KATCLISK CERKVEN LIST. i.ioii;.-' izhaja vsak petek . cii jm.ii. .11 veija p« pošti za celo ietu 4 gin. t;o kr. za pol leta 2 gl. 40 kr.. /a četert leta 1 gl. 30 kr. tiskarnici sprejemana za ceio kto 4 gl., za pol leta 2 gl., za eertert leta 1 gl.; ako zadene na ta dan praznik, izide „Danica" dan poprej. Tečaj XXXVII. V Ljubljani, 31. vinotoka 1884. List 44. Premišljevanja in molitve za vse stanove. (Dalje.) Jezusovo roj stvo. Če smo do zdaj Jezusovo obnašanje sploh premišljevali, poglejmo zdaj nektere posamezne prizore iz njegovega življenja, v kterih se nam posebne čednosti v naše posnemanje kažejo. In tu je pervič njegovo rojstvo. Že samo ime: „Jezusovo rojstvo" nas mora s ster-menjeni in začudovaujem navdajati. V tej skrivnostni, čudoviti dogodbi se strinjajo nuj veča nasprotja iu se predstavlja djauje. kakoršnega svet ni videl in o I kte-rega se po pravici štejejo leta nove dobe! On. ki je Bog hvaljen na vekomaj, je v časn človek postal: On. Gospod nebes in zemlje, je hlapčevsko podob«) nase v/« 1; On. sam Najviši in Najinogočniši. se je prikazal Kot majhen, slaboten otrok; Ou, ki se je svetil v nebesih, je ležal v bornih jaslicah! Včlovečil se je ko dete iz žene. ali mati njegova ni poznala moža: imel je Mater na zemlji. Očeta v nebesih; devica ga jc rodila in če tudi je mati postala, vender devištva ni zgubila? On s svojim milostnim rojstvom m a ter no čistosti ni pomanjšal, ampak posvetil. Brez bolečin (¡a ie rooila. Ker G.i je tudi brez telesnega razveseljevali ia po obseučenji s\. L)uha devica spočela. Pri premišljevanji teh i 11 tolikih skrivnost zastaja naš um in se v ponižnosti klanja pred naredbami Božje modrosti in vsegamogočuosti! Ker je Jezusov«» rojstvo res tako čudovito, ves um presegajoče, eoino in nerazumljivi;, n.-ti lepši dokaz neskončne ljubezni B<-žje iu čez v^e veselo: zato se je tega njegovega rojsiva tudi res ve.Ncl 1 > nebo in zemlja. Veselilo se je nebo. ker se je odperlo i;i Odrešeuika na svet poslalo; \eseiili so se angeiji. si so čast in hvalo Bogu prepevali; veselila se je tista noč. ki se je v dan spremenila; veselili so se pobozi i pi>s!irji. ki so hiteli že davno pričakovanega Mesija počastit; veselila sta se Marija in Jožef, ki sta izmed vsili perva zagledala obličje včlo\ečenega Boga! Zato ni čudo. ako se je sv. Iliero-nim cele ure mudil v betlehemski votlini, da se je v premišljevanji Jezusovega rojstva v solzah topil. Zato še zdaj vsacega romarju, ki obišče kraj Jezusovega rojstva v Betleheiuu. tako iuiio 10 čudno pretrese, zato še zdaj vsako leto na sveti večer serce pravemu kristjanu veselja radostno triplje! Čc se zdaj mi v duhu pred jas- sliee vstopimo, kaj bomo pač mislili, čutili iu rekli? Pri vsih čudovitih okoljščiuah. ki to rojstvo obdajajo, se nam bo morebiti še naj bolj čudna zdela Jezusova revščina, v kteri je na svet prišel! Ali je mogoče, da vsegamogočni Bog v taki revščiui pride na svet? ali pa je mogoče, da On. ki je Gospodar vsih reči, pri svojem rojstvu naj potrebuišega pogreša? ali je mogoče, da Ou, ki ga angeiji s strahom iu v ponižnosti molijo, perve ure me«i neumno živinico prebije? In če je temu veuder tako. ali ni ta okoljščina posebno važna in vsega premisliKa vredna? Ali nas ni hotel Jezus s tem kaj posebnega učiti, in k'en je pač ta nauk ? Pcrvi in naj imenitnejši nauk, kletema nam Jezus s svojim rojstvom daje, je ta, da naj t ¡di mi ljubimo revščino, da uaj uikar serca ne navezuj 111 o na časne reči, na imeuitnost in bogastvo; temuč da naj pred vsim hrepenimo po dušnih in večnih dobrotah. Že pri svojem rojstvu nam Jezus molče daje tisti nauk. kterega je pozneje z besedo tako izrekel: „Blagor ubogim v duhu, ker njih je nebeško kraljestvo(Mat. 5. 3.) Zato so pri Jezusovem rojstvu augel|i peli: „Čast li >gu na višavah iu mi r l judem na zemlji, ki so dobre volje! (Luk. 2. 14.) Kakor da bi h.»teli reči: Kristus jc prinesel na svet naj boljši dar. naus-ef- >nir Božji; tog:1, bodo pa lc tisti deležni, ki so dobre volje, pripravuega serca ume-vati iu vbogati. kar jih ou uči. On pa jih uči že pri rojstvu, da je ljubezen do uboštva pervi pogoj za sprejetje v Božje kraljestvo, in pravo znamenje njegovih učencev. Kakor bi bil hotel reči: „Kdor hoče v sercu mir imeti, uaj serca nikar ne uavezuje na časne reči, temuč naj ljubi revščino, kakor jest. ki sem. dasiravno Gospodar vsih reči. vender le revščino izvolil; ki sem se. dasiravno odsvit Očetovega veličastva. vender tudi tega po zunanjem se znebil ter sem hlapčevsko podobo nase vzel in po zunanjem /najden bil kot človek!u (Kil. 2. 7.) In res! Hrepenenje po časnih rečeh, želja po ime-nitnosti in bogastvu človeka dela nemirnega: bolj ko posvetne reči in dobrote požcljujc. bolj je nemil en, in kdor na premoženje serce navezuje. nisoli pokoja niiua. Popred je v skeroeh. da si ga kaj .skupaj spravi; kadar, ga pa ima, je v strahu, da bi ga ne zgubil. Zato uč^' sv. Pavel: „Kteri hočejo obogateti. padejo v skušnjavi) in zadrego huuieevo iu v veliko nepridnih iu škodljivih^ želj, ktere potope človeka v pogubljenje in končanje^ vi. Tim. 0. i»). Zato tudi vidimo, da so bili svetniki, ki so Jezusa poslušali in vse premoženje ubogim razdelili, lako mirni in veseli, tako lahki in brez skerbi! S tem sicer ni rečeno, da bi morali tudi mi vse razdajati, ampak le, da ne smemo svojega serca na časno navezovati. Tudi pri časnem premoženji smo lahko ubogi v duhu, če sicer po svojem stanu in po poštenih potih za časno premoženje skerbimo, da sebe in svoje pošteno prere-diuio, da ubogim pomagamo in