USTANAVLJANJE IN DELO POTROŠNIŠKIH SVETOV
Proizvajalec in potrošnik za isto mizo
Potrošniški sveti so eden prvih satnoupravr ih elementov, ki so se pred več kot dvajsetimi leti prlčeli vgrajevati v jugoslovanski družbeni sistem. Sedaj, po sprejetju nove ustave, pa so po-stali del celotnega samoupravnega sistema naše družbe. Njihova baza so krajevne skupnosti, na občinski, mestnl, republiški in zvezni ravni pa se ti sveti, preko svojih delegatov, združujejo v kon-ference.
Posebna vloga potrošniških svetov je organiziranje potrošnikov, da bi na ta način dosegli var-stvo njihovih interesov, poleg tega pa naj bi tako organizirani potrošniki lahko sodelovall, skupno s proizvajalci in družbenopolitičnimi or ganizacijami in skupnostmi pri sprejemanju po-sluvnih in drugih odločitev, pomembnih za potrošno sfero.
V  današnjem razgovoru za »okroglo mizo«, je  tekla  beseda o  vsej problematiki svetov po-trošnikov, tako njihovega ustanavljanja, nadaljnjega vertikalnega in horizontalnega povezovanja, soclelovanja z vsemi subjekti, so^slujočimi in odločujočimi v proizvodnji in porabi, predvsem po-trošnih dobrin, ter problemi in rešitvami, ki iz tega izhajajo.
V  pogovoru so sodelovali Tonc Preinfalk, član mestnega iniciativnega odbora za ustanavlja-nje potrošniških svetov ter Karel Meržek, Jože Martinčič in Peter Mendaš, predstavniki potroš-niških svctov krajcvnih skupnosti Stara Ljubljana, Kolodvor in Ajdovščina. vodil in zapisal M.
Tone Preinfalk
, Pred nekako petnajstimi, dvajseiumi leti, ko smo ueiali prve korake iz cisto admini-strativnega v samoupravni so-ciaiizem, smo uveau prve tte-mokratične eiemente. To so bi-li zDori volilcev in potrošniški sveti.
'ii potrošniški sveti so že ta-krac lmen več tunkcij. Poma-gau naj bi trgovind pn njenem cusinDutivnem sistemu in jo z njfcgovim izboljsanjem kar naj. boij pnbližali potrošmku. Da-lje naj bi bili ti sveti tucti ne-kiuui pomožna inšpekcijSKa siuzoa, neka Ijudska inšpekci-ja- ziasa pa naj bi bna vioga pui,rosixiškili svetov v tem, aa bi tucii potrošmk imel vpUv na irgovuno, precivsem pn iz-biri Diaga in oblikovanju cen. V tistem obdobju se je nam-reč pnčelo prosto ioiimiaiije cen m tu so bili potrošniki še kaK.o zainteresirani za sodelo-vanje.
'11 potrošrui&ki sveti, ki so irneii zelo UObro zasnovo, pa so z Jeti žal zamrli. Verjetno ztuo, ker niso imeli neke šir-še uemoicratične osnove. Poieg že oinenjenih zborov volilcev so oili potrošniški sveti takrat takorekoč edina samoupravna oblika in tako osamljeni neka-ko rnso zaživeli.
Sedaj, s sprejetjem nove usiave, je položaj potrošniških svetov bistveno drugačen. Z uvajanjem samoupravijanja na vsen področjih družbenega de-lovanja so postali potrošniški sveti le ena od oblik samo-upravljanja, vgrajenega v ce-lotni sistem. To je ena od ob-lik neposredne organiziranosti potrošnikov za celotno potrOS^ niško sfero. Seveda te potroš-niške sfere ne smemo gledati v slabem smislu kot, recimo, uveljavljanje neke potrošniSke mentalitete, mrzlice ali kaj po-dobnega.
Delovanje potrošniških sve-tov si moramo predstavljati kot del organizirane krajevne samouprave. Vpliv potrošniških svetov se mora odražati v de-lovanju celotnega organizirane-ga in neposrednega odločanja delovnih ljudi in občanov, bi-ti mora prisoten pri kreiranju In sprejemanju vseh družba-nih dogovorov in samouprav-nih sporazumov, ki se dotika-jo tudi potrošnje.
