Podelitev Mercatorjevih nagrad za leto 1998 Podelitev medalj športnikom 21. Mercatoriade Bogata kulinarična ponudba, po grlu pa bo tudi teklo IZLET ETA, KAMNIK, KAJUHOVA POT 14 ^dhod muzejskega vlaka z glavne Železniške postaje v Ljubljani °k 9>15 Uri, naslednja kompozicija odpelje ob 9,45 uri. ^dhod iz Kamnika ob 12,45 uri in 13,13 uri. Ob °a vlaka bosta ob povratku ustavila na postaji Brinje, ki je 5 ^inut hoda oddaljena od Mercator-Embe. * * * * f ic' Goveja farma na Mlaki OSTATI IN OBSTATI NA KMETIJI BREZ PEDNJA LASTNE ZEMLJE Ko beseda nanese na Kočevsko, se le redkokdaj zgodi, da se lo območje ne bi postavilo na temno stran meseca. V tako zaznamovanem prostoru že desetletja gospodari Mercator Kmetijsko gospodarstvo Kočevje. Krize v kmetijstvu niso bile in niso nič nenavadnega. So pa verjetno nekoliko nenavadni ljudje, ki se z njimi spopadajo - med njimi ne manjka strokovno podkovanih bodisi čustvenih zanesenjakov, bodisi racionalnih računarjev. Zdi se, da kočevsko kmetijsko gospodarstvo išče kar najbolj posrečeno kombinacijo obeh. "Da smo po najglobji krizi sredi sedemdesetih let, po združitvi nekdanjih tozdov v enovito podjetje in združitvi v sedanji Mercator (1977), počasi lezli na zeleno vejo, delno res lahko pripišemo naši trdoživosti in trmi, predvsem pa strokovnemu znanju in večnemu iskanju možnosti za ostati in obstati na kmetiji, ki nima niti pednja lastne zemlje. Kočevsko gospodarstvo je po letu 1991 začelo propadati in mnogi so pričakovali, da se bo glede na novovalovsko" kmetijsko politiko slabo končalo tudi z nami. Prav v tem obdbju pa smo pri nas dokazali, da lahko veliko kmetijsko gospodarstvo preživi tudi brez državne pomoči, če se prav izkoristijo in usmerjajo človeški potenciali in hkrati pelje politika prilagajanja tržnim razmeram " je začel razpredati misli direktor Mercator Kmetijskega gospodarstva Kočevje Janez Žlindra. Danes je slišati zajedljivo pa tudi hu- morno, če povem, da so zagovorniki drobnoposestniške kmetijske politike še pred desetimi, morda tudi nekaj več leti prihajali k nam čestitat za prve 100 in več hektarov velike družinske kmetije, ki smo jim v zaraščajoči kočevski krajini pomagali na noge. Tudi našo filozofijo, da smo velika družinska kmetija, iz katere izhaja naše vodil0 "Od njive do mize", nekateri sprejemajo z zadržanostjo, saj menijo, da je v tej filozofiji več čustev kot ekonom- ske logike. Sam menim, da v kmeti-JstVu čisto brez čustev ne gre. Da bi Pr’ nas že zdavnaj izgubili ves stroko-Vn> potencial, da bi bili brez evropsko Printerljivih proizvodnih rezultatov, rez Vsega, če ne bi k vsemu prita-n''' tudi malo srca. Žal tega, koliko *rčnosti je vložene v obstoj podjetja, ance nikoli ne pokažejo in ne ovred-"otjj°- Obstali smo v času, ko je 40% Cevskega gospodarstva propadlo, za-P°slenim smo zagotovili socialno var-n.0st ’n se organizirali kot velika kmet-|Ja» kije po mojem mnenju lahko mod-s'°venske kmetije za vstop v Ev-r°Psko Unijo." j^ercator Kmetijsko gospodarstvo Cevje je po svojih dejavnostih izred-0 heterogeno. Sodeč po podatkih o Ptičjih rilcih in govejih repih, ovc-> konjih in obdelovalnih površinah, bi dfi.v, ^ ’ uzoa sodila med čisto kmetijsko jp0lZv°dnjo. "Pa temu ni tako", nam P°vedal direktor. "V strukturi pri-Je delež čiste kmetijske proiz-Precej nižji od 50%, mesarsko je h°dka Vodnje' p 6 e'°valna dejavnost, mešalnica, košj -aVa jajc’ vzreja ovac, ko-ln storitve (trgovina, turizem in nstvo) po udeležbi v ustvarjenem prednjačijo. " Sdčtevek vseh dejavnosti ob letu je + O re. v osnovna kmetijska dejavnost -(kra 2.700 glav goveje živine v- Ve’ tttlada pitana in plemenska ži-alju' 'n re^a Pra^čev, se vse bolj odd-p, , . °d donosnosti. Kočevske tr0v2nice daj° v povprečju 7.200 linja ITI'e^a na let0 (celotna proizvod-Je nekaj manj kot 8 mili-gpe ltrov letno) izvrstne in neopore-Vo ahovosti razreda E (ekstra kako-hiol ;Mleko je praktično 100% mikro-čku neoPorečno. Pa se pri izkupi-na 0o malo pozna. Govedoreja je Predv U donosnosti- Kar Pa je je> J6 mia(iSern na račun prodaje kvalitetne s]ab 6 Pomenske živine. Pujskom se vSe , P'^e- Njihove hleve bosta, kot pariaaze’ Pozaprla slovenska vlada in rtted 1T'ent' Potencialnih žrtev politike svinjskir Carstvu a'nica krmil v celoti pokriva gospoH J Klmi rePi Je v Kmetijskem Meš-' arstvu okoli 26.000 na leto. Janez Žlindra potrebe vseh govejih in prašičjih farm, kar je okoli 13. 000 ton letno. Če bi delala v štirih izmenah in polno zmogljivostjo bi zmogla tudi do 20.000 ton krmnih mešanic letno. V mesarskem obratu letno zakoljejo okoli 15.000 prašičev in 3.500 govedi pa tudi nekaj drobnice. Iz tega obrata letno pride na trg okoli 1800 ton mesa in okoli 700 ton različnih mesnih izdelkov. Izven kroga tako ali drugače s kmetijsko proizvodnjo povezanih dejavnosti, velja kot najbolj donosno omeniti še trgovino. Gostinska dejavnost se tudi še ni izvila iz težav, kaže pa, da gre na bolje." "Ko seštejemo ekonomske učinke posameznih dejavnosti, se v bilanci za leto 1998 pokaže skromen dobiček, pošteneje povedano "pozitivna nula", kar je za razmere, v katerih gospodarimo, zadovoljivo. In če sodim po podatkih letošnjega leta, zaznavam, kljub hudi krizi v prašičereji, da se premikamo v pozitivno smer, saj smo promet v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta povečali," pravi Janez Žlindra. Koliko v vaših blagovnih tokovih pomeni Mercator? "Najmanj smo v Mercatorju tržili v obdobju med leti 1993 - 97. Omembe vreden premik smo storili v letu 1997 in še bolj v letu 1998, ko smo okoli 37% naše proizvodnje živil, predvsem mesa in mesnih izdelkov, prodali v Mercatorju. In mislim, da je oziroma bo na njegovih policah za naše izdelke še kar nekaj prostora. Hkrati s tem, ko se nam pod konkurenčnimi pogoji odpira Mercatorjev trg, nas po drugi strani kot primarne pridelovalce stiskajo predelovalci. Temu se pač ne da izogniti. Če nam bo Mercator "pobral" našo trgovino, bomo terjali ustrezno nadomestitev prihodka oziroma dobička, ki ga ustvarjamo s trgovsko dejavnostjo. Jaz pravim, če bo šla trgovina, naj gresta z njo še čreda krav in prašičev, pa si "bomo bot"." Gospodarite na zemljiščih, ki so last države. Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov ne plačujete najemnine. Vas bo država v plačilo prisilila? Na katero stran bi po vaši oceni stopila nova Kmetijsko gozdarska zbornica, če bi obravnavala to vprašanje? "Vsak kmet bi vam povedal, da je zemlja, v katero ne vlagaš, vredna nič. Mi smo s to zemljo desetletja skrbno gospodarili, jo dobesedno branili pred zaraščanjem, plačevali 6 in še večkrat višje davke in druge dajatve kot kmetje in zdaj naj bi bila naša vlaganja poplačana z najemnino državi ne da bi imeli možnost proti njej uveljavljati korekturo birokratsko oblikovanih in I D sprejetih meril? Pogodbe s skladom še nimamo sklenjene. Mislim pa, da so se mnoga strokovna vprašanja začela obravnavati brez pridiha politike in da bomo s Skladom našli skupni jezik. Pomemben zasuk je zaznati v miselnosti, da je majhen slovenski kmet sposoben tržne in konkurenčne proizvodnje in mora biti zato deležen posebnega državnega in političnega patronata. Kar nekaj velikih nekdanjih družbenih posestev nas je dokazalo, da ob postopnem prestrukturiranju proizvodnje, lahko preživimo brez državne pomoči. Od države zahtevamo le, da nam prizna enake pogoje gospodarjenja. Kar pa zadeva novoustanovljeno Kmetijsko gozdarsko zbornico pa menim, da je po eni strani odraz želje, da bi se preko nje popravile nekatere napake, storjene v kmetijstvu v letih po osamosvojitvi, po drugi strani pa bo obvezno povezovala bolj druge ljudi kot kmete. Za nas bo obvezna članarina samo strošek več, ki bo dodatno obremenil poslovanje. Sicer pa je vprašanje, ali bomo podjetja postala njeni člani. Nimam dobrega mnenja o zadevah, ki se izcimijo iz prepoznavnih političnih interesov. " Gnojevka in varstvo okolja? "Gnojevka s prašičjih farm je za okolje res lahko tempirana bomba. Zato smo že pred petimi leti izdelali gnojilni načrt, ki se ga zelo strogo držimo. 40.000 kubikov "pridelane" gnojevke uporabljamo v skladu z vsemi predpisi, ki varujejo okolje in glede na njeno učinkovanje na zasajene kulture. Zdaj se nam dogaja, da gnojevke celo zman- jkuje. Njena smotrna in ekološko varna uporaba je bistveno zmanjšala porabo mineralnih gnojil. Še ne tako dolgo nazaj smo na ista zemljišča raztrosili letno tudi do 1.300 ton mineralnih gnjil, sedaj jih vsega skupaj porabimo med 300 in 350 tonami. Suh separat predelamo v 100 ton kakovostne zemlje za rože. Ob času gnojenja pa je smrad moteč, vendar še nikomur ni uspelo, da bi spremenil to tipično lastnost gnoja. Seveda pa mnogim ekologija pride prav v poravnavanju drugačnih, predvsem lokalnih računov in obračunov." Prihodnost? "Trenutno jamstva za kakšno posebej rožnato prihodnost predvsem čiste kmetijske dejavnosti, ne vidim. Zato jo bomo v prihodnje obdržali na sedanji ravni. Bomo pa zato dopolnjevali in investirali v druge, dopolnilne in donosnejše programe. Čimveč vsega, kar zrase na naših pašnikih in hlevih bomo predelali in vnovčili preko svoje klavnice. Naša gostinsko - turistična in športno rekreacijska ponudba tudi še ni dovolj atratktivna in prepoznavna. Notranje organiziranosti ne bomo spreminjali. Skratka vidimo svoj prostor pod soncem in zanj se bomo borili. V tem smo že prekaljeni. Sicer pa vidim v trgovsko-proizvodno-kmeti-jski družbi v sklopu Mercatorja pravo obliko organiziranosti za možnost, da ob pravilni državni politiki, normalno živimo tudi na Kočevskem." Vesna Blehveis Lokin prodajni center v Medvodah loka - prava razvojna možnost je Mercator Trgovska družba Loka je ima svoje korenine v letu 1952, svojo krošnjo pa od marca 1999 v Poslovnem sistemu Mercator. V svoji zgodovini ima kar nekaj z Mercatorjem skupnih značilnosti. Začela je kot občinsko grosistično trgovsko podjetje, se v času vladavine zakona o združenem delu povezala v sestavljeno podjetje ABC Pomurka. Po razpadu te združbe pa je spet začela samostojno pot kot Veletrgovina Loka. jansk^3 ^°^a’ Medvode, Selška in F čja y ^°^na' 80 na8a prodajna obn ra?v . tern prostoru je praktično . °J trgovine zaznamovan z nas Lok*10111’ ^a tuc^ P° na8^ znan' k Vse a’ na^’ blagovni znamki diši pr da ^ na tern območju. Lahko reče trj];1710 sedanjo podobo družbe iz ABc'3re^VSem P° *ztst0Pu rz so; fično smo svojo celostno g stVa P°dobo, vsebino svojega posl ljen ^a Vse bolj usmerjali v pripr naste^ na ^as’ b° tržni ekonon opušvZaj 0dprl vrata. Postopno s: Cab rnajhne trgovine, leta IS smo bili med prvimi trgovskimi družbami s trgovskim oziroma prodajnim centrom v Medvodah, leta 1995 je podoben zrasel na Vrhniki. Vzporedno pa smo ves čas vlagali v posodabljanje ostale prodajne mreže, predvsem v njeno tehnološko opremljenost. Naše trgovine so na 33 lokacijah, naš prodajni program so pretežno živila. V strukturi prodajnega programa jih je nekaj več kot 80%," nam je povedal direktor družbe Ludvik Leben. "V letu 1998 je 550 zaposlenih ustvarilo 12 milijard tolarjev prometa in okoli 230 milijonov tolarjev čistega dobička. Dve tretjini prometa smo ustvarili z maloprodajo, preostalo z veleprodajo. 