sploh dobro delamo; če smo pa pri tem vedno pripravljeni, tudi vse zapustiti, če bi treba bilo, iu da raji vse zgubimo, kot da bi zavoljo premoženja imeli Boga žaliti. (Beda čast.) Tako so bili pri vsem bogastvu ubogi v duhu: sv. Henrik, nemški cesar; sv. Štefan, ogerski kralj; sv. Leopolo, avstrijski vojvoda; sv. Elizabeta, tuinjiška grofiuja, in druzih brez števila, ki ro obilno svoje bogastvo le v dobre namene obračali, iu velikokrat pri silnem premoženji veuder še stradali in pritergovali si zavoljo Boga. Molitev. O moj Jezus! Glej, tukaj pri Tvojih jaslih klečim iu Te v podobi majhnega Deteta ponižno molim. Slišal sem in dobro umevam imenitni nauk, kterega že pri svojem rojstvu daješ. Ti hočeš, da ne smem serca na časno navezovati, da ne smem po bogastvu in imenitnosti hrepeneti, če hočem zares miren iu srečen biti. Oh, zdaj še le spoznam, zakaj sem bil dozdaj tako nepo-kojin, zakaj nisem bil uikoli prav siečen in zadovoljin. Le preveč sem po časnem hrepenel, posvetnih dobrot sem iskal, za nečimernimi veselicami sem so gnal. In kaj imam od vsega tega? Prazno, pusto iu žalostno serce! Zdaj vidim, da v vživanji časnih dobrot in v posvetnem premoženji ni prave sreče, ni pravega miru. Kaj mi pač pomaga vse časno bogastvo, ko bi ga še toliko imel, če ga pa o smertni uri veuder pustiti moram ! Zdaj vidim, da posvetno blago le toliko cene ima, kolikor k dobrim delom pripomore. Zato Ti zdaj, o ljubi, v jaslih.......! s sv. Hieronimom vse svoje časno blago darujem. Pripravljen sera se vsega časnega tvegati, časno blago, če Ti hočeš, in kadar hočeš, z voljo in veseljem žertvovati, posebno pa po dobičkih in bogastvu nikdar ne hrepeneti, če bi a tem Ti imel biti žaljen, in tuui to, kar zdaj imam, vse le za svoje resnične potrebe iu bližnjemu v pomoč in v Tvojo čast obračati. To je moj sklep, Ti pa, o Jezus, ga poterdi. Ti mi daj svojo mogočno gnado, da bom zares ubog v duhu, in da bo tako tudi nebeško kraljestvo moje. Amen. Kerščanska ljubezen — prijateljica otrok. (Dalje.) Kako blagodelna je nebeška ljubezen, bomo videli v sledečem. Pred petnajstimi leti je v Algieru. v severni Afriki, divjala vročinska bolezen. Francoska vlada, ki ima to deželo v oblasti, si ni vedela «ako pomagati, dokler ni podal rešilne roke nadškof Algierski; Cerkev je postavila jez splošni revi. O tej priliki je prišlo na tisoče poganskih otrok v varstvo cerkvenih naprav. Svet ie bil tega vest i, dokler je terpela nevarnost. Ko je ta jenjala, so zahtevali uekerščanski francoski listi, da se ti otroci nikakor ne smejo kerščansco zrediti, iu — francoska vlada je res to zahtevala od nadškofa. Ta se poda v Pariz k cesarju prosit pomoči; opra\il ni nič. Mada mu je odgovorila: Mi ti ne damo nič več pomoči za zapuščene otroke. Cesar se ni hutel zameriti cerkvenim uasprotuikom iu si je mislil: ak,< mu odre-čem pomoč, bo prisiljen spustiti otroke iu ti bodo zopet živeli kot pogani. Nadškof pa je prosil pomoči v Evropi, in jo ie našel. Podale so se na pot v Afriko sestre iz družbe sv. Karola Boromejskega; komaj so tje dospele, so že začele svoje blago delovanje v sirotišnici Koubauski. Dobile so sestre ondi 260 deklic, umazanih in na pol divjih, v starosti od 2—15 let. Bili so to divji otroci, ki niso znali čisto nobenega-dela in se niso vedeli kam djati. Kmalo so pokazale mlade Arabkinje, da imajo dobre učiteljice. Večje so začele obdelavati polje, ki spada k vstavu. mlajše so se navadile šivati. Vse so se navadile nekaj molitvic, več svetih in narodovnih pesnic. Deklice so bile pridne, razumne; vsakdo je smel upati, da bode postale dobre, kerščanske gospodinje. Ljubile so neizmerno gospoda nadškofa. Prišel je neki dan v vstav in je otroke malo spraševal. Odgovarjali so točno na vsa vprašanja iz kerščanskega nauka. Otroci so na to zapeli pesmico, ktero je zložila sestra za nadškofov god. (Jauilo je nadškofa do solz in rekel je proti duhovniku. ki ga je spremljal: „Kaka prememba! To so mogle storiti le take sestre! Zahvalimo Boga za ta pervi vspeh! Njemu samemu naj je čast od vseh naših del*. Za kosilo so imele male Arabkinje juhe in kruha. Hodile so bose in prenočevale na bičji, pokrite z odelom Ako so vgledalc nadškofa že od daleč, ni bilo veselja ne konca ne kraja; klicale so: Naš oče pridejo! Prosil je nadškof, naj mu dado nekaj sirot, da bi obdelovale njegov vert. Skušnjava jih je premagala, — utergale so nektere sadeže. Nadškof jih je pri tem zasačJ1 in jim rekel, da so tatice. „O me nismo tatice", so odgovorile, „ti si naš oče, mi smo tvoji otroci." Otroci so ljubili in spoštovali dobre sestre, in jim so bili vdani tako, da se je moral vsakdo čuditi. Red, mir, zaupanje je vladalo v hiši, kakor si ne moreš bolje želeti. Kersta niso nobenemu vsilovali; podelili so ga le tistemu, ki je prosil zanj, to pa še le po mnozih po-škušnjavah in v tisti starosti, v kteri je mogel razumeti veliko važnost tega zakramenta. 