Združevanje potrošnikov si moraino predstavljati kot ne-ko višjo obliko organizirane potrošnje, kjer je vključena osebna potrošnja, družinska potrošnja, dalje so tu vključe-nl hišni sveti pa potrošnja de-lovnih organizacij itd. Tako se tu, v krajevni skupnosti, celo-kupna sfera potrošnje nepo-sredno združuje in uveljavlja.
Peter Mendaš
V krajevnii skupnosti Ajdov-ščina je bil potrošniški svet že pred nekako šestimi leti formiran in je od takrat bolj ali manj redno deloval. In to, kot je bilo že omenjeno, kot nekaka družbena inšpekcija. Na ta svet so se obračali ob-čani potrošnikii, tu so se zbi-rala zapažanja različnih nepra-vilnosti, predvsem v tirgovinah
na drobno v naši KS. Svet je nato ustrezno reagiral, bili so pogovori z delavci v teh trgo-vinah, z vodstvom delovnih or-ganizaciij, ki so te trgovine združevala.
Določenih sklepov takih. do-govorov so se nekje več ali manj nekaj časa držali, potem pa je počasi šlo zopet vse po starem.
Kare! Mržek
Tu v naši trgovini obstaja-jo še mnoge nepravilnosti. Predvsem tu bo potrošniški svet moral imeti odločujočo vlogo. Poglejmo na primer ja-bolka. AM pa kako drugo sad-je. In poglejmo pestrost pro dajalcev na našem živilskem trgu. Rad bi videl, nekje v Ljubljani, veliko poslovalnico, npr. »Voče Makedonija«. V ta-ki prodajalni, organizirani pro daji, bi bile cene verjetno biist-veno nižje, kot pa so za isto sadje, ki prihaja od tam, se-daj. Poglejmo te zasebne pro-dajalce, ki imajo za svoje bla-go isto ceno kot podjetja, ni-majo pa nikakršnih stroškov režije in podobno. Poleg tega imajo podjetja povsod dzobeše-no firmo podjetja, celo imena prodajalcev, veš od kod je bla-go. Ti, zasebni pa nič.
Ali pa gobe. Lahko vidiš v prodajalni, ali pa pri zasebni-ku na stojnici, ista cena. In ta zasebnik pravi, nikoli, še niko-li mi nl šlo tako dobro, kot sedaj.
In tako pride do tega, da imajo nekateri, celo mnogi ta-ki prodajalci, tudi tisti kosta-njarji, precej večji dohodek kot pa vsak delavec v industri-jii.
Joža Martinčič
Kar se tiče tega trga, bi še sam nekaj dodal. Težko je ra-zumeti to, da sedaj neka sola-ta pridobiva cene mesa.
Cena prgišča nekega moto-vilca ali radiča, pa kolikor že btll življenjsko važen za neka-tere bolnike in zato zelo iskan, raste v takem nesorazmerju, talco da je enako draginji ne-kega mesa.
Mi imamo celo prekupčeval-ce, ki kupujejo blago od nepo-srednih proizvajalcev na trgu, ki odhajajo v popoldanskih urah domov, na svoje kmetije. Ti prekupčevalci nato nasled-nji dan po dvakratni ali celo trikratni ceni prodajajo to is-to blago-
Mogoče vlada mnenje, da če bi te prekupčevalce, ki s ta-kim ravnanjem na trgu ustvar-jajo določeno psihozo med kupci, takoj pregnali, da bi mogoče nastala na trgu vrzel. Da bi primanjkovalo določene-ga blaga ali prodajalcev. Tako mišljenje je mogoče nekje pri-sotno, vendar pa mislim, da bi bilo treba te ljudi na nek način ukrotiti.
En prijem bi bil, da bi vse stojnice oštevilčili. Poleg tega bi pred vsakim prodajalcem moral biti nek napis, ki bi vseboval ime in priimek tega prodajalca, njegovo občino in krajevno skupnost. Poleg tega pa bi moralo   iz   tega   napisa
biti razvidno, da je ta proda-jalec tudi neposredni prodaja-lec. Pri drugih, in teh je naj-več, pa bi moralo pisati, da je posredovalec prodaje kmečke proizvodnje.