80% zaposlenih v Loki so ženske, vedno pa rad povem, da smo po letih mlad kolektiv. V zadnjih desetih letih smo vlagali v informacijsko tehnologijo. Ta projekt bomo končali sredi letošnjega leta. Tako, da prihajamo v Mercator z dobro doto." Sicer pa je za našo zgodbo o Loki najzanimivejši motiv za pridružitev Mercatorju. O nameri za kapitalsko povezavo je bilo pismo podpisano že I D Septembra lani sta direktor Loke, Ludvik Leben (levo) in Zoran Jankovič podpisala pismo o nameri septembra lani. Potem so sledili znani zapleti na relaciji Živila - Mercator, ki so se najbolj ugodno iztekli za prodajalce Lokinih delnic. Pa to ne sodi v našo zgodbo. "Dve stvari smo ocenili kot veliki slabosti slovenske trgovine: razdrobljenost in spanje na zatečenih lovorikah. Mercator je slovensko trgovino temeljito razburkal s čisto injasno vizijo ter strategijo njenega izvajanja. Torej - ne interesno povezovanje, h kateremu smo bili povabljeni s strani nekaterih trgovcev, za nas je razvojno relevantna le jasna organizacijska in poslovna umestitev v sistem, ki sebi in družbam, ki ga sestavljajo, dolgoročno zagotavlja obstoj in razvoj. Pri tem ni nepomembno dejstvo, da postajamo Mercatorjeva peta regijska trgovska družba, ki bo s svojim delovanjem koreniteje posegla v gorenjski prostor. To na naši strani zahteva kar se da hitro prilagoditev Mercatorjevi poslovni filozofiji in korporacijski kulturi. Predvsem tu mislim na vključitev v Mercatorjeve nabavne in prodajne tokove, prevzem njegove celostne grafične podobe ter vse oblike in načine delovanja, ki jih ima Mercator da normalno funkcionira. Po drugi strani pa menim, da bodo tudi naše izkušnje ter poznavanje gorenjskega potrošnika dobrodošle v Mercatorju. Ker gledamo predvsem naprej, se bomo odločili tudi za spremembo imena, verjetno bomo Mercator Gorenjska, pri čemer pa bomo pri kavi ohranili svojo blagovno znamko Loka." V Mercatorju bosta nenadoma prepoznavni dve konkurenčni blagovni znamki kave - Santana in Loka. "Z ustreznim dogovorom lahko zadevo rešimo v korist Santane in Loke, saj bi bilo neumno, da bi se odrekli uveljavljenim a blagovnima znamkama. Na Gorenjskem ima kava Loka skoraj 50% tržni delež. Mislim, da je na prodajnih policah prostora za obe in morda še tretjo blagovno znamko. In ponudba pri tem ne bo prav nič osiromašena" Torej pozitivno gledate na selekcijo v nabavno prodajnem spletu? "Zelo. Enoten in prepoznaven nabavno prodajni tok v prvi vrsti zmanjšuje stroške distribucije in logistike tako na strani dobaviteljev kot na strani trgovine. Mercator se je kot velik kupec izpostavil tudi glede urejanja odnosov z dobavitelji in dosegel, da v teh odnosih vse bolj "spila" ekonomija obsega, ki oblikuje konkurenčne ali celo najnižje cene bodisi posameznih izdelkov bodisi blagovnih skupin. Biti deležen rezultatov te poslovne politike in s tem v spletu drugih dejstev, na katerih temelji Mercatorjev odnos do potrošnika, je bilo vodilo pri naši odločitvi, da gremo v pogovore o povezavi z Mercatorjem." Poleg te osnovne opredelitve pa je bilo za Loko gotovo pomembna okoliščina, da bo prodajni prostor razširila tudi izven svojega sedanjega območja, predvsem na območja ki ga za sedaj na Gorenjskem še pokriva Mercator Trgovina Ljubljana pa tudi še drugi načrti so. O tem je direktor Leben povedal: "Moram reči, da je Loka že dodobra očistila svojo maloprodajno mrežo bodisi z oddajo trgovin v franšizo, bodisi z zaprtjem. Na Mercatorjevi strani pa je bilo na Gorenjskem manj storjenega. Cela vrsta majhnih trgovin Z dvema, morda tremi zaposlenimi se ubada s preživetjem oziroma nedon-osnostjo. O usodi tovrstnih trgovin bo treba reči dokončno besedo. Pa tudi o tem, kako na Loko oziroma Mercator Gorenjsko navezati celo vrsto naših sedanjih kupcev, majhnih trgovcev. Če jih bomo pritegnili v franšizno sodelovanje, bo treba temu prilagoditi tudi izhodišča naložbene politike na Gorenjskem, saj bo tovrstna ureditev, s katero bi pokrili tudi najbolj zanimiva prodajna območja ali posamezno lokacijo, zahtevala bistveno manj investicijskih sredstev. Hkrati s tem pa je treba upoštevati še učinke pričakovanega prevzema družbe Emona Merkur, ki ima na Gorenjskem kar nekaj trgovin. Skratka treba bo zavihati rokave predvsem na področju racionalne postavitve tako oskrbovalne kot maloprodajne mreže. Pri tem bo treba skrbno paziti, kako bomo "presajali" Mercatorjevo poslovno in organizacijsko kulturo v nove sredine. Koncentracija poslovnih funkcij zahteva odpravo podvajanja pristojnosti in opravil, kar bo zanesljivo vplivalo na zmanjšanje režijskih delavcev, glede zaposlenih neposredno v trgovini pa menim, da je prostora za kakovostne sodelavce vedno dovolj. Do prihrankov oziroma znižanaj stroškov mora priti v celotni verigi." Vesna Bleiweis DOBRODOŠLI V LOKINEM PRODAJNEM CENTRU V MEDVODAH Z Viktorjem Erženom, vodjem prodajnega centra v medvodah je stekel pogovor o Lokini ponudbi v centru. "Osrednji del centra je namenjen predvsem Lokinemu prodajnemu programu. Velika samopostrežba, oddelki s pohištvom, konfekcijo, igračami, tehničnimi izdelki in izdelki za gospodinjstvo, šport in drugo opremo so jedro prodajnega centra. Sicer pa je dopolnilni program z butično ponudbo zaupan posameznim podjetnikom, zaokrožen pa je z gostinsko in drugimi storitvenimi dejavnostmi. Obiski centra so zgoščeni na zadnje dni v tednu, tako, da je ob petkih in sobotah pri nas zelo živahno in temu ustrezen je tudi promet. Povprečno je naš mesečni promet okoli 160 do 170 milijonov tolarjev. Mislim, da imajo kupci na 4.900 kvadratnih metrih prodajne površine zelo dobro in cenovno ustrezno izbiro. Zanje prirejamo različne pokušine in demonstracije uporabnosti izdelkov, z novostmi jih seznanjamo preko medvoške kabelske TV postaje in na njihovo zanimanje in denarnice trkamo tudi preko bolj ali manj lokalnih radijskih valov. Odziv je dober. Opažam, da se je v zadnjem času, odkar imamo tudi pri nas Mercatorjeve trajno nizke in druge konkurenčne cene, število kupcev v samopostrežbi povečalo. Tudi pohval smo na ta račun deležni. Dobrodošli v našem prodajnem centru." Vesna Bleiweis Viktor Eržen 1 IS NAMESTO POSEJANIH POU BODO CVETELI VRTOVI Mercator KŽK Kmetijstvo iz Kranja se že nekaj let, praktično od dejanskih začetkov denacionalizacije, postopno poslavlja od živinorejske in poljedelske proizvodnje in ju nadomešča z drugimi, predvsem donosnejšimi dejavnostmi. Magister Janez Tavčar, direktor družbe, je odličen poznavalec razmer v našem kmetijstvu. Zlasti okoliščin in dejstev, ki so in še odločilno vplivajo na sedanji položaj nekdaj družbenih kmetijskih posestev. Hkrati pa je podkovan v ekonomskih vedah, ki tudi čustvene reakcije na "modrosti" kmetijske politike hitro postavijo na realna tla in spodbudijo borbo za trg. Pogovarjala sva se tako o letu 1998 in o razvoju kot tudi o nekaterih značilnostih sedanjega trenutka v slovenskem kmetijstvu, ki ga kroji visoka politika. Mercator KŽK Kmetijstvo Kranj je pred začetkom denacionalizacijskih postopkov gospodaril na okoli 1.600 hektarih kmetijskih zemljišč in okoli 1.000 hektarih gozdov. "Ob denacionalizaciji smo se poleg s svojo osnovno dejavnostjo začeli ukvarjati tudi s 350 denacionalizacijskimi upravičenci, ki nas bolj ali manj dnevno nadlegujejo. Ž denacionalizacijo bomo, ko bodo vsi postopki končani, izgubili okoli tretjino kmetijskih površin in nekaj več kot dve tretjini gozda. V gozdu opravljamo zgolj koncesijska dela. Možno pa je tudi še občutnejše zmanjšanje kmetijskih površin. S tem se je bilo in se bo treba sprijazniti. Hkrati s tem pa seveda sprejeti odgovornost za preživetje podjetja v novih okoliščinah in pogojih. Zato se že 5 let zavestno in postopno oddaljujemo od kmetijske proizvodnje in se usmerjamo v donosnejše programe, pri čemer v čiste proizvodne programe vlagamo le toliko, da jih obdržimo na doseženi ravni izpred nekaj let. To velja zlasti za živinorejo oziroma proizvodnjo mleka in mesa. Zmanjšane kmetijske površine terjajo tudi preusmeritev pridelave poljščin tako, da ostajamo na intenzivni pridelavi donosnih kul- tur. Zadržali bomo proizvodnjo semenskega krompirja in semenskih poljščin, merkantilne kulture pa prilagodili obsegu zemljišč", nam je povedal Janez Tavčar. "Poslovni rezultat leta 1998 je v okviru načrtovanega. 