28. grudna 1868 je pisal škof Algierski opatu su-biškemu, geiieralueinu vikarju vzhodnjih misijonov. tole: „L. 1868 sem sprejel 1700 sirot; tretjino mi jih je pobrala smert. Huda bolezen vročinska je mučila te male stvarice, pa vse so umerle vdane v voljo Božjo; čudili smo se hvaležnosti, ktero so imele do nas; občudovali smo njih nežno versko zaupanje. Sedaj počivajo v Ben-Aknoun-u iu upam, da molijo v nebesih za svoje nekdanje male tovariše in za vse dobrotnike našega misijona. Mislili smo sploh vsi, da se bode začelo malim tožiti po domačiji, da bodo sami hoteli domov, ali pa da jih bodo zahtevali sorodniki. Da bi nikomur ne jemal prostosti, sem ukazal vsem bratom in sestram, ki oskerb-ljuje o sirotišnico: „Hiše naj so veduo odperte, vrata naj niso uikoli zaklenjene, zunaj okoli polja, kjer delajo otroci, ne sme biti ne zidu ne plota. Nič naj jih ne zaderžuje v naši hiši, razun to, da otroci spoznajo: „nam se tukaj dobro godi, lepo delajo z nami, koristno nam jo tedaj tukaj ostati". Kako so nas otroci ljubili, kaže tole: sprejeli smo nad 17o eve el«» v sretniem veku, t. j. preu se lun sto let;. o ouerlo na Aristotela iu doseglo naj boljše vspehe. S'. Tomaž Akvinski. pervi in naj veči izmed kerščanskih modroslovcev. imenuje Aristotela navadno le filozofa, modro lovca, kakor da bi on bil edini modroslovec „Modroslovec pravi — terdi", pomeni: Aristotel pravi. „Kerščansko starodavno modroslovje je v svojih načelih tisto modroslovje. ki ga jc Sokrat začel, ki sta ga Platon in Aristotel razvila. — ki je pozneje na solncu keršauskega razodenja p. gnalo polno cvetja" (P. Pesch: die gr. Weltiathsel. I. p. '.C»*-Nič ni težjega misliti si, da je Bog dal temu pouanu toliko duševno moč, da se je pri njem ska/.ai". kolibo da premore «ama pamet. Ni mi treba še posebej praviti, da jc moj namen razložiti Daničinim prijateljem. Kaj in kakšno da je kerščansko modroslovje; saj nas zanima v pervi versti to. kar ima naša dobra mati sv. CcrKcv. Iu veseli smemo reči. da je modrosiovje kaj ljubeznjivo dete. katero je sv. Cerkev tako, kakor je sprejemala poganske narode v svoje naročje, tudi sprejela in vzela za svoje dete, katero je' z vso skerbjo gojila, kakor da bi njeno lastno dete bilo. To dete je odraslo, je postalo močno in bilo krepka podpora svoji materi. Vse to moramo že viditi. Ravno zato pa, ker je kerščanstvo že dobilo mo-droslovje in ne ga napravilo samo, zato je bilo treba govoriti o modroslovji v poganskih časih. Povdarjati moram na tem mestu še enkrat, da je modroslovje izmed vseh posvetnih vednosti sv. Cerkvi najbolj ljubo, skoro bi smel reči, da je nekako cerkvena veda in da je zaradi tega prav primerno govoriti o ujem tudi v cerkvenem listu. Po Aristotelu pa niso raodroslovci kaj posebno povzdignili modroslovja, vsaj pravega modroslovja ne. Mogoče nam bode tedaj govoriti o njih prav kratko, da toliko hitreje pridemo do „hiše, katero si je zidala Modrost" od zgoraj. Sv. Marija Magdalena Paoiška. *) Vertnar, kteri je res po poklicu vertnar, ima enako veselje do dreves in rastlin, kakor dober pastir do svoj« cede. Tak vertnar se rad sprehaja po vertu in veselo si ogleduje obilni sad, ki gaje že obrodilo delo njegovih pridnih rok in ki ga ima še obroditi. Posebno rad se mudi med malimi drevci in mladimi rastlinami. Tem najbolj priliva in najbolj streže; skerbno odrezuje nepotrebne izrastke, pridno jim vravnava krivine, podpira jih s kolčeki, varuje mraza in vse si prizadene, da bi kakor sveča lepo na kviško rastle. Videti pravilno rast in obilne vsakoletne prirastke, radostno in ponosno prerokuje: „To lepo drevesce bo nekdaj prinašalo obilnega sadu." Ako pa zapazi drevesce, ki noče na kviško, ki v rasti zaostaja ter je vse krev-Ijasto in gerčavo, ga nekaj časa žalostno in obupljivo pogleduje, potlej pa ga izkoplje in zaverže. češ, kaj bi družim dobrim prostor jemalo. Takemu pridnemu vertnarju je podoben vestni odgojitelj malih dečkov in deklic. Milo se mu zdi in skoraj groze ga je. ako zapazi že med malimi kako sprideno otroče, kteremu jemljo gerče zgodnjih strasti in krivine termaste nepokorščine vso lepoto ter mu červ pohujšanja in spridenosti zaderžuje vspešno rast dušne lepote in popolnosti. Obupno in žalostno se poslovi od njega, rekoč: „Ta otrok bo skoraj gotovo šiba človeštva in časno in večno nesrečen." — Kako pa mu je veselo serce, kadar vidi pridnega otroka, ki se natančno ravna po njegovih naukih in opominih, ki z veliko vnemo odpravlja svoje male napake in s ker-sčanskimi čednostmi lepša svoje mlado serce ter od dne do dne postaja boljši in plemenitejši. 8 tolažbe polnim sercem lahko leče odgojitelj takega otroka kakor v preroškem duhu: „Ako bodo količkaj okoliščine vgodne, ta moj gojenec bode biser človeštva, veselje angel jem in enkrat presrečni družbenik svetnikom." Take misli so me navdajale, ko sem pričel opisovati mlada leta one svetnire, ki je dosegla toliko svetost in od zibeli do globa hodila po poti popolnosti ki je ob kom u svojega življenja lahko rekla : ..Zahvalim se ti. o Bog. da v svojem življenju nisem nikdar vedela, kaj je nespodobno djanje in ne spominjam se. da bi se bila nad čem družim razveseljevala, kakor nad Bogom" in pa: „Ne spominjam se. da bi bila kdaj kaj zoper pokorščino storila.44 Pač blagor staršem, ki so imeli *) Ker se g. Keržičev II. zvezek rIzglttdov bogoljulmih otrok" drugič natiakuje, prideue se mu še pričujoči spis, da ne bo srednji zrezek krajši memo onih dveh. Ob enem bodi prelepa knjižic» v novo prav živo priporočena, še zlasti za mladino, kteri je posebej namenjena, podučna pa tudi za odrašene iu za slehernega. Vr. tako hčerko, blagor učiteljicam, ki so podučevale tako učenko, blagor duhovnu, ki so za pervo spoved in sv. obhajilo pripravljali takega angelja! Veselo so se lahko nadjali najboljše prihodnosti. — Le zvesto se ravnajte tudi vi po njenem prelepem zgledu in tudi vi boste že zdaj tolažba, za prihodnost pa sladko upanje svojim staršem in učenikom. Saj le vi mi morete pomagati, da te le moje verstice ne bodo zastonj. a) Telesno in dušno usmiljenje. Sv. Marija Magdalena je bila iz imenitne rodovine Paeriške, rojena v Florenci 2. aprila 1566. Pri