Na tak naCin imaš lahko po-sredovan oziroma napisan pro-fil tistega prodajalca. Na ta način lahko ljudje, kupci s po-močjo inšpekcije lahko ukrepa-jo oziroma da take špekulativ-ne, umazane ljudi predajo in-špekciji.
Tone Preinfalk
Da se povrnemo naza.j h kra-jevni skupnosti. Krajevna skupnost ima še druge funkci-je glede organiziranja potroš-nikov v njihovih svetih. To tu-di nova ustava izrecno postav-lja.
Tu se namreč združuje pro-izvodnja in potrošnja v celo-vit družben produkcijski pro-ces. To seveda pomeni, da pro-izvodnja ne gre več po neki svoji poti, ločeno od pojrošnje ali celo da bi si interesi bili nasprotni.
V to je vključen predvsem delavec kot prodzvajalec in, po dragi strani, ta isti človek kot občan, potrošnik. Kot proizva-jalec ima interes, da je cena njegovega proizvoda čim več-ja. Takoj pa se pojavi, ko gre v nakupovanje, kot potrošnik proizvedenih dobrin. Tu pa, skupaj s svojo družino, teži k temu, da so cene predvsem potrošnih dobrin take, da mu omogočajo določen standard:
Krajevna skupnošt je sedaj tista csnova dogovarjanja, kjer naj bi se vsi ti problemi, na-sprotja ali celo protislovja vsklajevala. Krajevna skupnost ima glede na svojo vlogo več ustreznih organov. Z ustavo pa je predvideno, da bi se in-teresi potrošnje, varovanja pra-vic in položaja standarda po-trošnikov združiM v neko po-sebno obliko — to pa so sve-ti potrošnikov.
Sveti potrošnikov sedaj seve-da niso omejeni samo na oz-ke nadzome funkcije v trgovi-ni na drobno, temveč z-ajema-jo celokupno sfero potrošnje vseh vrst blaga in vseh oblik storitev. Na ta način so ti sve-ti sedaj oblika nep6sredne skr-bi in neposredne akcije za vse probleme in vprašanja, ki so povezana s potrošnjo v najšir-šem smislu, pa naj bo to mle-ko all kruh, stanovanje, zdrav-stvena ali komunalna storitev.
Sveti potrošnikov so tista specializirana organizšranost potrošnikov, ki bi se izrecno bavila z vprašanji, kl v tem smislu zadevajo vse vrste po-trošnikov, tako občane in de-lovne ljudi, organizirane v or-ganizacijah združenega dela, obratih, enotah, skratka po-vsod, kjer človek dela in živi.
Tako organizirani sveti po-trošnikov se seveda dotikajo tudi področja dela samouprav-nih interesnih skupnosti. Ob tem se je seveda že pojavljalo mnenje, da prav z ustanovitvi-jo teh interesnih skupnosti vlo-ga potrošniškega sveta ni več jasna, saj skupnostd pokrivajo tako gospodarstvo kot družr beno življenie.
Vendar ima občan le preko
potrošniških svetov vedno . in neposredno možnost, da samo-upravno in organizirano pose ga v vsako stero, kjer misli, da stvar ni v redu ali mu m znana.
Tako se, v okviru svetov po-trošnikov, občan aktivno, kon-struktivno in tudi kritično vtakne v vse sfere, ki zadeva-jo njegov standard.
Karel Mržek
Glede na to, da predstavljam Staro Ljubljano, bi rad pove-dal naslednje. Tu je ekonom-ska struktura, lahko rečem, bistveno drugačna kot pa v drugih ljubljanskih predelih. Tukaj je namreč večina upo-kojencev, poleg tega pa stanu-jejo na našem terenu večino-ma Ijudje, ki imajo podpov-prečne osebne dohodke.
Glede na to seveda tu vsak dan čutimo osnovno vprašanje, to je vprašanje cen. Tako nas zanima, kako so te cene obli-kovane, dalje kako so obliko-vani instrumenti za obremeni-tev potrošnika.
Nesporno je, da mora vsakdo nekaj prispevati skup-nosti. Ugotavljamo pa, da so trenutno najbolj obremenjeni prav najslabše situirani sloji, oz. najrevnejše strukture pre-bivalcev. In po odlokih in dru-¦giii aktih, ki se sedaj spreje-majo,  se  vsa stvar nadaljuje.