1,7 miliona tolarjev čistega dobička je sicer simboličen znesek, vendar je odraz razmer in pogojev, v katerih gospodarimo. Če bi sodili po deležu posamezne gospodarske dejavnosti v ustvarjenem prihodku, je čista kmetijsko proizvodna dejavnost s 36% na prvem mestu. Sledijo ji vrtnarstvo in cvetličarstvo, proizvodnja krmil v mešalnici v Škofji Loki, trgovina s kmetijskim reprometar-ialom in nadomestnimi deli za kmetijsko mehanizacijo, gozdarstvo, raziskave in druge storitve. Usmeritev v nove dejavnosti smo podprli tudi z naložbami v vrednosti okoli 200 milijonov tolarjev. Vir naložbenih sredstev je bila predvsem amortizacija iz preteklih let. Dobiček je ustvarilo 180 redno zaposlenih, dobro izobraženih delavcev. Izobrazbena struktura zaposlenih v naši družbi je dobra, saj ima 14% vseh zaposlenih fakultetno izobrazbo, 40% pa srednjo, predvsem agro-tehnično izobrazbo. Zaradi prestrukturiranja pa bi nam sicer bolj prav prišlo več ekonomsko poslovnih znanj. Delamo v 11 gospodarskih enotah -profitnih centrih v petih gorenjskih občinah." In Kažekajevi blagovni tokovi v Mercatorju? "Naše gospodarske dejavnosti so se ves čas, odkar smo v Mercatorju, nekako zadržano vklapljale v Mercatorjeve blagovne tokove. Delno zaradi naše e Brogenostj^ jejno zaradi Merca-la'JeVe tr^ne politike. Po podatkih za 'Ko leto je v našem celotnem pro-delež Mercatorja oziroma pred-_rn vanj povezanih družb Mesnine i e e Kranjske in Gorenjska mle-learna znašal 16,5%. V tem deležu ni y oc^stotni delež pripada trgovi-j Klercatorjevi trgovini bi želeli 1 bistveno več, predvsem z vrt-t ° CVetličarskim programom in ' n° opremo, ki je sestavni del . ^catorjevg prodajne ponudbe. da so dane objektivne mož-pr- 1 tudi za večjo umestitev naših kaW 6 ^°V’ vendar na primernejši in greOVostnejši pripravi za prodajo. Tu p ..P^dvsem za sadje in krompir. vodst a Sedanje8a Mercatorjevega Peš Va’ sl°ni na povezovanju us-C-1 s*e*lerne družbe z uspešno-^ater 0ncerna’ Je en° °d dejstev, na Ča ■ ° °Piram pričakovanja o pove-v |y|U ^ažekajevega tržnega deleža nas erCatorju- In še eno dejstvo je za mi ^.0rnernbno. Proizvodni progra-kar ' narneravamo pripeljati do ek0 6 da Msoke kakovosti in hkrati 0rr|ičnosti, so usmerjeni na domače tržišče, ki se koncentrira v Mercatorjevih rokah. Z ustrezno koncernsko politiko - današnja prav gotovo je, bi v Mercatorjevem krogu lažje organizirano proizvajali in tržili pod vnaprej znanimi pogoji. Seveda pa moramo tudi sami dati vse od sebe, da bomo vklopljeni v Mercatorjevo poslovno strategijo in predvsem dosegli najmanj ostalim dejavnostim v Mercatorju enkovredno donosnost. Prvi rezultati preusmerjanja oziroma odmikanja od čiste kmetijske proizvodnje kažejo, da smo na dobri poti." Vrnitev odpisanih "Vsekakor se je za nas, velike tržne proizvajalce od osamosvojitve sem, vse bistveno spremenilo. Čeprav nam nikoli ni bilo rožnato, toda to, kar nas je doletelo s politiko vsestranskega izpostavljanja prednosti majhnega in v bistvu netržnega kmetovanja, je preseglo zdravo pamet. Prištejmo k temu še udar denacionalizacije in prizadevanj za vstop v Evropsko Unijo, kjer se prepogosto poudarja siromašnost naših prehrambenih in proizvodnih resursov... prave spodbude za konkurenčno in tržno zanimivo proizvodnjo pa nobene. Marsikdo se čudi, da smo v letih recesije za velika kmetijska podjetja in vodenja izrazito kmečke - ne kmetijske politike, preživeli praktično brez vsake državne pomoči. To se je začela spraševati tudi visoka politika, ki si verjetno tudi v sanjah ni mogla zamišljati, da bomo brez državne pomoči preživeli. Selekcije med donosnimi in nedonosnimi programi, prilagajanje proizvodnje površinam, ki ostajajo po denacionalizaciji, iskanje tržnih niš in ohranjanje dosežkov, predvsem na področju proizvodnje mleka na ravni, ki je še ekonomsko upravičena, so osnova naše politike. Saj 600 molznih krav in 1.500 mlade govedi ne moreš kar tako poklati, polj ne moreš kar za-pleveliti, opustošiti sadovnjake, ljudi poslati domov in preprosto reči ni nas več. Mislim, da se odstirajo zavestno zatajevana dejstva, da veliki tržni proizvajalci nismo konkurenca malemu kmetu, da je proizvodnja na velikih kompleksih edino smotrna in da je le tako postavljena proizvodnja lahko nosilka slovenske kmetijske de- javnosti. Če se ne bi vseskozi ukvarjali z ekonomičnostjo, konkurenčnostjo in z vsem, kar sodi zraven, bi se potopili. Škode, ki je storjena s tako vodeno politiko je veliko, računica, da bodo denacionalizacijski upravičenci dobri godpodarji se marsikje ne bo izšla. Naj povem naš primer: morali smo izločiti sadjarstvo. Med drugim smo vrnili 20 hektarov velik sadovnjak v Preddvoru. Novi lastniki - nobeden med njimi ni kmet, vidijo koristi le v najemnini in v spremembi namembnosti zemljišča, vse ostalo jih ne briga in sekira poje. Dolgoročno sodelovanje z novimi lastniki je bilo nemogoče dogovoriti." Gozdarsko-kmetijska zbornica? "Kaj lahko stori zbornica, kot predstavnica interesov podjetij, vemo. Kaj bo, razen politizacije, pomenila kmetijska zbornica, mi ni čisto jasno. Velikanski konglomerat članstva, centralizirano vodenje in upravljanje s podrejanjem vseh kmetijskih in veterinarskih strokovnih služb na pode- želju... Koristi take zbornice ne vidim prav nobene, razen v velikem volilnem strankarskem potencialu. Kmet, ki se resnično preživlja ali pa tisti, ki se ima namen preživljati s kmetijstvom, bo imel od nje bore malo. Če je bil stvariteljem te zbornice zgled avstrijski in nemški model, so spregledali, da v obeh državah tovrstno zbornično organiziranost opuščajo... in mi bomo šli v Evropsko Unijo s še eno, po evropskem vzoru kopirano, vendar preživeto zadevo." Vesna Bleiweis £ ž Ste komunikativni, dinamični, imate višješolsko ali srednješolsko izobrazbo, obvladate delo z računalnikom, imate delovne izkušnje na področju trženja? MESNINE DEŽELE KRANJSKE, d.o.o. Ljubljana, Mesarska cesta 1 vabimo k sodelovanju KOMERCIALISTE Nudimo: - delovno razmerje za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim delom, - dinamično delo na terenu - plačo in pogoje dela po dogovoru ^nudbe s pisnimi dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v osmih dneh po objavi na naslov: esnine dežele Kranjske, d.o.o., Mesarska cesta 1, Ljubljana. O izbiri vas bomo pisno obvestili. • • Za delavce Mercator, d.d. Lubljana Razpisujemo 30 štipendij za šolanje ob delu univerzitetnem in visokem strokovnem študiju, ki ga izvajata Ekonomska fakulteta v Ljubljani in Ekonomsko poslovna fakulteta Maribor. Pogoji za kandidaturo so: - končan 1. letnik študija na omenjenih fakultetah, - starost do vključno 40 let, - najmaj tri leta delovne dobe v Mercatorju. Kandidati naj k prošnji priložijo: - potrdilo o opravljenem 1. letniku študija, - potrdila o dodatnih funkcionalnih znanjih, - priporočilo direktorja. Pisne vloge, ki jih bomo sprejemali do vključno 30. septmbra 1999 pošljite na naslov: Mercator, d.d., kadrovski sektor (šolanje ob delu), Dunajska 107, Ljubljana f t* Im* Leto 2000 leto zmede, DA ali NE? O letu 2000 in problemih, ki jih bo sprožilo označevanje novega tisočletja v sistemih, ki podpirajo poslovne in druge funkcije podjetij in posameznikov, je prelitega veliko črnila. Dejstvo pa je: na vse bodi pripravljen, da te bo morebitna zmeda kar najmanj prizadela. In v Mercatorju se na to pripravljamo. Kako, preberite v nadaljevanju mag. Boris Zupaniii Že nekaj let se pojavljajo različni članki na temo leta 2000. Eni trdijo, da sploh ne gre za problem, drugi trdijo ravno nasprotno. Po njihovem naj bi prehod v leto 2000 pomenil katastrofo, razpad sistemov ... kupujejo zaloge hrane in dvigujejo svoje prihranke iz bank. Resnica je najbrž nekje na sredi. Američani, ki so verjetno najbolj zaskrbljeni, so že izdelali vrsto sistematičnih raziskav in v njih Slovenijo uvrstili v tretji razred (od štirih razredov) držav, v katerih pričakujejo, da bo ob prehodu v leto 2000 imelo kar dve tretjini podjetij resnejše težave. Resnejše težave pomenijo, da podjetja ne bodo mogla opravljati ene od svojih dejavnosti vsaj tri dni. Najbrž smo si tako slabo oceno prislužili, ker nimamo nacionalnega programa za zagotavljanje pomoči vsem, ki se bodo srečevali s težavami številke oziroma letnice 2000. Na srečo se v Sloveniji zavedamo problematike, zato v skoraj vseh večjih organizacijah potekajo projekti, ki bodo zagotovili, da bo naše življenje na prehodu v leto 2000 kolikor toliko normalno in zato panika ni potrebna. Jedro problema leta 2000 Problem leta 2000 ima korenine v preteklosti, ko so bile možnosti obdelave in hranjenja podatkov zelo skromne in cena spominskih enot zelo visoka. Od programerjev se je zahtevalo, da na omejen prostor spravijo kar največ podatkov in so zato pri podatkih, vezanih na datum, za letnico uporabljali le dvomestno število. Tudi proizvajalci integriranih vezij (RTC, BIOS) so bili soočeni z enako omejitvijo, tako da je veliko število računalnikov, programske opreme in ostalih naprav, ki pri svojem delovanju uporabljajo datum, nepripravljenih za delovanje v letu 2000. - leto 2000 je prestopno, leto 1900 pa ni bilo. Nepravilno delovanje posameznih računalniških rešitev ali naprav z vgrajenimi integriranimi vezji z nastavljivim datumom, lahko povzroči zaustavitev posameznih procesov, kar utegne povzročiti veliko škodo. Leto 2000 smo v Mercatorju vzeli resno Mercator ima veliko število naprav (kritičnih sistemov), ki lahko v letu 2000 začnejo delovati nepravilno. Velik problem je že povsem natančno popisati vse kritične sisteme, da bi jih lahko nato testirali. Na področju informatike lahko kritične sisteme razdelimo na: - osebne računalnike (strojna oprema, operacijski sistemi in programska oprema); - osrednje računalnike (strojna oprema, operacijski sistemi in programskam oprema); - mrežne operacijske sisteme in mrežno strojno opremo. Ostali kritični sistemi, ki za svoje delovanje uporabljajo datum, so lahko na primer še alarmne naprave, blagajne, hladilna tehnika, dvigala, registracijske ure, klimatske naprave, itd. Čeprav bo Mercator svoje sisteme pripravil na delovanje v letu 2000, pa to še ne bo dovoljšnje zagotovilo, da bodo vsi pogoji za normalno funkcioniranje izpolnjeni. Mercator ima veliko število dobaviteljev in kupcev in drugih partnerjev, od katerih je odvisno njegovo normalno delovanje. Gre za dobavo različnih vrst energije in celo vrsto storitev (telefon, prenos podatkov, oskrba z vodo, itd). Poskrbeti moramo torej, da tudi njih opozorimo na pripravo na leto 2000 in da na osnovi informacij o stopnji njihove pripravljenost, izdelamo potrebne rezervne rešitve oziroma scenarije. Posledica dvomestne letnice v datumu je, da je leto 00 lahko leto 2000 ali leto 1900. V zvezi s tem se lahko pojavijo naslednje težave: - odštevanje let: na primer: 2000 - 1997 = 3, pri dvomestnih sistemih pa je 00 - 97 = - 97; - 1. januarja 1900 je bil ponedeljek, leta 2000 pa bo sobota; Projekt "Leto 2000" v Mercatorju V Poslovnem sistemu Mercator vodimo projekt "Leto 2000" centralizirano za trgovske družbe: Mercator d.d--Mercator SVS, d.d., Mercator Dolenjska, d.d. in Mercator Degro, d.d. Ostale družbe imajo svoje samostojne projekte, na razpolago pa so jim vsi podatki in pomoč pri reševanju Pr°blemov. Projekt je razdel-Jei1 na dva dela - na informa-^jske sisteme in druge siste-ki vsebujejo integrirana Vezja z nastavljivim datu-ITl0rn. Zaključek projekta smo Predvideli 30. 