sv. kerstu je dobila ime K a t ar i na. Ker se nam je tukaj lena njena mlada leta ozirati, predno si je za stalno izvolila samostansko življenje, ter sprejela novo ime, jo hočemo tudi le po njenem kerstnem imenu imenovati. To preljubeznjivo dete je kazalo že precej v pervih letih prelepe detinske čednosti, toliko milobo, pohlev-nost in vdanost, da se nikdo ni mogel pritožiti zarad nje ampak vse je rado imelo in čislalo krotko, pobožno in modro deklico. Za otročje igrače in norčije se nič kaj ni zmenila, ampak že v tej nežni dobi je bila tako modrega govorjenja in ve lenja, da so jo njene male verstnice spoštljivo gledale in se je skoraj bale. Posebno pa so si vsi domači v srečo šteli, da so imeli v družini tudi ljubeznjivega angelja. Neizrečeno lahko jo je bilo odgojevati, ker je bila poslušna na pervo besedo. Med druzimi čednostimi pa se je odlikovala že prav zgodaj njena velika radodarnost in usmiljenost. Se prav majhno so jeli pošiljati v šolo k „ubožnim nunam." In ker skerbni starši dobro vedo, da se otrokom takrat najbolje godi, če imajo kak grižlej pri sebi, tudi Katarinki niso dajali samo šolskih reči v torbico, ampak pridjali so tudi vselej kaj za njene mlade zobe. Toda dobra deklica se ni nikoli dotaknila sama teh jedil, ampak grede memo mestne ječe, kjer so ubogi jetniki miloščine prosili, je iz ljubezni do Boga z velikim veseljem podarila vse, kar je imela v torbici. Tudi doma ji niso mogli storiti večega veselja, kakor če so starši dali nji v roko miloščino, da jo je delila, pa seveda so bili tudi veseli, ko so zapazili pri hčerki že tako zgodaj tolikanj usmiljeno serce. Z enakim veseljem je delila duhovno miloščino. To se je pa tako le godilo. Kjer se ji je prilika ponudila, učila je male otro-čiče moliti očenaš, češenamarijo, apostoljsko vero itd. Posebno vesela je bila vselej, kadar so jo starši seboj vzeli, ko so šli stanovat na deželo na svoje posestvo, kakor so v poletnem času sploh imeli navado bogatejši meščani v Florenci. In kaj menite, zakaj je bila tega tako zelo vesela? Mala učenka Katarinka je tu smela biti — učiteljica! Zbrala si je okrog sebe deset do dvanajst malih vaških otročičev, dečkov in deklic, ter jih je podučevala v glavnih resnicah naše sv. vere. Da bi se otroci rajše in vspešniše učili, je z maternim dovoljenjem dajala ubogim dečkom kako miloščino, deklicam pa nove predpasnike in rutice. Vsakdo se je čudil poterpežljivosti in vnemi, s ktero je mala svetnica opravljala to preblago delo kerščanskega usmiljenja. Kadar je prišel čas, da se je morala preblaga Katarinka spet verniti v mesto, se je začela milo jokati; iu ko jo mati vprašajo, zakaj se joka, miločutno odgovori: ,.Zato. ker odslej ne bom mogla več ubožnih otrok v katekizmu podučevati." Da se tudi v tej reči kolikor toliki» utolaži, vzeli so dobri starši seboj v Floreneo hčerko nekega dninarja, Ivanko, naj jo blaga Katinka še dalje podučuje. Ta bogoljubna deklica je ostala veliko let za deklo pri hiši in je vedela prelepe reči pripovedovati iz mladostnih let blagoserčne Katarinke. Kadar pa so se prišli k njej mali otroci katekizma nčit, je močno ljubeznjivo z njimi ravnala; in vprašana, zakaj jih ima tako zelo rada. je odgovorila: „Zato, ker me njih nedolžnost in čistost spominja na otročja leta Jezusova." To blago čutilo je ohranila vse svoje življenje, da je otroke z velikim veseljem sprejemala in ljubeznjivo ž njimi kramljala, ne le ker je pri tem na božje Dete Jezusa mislila, marveč tudi zato, ker taki nedolžni Boga še niso nikoli razžalili in želela je, da bi nikdar ne zapravili ljube nedolžnosti. Ogled po Slovenskem in dopisi. Iz Ljubljane. V Rimu. v Gradcu in drugod po svetu so v delu uove cerkve Jezusovega najsvet. Serca, in delo povsod počasi napreduje, ker hoče se za tako vzvišeni namen kaj primemo lepega napraviti. V Ljubljaui smo z enakim delom primeroma še naj hitreje naprej prišli, ker 10. vel. travna 1881 smo, v zaupauji v Boga o poroki presvetl. cesarjeviča Rudolfa pričeli iu 1. mal. serpana 1883 je bila cerkev že posvečena. 13. mal. serp. tega leta so jo naš presvitli cesar obiskali, letošujo leto pa ji zares cesarsk dar podelili. Le združenimi močmi je bilo mogoče v tem kratkem času dognati to prelepo delo, v kterem je bila že marsiktera duša rešena. Lepa in priprosta zidava v gotovskem slogu izpeljane cerkve, veliki altar. leča. križev pot, okna. tlak, lepo spodbuduo cerkveno petje ubozih sirot, služba Božja, ki jo častiti gospodje misijonarji tam opravljajo, — vse zbuja svete občutke v veruikih. ki jih vaujo. zlasti ob nedeljah iu prazuikih toliko prihaja, da je bilo že večkrat v njej za vse premalo prostora. Zuano je, da od daljnih krajev hodijo verni Slovenci v to prelepo novo cerkev molit in ss. zakramente prejemat. Naj le prihajajo, kteri so obtežeui, zakaj Jezusova dobrota jim bo težko butaro snela iu v Njegovem preimlostncin Sercu bodo zgubljeni mir zopet našli. Vsak dan se v novi cerkvi za njeue dobrotnike moli, in gotovo bode Gospod sam vsakemu vso dobrote, vsak dar naj obilueje plačal na tem iu uuem svetu. Manjka pa še v cerkvi treh stranskih oltarjev, orgelj (za zdaj so le za silo orgije), velik del omrežja, kije potrebno k popolni zagraji cerkve od ceste itd. Zraven tega pa ima cerkev še prav velik dolg odriniti. Prijatelji božjega Serca bodo skerbeli. da se bo zlagoma vse poravualo z Božjo pomočjo. Iu v ta namen se vsaki tudi naj manjši dar sprejema s hvaležnim sercem. Iz Šmarije pod Ljubljano. Minulo 21. nedeljo po Biuk. se je tu veršila slovesnost, ki je