Primer: v literaturi, strokov-ni seveda, zasledimo, da koli-čina smeti narašča premo so-razmerno z višino standarda. Grobo povedano: vefije dohod-ke imaš, več smeti boš ustva-nil, imel boš več odpadkov. Pri nas pa smo sprejeli odlok, po katerem se čiščenje smeti zaračunava po površini sta-novanja, ne pa na osnovi de-janskega kupa smeti. Moram reči, da so bile celo tendence, celo na takih sestankih sem že bil, da naj bi se tudi voda-rina in osbale stvari zaračuna-vale po kvadraturi stanovanja.
Zakaj postavljam ta prob-lem v ospredje? Znano je, da ima prav Stara Ljubljana ve-lika in nefunkcionalna stano-vanja, ki se s sodobnimi in kar je najvažnejge, manjšimi, ne morejo meriti.
Prav tako je izšel odlok, ki tudi višino obratovalnih stroš-kov dolofta po koristni stano-vanjski površini. Tako pride do tega, da prebivalec Stare Ljubljane plačuje večje zneske za tako stanovanje, kot pa prebivalec neke moderne sose-ske.
Pred nami je sprejetje odlo-ka o uporabi mestnega zemlji-šča. Tu  smo  zopet na  istem.
Pa poglejmo še prispevek za električno energijo. Nedolgo te-ga sem govoril z neko gospo-dinjo. Ta mi je med drugim omenila, da ne bo več varče-vala z elektriko, ker jo na ta našin draže plačuje. To pa za-to, ker je prispevek za moč do nekako sedemsto ali osem-sto kilovatov štirideset odstot-kov dodatno, nad osemsto pa samo dvajset odstotkov. To pomeni, da tisti, ki z elektri-ko varčuje, ali pa zaradi svo-jega nizkega standarda nd ob-krožen z električnimi aparati, plačuje dražjo el&ktriko, kot pa tisti, ki z njo razsipa.
Da se povrnem še enkrat k obratovalnim stroškom. Po os-nutku odloka,. na katerega je bilo tudi sicer mnogo pripomb, ni nikjer omenjeno, da ga pla-čujejo tudi najemniki poslov-nih prostorov. Tako da danes stanovalci, po odloku, čistijo stopnišča, ki ga uporabljajo tu-di ti uporabniki.
Taki ljudje z najndžjimi oseb-nimi dohodki, ki nimajo avto-mobila in, kar je še pomemb-nejše, ki ga, glede na svoj ni-zek standard nikoli ne bodo imeli, tudi ti prispevajo za ureditev parkirnih površin.
Tako se dražijo in nabirajo vsi ti razni prispevki. Mislim, da je tudi tu možnost delova-nja in da bi tudi tu morali potrošniški sveti reči: do tu je možna obremenitev. Do tu, dalje ne več!
Ob vsem tem pa lahko vsak dan opazujemo razsipno inves-tiranje predvsem trgovskih podjetij, ki nekatere tako re-koč vsaki dve leti spremenijo oairoma adaptirajo lokal. Iz luksuznega v supermodernega in tako dalje. Tako tudi gos-tinski lokali. Ti so sedaj pri-rejeni samo obianom z nad-povprečnimi osebnimi dohodki, saj za mnoge s svojimi cena-mi niso več dosegljdvi.
Jože Martinčič
Naša trgovina odločno zaos-taja za družbenimi odnosi. Kot vidimo, ta vse bolj prehaja v konfliktno situacijo s sedanjim samourpavnim socialdzmom pri nas. Trdim, da ima precej ka-pitalističnih elementov v svo-ji prodaji, kl za naš sistera niso primerni.
Tu bi se seveda dotaknil glavnega elementa — cene. Po-trošnika zanima, k°;ko ip «¦ na-nami, kako se te oblikujejo in kateri so tisti glavii. •• enu, ki take cene narekujejo.