6. 1999. projekt "Leto 2000" smo raz-e''li na štiri obsežnejša področja: ' obveščanje poslovnih parterjev o problemu leta 2000 'n Poteku projekta, Popis kritičnih sistemov, ugotavljanje neskladnosti letom 2000 in odpravljanje neskladnosti z letom 2000. Pr, baviteij nto ojekt zadeva tudi obveščanje poslovnih partnerjev o naših Pravah na leto 2000. Zato smo vsem pomembnejšim do-em in kupcem poslali pismo, v katerem jih opozarja-na problem leta 2000. Pismu je bila priložena tudi jje^eta> s pomočjo katere smo zbirali podatke o priprav-°sti naših partnerjev na leto 2000. Analiza podatkov je : žala zelo nizko stopnjo pripravljenosti naših partner- ka 1 Zato smo se odločili, da bo letna kupoprodajna pogod-k ?a leto 2000 vsebovala tudi dodatek, s katerim se dote . * obvezujejo, da bodo na leto 2000 pripravljeni. S želimo dvigniti raven seznanjenosti s problemom in Pesni njegovo reševanje. °Pis kritičnih sistemov smo končali februarja letos, kljub ■ u Pa še vedno preverjamo, če nismo morda kakšnega tr^ stlli- Testiranje kritičnih sistemov je pokazalo, da ima-nih Ve^0 računalnikov in računalniških rešitev nesklad-2 letom 2000. Neskladnosti programske opreme so u Pravljene do 30. 5. 1999. Junija bo potekalo r rabniško testiranje in uvajanje prilagojenih nalniških rešitev. Računalniška strojna oprema in ostale j p ave’ ki uporabljajo datum, bo nadgrajena ali zamenjana 0 30- 6. 1999 denariji za vsak primer - črni scenariji "Črni let Scenariji" so postopki za primere, če se na prehodu v on° zgodi kaj nepredvidenega, čeprav so bili prej Črni ^en* VS' Potre*3n' test* kritičnih sistemov. jn ..Scenariji morajo biti izdelani za vse ključne procese tU(jj 0vo informacijsko podporo, priporočljivo pa je, da dol ^ ostale. Upoštevati je treba, da je časovni izpad na T,eneSa sistema različen - od nekaj minut do enega tedne K ^ Pa uP0števati, da skrbniki sistemov največkrat saj ' ° na volj° v trenutku, ko bi jih najbolj potrebovali, Najh aJ° na skrbi več istovrstnih sistemov, scen ;l procesi, za katere je nujno pripraviti črne ,Je So prodaja blaga v trgovinah, izdajanje blaga iz skladišč, naročanje blaga ter varovanje organizacijskih enot, predvsem trgovin. Priporočljiva pa je izdelava črnih scenarijev tudi za ostale procese. Vzroki za odpoved delovanja sistemov so lahko notranji in zunanji. Med notranje sodijo neskladnosti kritičnih sistemov v Mercatorju z letom 2000. Te vzroke lahko odpravimo sami oziroma v sodelovanju z dobavitelji sistemov. V vseh primerih, kjer lahko zaradi odpovedi delovanja sistemov nastanejo veliki stroški, je nujno pripraviti črne scenarije in v njih predvideti tudi ročne ali zasilne postopke, da bo poslovanje do odprave problemov teklo normalno. Med zunanje vzroke štejemo predvsem izpade pri dobavi energije (električne, gorivo, plin), izdelkov in storitev (telefonske in ostale storitve) ter vode. V primeru izpada električne energije je potrebno (kjer je to smiselno in možno) zagotoviti rezervni vir energije (agregate z gorivom, baterijsko napajanje), pri izpadu računalniških in telefonskih povezav je potrebno zagotoviti nadomestne povezave (prenos podatkov preko disket), kjer pa ima voda poseben pomen, je potrebno zagotoviti rezervne količine vode. Zaključek in povabilo k sodelovanju V Mercatorju smo problem leta 2000 vzeli zelo resno. Želimo, da bi bilo naše poslovanje nemoteno, še zlasti na prehodu v leto 2000 in na dan 29.2.2000, ko bosta nastopila najbolj kritična datuma. Zavedamo se, da se kljub kar najbolj natančnemu popisovanju in testiranju še vedno lahko zgodi, da smo spregledali kakšen kritični sistem ali pa pri testiranju nismo dovolj natančno upoštevali vseh kriterijev . Zato prosimo za pomoč pri določanju dodatnih in potencialnih kritičnih sistemov in pri izdelavi črnih scenarijev. Zlasti se obračamo na vse, ki so na kakršenkoli način odgovorni za delovanje posamezne funkcije podjetja. Vsak naj se vpraša, kaj se da storiti, da bi se izognili pomanjkanju določenih virov, potrebnih za nemoteno delo, kako bi lahko izvajali poslovne procese, če slučajno odpove računalnik, zmanjka elektrike ali kaj podobnega. Vsi predlogi, opozorila in domisleki za rešitve so dobrodošli. Pokličite 061-160-17-38. mag. Boris Zupančič, vodja projekta Leto 2000 MJZ C'm-C* tf* MERCATOR GORIŠKA - IZZIV NAJBOUŠEMU SOSEDU NA ZAHODNI MEJI Po prehojeni razvojni poti so si mnoga trgovska podjetja zelo podobna, če ne že enaka. Najprej majhni lokalni trgovci, potem njihovo združevanje v večje, samoupravno povezovanje s proizvodnimi, gostinskimi in drugimi podjetji v velike konglomerate, pa spet vsi narazen, da bi se zaradi neizprosne ekonomske logike spet povezali v prepoznavno verigo. Trgovska družba Goriška iz Nove Gorice je v svoji zgodovini doživela vsa tovrstna preoblikovanja in marca letos uradno prestopila Mercatorjev prag. "Da smo za Mercator predvsem geografsko izzivalno območje, nam je bilo že dolgo jasno. Vendar so se Mercatorjevi interesi jasneje pokazali, ko je začel kupovati naše delnice. Ko je imel v rokah okoli 10% naših delnic, smo menili, da je prišel trenutek za jasno besedo. Bolje se je takoj jasno in pametno dogovoriti, kot pa se v nedogled mrcvariti in se ubijati s kombinacijami kam, s kom, kdaj, kako, saj smo si bili tudi sami že kar nekaj časa na jasnem, da taki kot smo, posebno obetavne prihodnosti nimamo. V zvezi s povezovanjem v verigo so nam bile dobrodošle informacije našega poslovnega partnerja, ki ima v Italiji okoli 7.000 marketov in 6.000 milijard lir prometa (pri tem pa sploh ni italijanski prvak). Glede na Mercatorjevo javno objavljano in kasneje tudi v naših razgovorih precizno predstavljeno politiko v zvezi s prevzemom in njegovimi posledicami, nam je postal Mercator edina za resno odločitev primerna slovenska trgovska družba. V nekaj manj kot šestih mesecih je bila stvar začeta in končana. Brez velikega rompa in pompa in mislim, da smo oboji zadovoljni. S prodajo delnic pa si je opomoglo tudi nekaj čez 1000 naših delničarjev" je suho pojasnil dejstva glede prevzema direktor družbe Goriška Silvan Makuc. Tudi sedanja Goriška bo postopno prevzela prepoznavno Mercatorjevo celostno podobo, spremenila ime, tako Silvan Makuc da bo kot šesta regijska družba Mercator Goriška na našo zahodno mejo prenašala podobo Mercatorja moje dežele in najboljše sosedstvo. "Sam prevzem in postopki v zvezi z njim, so bili v primerjavi s tem, kar nas čaka, da bomo z našim celotnim delovanjem povsem inkorporirani v Mercator, mačji kašelj. Naša notranja javnost - zaposleni se bodo morali postopno identificirati s spremembami, kijih prinašata Mercatorjeva korporacijska kultura in filozofija, Mercator pa bo moral specifično obmejno nakupovalno okolje prepričati, daje nakup pri najboljšem sosedu res pravi nakup. Naše prodajno območje sega pod gorske vršace in v Vipavsko dolino. Naj- gostejša maloprodajna mreža pa je prav v Novi Gorici. To območje ima 100.000 potencialnih kupcev, ki svojo kupno moč radi preverjajo čez mejo. Tako kot smo imeli nekdaj prednost, sedaj občutimo vse tegobe trgovca ob slovensko italijanski meji. Propad novogoriških in okoliških podjetij je nekdaj bolj ali manj cvetočo kupno moč osiromašil in mnoge dodatne prebivalce prisilil v dnevno migracijo - zaslužek v lirah se tudi večinoma zapravi v lirah. Ugodno menjalno razmerje marka - lira in kakovostno ter cenovno silno različna ponudba blaga ter maloobmejne ugodnosti, vse to stori svoje. Zlasti to velja za tehnične izdelke, gradbeni material in keramiko, poplava prehrambenih in tekstilnih izdelkov za vsak okus, mero in žep pa tudi. Torej nam, če rečem grobo, na naši strani ostane le še market program, ki ga moramo kakovostno in cenovno izredno subtilno obravnavati," je o trgovanju na Goriškem razmišljal direktor Makuc in nadaljeval: "Ob pogovorih z Mercatorjem, kot osrednjim trgovcem z živili in izdelki za dnevno rabo, še nismo prav vedelh kakšne prednosti oziroma standarde nam povezovanje prinaša na področju nabave in prodaje, na področju oblikovanja cen, stroškov in podobno. Zdaj vse to vemo in mislim, da bomo s kakovostno in cenovno primerno ravnijo izdelkov lahko ublažili odliv domače kupne moči v Italijo. Naše živil' sko ^ e trgovine smo že od leta 1984 nieljito prenavljali in tehnološko P°sodabljali in mislim, da prostorska jtfeditev ni tista, ki bi vplivala na odliv UPne moči. 20.000 kvadratnih metrov P°vršin je sicer dovolj, vendar njiho-^ struktura ne ustreza zahtevam nih C6V ^oncentr*ran’'1 ’n komod-nakupih. Tudi pri nas nakupovan- Je Predvsem ob koncu tedna postaja ritual i ■ r j m, ki vsebuje mnoge elemente Uzabnega komunciranja. Zato je P°treben primeren objekt, ki ga na . 