Šiuarijskiiu fa-ranom, kakor tudi njihovim duh. pastirjem napravila mnogo priserčne radosti iu duhovnega veselja. Blagoslovil iu postavil se je namreč v tukai^no farno cerkev Matere Božje nov križev pot, ki se sme v perve verste prištevati. Postavila sta si v njem slikar g. Auton JebaOin iz Ljubljane in podobar g. Karol Poglajen i/. Št. Rupeita na Dolenjskem spomenik, kteri jima bo služil v čast. kakor tudi v stalno prip »ročiio. Kdor ima piiložuost si lepo delo ogledati, mora spoznati, ua sta si imenovana umetuika plačilo zanj pošleuo zalužila. iu da sineta vsakemu, Ki bi njune umetnosti potreboval, živo priporočena biti. Ako velja kje terditev. da so not »ena za cerkev potrebna večja reč tako z lahkoma ne napravlja. kakor nov križev pot, velja to gotovo o napravljanji tukujvicga novega križevega pota. Komaj so bili n mre O duhovni naznanili potrebo novega križevega pot:-., je h na stotine dobrih rok dari prinašalo drage volje v dosego lega namena iu v kratkem je bil skupaj zadosten zuesek. Želeti je le še, da bi seme Božje besede, ktero je visokočastiti o. Jožef, ki je križev pot blagoslovil, v iz-verstnem govoru sejal v serca obilne množice, mnogo duhovnega sadu obrodilo, ter naj bi ginjene poslušavce stalno nagnilo, da bi pobožnost sv. križevega pota prav radi opravljali in si po nji neminljivih duhovnih blagrov pridobivali. Bog daj! Kaj pomeni beseda „liberalen"? ali sedanji liberalizem res ljubi prostost? Predragi Slovenci! velikrat v življenji slišite besedo liberalec, liberalen, liberalnost; velikrat jo berete v časnikih in knjigah. Ali pa ste že kterikrat pomislili ali pa poprašali, kaj pomenijo te besede prav za prav? Od vseh strani se glasi: Vertoglavci pravijo, da libe-ralstvo je nova vera našega časa, ki hoče pripeljati človeka do prave prostosti, do prave sreče. To terdi liberalen svet; je pa li tudi res V Da kdo čitateljev ne bo taval po temi, vedel pa, kaj iu kako je z današnjim liberalizmom, hočem naj pervo povedati, kaj pomeni beseda liberalcu, in potem, kake načela da ima; videli bomo. če je zares vir prave sreče in prostosti, kar se terdi. I. Besede liberaleu. liberalec, in vse druge tema podobne so si izposodili iz latinskega jezika. V nekdanji rimski deržavi, kjer se je latinsko govorilo, so bili ne-kteri ljudje prosti, drugi sužuji; sužnje so imenovali „serviles44, proste pa „liberales". „Liberalis*4 pomeui tedaj naj pervo to, kar „prost človek-. Takega moža si mislimo velikodušnega, ridodarnega; on zagovarja človeštvo, da dobi vsak svoje pravice kot meščan in kot ud svoje cerkve: dela za pravo prostost in zahteva, da se versko prepričauje spoštuje; pošteno in odkrito se bojuje proti vsemu, kar pelja k neprostosti. Kratko, on je rad sam prost, piivošči pa tudi drugim prostost, prav po kerščanskem nauku, ki pravi: „Vse. kar hočete, da vam ljudje store, tudi vi jim storite.44 Tako pošten per-voteu pomen ima beseda liberalen. Pa ta beseda je prišla ob dobro ime: zlorabili so jo in jo še zlorabijo lju ije, ki imajo vedno v ustih „prostost", so vedno imenujejo z nekakim ponosom liberalne. Pa oglejmo si nekoliko, kakošue moke so današnji liberalni možje, in vidili bomo, koliko pošteni, pravicoljubui so ti ljudje, z malimi izjemami. Ljudstvu puste toliko prostosti, da pri tem sami dobro žanjejo; za prosto deržavo se potegajejo le zato, da bi si zaslužili naslovov, redov, časti; kjer kaže zanje dobiček, ondi se kažejo delavne; kažejo se prijatelje ljudstvu; v resnici jim je pa narod le molzua krava. Vidite! daues kriče mnogi: mi smo liberalni, mi damo vsakemu, kar mu grč; pa kake se kažejo ti „liberalci*4, kedar se začne govoriti o Bogu. veri, razodeuji, o pravici. Besedo „liberalen* imajo na ustuicah, navdušeni ko. kedar uapivajo svojim načelom; da bi pa bili pro-stoljubui v pravem pomenu, kedo bi se upal teroiti ? Koliko jih je rogoviicžev, bogatinov strastnih sovražnikov Cerkve in Boga. iu se imeuujejo liberalue; so li res liberalni? Nek pisatelj kaj dobro popisuje liberalnega moža po dauašnjem kopitu: „neizmerno je prevzeten in se vedno usti; soditi hoče vse človeške iu bož|e za. eve ter se navdušuje za prosto deržavo, v kteri bi imeli pravice sami „liberalci*4; ou gori za srečo ljudstva iu za prostost, tako prostost, ki napeljuje k prekuciji, ue-pokorščini ter tako spodkopuje srečo milijonov. — Pred vsem ga pa spoznamo na tem, da za duhovna nima nikoli lepe besede, ampak le gerdo iu skruusko psovko, ka-koršue ni slišati iz olikauih ust. Ne morete si misliti, s kako slastjo duhovne zasramuje. Nič hudega mu ni storil duhoven, dostikrat še dobro — njemu, ali njegovim otrokom in vendar ga zaničuje! On govori večkrat ž njim; spozná, da je razumen mož, da ima v mazincu več znanja, kot on v celi svoji puhli glavi; vé, da je slavljen pisatelj, velik učenjak in pri vsem tem ponižen; vend»r on prezira vse to; tak učenjak je duhoven, zato ga psuje in sovraži! „Tak lažujiv liberalizem vlada med puhlimi glavami; namesto da bi se res potegoval za »vobodo, za prostost, še zavira prosto razvijanje ter se bojuje proti vernim poštenim m žem, ki hočejo dati ljudstvu pravo prostost. O liberalizem, ki si blag sam na sebi, kako si se sprevergel; ti nisi sreča ljudstva, ti si postal samo puhlo doneča beseda, ki služi hudobnim ljudem, da s teboj prikrivajo svoje slabe namere! — II. Kaj pa hoče prav za prav liberalizem, kaj namerava? Poslušajmo ga; on pravi- pri vsem me navdaja čut pravičnosti; zato hočem pomagati vsakemu, da pride do tistega spoštovanja, kterega zasluži človek; jaz delam na