Mi vemo, da je 'naša trgovi-na spravljena v določene ka-. lupe, kjer se formira dvoje vrst cen. In sicer zamrznjene, z določenim rabatom oziroma maržo, poleg teh cen pa ob-stajajo artikli s tako imenova-nim s:stemom svobodnega for-miranja cen. Ti verjetno pred-stavljajo glavni vtr dohodka trgovskih podjetij za pokriva-nje režije, plač, investicij in. drugega. Tako stanje povzro-ča potrošniku seveda hude te-žave dn ustvar.ja med njim in. trgovino konflikte. Seveda se temu v današnjih pogojih ne moremo  izogniti.   Mislim   paf
da bi se jih dalo vsaj omiliti.
S tem se bodo morali spo-prijetd tudi naši sveti potroš-nikov, če bo le to možno. Mi danes večinoma oziroma pra-viloma niti ne vemo, kakšna je proizvajal^eva cena artiklov, katerih oena se lahko prepros-to formdra, in na kakšen način pride do potrošne cene. Pred-vsem ob določenih artiklih vi-dimo, da imajo različno ceno. Tako mi, kot potrošniki bega-mo iz trgovine v trgovino, da bi na ta način prihranUi kak dinar, dva.
V sedanji situaciji, ko je in-flacija izredno močna, razvita, imamo skoraj sedemdeset od-stotkov prebivalstva z izredno majhnimi plačami, ki ne more dosegati teh inflacijskih cen. Tako se mora zato odrekati količani nabavljene hrane, kar je prav gotovo nasprotno ne-kim temeljnim zasnovam na-šega sistema.
Pereče je tu vprašanje nara-ščanja cen predvsem prehram-benemu blagu. Neki statistični podatki pravijo, da so se ti v letošnjem letu povečali "za tri-deset odstotkov, dočim se sta-tistično povprečje, ki zajema jeklo, tja do železa in take stvari, giblje le okoli 24 od-stotkov.
Na ta način se ustvarja ne-ko inflacijsko kreditiranje. Ti-sti, najbolj ogroženi del naše-ga prebivalstva, ki tvori veči-no — upokojenec, potemtakem mora dati od svoje pokojnine ali delavec, nekvalificiran, pol-kvalificiran od svoje plače iz-redno visok odstotek na račun te naše gospodarske situacije.
Osebno, ponavljam, osebno menim, da bi bilo treba vse urade za cene od občine do zveze, ukiniti. Zdi se mi, da je tam določeno leglo spregleda artiklov, ki so samo na novo preoblečeni, bolj moderno. Tu se potem dogajajo dogovo-ri na račun potrošnika, to je tega, o katerem prav da-nes govorimo, da ga je treba zaSeititl. To so dejstva. Tudi naša inšpekcija je^imela prav v zadnjem času izredno veliko dela in je tudi izrekla obilo kazni, ko so ob podražitvah premnogi enostavno goljufali. Recdmo skrivanje artiklov in druge umazane manipulacije. Na ta način so seveda te or-ganizacije plačale visoko kazen, odvzet pa jim je bil tudi pro-tipravno ustvarjen dohodek.
Ker ti uradi za cene obsto-jajo, bi jih spravil v samo-upravni odnos na ta način, da bi cene določali po proizvod-nih panogah sama podjetja, pri tem upoštevajoč organski sestav kapitala, ker imajo nek-je zelo dobro mehanizacijo, ce-lo avtomatizacijo, drugje pa je veliko več ročnega dela. Tako se isti artikel drugače obnaša v ceni, kajti pri večji uporabi ročnega dela je tudi cena tega artikla večja. Samo ta naj se na tržišču pojavi z neko dolo-čeno enotno ceno.
K temu bi dodal nek dolo-čen nadzor. Tako gospodarsko zbornico, socialistične zveze, sindikate, zastopniki občinskih izvršnih svetov, republiške in zvezne vlade pa bi bili pri po-trošniških svetih. Te vse bi dal kot erftikapravne partner-je delovnim organizaci.jam pri določanju cen njihovih artik-lov.
Tako pridemo do sfere sa-moupravnega socializma, ki pa določa cene po vseh tistih vi-dikih gospodarstvenosti, ki vla-dajo v našem ali celo svetov-nem formiranju cen. če bomo šli v tej smeri, potem je upa-nje, da bomo lahko tudi na ta načdn pripomogli k ukrotit-vi inflacije, izločali pa vse ti-ste elemente, ki nam kvarijo naSo.usmeritev, ki bi radi pri-dobivali za sebe ali za kolek-tiv določena sredstva na nedo-voljen način.