0riškem še nimamo. Ga pa bomo tteli. Pričakujem, da bomo prav v pokazali prilagodljivost lokaln-sn razrneram. Moram pa priznati, da trajno nizke cene, izdelki s trgov-ijo Znairi^0 Mercator in drugi, ki sod-, oznako "ugodno" ter prodajne b ^art'ca Mercator Pika že spod-n . 1 Večje zanimanje potrošnikov za '^jšega soseda. Vendar bi morali boianimacij° potrošnikov poseči po še J udarnih izdelkih." dVel^žbi Gonška Je zaposlenih 430 2 Vcev> pri čemer je razmerje med trg 0!denimi v režiji in v neposredni var°.V’n' ';9. V letu 1998 je družba ust-ka * a °koli 7 milijard tolarjev prihod-d ,'P 280 milijonov tolarjev čistega Za V ^Jene enote so petih občinah. j!estreP'tev in širitev vplivnih območij q ,v regijske družbe Mercator sku' Ka' '3odo na njenem območju družb^ ^ovezat' druge trgovske Ve: Sna Bleiweis LJUDJE, POLITIKA, NARAVA Prašičereja, pridelava semenskih žitaric in sladkorne pese, klavnica z nekaj predelave - vse dejavnosti so odvisne od ljudi, politike in narave. V kmetijstvu je povsod tako, pravijo v Mercator Agrokombinatu Krško. Jože Žabkar "Reja prašičev v farmi na Pristavi je naša najmočnješa dejavnost. Na naših poljih rastejo predvsem semenske žitarice in sladkorna pesa (okoli 60 hektarov), v mesarskem obratu v Kostanjevici na Krki pa koljejo del prašičev, vzrejenih na farmi, nekaj je uslužnostnega klanja, nekaj malega predelajo v izdelke. Skupaj z delavci, ki delamo na področju financ in raču-novodstva, komerciale, organizacije in splošno pravnem področju, nas je 88. Okoli 65% prihodka izvira iz prašičerje, ostalo pa prispevata mesarija in pridelava poljščin. Ko smo v letu 1998 potegnili črto pod poslovanjem vseh dejavnosti, se je leto izšlo s pozitivno ničlo. Načrtovali smo nekaj milijonov dobička, toda paršičerejska kriza, ki se je začela maja lani, je ceno prašičem do decembra zbila že za 20%. Pridelek na poljih so oklestile toča, povodenj in suša. To se je najbolj odrazilo pri sladkorni pesi, ki postaja tudi na Krškem polju tržno zanimiva poljščina, saj se trži pod bolj ali manj pravočasno vnaprej znanimi pogoji. Hkrati pa je to kultura, ki tako glede količine in kakovosti (sladkorna stopnja) na našem območju ob ustrezni strokovni pripravi, daje nadpovprečne razultate. Setev žitaric je že bolj pro-blematična, saj ko poseješ, še ne več po čem boš prodal. Ker pridelujemo predvsem semenska žita je naš položaj nekoliko lažji. In če že nimamo vpliva na odločitve politike in naravo, je toliko pomembnejši vpliv ljudi. Kako gospodarimo v okviru vseh danih možnosti in okoliščin je odvisno od nas, od tega, kako učinkovito smo se s poslovnimi potezami sposobni odzivati na priložnosti ali pa na dane okoliščine. Skratka, kako gospodarimo," je povedal direktor Mercator-Agrokombinata Jože Žabkar. Na farmi letno vzredijo okoli 24.000 prašičev, v povprečni teži 100 kg, njihov velik kupec so Mesnine dežele Kranjske, ki tako količinsko in vrednostno predstavljajo naj-močnješi blagovni tok Agrokombinata v Mercatorju. Manjši del mesa in mesnih izdelkov gre na Mercatorjeve prodajne police, zato v Agrokombinatu pričakujejo, da bi se sedanji delež, ki ga imajo v Mercatorjevi, predvsem lokalni trgovini, lahko povečal. Pri tem pa se zavedajo, da prostorskih možnosti za širitev klavno predelovalnega obrata v Kostanjevici ni prav nobenih možnosti. Zaradi prostorskih problemov je dejavnost obrata omejena. Mesečna zmogljivost omogoča okoli 50 ton zakola prašičev in govedi ter predelavo v okoli 7 ton mesnih izdelkov. Tako sveže meso kot izdelki so "železni program" Agrokombinatovih mesnic in drugih prodajaln na širšem območju Krškega. "Za našo družbo bi bilo pomembno vedeti, kaj se bo Z vidika nacionalnega interesa na področju kmetijskih dejavnosti pospeševalo, kaj se bo odpisalo. V okviru tega bi bilo prilagajanje oziroma prestrukturiranje proizvodnih programov, usklajevanje z naravnimi danostmi, s strokovnimi in drugim resursi veliko lažje. Vendar, dokler so okoliščine, ki vplivajo na naše gospodarjenje take kakršne so, se moramo za preživetje bolj ali manj samoorganizirati-"Kar zadeva kmetijsko politiko, ki v pretežni meri kroji nas gospodarski položaj, je ne bi komentiral. Je sestavni del naših danosti in karkoli že počne dobrega ali slabega, objektivizira naše rezultate. Bodisi v dobrem, bodisi v slabem smislu. Zato je toliko bolj pomembno, da mi sami v prV vrsti znotraj podjetij iščemo stroškovne rezerve tako na področju organiziranosti kot tudi na področju proizvodni6 in seveda proizvodnjo, ki se dobro prodaja." S farmo na Pristavi je tesno povezano vprašanje ekolog' ije. Težo problema in kako ga rešujejo, je direktor Žabkar orisal takole: "Ekologija je sestavni del vsake velike proizvodnje, zlasti pa je problem varstva okolja značilen za prašičerejska farm6-Težko je najti rešitve, ki bi zadovoljile vse, predvsem Pa stroškovno razbremenile farmsko proizvodnjo. Generalnih in poceni rešitev ni. Naša farma je bila zgrajena pred 1^ leti, ko so bile za gnojevko postavljene vodotesne lagun6-Ta način zbiranja gnojevke ne ogoža vodotokov, terja Pa razvoz na velike površine. Lastnih obdelovalnih površin, da bi porabili gnojevko, nimamo dovolj, zato jo brezplačn0 dostavljamo nekaterim zaintresiranim kmetijski111 posestvom ali kmetom. Pri tem moramo paziti tudi na čas. n?m~*l~*rr r j- Kd ' aJ to počnemo (popolna prepoved Velja med 15. novembrom in 15 feb-^Uarjem) pa tudi na sestav zemljišč, Jer gnojimo. Skrbno se izogibamo Pr°pustnih zemljišč ali drugih riskant-1 Površin, da ne bi ogrožali vodo-0 0v, hkrati pa upošte-vamo tudi eistvo, da ne bi prišlo do zasičenosti." ^ato je toliko bolj pomembno, kakšen ?a| k° krški pujs, da bo cenovno in °vstno konkurenčen. Sicer pa o tej v 1 Posebej z vodjem farme Matja-Zern Falknerjem. Vesna Bleiweis Iz mesarije v Kostanjevici Produktivnost in stroški na ravni, ki jo priznava tržišče - pogoj ZA PRIHODNOST FARME PRISTAVA a^»ia Pristava je bila zgrajena pred petnajstimi leti. Na začetku se je ubadala z velikimi težavami. ^r°bletni so se pojavljali pri uvajanje proizvodnje, vzgoji kadrov, zdravstvenem stanju živali, itd. Petih letih spopadanja s težavami je farma začela z normalno proizvodnjo. Vendar načrtovana prizvodnja, tako kot je bila tehnološko zasnovana, ni bila nikoli dosežena. "Ra se^2 °^0v Je več in jih ne bi hotel po-komentirati, z gotovostjo pa tr-’ ^a smo dosegli pričakovane s° b'I°^ne rezu^tate na področjih, kjer doka'6 ^ane °frjektivne možnosti. To Podatki0 ana^ze na^e proizvodnje in sne ' 80 B*1 pripravljale neodvi- v°d ‘ Lucije primerjajoč našo proiz-rtti V Z osta*'mi slovenskimi farma-tak0 preteklosti smo vedno poslovali v sj^ ot nam je narekovala situacija Pori; enski prašičereji in situacija v j Mletju. De' r Praver,„ Pr°izvodnje, nikoli ni bilo --»a JeJstvo je, da za redno vzdr-f^nu!6’ 8e*e za posodabljanje Pravg 6 Pr°izvodnje, nikoli ni bilo se je ^a Sonarja in posluha. Šele sedaj p°sodab aZa'a Prdoznost’ da začnemo čeSar , . -lati tehnološki proces. To, 1 Se morali lotiti v letih 1990 do 1995, počnemo šele danes." "Kako vidim poslovanje naše farme v prihodnosti? Najpomebnejše komponente so: kontinuirano in permanentno izboljševanje tehnološkega procesa, obnavljanje opreme in vnašanje tehnoloških in tehničnih inovacij, izboljševanje populacije osnovne črede in pitancev kot materialne osnove za trajno povečevanje akumulacije. Ključni zadevi sta še dvig produktivnosti, ki jo lahko zagotovijo tako človeški kot živalski potenciali. Glede živalskega dela smo poskrbeli za "dotok sveže krvi" z uvoženimi plemenjaki. V letu 1999 in v prvi polovici leta 2000 moramo obnoviti pitališča, rešiti ekološke probleme, ob koncu leta 2000 Matjaž Falkner pa obnoviti prasilišča - to so osnovni pogoji za uresničitev ciljev. Gre za zelo velik, vendar hudo nujen vložek, ki bi ga morali porazdeliti na več let, vendar ga ni možno več odlagati. Vlaganja v opremo in posodobitev bodo namreč bistveno prispevala k izboljšanju proizvodnih in poslovnih rezultatov ter odpravi oziroma zmanjševanju nekaterih slabosti kot so pogini v pitališču, odstotek izločenih živali v pitališču in podobno. Tudi povečanje produktivnosti na zaposlenega je pomembna naloga. Število zaposlenih smo že zmanjšali za 18%, trenutno nas je na farmi zaposlenih 46. Stroške dela v novo ustvarjeni vrednosti pa bomo morali zniževati tudi v prihodnje. Kontinuiran napredek farme je v osnovi vezan le še na dvig kakovosti in produktivnost živali. Tu gre predvsem za mesnatost živali in dejansko kakovost mesa, njegovo vodenost, barvo, primernost za predelavo itd. Mesnatost je definirana in ovrednotena, čeprav kakovost mesa v Sloveniji še ni povsod ekonomska kategorija, v konkurenčni ponudbi pa bo postala ključni element uspešnosti naše farme. Samo kakovost bo zagotavljala kontinuirano prodajo in uspešno poslovanje. Skratka, stabilnost, rentabilnost proizvodnje in trajno pozitivno poslovanje lahko v prihodnosti iščemo le v proizvodnosti živali, produktivnosti ljudi ter zniževanju vseh tistih stroškov, na raven ki jo priznava tržišče,"je opisal razmere in prihodnost farme njen vodja, Matjaž Falkner, dipl.ing. agr. Pri mami je najlepše H— M NOVICE IZ MERCATORJEVEGA ZASTOPSTVA TUJIH PODJETIJ V Mercatorju zastopamo celo vrsto tujih proizvodnih podjetij. Z nekaterimi med njimi je Poslovanje že dolgoletna tradicija, trudimo pa se, da bi nam zaupali tudi novi. Da bi z njimi sez-^ nonili predvsem naše prodajno osebje in hkrati predstavili Mercatorjevo zastopniško dejavnost, 01710 redno objavljali prispevke