to, da smé porabiti vsakdo svoje zmožnosti v svojo korist in korist človeštva, z eno besedo, želim, da bi bili ljudje popolnoma prosti. Res, kaj ne, lepo načelo je to in kaj vabljivo! Ni čuda, da jih je zmotilo že toliko omikanih in neo-mikauih! Ako čuje človek ime: „prostost", kako prijetno mu doni v sercu. Liberalizem govori vedno, jaz se borim za prostost; kako pa on dela? Le oglejmo si nekoliko natančneje besede, ktero smo zapisali ravnokar; liberalizem terdi: meue vodi čut pravičnosti. Poglejmo mu malo na perste, je li ta ter-ditev resnična? Oglasi se nam katoliška Cerkev, odgovori nam današnja šola : te besede so lažujive. Ako bi bil liberalizem prijatelj prostosti, bi jo moral privošiti vsakemu, tudi kat. Cerkvi. Pa kako spoluuje on to svojo dolžnost, ali pospešuje res ujeno prostost? Ravno v svojem ravnanji proti Cerkvi kaže svoje pravo, temno lice. Kerščanstvu hoče uzeti vse pravice; pa kaj to? prav se mu zdi. da se Cerkvi vzemó celo posestva. Katolik smeš biti v sercu, pa zunanje tega nikar ne kaži! Verski čut gine in čut nenravn-sti se veduo širi. Roga stvarnika nebes iu zemlje zametujejo in sramote; Cerkev, Božjo napravo na zemlji, se smé z;, uičevati: pravega katolika to boli, on je ne samo priden prijatelj sv« jega bližnjega, zato pro*i deržavo za pomoč. Pa liberalni možje mu odgovarjajo na eno sapo: rKnj so mar deržavi Kristus in njeg(\i nauki; pred njo so vsi prosti, vsak smé debati, kar se mu /ljubi, ueržava mu ne smé v tem nič zapovedovati." Tako tedaj. Ueržava naj bi tisto prostost dala hudemu in napačnemu kot jo daje dobremu in pravemu! Deržava naj k liberalna, pravijo ti možje, in na drugi strani nčc. oa sme s Cerkvijo delati prav kakor se ji zljubi: smé ;i uzeti premoženje in ukazovati, kaj naj delajo ško^e. kako naj se duhovni vzgojajo itd. Kje doslednost. rje pr:iv»ca? I>eržavo je vstanovil Bog na zemlji, n j je ona varliioja pravice. Nikakor pa der-Zava ni opravičena meš vati se v čisto notranje verske iu cerkvene zadeve. Kerščanstv., to je liberalizmu tern v peti. Ono naj bolj naspn t .je njtuo\im naklepom, njegovi poželjivosti. :ato ga h «-če na vsak način iztergati iz oeržave. iz družbe, i/, p..sta v navad in >é<_zato terga vse vezi. vež« i" deižavo in cerñev. Naredil je deržavo mnogotero že i»re ¡M-žn.i; „vsemogočno-4, ki privoši cerKvi •c t olivo pravu-, k-.likor nji drago. Ugrabil je libera-«i/eru umi uo ce ku-tega premoženja, ¿tero je darovalo v*r'¿\\ h\al« /n . riovr^tvo; sturil je to, ker je spoznal: cerkvi jo ra v». . njeno premoženje v velik pomoček. da pridobi serca terpereua človeštva ; s telesno dobroten »stjo skus i vti-r»!n IWie kraljestvo na zemlji. Cerkev .u« a ]*«> i:berj-íi/iu';\ i volji zginiti tudi /.ato, ker jemlje vednost v svoje varstvo in ki.t nevesta nebeškega pri-jitclja otrok redi mladino / mlekom večne resnice. (Cer- kev je dneve Gospodove in dneve svetnikov posvetila s službo Božjo, da se tudi v času vidi kerščansko življenje; liberalizem odpravljate svete dneve, Češ, v takih dneh ne delajo ljudje ter zapravljajo čas in denar! Pa vse to ne more iztrebiti kerščanstva iz človeške družbe. Dokler je zakrament sv. zakona pri katoličanih v čislih, se liberalizmu ne morejo vresničiti zli nameni; zakon je cerkvi in kerščanstvu terna zaslomba, on je terdna vez med posameznimi ljudmi, mož spodbuja ženo h kerščsnskemu življenju, žena moža, in oba vzrejata otroke za verne katoličane; od tod se začne blagi vpliv kerščanstva. Zato liberalizem divja ravno tako zelo zoper ta sv. zakrament. On ve, za kaj. Ako se to zgodi, da se kerščanski mož in žena odpovesta sv. zakramentu ter stopita pred župana, da ji poroči v civilnem zakonu, se pokažeta s tem nepoiiorna redu, ki ga je postavil Bog, ona dva zametujeta resnice in milosti kerščanstva ter začneta živeti, kot so živeli uekedaj v poganskih časih; s tem pa neha kerščaustvo, s tem zgine oni blagor, kterega rosi kerščanstvu na človeštvo že tisočletja. (Konec nasl.) Spominajte se nas! O. poglejte k dušam v vice, Premišljujte, kaj terj-e V rokah večne tam Pravice Duše. ki so v večuost šle! Muke tamkaj so neznane, Naj gorje vas vernih gane! Tam umerlo sestre, brati V groznih mukah koporne; Cujte glase, čujte zvati Jih. rešeuja ki žele. V žalosti, prt grozne noči Prosijo od vas pomoči. Koliko jih tam zdihuje Še pozabljenih dušic! Vsaka joka in žaluje Z grozne ječe temnih vic : O. darujte uatu molitev, Dobr.h dol nam za rešitev » Veuec krasni daus pokriva Tu in taiuo tihi grob: Bledih lučic svit razliva. Se čez min »dvora rob: Najtc vence žive p>esti Dajte dušam njih o:»/* -i.' Ko po noči oglasijo ?e zvonovi s stolpa lin; Naj k molitvi vas budijo, V lek pivgroziiili bolečin, Ki jih dušam je terpeti. Dokler soluce ne posveti. 