Prav tako bo potrebno prek določenega strokovnega in družbenopolitičsega izobraževa-nja osvestiti tiste delavce, ki včasih s tako lahkoto dviguje-jo roke za podražitve svojih , izdelkov. Pri tem pa se ne za-vedajo, da to isto počnejo tu-dd  v  sosednjih  kolektivih. Tu
je potrebno osveščanje delav-cev, saj, ko stopi iz tovarni-škega dvorišča, postane po-trošnik, obdan z vsemi nega-tivnimi posledicami vseh mo-gočih špekulacij, ki se znajde-jo v tem konglomeratu in ka-terih povzročitelj je dostikrat on sam.
Tone Preinfalk
Funkcija potrošniškega sve-ta je tudi v tem, da potroš-nik preko njega dobi neposre-den stik tudi s tistimi organi-zacijami združenega dela, ki mu nudijo blago in storitve, da se tam seznani s pogoji gospodarjenja oziroma oprav-ljanja funkcije storitve, pred-vsem seveda tisti pogoj, ki ga neposredno zadeva, vprašanje cen. Svet potrošnikov naj bi potrošnika vzgajal tudi v eko-nomski razgledanosti, da se ne bi ob vsakem povišanju cen, ko pride, takoj razburjal in zabavljal. Kar pa seveda po-rneni, da bo moral prihodnji sistem formiranja cen biti tak, da bo organiziran potrošnik imel tudi neposreden vpliv dn možnost neposrednega sodelo-vanja pri oblikovanju teh cen ali na njihovo spremembo.
Že dosedanji zakoni sp pred-videli, da pri vsaki spremem-bi cen sodeluje tudi organizi-ran potrošnik, česar prej ni bilo. To organizacijo je sedaj seveda potrebno vzpostaviti. Ta sistem formiranja cen pa mora biti tak, da bo potroš-nik skupno s proizvajalcem na enotnl osnovi in za isto mizo. Tu se pojavlja vprašanje, če je potrošnik za tako odločanje dovolj podkovan z znanjem in razmerami. To mora seveda svet potrošnikov tudi zagotovi-ti, in to na nek drug način, ne da je prav vsak potrošnik sedaj ekspert za cene. Njegova ustavna moč je prav v tem, da mobilizira vse instdtucije, ki so mu lahko v pomoč pri tem da bo lahko opravljal to funkcijo glede kvalitete, cen, zalog, in drugih pojavov mono-polizma, da bo Iahko poklical na pomoč vse institucije in organe. V konkretnih primenih seveda tudi inšpekcije, v si-stemskih problemih pa ustrez-ne druge družbene ali državne organe, zbornice itd.
še eno pomembno vpraša-nje je, kako bo sedaj uvelja-vljal to svojo vlogo. V neka-terih drugih mestih v Jugosla-vijd, ki imajo glede dela potro-
šniških svetov že več izkušenj, se kaže, da so glavno sredstvo interesni zbori občanov in delovnih ljudi v krajevnih skiipnostih. To se pravi, če bo nastal problem cene nekega živila, se skliče sestanek za-interesiranih občanov in tistih delovnih ljudi, odgovornih pri organizacijah združenega dela, ki omenjeno živilo pridelujejo ui prodajajo. Tako se problem ' potrošnje osvetli, vskladijo se vsi interesi in poiščejo možne rešitve. Druga oblika vpliva potrošnikov pa bodo problem-ske konference v okviru SZDL, pa sami zbori občanov, svet KS, hišni sveti. Skratka, z vsemi organiziranimi oblikami samouprave bo potrošnik v stiku preko svojih svetov. Po-leg tega pa je še ena zelo važna oblika oziroma način. Lahko bodo svetd potTošnikov prav s področja varovanja interesov potrošnje imeli ne-posreden stik tudi s skupščin-skimi delegati. Ti bodo nato sporočili svoja stališča, ki bo-do tako res avtentičnar saj bodo neposredna, originalna, poleg tega pa tudi že konfron-tirana z nekim večjim stevi-lom občanov, in tako deloma tudi vsklajena na seji skup-ščine. Na ta nafiift bo svet pobrošnikov sporočil stališča ali zahteve z vseh področij, do komunalnih in drugih sto-ritev, na