o podjetjih, ki jih zastopamo in predstavljali njihove v Mercatorjevi mreži najbolj tipične izdelke. lestenir ličijo le AGNESI imajo družinsko in blagovna znamka je družinski AGNESI. Družina se je davnega najb odločila, da bo izdelovala bj] |Se testenine na svetu. Sicer pa je Irti ^.ru'^na doma v majhnem mestecu Na^'3 na o^*3^ Sredozemskega morja. ^asih 3 l tetnejša pšenica durum je v tistih 'tte.st ^°^at0 r°dila v Ukrajini. In tja so v ' ce Taganrog ponjo plule trijambor-žav.. ružine Agnesi. Trijambornica je tudi pravlni Znak testenin Agnesi. Menda, tako qj d° kronisti, sta kralj Viktor Emanuel in i7^SePPe Garibaldi vedno pozdravljala S^Asnezijeve flote. ■p., 'kaj se je od takrat spremenilo. Sp|.3rtl'30rnice in Ukrajina so le še spomin, pri rnem^e v lastništvu podjetja so sti. m16 tudi nekaj novo Vev aJPrej pri emabliranju izdelkov. Nič Vtevr škatlah, testenine Agnesi so v 0p Za potrošnika pa je najbolj Plane,0 <^Stvo ' nižja cena. j lma podjetje Agnesi kupljeno kj rastn° Pravico do nakupa najbolj kakovostne pšenice aa P°ljih v ameriški Arizoni. Pšenico kronos od-niia J0 čvrstost, barva, čistost, homogenost in visoka hra- ''kujej Kak. Vrednost. rnietja°S.t Agnesijevih testenin zagotavlja poseben proces Sprotia Penice. Agnesi je eden od redkih proizvajalcev, ki (obje .rtle'je pšenico v edinstvenem 7-nadstropnem mlinu pŠenj^n° jih je 6). Rezultat tega je: zelo čist in fino mlet vpliVa 1 zdrob značilne barve. Način mletja pomembno pše^jvj1'1 °kus testenin, ki pri Agnesijevih ohranja okus tudi e§a kalčka. Kakovost testenin je izredno odvisna Pri a o biologije, pri čemer je posbej pomembno sušenje. e esiJu uporabljajo postopek "mehkega sušenja" pri srednji temperaturi (70°) v 11 do 12 ur dolgem procesu, kar ohranja svetlo rumeno barvo pšenice, okus in visoke hranilne vrednosti (ki so precej višje od tistih, ki jih predpisuje italijanska zakonodaja). Kakovost Agnesijevih testenin je bila leta 1998 tudi potrjena z mednarodnim certifikatom ISO 9002. In ker so pri Agnesiju rekli A, so rekli tudi B. Razvili so različne prelive in omake za testenine z blagovno znamko Agnesi. Tudi te so na Mercatorjevih prodajnih policah. Vabimo vas na pokušine in predstavitve izdelkov Agnesi. Pripravljamo jih ob vseh pomembnejših prodajnih akcijah. Marjana Planinšek •5r k-m ZA KONEC TEDNA ALI NA POČITNICE V HOTEL SREMIČ Hotel Sremič v Krškem je odlična izhodiščna točka za spoznavanje pokrajine med Savo in Krko in čez, tja pod Gorjance. Z avtom, s kolesom, peš. Sam, z družino, s prijatelji. VESELI KONEC TEDNA V HOTELU SREMIČ Veseli konec tedna v hotelu Sremič vas bo veljal 10.000 tolarjev na osebo (polpenzion) V ceno je všteto: petek: nastanitev v sodobno opremljenem hotela (tri zvezdice), spoznavno družabni večer s hotelskim animatorjem, večerja v hotelu sobota: dan lahko preživite po svoje (nakup v industrijskih prodajalnah, kopanje v Podčetrku-Čatežu, ježa, ogled znamenitosti v okolici, kolesarjenje) sobota: v poznih popoldanskih urah in zvečer organiziran ogled mesta Krško, večerja s plesom v gostišču Tri lučke. V večernih urah po predhodnem dogovoru organizirano varstvo otrok. nedelja: zajtrk; po zajtrku pa dan preživite povsem po svoji izbiri. Ugodnosti: - otroci do 5. leta starosti - zastonj - za tretjo osebo na dodatnem ležišču 50% popusta - 10% popusta za zaposlene v Poslovnem sisternn Mercator Plačilni pogoji: Možnost plačila s čeki na tri obroke, plačilo s kartico Mercator Pika in večino drugih plačilnih kartic. Pri Treh lučkah se ponašajo z eno najstarejših vinskih preš v Srednji Evropi INFORMACIJE: Mercator Hotel Sremič, Trg Matije Gubca 3, 8270 Krško , telefon: 0608-21-838, fax: 0608-31 006 m / kiti 7« o 5 ALI 7 DNI, PA SE KAKŠEN DAN CEZ eWnevni paket v hotelu Sremič velja 25.000 to-rJev na osebo (polpenzion), sedemdnevni pa -000 tolarjev. Vsak dan več pa 5.000 tolarjev na dan. ^ ta paket vam v hotelu Sremič nudijo: 1Vanje v sodobno opremljenem hotelu; sP°znavni večer s hotelskim animatorjem, večerjo s plesom v gostišču Tri Lučke, ^rganiziran - voden pohod na Lisco ruzabno (tekmovalne in družabne igre) ^P°ldne pri Treh lučkah, dzinsko tekmovanje v balinanju, x °bisk savne. Rodnosti: . ^tr°ci do 5. leta starosti - zastonj tci osebo nR dodatnem leziscu 50 % popus- ' lo^ a, 0 Popusta za zaposlene v Poslovnem sistemu Mercator Možn"1 P°80ji: tj n°st plačila s čeki na tri obroke, plačilo s kar- tjc° ^ercator Pika in večino drugih plačilnih kar- Za prosti čas je v okolici Krškega obilica zanimivega - vabijo vas: - turistična kmetija Vodopivec v Dibah pri Kostanjevici, kjer lahko zajahate holštajnce, lipicance ali prijazne ponije, - kolesarjenje po poti, ki jo v hotelu prilagodijo vašim željam in telesni pripravljenosti; - veslanje po Krki z izhodiščem v Kostanjevici; - Kostanjeviška jama pri Kostanjevici; - Kostanjeviški grad in galerija s kulturnimi prireditvami; - potapljanje v Krki s spremstvom; - teniško igrišče v Brestanici z bazenom - Fitnes center na Senovem - solarij in savna; - kopanje v Čateških in Atomskih toplicah (Podčetrtek); - golf v Mokricah; - ribolov v Krki; - vinska klet in pokušina vin v kleti na Leskovcu - ogled kleti penin Istenič na Bizeljskem; - ogled Muzeja izgnancev in galerije vin na brestaniškem gradu. Pri domala vseh naštetih ponudnikih imajo gostje hotela Sremič popuste za storitve, v skoraj vseh industrjskih prodajalnah v Krškem pa 10% popusta. (Bližnje industrijske prodajalne: Krško: Labod, Elkroj, Evrosad; Brestanica:Evrostyle; Sevnica: Lisca, Jutranjka, Kopitarna, Inplet; Radeče: Kora; Kozje: Mont Metka, Steklarna Kozje). I S 21. MERC ATO RIADA REZULTATI TEKMOVANJ 1 5. IN 29. MAJA 1 999 KEGLJANJE MOŠKI EKIPNO keglji točke L MTL SVEŽI PROGRAM 2387 25 2. SVS 1 2380 20 3. OLJARICA 2265 15 4. MDK 2220 12 5. MTL RIBNICA 2185 / 6. GORENJSKA MLEKARNA 2135 10 7. DEGRO 2119 9 8. SVS 2 2041 / 9. PEKARNA GROSUPLJE 2024 7 10. MTL TRGOVINA 2 2014 / 1 1. MTL TRGOVINA 1 1965 / 12. KŽK KRANJ 1859 4 13. EMBA 1797 3 14. HOTEL ILIRIJA 1785 2 15. ZMAJČKOV BUTIK 1542 1 16. MTL ZALOG 804 MOŠKI - POSAMEZNO 1. BELKO BOVCON MDK 836 2. ALOJZ BREČ. SVS 1 832 3. MAKS KODRIČ, SVS 1 826 4. BORIS KURENT.GOR.MLEK. 820 5. D JURO GRADIŠ AR MTL SV.PR. 805 6. SENAD MULALIČ, MTL SV.PR. 805 7. ZDRAVKO TROBEC, OLJARICA 792 8. DRAGO PUKŠIČ, SVS 1 792 9. PETER BIZJAK, MTL, SV. PR. 785 ŽENSKE - EKIPNO ESVS 1 dolenjska i ' MTL CERKNICA • dolenjska 2 ^ oljarica ■ Mtl sveži progran ■ DOTEL ILIRIJA 8'ETA 9- SVS 2 |()' mtl mo 113 ’■ mtl mo 112 !;■ EZK KRANJ 2 ^■Mtl mo II. 1 mtl zalog l mtl tržič '6- PSM KŽK KRANJ 1 '8- EMBA ^ENske posamezno 757 729 721 627 621 614 608 575 491 471 457 440 440 416 415 403 399 324 2 s,R,Gita KRANJC, SVS 1 3- Mi VlCA HRIBŠEK, DOLENJSKA 2 4' jj! LENa VEBER, DOLENJSKA 1 5' v!A OOLČMAN, MTL SV.PR. L UJZKA ŠKAFAR, DOLENJSKA 2 5-Mar;, l i,ožl 8- dl. ja VRŠIČ, SVS 1 ^CA BEVEC, MTL CERKNICA sanka škedelj, dolenjska 2 sAH 636 NAMIZNI TENIS 574 ŽENSKE 569 564 558 ETA:OPTIMA 554 OLJARIC A:SLOSAD 550 SVS:ETA 548 DEGRO:OLJARICA SVS: DEGRO točke ETA: OLJARICA 3:0 B.B. 3:0 B.B. 3:0 3:1 3:0 1:3 točke L SVS 25 2. DEGRO 20 3. OLJARICA 15 4. ETA 12 Kraljevska igra Z loparžkom in žogico MOŠKI DEGRO:MTL SV. PROG.II. SVS II.:DOLENJSKA SVS I. MTL SV. PROG.II. ETA: AGROKOMBINAT DEGRO:SVS II. SVS L:AGROKOMBINAT DEGRO:SVS I. SVS II.:AGROKOMBINAT 1. DEGRO 1. SVS 1 3. AGROKOMBINAT 4. SVS II. 5. ETA 3:0 B.B. 3:0 B.B. 3:0B.B. 0:3 3:0 3:1 3:1 1:3 24 20 15 12 11 MALI NOGOMET EMBA:ZMAJČKOV BUTIK 3:2 PEKARNA G RO.: MTL SV.PROG. 0:3 B.B. SVS II..MTL HLAD. ZALOG 0:3 SLOSAD:TRGOAVTO 3:0 MTL POSTOJNA:MDK 2:4 KG KOČEVJE: KŽK KRANJ 2:0 GORENJSKE ML..MTL RIBNICA 6:1 DEGRO I.:DOLENJSKA I.N.M. 3:1 DOLENJSKA II.KR.:MTL TRGOVINA 1:2 SVS I.:MTL SVEŽI ROGR. 1:2 DEGRO II.:MTL HLAD.ZALOG 2:3 PSM:EMBA 1:1 SVS II.:HOTEL ILIRIJA 3:0 B.B. LOKA:ZMAJČKOV BUTIK 3:2 MDK:DEGRO I. 0:4 KŽK KRANJ:MTL TRGOVINA 0:3 TRGOAVTO:GORENJSKE MLE.0:3 B.B. MTL POSTOJNA:DOLENJSKA I.NM 1:6 DOLENJSKA II. KR.:KG KOČEVJE 3:0 MTL RIBNICA:SLOSAD 2:0 L MTL SV. PROGRAM:EMBA 4:1 EMBA:MTL HLADILNICA ZALOG 1:1 MTL HLAD. ZALOG:EMBA 1:1 1. MTL SVEŽI PROGRAM 2. HLADILNICA ZALOG 3. EMBA II. DEGRO I.:GORENJSKE MLEK. 2:2 GORENJSKE MLEK.:MTL TRGOVINA 2:5 MTL TRGOVINA:DEGRO I. 1:0 1. M TRGOVINA Ljubljana 2. DEGRO I. 3. GORENJSKA MLEKARNA Okroglo usnje - ljubljenec v Mercatorju STRELJANJE MTL SVEŽI PROGRAM:GORIŠKA 7:0 EMBA:LOKA 1:1 MTL HLAD. ZALOG: 3:0 B.B. SVS I..PEKARNA GROSUPLJE 3:0 B.B. PSM:ZMAJČKOV BUTIK 0:3 DEGRO II.:SVS II. 1:0 DEGRO I.:MTL POSTOJNA 4:1 GORENJSKE MLEKARNE:SLOSAD 2:0 MTL TRGOVINA:KG KOČEVJE 4:0 MDK:DOLENJSKA L NM 0:2 TRGOAVTO:MTL RIBNICA 0:3 B.B. KŽK KRANJ:DOLENJSKA II. KRŠKO 4:4 LOKA:PSM 0:4 GORIŠKA:SVS I. 0:3 B.B. HOTEL ILIRIJA:DEGRO II. 0:3 B.B. ŽENSKE -ekipno krogi točke 25 20 / 12 H / 9 POSAMEZNO L ANTOLIČ KRISTINA, SVS L 148 2. RUGANI ZOFIJA, SVS II. 147 3. MLAKAR MARJANA, SVS 144 L SVS 1 435 2. DEGRO 1 404 3. SVS 2 378 4. ETA 370 5. MTL SVEŽI PROGRAM 324 6. DEGRO 2 309 7. DOLENJSKA - NM 271 ■ STAROVASNIK SIMONA, ETA • Banič cvetka, degro ■ V*SENJAK MARIJA, SVS I. ■ PISER IRENA, DEGRO L 9 Poljanšek Bernarda, eta . STRAJDUHAR MARTINA, DEGRO I. JI KUKOVIČ ljuba, m.dolenjska '■ Dolinšek sonja, mtl sv.prog. 1 oregorčič ksenija, mtl.sv.prog. ^ PISEK JOŽICA, SVS ^ vAKAJ MAJDA, SVS II. • PEČAR TINA, DEGRO II. ■ vESEL NADA, OLJARICA • KLEVA-URDIH MIRJAM, DEGRO II. ! CERNEKA INGRID, DEGRO II. ■ OSOLNIK OLGA, ETA 2 • TISOVEC JOŽICA, DOLENJSKA 22 MlHELIČ DARJA, MTL SV.PROG. • DJUKIČ JOŽICA, DOLENJSKA 24 ^ 0LGA- OLJARICA ' BEČAN IRENA, OLJARICA MOi*I -ekipno 2 fS 1 3 ^PTL hlad.zalog 4 Ln RNA GROSUPLJE " '■ NM Jakiča i 8- SVs 2 loka /l' ^TL SV.PROG.I. ' ^OLENJSKA II. NM !3 °LJARICA II. Mdr Mtl 144 18. JANŽEKOVIČ DUŠAN, MTL SV.PROG. 155 143 19. LUKMAN MIRAN, HLAD.ZAL. 155 143 20. BOJAN ŠTIH, ETA 154 131 21. MARTINC PETER, MTL KUH.TOM. 152 131 22.