7. vami so se rad oval i. Pili. jedli: — z laj terpe; Radi bi vam vedet' dali Svoje muke in gorje: Bridke bole ohladiti. Volite v pomoč jim priti! Mnogi za rad vas grešili, Ljubite j h zd-tj gorko! Ste sirote pozabili. Jiiu odtegnili roko; Spomnite se: svete maše. Iiešijo piedrage vaše. Ah prebritko to terpljenje, Ktero duše tamo žge, Tudi vhiu bo v očiščenje, Prej al' pozno — sam Bog ve; Pridite v pomoč jim v sili, Da tud' vas se Bog usmili. Al terpijo sestre, brati, Znancev al prijatlov broj; Naj zdihuje blaga mati, Dragi oče tam nocoj: Hudo, hudo je terpeti, Za prestopke tam goreti! Smilite se, dragi naši. Živi, smilite se nas! Kličejo umerli vaši Iz plamena vsaki čas: Grozna tu je pekočina. Strašna dušna bolečina! Mili bratje in sestrice, Čujte naših klicov glas! Pošiljajte hlada v vice, Da razlije se čez nas. Delajte za nas terpeče. — Ogeuj v vicah grozno peče! Le molite vsi k Očetu. Mu darujte sveto Kri! Za nas prosite na svetu, Nam se upanje žari. V raj presveti skoraj priti. Z Bogom večno se skleniti. S. J/. Bonavent. Razgled po svetu. V Lincu je une dni gornje-avstrijanska kat. družba obhajala obletni svoj shod. O tej priliki je linški škof Rudigier imel govor, ki je tako zanimiv in podučljiv za sedanji čas, da ga moramo vsaj po glavnem obsegu svojim spoštovanim čitateljem naznaniti. Škof pravi med drugim: V deželnem zboru imamo (sedaj) veliko konservativno večino. Razun enega samega le kratkega deželnega zborovanja jo ta pervi konservativni deželni zbor. Od nekdaj oziroma na deželni zbor nisem želel druzega, kakor da naj se misli in želje dežele v njem razodevajo. Dežela je dobra, iu ako volja dežele v deželnem zboru obvelja, mora tudi deželni zbor dober biti. V letošujem deželnem zboru je volja dežele obveljala. Dali smo v v tem deželnem zboru Bogu. kar je Božjega, cesarju, kar je cesarjevega, in našemu dobremu ljudstvu smo dali, kar je ljudstvenega, in upamo, da z blagoslovom Božjim bode tudi iz tega deželr.ega zbora vzhajalo veliko dobrega za Avstrijo; ako tudi se eno ali drugo precej ne prikaže, smo vendar postavili temelj k dobremu, ki se bo prej ali pozneje pokazal iu se pokazati mora. In na tem (katoliškem) shodu, ljubi možje, je ravno tista misel, ktera večino našega letošnjega deželnega zbora navdušuje, ker vsi so si izvolili geslo- „Z Bogom, za našo vero, cesarja iu domovino." Dalje razlaguje višji pastir, da bi ne imeli tacega deželnega zbora, ako bi ne imeli katoliške ljudske družbe; in škof se tej družbi zahvaluje za njeno delavnost. Potem škof bolj obširno pojasnuje „Leonfcldsko šolsko dogodbo". Pred več kot enim letom nauneč je bilo škofu uazuaujeuo, da leonfelški učitelj g. Rohrweck svojo službo v to zlorabi, da otroke v njih veri bega in moti. Škof dá to reč preiskati in pokazalo 8e je. da je bila tožba opravičena. Škof je toraj ondotnemu župnijskemu vradu ukazal, da naj tega učitelja po moči župnijske službe na odgovor pokliče. Akoravno namreč po sedanji šolski postavi dušni pastir ni več krajni šoli predstojnik, je pa vendar duhovni pastir. in dokler se kak učitelj katoličana imenuje, je duhovni pastir njegov prednik in toraj ima pravico pred-8e pokličati učitelja, kteri je katoliške vere. (V tem oziru so marsikteri učitelji in drugi v veliki zmoti, ker obnašajo se tako, kakor da bi katoliška vera ne imela nič več z njimi opraviti, ko so učitelji postali. Tako se vedejo tudi mnogi izmed višji šolske mladine, kakor da bi Cerkvi iu ujih predstojuikom ne bili več pokoršine in spoštovanja dolžni! Toda, kdor hoče katoličan biti, mora zgled katoliškega obnašanja ostati, bodi si v kakoršnem koli stanu.) Rohrweck pa svojemu katoliškemu predstojniku ui pokoršine skazal, poklican ni prišel pred njega. Skof je bil toraj prisiljen reč dalje gnati in je vso zadevo naznanil deželnemu šolskemu svetovalstvu, da je namreč učitelj svojo službo zlorabil v odškodovanje vere svojih učencev. Prosil je škof, naj ga šolski svet v preiskavo vzame, kar je dobro pomniti: v preiskavo ga vzeti, ue pa reči same razsojati. Toda od 8. majnika do G. kiiu. t. 1. ni bil šolski svet še nič odgovoril. Toraj. pravi višji pastir, sem reč sam moral v roko vzeti iu sera tedaj nesrečnemu učitelju pisal, uaj k meni pride, ko bom 13. ravno tistega mesca prišel v Leonfeldeu na obiskovanje (birmanje). uaj pride zveččr 12. kim. Pa ni prišel. Izgovarjal se je je v pismu, da iz teh in teh vzrokov mu ni mogoče priti. Škot mu nazuani, ako šolski svet nič ne bo storil, da je prisiljen s cerkvenimi kaznimi ga kaznovati. Nato je učitelj pričel hujskati in dražiti pri posameznih ljudéh, po časuikih, pri tovarših v deželi zoper škofa, češ, da žuga s sredoveškimi pomočki, kakor s cenzurami itd. Še le čez pet mescev je odgovoril deželni š< lski svet škofu; pa kako V Odgovor je bil: Pritožba ni spoznana kot vterjena. iu da Rohrweck se je zado.«iuo opravičil. Pisma tega opravičevanja Ilohrweckovega mi pa niso bile dane, akoravno sem jaz deželuerau šolskemu svetu vse svoje pisma (die Acten) bil poslal. Iu s to so Ibo da naj bodem zadovoljen! Tako je s to zadevo ta trenutek. Dalje pravi: Pristaviti le še imam, da poslednje sem dobil pismo od ubozega Rohrwecka, v kterem pravi, da nikoli ni imel namena, vere otrok kje odškodovati, pri čemur pa se zopet sklicuje na sodbo deželuega svetovalstva. Bilo pa je — pravi škof dalje — li3. t. m. pri meni poslaustvo triuajsterih mož iz peterih kmetišKih sreuj župuije Leonfelske, namreč srenjski predstojniki in drugi možje. Ti so mi dali vprašanje: Ali smo mi, kakor katoliški stariši dolžni otroke dajati v šolo. v kteri je naša vera v nevarnosti? Kdo jim je navdal to odločno vprašauje, ne vem. Bil sera izueuadeu. In na vprašauje. če uaj bi šli tudi v deželni svet z ravno tem vprašanjem, sem odgovoril: Da. V deželnem svetu jim je gosp. poglavar odgovoril, da naj postavo spolnujejo (namreč šolsko postavo), opomnim pa, da on. ki je pri deželnem poglavarstvu prav za prav vse, jo v šolskem svetu tako reKoč nič. Dalje škof pripoveduje glavno reč tega. kar je naznanil šolskemu svetu. Bilo je lansko leto 4UOletno rLu-trovauje" iu Luter je bil o tej prili«i v premnogih kuji-žurah nezmerno povzdigovan, ua cente hvalisan. T^.ve reči je ubogi Rohrweck otrokom pripovedoval, Lutei-Martina nezuausko hvalil, vse dobro, kar je o Lutru vedel, jim pripovedoval, od vsega zanikeruega, iu se tudi grozno malopridnega, kar je Martin Luter govoril in storil, pa besedice ni zinil. Po drugi strani je otrokom vse pripovedoval, kar je bilo takrat na Nemškem zoper duhovne in katoliško Cerkev, v nji je vidil zgoli zlorabe, dobrega pa nič ne v katol. Cerkvi. Zlorabe pa so povsod po svetu, Ijuiika med pšenico; toda Cerkev je bila tudi takrat učenica resnice, delivka milosti božjih, dobra pastarica; bila je tedaj le ljulika med pšenico, in tako bode do konca sveta več ali manj. ker Gospod ni pustil aposteljnom še takrat rovati ljuliKe, rekši, da z ljuliko tudi pšenice ne po-rujejo; bo že prišel čas za to iztrebljevanje. — Ubogi Rohrweck tacih reči ni le ustmeno govoril otrokom, temuč jim je dajal tudi pisati, mešal je pa vmes še posebej neresnice; škof je tudi tacih zvezkov poslal šolskemu svetu. Iiohrweck je (po šegi marsikterih Cerkvi sovražnih šolskih mož) k temu otrokom marsiktere kočljive reci pravil iz zgodovine, vse tako, da je sv. Cerkev Božja pri tem slabo opravila. Bil je otroke že tako pripravil, da so govorili: „Učitelj Luter Martina celo tako rad ima" (kakor je priporočevano v marsikterih pedagogiških knjigah, kterim so Luter iu lutrovci vse. katoliški slavni odgojitelji in pedagogi pa — nič). S takim vednim hva-lisanjem Lutra so otroci tožili, da jim je težko, zmiraj jim učiteljeve besede na misel hodijo, in komaj se zderže da Lutra radi nimajo. Škof je prašal poslušavce, če ni to pohujšanje nevarno. škodljivo. Silo važne so nadaljne pojasnovanja škofa, komu gre razsojevati, kar je katoliški veri škodljivo, — če morebiti deželni šolski svet V itd. Listek za raznoterosti. Poduk za ci^ararske deklice se zopet prične prihodnji mesec, kakor preteklo leto, v prostorih dekliške mestne šole pri »v. Jakopu. Ktere žele vdeležiti se poduka, naj se oglasijo v tej šoli 5. novembra ob šestih. Opomniti moramo, da to je prav velika dobrota za ker-šanske dekleta, ki naj je nikar ne zamudijo, temuč uaj bodo hvaležne gospodom in gospem, ki se s toliko vnemo pečajo za njihov časni in večni prid, iu naj prav obilno, marljivo iu stanovitno hodijo k poduku, poinnijoče, da tudi za zamudo dobrih del je človek pred Bogom odgovoren. A Loškem uršuliu. samostanu je umerla čast. M. Nepomucenn Udi na k. v letu. Bog ji uaj večni mir! Koledar zh prihodnji teden: 3. listopada. Spomin vernih duš v vic.h. S. Just. — 4. S. Karol, šk. — ;">. S. Emerik. — <;. S. Leonarl. — 7. S. Prosuocim. — s. S. Bogomir tGottfried). — i». Tri in dvajsta nedelja po BinK. Varstvo Marije D Uriilovwi»e zadeve V m »Ji te v priporočeni: Na inifi.Ktljive priprošnje N. Ij. G. presv. Jezusovega Serca. sv. Jožefa, sv. Nikolaja, s*. Hermaaora in Fortuuata. naših angeijev varhev in vsi h naših patroimv Bog dobrotno odverni oini urugiiu pripon čeno v br.it. molitev. — I>va bolna bn»ta za zdravje serčno priporočena. — C ela «.nižina v Jezusovo najsvet. Serce zročena in v molitev priporočena, da bi mili Bog križe na kako plat preložil. — Gospa za oči, da bi se ohranile. — Za hišni mir. — Za srečno zveršitev poskušnje. — Hudo boina redovnica.'- Duhovske spremembe. V Teržaški škofiji. 0. g. Šim. Sferčič je postal kuratui kanonik v Novem gradu. — Župniki so postali preč. gg.: Marko A n d o 1 š e k v Mirnah; Audr. M i k i š a v Lanišču; Jož. Omers v Izoli: Jož. Ursič v Gerdo-selu; Jan. Narobe, kurat v Divači. — Prestavljeni so čč. ag-: Al. Brozovič na kapel. Černico pri Baz.; Štef. Deofradi k Mar. I). Veči v Terst; i^dr. Mar-tiučič v Lokvo: Anton Petelin v Tomaj; Juri Pita k o k Mar. L). Pomoč, v Terst za koop. in kateh. pri N. lj. (i. Sijonski; Jož. Zupan v Rodik za administr. Č. g. Jau. Vari, keop pri sv. Antonu Pad., bode kerš. nauk učil v novi pomožni mestni šoli v Ferieri in v uekterih druzih razr. v Skorkoli. — Novomašnik 6. g. Ant. Požar gre za duh. pom. v Žimin. — V bogoslovju za Terst so v središnjem seminišu v Gorici naslednji gg.: V 3. letniku: Karol Rous. Moravec; v 1. letniku: Fr. Alberti n i iz Kopra; Dominik Bonifacio iz Pirana; Fr. Štefanutti iz Lindara: Ant. Stemberger iz Jelšane; Jan. Suš ni k, Ljubljančan; Peter V as k on iz Kopra. V Lavantinski škofiji. Župnika sta postala čč. gg.: Ant. Rod osek pri sv. Martinu na Dreti, in Fr. Roj ko pri Dev. Mariji v Pušavi. — Č. g. Fr. Cvetko, župnik pri sv. Barbari, se je zarad bolehnosti in starosti fari odpovedal in se podal v pokoj. — Umeri je č. g. Mih. B račko. župn. pri sv. Antonu na Pohorji. R. I. P.! Dobrotni darovi. * Za čtudentocsLo kuhinjo: Č. g. župnik Jan. KeršiČ T> gh: ..fiuancministru za „prešce*4 v dijaški kuhinji". — Čast. g. kat. Šim. Zupan 2 gl. — Neimen. dobrotnik 2 gl. — Duhovnik v Ljublj 5 al. — Č. g. župnik M. Preželj 3 gl. — iJrcč. g. d. J. P. 2 gl. Za meto J)ctinstro: Duhovni* iz Ljublj. 20 gld. — Iz Mavčič po č. a. žii] it ka o «i. (is sld. — Jz Žaline po č. g. župniku L. Urb.miju 'J al. 4 kr. — Č. g. Sira. Zupan. kai. v Loki. \2 al. — C. g. Fr. Perpar, duh. pom. v Trebnjem f> al- — Z i rrrl.yr Jezumrnj > /n'e. ald. — Urša Livk 1 gld. — I/. Mavčič po č. ¿upn. 2 a'. —Duh. v Ljublj. 10 gl. Za zidan¡»'Žrli mrlcerkve: Duh. v Ljublj. 5 gl. Zi Ir itucšino >/•. liori/acija: Č. g. župnik F. Hudo vernik' 2 -.li. P» kr. Za /fivišbt hrotovšino za duh' v ricah: K. P. 40 kr. — Neža Z. :;<) kr. — I/. Žaline po čast. g. župniku L. Urbani ju •'» a'd. '.»I Kr. — Z k ti*1 >» isijo,ie: (\»st. a- župnik A. Klemen več starih še rubtiih paramen? -v. — Z>i milijone r h'hi i in Ju poniji: Duh. v Ljublj. 10 gl. Z" hi*» kat. rok. /jOiHOČnikoc: Duh. v Ljublj. 10 gl. Z'» ri'z.