ŠUC VOJKO, DEGRO 151 130 23. JEVNIKAR PETER, DOLENJSKA 150 129 24. FILIPAS MARINO, DEGRO 148 128 25. ŠKRINJAR MARJAN, SVS 148 124 26. KOŠIR DUŠAN, OLJARICA L 148 115 27. PULKO SREČKO, SVS 147 116 28. HUSEINOVIC ŠAČIR, OLJARICA 146 113 29. SPRUK LOJZE, ETA 143 112 30. ROBEK ALEŠ, DOLENJSKA 142 100 31. ŠPORAR ZDRAVKO, PEK.GROS. 142 96 32. ZUPANČIČ MIRAN, DOLENJSKA II. 142 95 33. CAFUK DRAGO, LOKA 142 86 34. KONRAD DARKO, SVS II. 142 72 35. ŠKUFCA PETER, PEK. GROS. 139 56 36. BOGATAJ MATJAŽ, OLJARICA 139 54 50 krogi točke 671 653 636 634 623 586 577 570 556 532 531 513 501 387 25 20 15 12 11 10 9 / 7 / / / 3 / MOŠKi POSAMEZNO 2 RRyc bandi, dolenjska 3 Ml LENC ZV°NE, PEK.GRC 4. Brv?-? ZVONKO, SVS II. 5 IC^EFIK’ HLAD.ZALC MLA JSiVANEZ-L0KA 7. pPv KAR ANTON, PEK.GR 8. ^j^^-GPONE. DOLENJSI ir. UAiNlnL/, U. Ri^LLGAOOLE, SVS 12. Ur,;0?^ GIULIANO, dec 13. j.|!y.ClG VRANC, SVS 4. loT10 MILAN’ oljari >5. IG°R’ mtl sv.p 16. Tn.ER ŽELJKO, DEGRO 17 RPmC P0LDe. HLAD.Z7 REMS ANDREJ, ETA 184 184 178 176 172 171 168 166 166 165 163 162 162 162 161 156 155 Bo zadetek v polno? 37. KRMEC LJUBO, OLJARICA 137 38. ŠUMENJAK VILI, SVS 133 39. LAŠIČ DRAGAN, OLJARICA 132 40. BAŠELJ MATJAŽ, MDK, ŠK.LOKA132 41. PEKOLJ TONE, DOLENJSKA L 132 42. JELENC SIMON, LOKA 132 43. ZUPAN GAŠPER, MDK, ŠK.LOKA 128 44. GLEN ANDREJ, MTL, SV.PROG. 125 45. ALBREHT ANDREJ, ETA 125 46. JUDEŽ ŠTEFAN, DOLENJSKA II. 124 47. PLESTENJAK NACE, MDK, ŠK.LOKA 123 48. ANDREJČIČ MARTIN, DOLENJSKA II. 123 49. DEBELJAK BORIS, MDK, ŠK.LOKA 118 50. MURIČ SMAIL, OLJARICA 118 51. MARIJAN IVAN, OLJARICA 117 52. KORBAR DANILO, MTL KUH.TOM. 114 53. KRČ BENJAMIN, LOKA 110 54. MILOVANOVIČ RADOVAN, MTL, SV. PR. 90 55. KANTAREVIČ RIFET, MTL KUH.TOM. 62 56. KERMAN STANE, MTL KUH.TOM. 50 KOŠARKA Time out ODBOJKA Športni pozdrav ŽENSKE L GORIŠKArSVS 2:0 2. KG KOČEVJE:PSM 0:2 SLOSAD.MTL HLAD. ZAL. 50:32 DOLENJSKA III.METL.:LOKA 12:61 OLJARICA:DOLENJSKA I.TRE. 29:36 GORIŠKA:DEGRO 24:45 SLOSAD:LOKA 33:30 DOLENJSKA I. TRE.:DEGRO 37:31 SLOSAD:DOLENJSKA ETRE. 42:36 SORA:DOLENJSKA II.N.M. 42:44 ETA:EMBA 16:20 MTL POS.:SVS 0:20 PSM:MTL TRŽIČ 17:35 DOLENJSKA:EMBA 0:20 B.B SVS:MTL TRŽIČ 22:26 EMBA:MTL TRŽIČ 20:30 MOŠKI L KG KOČEVJE:MTL HLAD.ZALOG 2:0 2. SLOSAD:ETA 2:0 3. EMBA:SVS 0:2 4. TRGOAVTO:KG KOČEVJE 5. SLOSAD:SVS tenis ekipno ' ■ PSM I. (ŠTRUKELJ, KOTAR, ;URK, LUKSA) PSM II. (KOPRIVEC, JESENEK, mariNče, rejo 3- EMea (KRIVOROTOV, KUŠLAN, 4 SVSsN KUKMAN’ CVETK0) 5MTLI. 6' degro 7' MTL n. l0ŠKl skupina A 2 ^TRuKELJ TOMAŽ, PSM 3' RRivOROTOV IZTOK, EMBA 4' RpLTAR JORDAN, GORIŠKA 5 bEjc vSebastjan, psm 6 /BIČ JERKO, KG KOČEVJE 7 M|K()V]n Željko, trogavto 8^ pI HELlČ BRANKO, SVS 9. j.^KAR TOMAŽ, PEKARNA GRO. ]0 . /OVIČ TADEJ, KG KOČEVJE u'PlRc BRANE, psm 12' ^PČJČ ERVIN, TRGOAVTO 13' ELiŠKAR FRANCI, EMBA 14 ELnIKAR IGOR, EMBA 15 .°VK /IRAN, ETA Ifi iv,01*7 MATJAŽ, EMBA 17' R ADjar ZVONE, MTL ]8' ^CEVJČ MARKO, TRGOAVTO 19' /fSOJEDEC MARKO, OLJARICA AJovic ROMAN, GOR. MLEKARN točke 25 20 15 12 10 9 / 20. KOLAR JOŽE, KG KOČEVJE 21. KOŠIR ANTON, MTL 22. ROBEK ALEŠ, DOLENJSKA 23. RIGLER BORIS, MTL 24. OVNIK ALJOŠA, MTL 25. PAVČNIK JANEZ, TRGOAVTO 26. GORJUP SAMO, SVS 27. MALE MARJAN, SVS 28. FILIPAS MARINO, DEGRO 29. TURK BOJAN, MTL 30. STUŠEK ANDREJ, MDK 31. LIČEN DARKO, GOR. MLE. 32. KLEMENČIČ PETER, GOR. MLE. 33. PINTERIČ ALJAŽ, ETA 34. JAKOPIČ ROBI, EMBA 35. BIZJAK JOŽE, ZMAJČKOV BUTIK 36. TKALČIČ BORIS, ZKZ MOZIRJE 37. SAJOVIČ JOŽE, GOR. MLE. 38. ARHAR MIRKO, MDK 39. LACIJAN IZTOK, PSM 40. MELKIČ BOJAN, ZMAJ. BUTIK 41. JURGELE JURIJ, KŽK KRANJ MOŠKI skupina B 1. KOTAR ALOJZ, PSM 2. PUŠPAN IVAN, DEGRO 3. POŽAR BORIS, DEGRO 4. JUVAN MAKS, ZKZ MOZIRJE 5. MARINČEK TUGO, PSM 6. URBANČIČ SILVAN, PSM 7. GOLOB BOJAN, DEGRO 8. KODELA FRANC, PSM 9. CVETEK JOŽE, OPTIMA 10. UMBERGER MARKO, PSM 11. KUŠLAN JANEZ, EMBA 12. FILIČ BRANKO, DEGRO 13. VAUPOTIČ MIRO, PSM 14. SEMPRIMOŽNIK RAFKO, ZKZ MO. 15. DOBRAJC SLAVKO, ETA 16. JANKOVIČ ZORAN, PSM 17. GRADIŠAR JURE, MTL 18. BENEDIČIČ JANKO, PSM 19. BRODNJAK STANKO, SVS 20. GOSLAR PRIMOŽ, OPTIMA 21. MERZDOVNIK BOJAN, MTL ŽENSKE skupina A 1. TURK DEJANA, PSM 2. BITENC DIJANA, OLJARICA 3. OVNIK NADA, MTL 4. MAISAN RENATA, MDK 5. BEDRAČ VLADKA, SVS 6. LOVŠIN KUKMAN IVA, EMBA 7. HOMAN KATARINA, GOR. MLE. 8. JESENEK MATEJA, PSM 9. ZADNIK PETRA, DEGRO 10. KRIVEC TANJA, SVS 11. LAPAJNE AJDA, MTL ŽENSKE skupina B 1. LUKSA TATJANA, PSM 2. JUŽNIČ HELENA, MTL 3. MOHAR MARJANA, MTL 4. KOPRIVEC IRENA, PSM 5. DAKIČ JADRANKA, PSM 6. ŽEKAR JELKA, PSM 7. KRALJ HEDA, SVS 8. OBLAK DIJANA, SVS 9. BUČAN IRENA, OLJARICA 10. LISJAK RITA, DEGRO 11. CVETKO MAGDA, EMBA Pred dvobojem MALEZIJA - DVOJNI OBRAZ AZIJSKEGA TIGRA Popotovanje po Maleziji si glede podolgovato obliko dežele lahko orgaiziraš tako, da greš po eni strani dol, po drugi strani gor. Če te pri tem nekajkrat zanese v notranjost dežele je toliko bolje, saj so vandranja in potepanja po notranjosti nagrajena z odkritji o nacionalni in kulturni razgibanosti dežele. Dežela v dveh delih Ozemlje države je ločeno na dva dela. Med njima je Južno Kitajsko morje. Slaba polovica celotnega ozemlja Malezije leži na Malajskem polotoku. Večji del s težko prehodnimi džunglami prepredene Vzhodne Malezije pa leži na severnem delu otoka Borneo ali Kalimantan, kot ga imenujejo Indonezijci. Tu je tudi najvišji vrh Malezije, Mt Kina-balu - 4.101 m naj višji vrh jugovzhodne Azije med Himalajo in Papuo Novo Gvinejo. Zal mi tja še ni uspelo priti, zato pa vam lahko toliko več povem o centralni Maleziji. Deželo gospodarskega razcveta sem obiskal že dvakrat, prvič leta 1992, pa bi se še vedno našel kak čarobni kotiček, kjer bi z veseljem spustil svoje popotniško sidro. Vročica malezijskih noči Vroče sonce in visoka, skoraj 90% vlaga sta vsakodnevna spremljevalca Malezijcev in tistih, ki jih pot zanese tja doli. Temperature le redko zdrsnejo pod 20'’C, večinoma pa se držijo okrog 30-ih. Občutek vročine povečuje sopara, zato je teh 30° dosti teže prenašati. Tudi noči so pošteno vroče in soparne. Dobro se spomnim svojega prvega obiska Malezije in prihoda iz letališkega poslopja. Vroč, zadušlji' tropski zrak me je dobesedno vrgel nazaj v hlajeno zgradbo. Prvo noč v majhni, vroči, zatohli sobici sredi Kuals Lumpurja, večmilijonskega glavnega mesta Malezije, nd vročina ni dala spati. V sobi nas je bilo več, imeli pa sm° le en vrteč ventilator, ki je vsakokrat prinesel nekaj sveže sapice. Na ta piš sem čakal nagonsko in bilo je nemogoč® zaspati. Čeprav sem samo ležal, počel torej nič, je znoj kapljal in curljal. Prve dni sem si pomagal z nočnimi izD1’ pod hladen tuš, pa ni vse skupaj nič pomagalo. Sčasom11 sem se privadil vsega in se svoje prepotenosti nisem ni1, več zavedal, kaj šele, da bi mi bilo zaradi nje nerodno. K®1 najkrajši čas sem namenil nočem v postelji. Gospodarski napredek in rasni problemi Malezija je zanimiva mešanica različnih narodov, ras t®1 posledično kultur in religij, kar daje deželi barvit šarm. d1' se prepletajo življenjske niti treh narodov: Malajcev, Ind>j jcev in Kitajcev, pri čemer ne smemo prezreti še okd* 80.000 prvotnih naseljencev, takoimenovanih "oranžnd1 ljudi" (Orange Asli), ki so naselili polotok še pred prih0' dom Malajcev, pretežno so prišli iz današnje Indij®’ Kambodže, Sumatre in Riauškega arhipelaga. Večina pl®' menskih skupin, med katerimi prevladujejo Negrioti, S®' noiti in Proto Malajci je resda opustila svoj prvotni nom01*' ski način življenja in prevzela navade moderne družb®’ vendar je v odročnih predelih notranjosti dežele še vedi1® moč najti posamezne vaške plemenske skupnosti, ki ohra*1' jajo svoje korenine in tradicijo prednikov. Večina plen1®” je animistične vere. Živijo skromno, v zbitih lesenih kol' j^1’ Preživljajo se z lovom in primitivnim poljedelstvom. Je prst v notranjosti gozdov razmeroma pusta, dogno- ■|evanja pa ne poznajo, se po letu ali dveh zemlja izčrpa, in iskanje boljšega, predvsem ^ar zahteva premik °vitnejšega prostora. Prebivalcev, ki še kljubujejo duhu Kak61-116^3’ ve^no r*1311.)- o intenzivno se ruši staro in gradi novo, sem se prepričal j.^ ^ojem drugem obisku. Nebotičniki domačih in tujih Ij rP0racij> mogočni nakupovalni centri, boljši avtomobi-tr 'r Ut^°':mejši vlaki, vse boljša prometna in druga infras-ura ter tudi višje cene, so mi dokazovali, da se staro a novemu, naprednejšemu. Občutek, da ljudje živijo nj ' So mi potrdili tudi prijatelji, čeprav so na drugi stra-po^ili, da se prepad med bogatimi in že sicer revnimi „■ cuJe- To je začelo porajajati rasne probleme. Privili-p ,. Položaj, ki ga uživajo Malajci na področju j 1Cliega in poslovnega življenja, izobraževanja, "irn zac^ev 'n drugje, namreč ni povsem povšeči dru-p ,. aar°dnostim, še posebno Kitajcem in Indijcem. lcna moč je že skoncentrirana v rokah Malajcev, niti PorT darskega napredka pa še vedno držijov rokah .Wtnisk° bolj nadarjeni Kitajci. Vlada skuša z elementi n°stnIVne ^'s^r'minacije" na področju gospodarstva pred-kate P0Večati prisotnost Malajcev, predvsem v poslih, v obm Je vključena država. Dražava favorizira razvoj 'J z večinskim malajskim prebivalstvom in tako Pevk ^ ^orn'nantn' delež kitajskega gospodarskega pris- Dm0čjj nasuje Pevka p - - - * D0k]e revzem po malajsko, bi lahko rekli. ek0[1 r ^0sta veljala vsesplošni napredek in optimistična tajc' °plska napoved in imeli koristi tako Malajci kot Ki-Spodb 0 takoimenovana Bumiputra politika ali politika i]jgir_U-|anja gospodarskega razvoja oziroma politika priv-VDrr?ncev kot jo razumejo Kitajci, lahko prosperirala. . , . nJe Pa je, kakšen bo odziv kitajske strani v primeru gospodarske recesije. Slobje Langkawi - otok norih zabav jadra St'rn° Se raje nek°liko lahkotnejši temi in razpnimo Za£nj PUstolovščin proti jugu. Potovanje po Maleziji slep'110 0'3 zahodni obali Malajskega polotoka, kjer plaže cr niso t i toliv taJi0 peščene kot na vzhodni strani, je pa zato °hra ' ■ KraJev 2 bogatim nočnim življenjem in dobro Njarod lrr" ostanki domorodske in kolonialne preteklosti. b°jj j5^0Stna sestava je v primerjavi s tisto na vzhodu dosti p0nu/-a. Najbolj se odraža v raznolikosti kulinarične Turjst' v6’. arhitekturi, običajih in samem tempu življenja. P°vso(t ^ 0'3morskih in "gorskih" letovišč, je kar nekaj in ste več kot dobrodošli. željn kok0„ ^n.e norih zabav in poleževanja na soncu ali v senci VJ K rv r . v 111 Lz v/ iwZ^v^ v ciiiici lici o vz 11 ci Cii i v ^ 11 l ^°S0vih ni- ^ J la ot , Palm, je izbira nekajdnevnega počitnikovanja Vem ^ . *-angkawi dobra odločitev. Plaže resda niso bog ^^ačin^6 Zat0 no^no življenje toliko bolj nepozabno. Poste]ja"”v’ razen tistih, ki bodo skrbeli za to, da bo vaša ne bostg1116*1^’ hrana užitna in pijača hladna, pravzaprav '3°disi tup1-6^3^ ^at° Pa tU sre^ate Pttšleke z vsega sveta, ste ali pa "ta prave" popotnike. Ob vrču piva ali "posodi" viskija, ki se tu pije s slamico in leže na mehkih orientalskih tkaninah ob spremljavi glasbe, zlahka napolnite izpraznjene baterije. Istočasno pa od tistih, ki tu končujejo svoje popotovanje, dobite marsikateri koristen in prepotreben nasvet o tem kam, kdaj, kako in s koliko denarja naprej na potep ali pa informacije o tem, kaj vas čaka tam, kamor ste namenjeni. Otok je pravi mednarodni popotniški informacijski center v malem. Tu krožijo "ta prave" informacije. Langkawi je otok norih noči in ljudi z vseh vetrov sveta. Tisti, željni miru in romantičnega življenja ter vsega lepega v dvoje, si pa le izberite enega od sosednjih prijaznejših otočkov. Ne bo vam žal. Cameronsko višavje in čajanka v tropski džungli Če ti predstavljeni način potepanja po Maleziji ni po meri, lahko obiščeš bolj ali manj odmaknjene predele Cameron-skega višavja znanega predvsem po neskončnih plantažah čaja, orhidejah, ki rastejo tu prosto v naravi, številnih slapovih in z gosto džunglo poraslih vrhovih. Temperature so tu zaradi višine, ki je primerljiva z višino našega Krvavca ali Velike planine, precej bolj znosne in primerne za krajša in daljša pohajkovanja, v katerih odkrivaš čarobnost deževnega gozda. Malo bolj korajžni zlezejo na nekaj nad 2.000 m visoki Brinchang ali pa se ookopajo v tolmunih pod mnogimi okoliškimi slapovi. Obisk plantaže čaja je vrnitev v čas angleškega kolonializma. V čas, ko so na tem območju začeli z načrtnim pridelovanjem čaja. Če mi je prav ostalo v spominu, so prvo sadiko čaja posadili v dvajsetih letih tega stoletja, potem, ko je območje ob koncu prejšnjega stoletja orisal Anglež William Cameron. Po njem je pogorje tudi dobilo ime. Angleško kolonialno dediščino je čutiti povsod, predsvem na področju arhitekture. Dobro ohranjena gospodarska in druga poslopja na plantažah pričajo, da so Cameronu sledili mnogi rojaki. Vska plantaža ima posebno čajno utico, kjer okusiš pravi angleški čaj in si deležen angleške obrednosti pri pitju čaja. Nič kaj malezijsko - angleški kolonializem ni bil prav nič površen. V Cameronskem pogorju je največji kraj Brinchang z budističnim templjem s številnimi budovimi kipci in kamnitimi levi. Primož Godler Fantazija na glavi Pokrivala se spet vse pogosteje znajdejo na naših glavah-Pa jih nekaj časa ni bilo. Ne bomo iskali odgovora na vprašanje zakaj, ampak se raje sprehodimo po poletno pokritih glavah. Tokrat naj bodo prvi moški. Klasični klobuk v slamnati iZ' vedbi je vabljiv tudi za mlajše "gospode". Glavo zavaruje pred soncem, še zlasti, če je spodaj pleša. Po nekaterih trditvah je pleša simbol moškosti in pokrite glave so tako ' glede te trditve - uganka. Sicer pa se ljudje radi pustim0 presenetiti ... Poleg klobukov, ki so poslovni in vedno "n°' bel", pa je za poletno pripeko vedno dobrodošla pilotska kapa. Seveda za manj uradne priložnosti, oziroma za prosti čas. Prosti čas pa poudarjamo mlajši po letih ali po srcu tudi z rutami. Ni več redkost srečati moškega, ki sv°J mačizem poudarja s "cigansko" ruto, zavezano povsem o^ glavi. Torej, neke vrste gusarji, ki simpatično in prijazn0 stopajo poletnim avanturam naproti. Predno gremo k ženskim klobukom oziroma pokrivalom> pa še uniseks hit tega poletja. To je eksotično beduinsko pokrivalo. Pred soncem zavaruje glavo in vrat, je zračno, lahkotno, enostavno in izzivalno hkrati. Zahteva pa kar nekaj poguma ... Pa ženske? Za zavarovanje glave pred pripeko ali za mod' ni dodatek si nadenejo iz fine rafije pleten klobuček, ki dopolnjuje ruta. Za bolj ekstravagantne je ruta lahko zave' zana ne le okoli klobuka, kot dodatek, ampak čez klobuk-Spominja na filmske prizore v odprtih avtomobilih, v kal' erih bi veter lahko odpihnil nežni klobuček ... Povsem praktična rešitev se je pokazala tudi za lepo in bila je oS' vojena. Torej, bodisi lahek majhen slamnik v pisanih poletnih barvah ali razkošnejši klobuk, pleten kot slamnik ali iz Za' nimivega lažjega blaga v stilu obleke, bo sprejet kjerkoli’ na poletni vrtni zabavi in pa za čajanko ob petih, je tak0' rekoč obvezen. Za ostale priložnosti si lahko omislite kaJ bolj eksotičnega. Vsaka glava bo našla sebi ustreZU0 pokrivalo, ki bo poletno vročino naredilo znosnejšo in nas0 podobo še lepšo. Pa bolj pazite na tisto kar je v in ne na glavi. Domo zaradi plenic ostali brez otrok? pl . ■ lce za enkratno uporabo, ki jih v sodobnih industri-^ državah poznajo že od šestdesetih let, imajo zdravni-Ze dolgo na sumu, da bi pri dojenčkih moškega spola fni*e povzročiti motnje v plodnosti. Ugotovili so namreč, Je temparatura kože na testisih pri uporabi papirnatih in 0^UPer vpojnih" plenic (te imajo znotraj drobna zrnca, ki 2a P°v^anju temperature povečajo svojo prostornino tudi kot lnst°krat) s plenico za okoli stopinjo višja Pri naravnih, bombažnih plenicah. Že to, razmeroma uia hnn ■ 'o zvišanje temperature pa povzroča v tkivu testisov Je pri nastajanju sperme. Dejstvo je, da se od uvedbe nin plenic plodnost moških neprestano zmanjšuje. Anieriški katerih Najbolj zdrave rastline zdravniki so sestavili seznam zelenjave in sadja, je največ antioksidantov, ki preprečujejo poškodbe ajviše so se uvrstile suhe slive, ki so obenem tudi celic. N črni ° Sre^stvo Proti zaprtju, sledijo borovnice, rozine in igrajr'^eZ’ Ze^° Portembno vlogo pri ohranjanju zdravja pa kot tUc^ ohr°vt, jagode in špinača. Zadnja se je izkazala želj najbolJša hrana za možgane, ki jo potrebujemo, če se Suh 1Zo8niti izgubi spomina in Alzheimerjevi bolezni, zdi' .S''Ve’ znane po svojem takojšnjem delovanju na bol ^e’ Pa bi lahko bile najboljša obramba pred rakom in ežnimi srca. Nezvesti ptiči Brita: en s h nS^ Ornitol°g Nick Davies, že dolgo raziskuje Ijubez-Zei0° zivlj£nje ptic in ugotavlja, da bi bilo med njimi "'ravvVeiik° hudih zakonskih težav, če bi bile ljudje. Vladih'6 'n S^°hci so najbolj navušeni za seks. Okrog 20% s0 i . ta^čic ni potomk "šefa gnezda", ampak sosedov, ki gjjg^h^H^am očitno bolj všeč. "Še huje", pravi" je v Part ■ ^chcev. Včasih si kar dva para delita gnezdo in tem 'se^ se sair|ica preseli k dvema samcema. Po d0v ]ju^ar' h° desetkrat v eni uri. Seveda ne gre brez izpa-spo osumja. Če se samci in samica nikakor ne morejo Zumeti, samica zbeži in si poišče novega ljubimca". A: ngleži Dišeče perilo »c Sr v .so znani po tem, da se zelo radi nadišavijo preden kor tU(p ° Z yuhljeno osebo, kar velja tako za ženske, ka-^urnj Za rn°ške. V kratkem pa bodo tam številni par-Sebj ^.0Sta*’ °dveč, kajti obleke bodo dišale že same po 11°, ,.vno Podjetje Neytret je namreč poslalo na trg per-fumu Sl ah Po jagodah ali pa po vašem najljubšem par- sko s azr^tšljajo o tem, da bi poslali na trg domačo ob-b°ci0 JPr°ščujočim vonjem po sivki, na posebno željo pa bodo d'^ °Va^ tU(h posebno kolekcijo spodnjih hlač, ki Zapeče; 3 e P° čokoladi. Dišeča olja v blago dobesedno ako da se ne razdiši tudi po tridesetih pranjih. Če povabimo prijatelja na pivo, ne sme manjkati nekaj domiselnih in okusnih jedi, ki jih lahko pripravimo posebej za takšno priložnost. Potrudimo se in namesto klasičnega narezka pripravimo jedi, ki bodo zadovoljile nas in goste. Hladno pivo se nam bo zato še bolj prileglo. Ocvrta mozzarela s šunko 15 dag mozzarele, 15 dag prešane šunke (rezine), sol, popoer, malo sesekljane bazilike, jajce, moka, drobtine, maščoba za cvrtje. Mozzarelo z žlico porazdelimo po rezinah šunke, solimo, popramo in potresemo z baziliko. Zvijemo, tako da so robovi skriti. Zvitke paniramo v moki, jajcu in drobtinah. Na hitro ocvremo v maščobi. Hrenovke v testu 1 zavitek listnatega testa, 2 žlici paradižnikovega kečapa, 4 hrenovke, 2 žlici gorčice, 2 rezini sira gauda, 1 rumenjak. Hrenovke po dolgem zarežemo in premažemo z gorčico. Listnato testo odtajamo in vsak kos testa posebej razvaljamo na kvadrat s stranico cca 15 cm. Premažemo s kečapom. Sir narežemo na ozke pramene in ga vstavimo v zareze hrenovk. Tako polnjene hrenovke zavijemo v testo. Položimo jih na pekač, premažemo z rumenjakom in pečemo pri 200° C približno 20 minut. Še vroče postrežemo k pivu. Andrej Remškar NAGRADNA KRIŽANKA Rešitve pošljite do 25. junija 1999 na naslov: Poslovni sistem Mercator, Center za obveščanje. Dunajska 107, 1°^ Ljubljana. Nagrade bomo poslali po pošti. Za pravilno rešitev križanke v prejšnji številki časopisa, nagrade prejmejo:Albina Brdnik, Smlednik 34, 1216 Smlednilc' Jože Levstek, Trg zbora odposlancev 70, 1330 Kočevje, Niko Pirc, Glavarjeva 45/7, 1000 Ljubljana. AGNES 4 TigoAvto Trgovina d.d. Koper 6000 Koper, Pristaniška 43/a telefon: (066) 272-510 telefax: (066) 272-570 * Š, m i skuterji GILERA skuterji PIAGGIO v/. J kolesa ROG DODATNA OPREMA, AVTOKOZMETIKA AGREGATI, ORODJE, AVTOAKUSTIKA REZERVNI DELI ZA OSEBNA IN TOVORNA VOZILA Vabimo Vas, da nas obiščete v naših 27 prodajalnah po celi Sloveniji!