vse tiste forume pre-ko svojlh delegatov. In to bodisi v samoupravne intere-sne skupnosti ali pa na občin-sko skupščino. Sveti potroš-nikov pa seveda ne bodo orga-nizirani samo na ravni krajev-nih skupnosti. Na občinskem nivoju bodo organizirane kon-ference potrošniških svetov, prav tako na mestni, republi-ški in zvezni ravni. Vsak svet potrošnikov bo imel svojega delegata v občinski konferen-ci, te pa nato v mestnd, repub-liški in zvezni. Na ta način. bo potrošnik preko svojih svetov in tudi celotnega delegatskega sistema organiziran tako, da bo njegov glas šel lahko tudi do zveznega nivoja. Zvezna konferenca potrošnikov pa že obstoja in je delovala že vrsto let nazaj, ne da bi imela zve-zo navzdol. Imenovala se je družina in dom, sedaj pa se imenuje krajevna skupnost in družina. Glavo torej že ima-mo, sedaj pa gradimo, na po-dlagi vseh ustavnih sprememb, iz neposredne samouprave iz krajevnih skupnosti po dele-gatskem sistemu navzgor. Ta-ko se sedaj ta sistem zaokro-
žuje. Prva naloga potrošmških svetov je, seveda, da so orga-nizirani. Vključeni pa bodo tudi v sistem planiranja, kajti krajevna skupnost je že ena od osnovnih celic novega plan-skega sistema. Ta je sedaj še v fazi graxiitve in preizku-šanja, to zadnje npr. v zvezi s kulturnim planom.
Svet potrošnikov bo seveda moral imeti tudi svoj program dela. Največji del tega prog-rama pa bo prineslo vsako-dnevno življenje. Pa naj bodo to konkretni problemi ali pa taki, ki zadevajo sistem. Bolj ko bodo stvari sistemskega zna-čaja, bolj jih bo treba proučiti, bolj ko pa bodo konkretne, bolj bodo morale biti povezane z inšpekcijo. Vsakodnevno lahko opažamo, kako je občan na trgu nemočen. če je izredno vztrajen in trmast, še pride do inšpekcije in preko nje uspe, vendar pa to skoraj že ni pra-vilo.
Svet. potrošnikov sam sicer naj ne bi bil inšpekcija. Vendar pa, če mu občani vsa zapažanja in nepravdlnosli sporočijo, in na to se bomo vsi morali nava-diti, se bo ta svet potem orga-nizirano povezal z inšpekcijo in bo lahko zahteval, da se stvari uredijo. Poleg tega pa ne obrav-naval le osamljenih primerov, temveč, kar je mogoče najvaž-nejše, kot širši deviantni pojav, ki mu kot posameznik — po-trošnik ne more nikoli do ži-vega.             ,
Ob vsem tem bi imela po-membno vlogo tudi sredstva javnega obveščanja, še poseb-no lokalni in občinski časopi-si, ki bi pomenili vez med or-ganiziranimi potrošniki in širšo javnostjo.
Sveti potrošnikov pa imajo še eno močno orožje, ki jim ga nudd ustava. To so samouprav-ni sporazumi in družbeni do-govori.
Morda ni preveč znano, da je bil 19. decembra lani podpisan poseben družbeni dogovor s podjetji Emona in Mercator o poslovnih in etičnih normah. Tam so krajevne skupnosta in družbenopolitiCne organizacije, skupaj z organi samoupravlja-nja trgovinskih organizacij združenega dela sklenili tak do-govor o medsebojnem zaupa-nju in poštenosti. To je seve-da šele začetek. To delo bo tre-ba krepko nadaljevati, da bo potrošnik čutil, da je zaščiten. Poleg tega pa, da se občuti, da sta se potrošnik in trgovec do-govorila  o poštenem   nastopu
dirug do drugega. Podobni do-govori se seveda lahko sklepa-jo z vsako delovno organiza-cijo.
Za kršitev tega dogovora ob-stajajo seveda tudi oblike sankcij. Mogoče ena najhnjših za dotično organizacijo se lah-ko izvaja prav prek že ome-njenih sredstev javnega obve-ščanja, kjer se z objavo nepra-vilnosti lahko doseže precej več, kot pa mogoče na neke druge načine.
Jože Martinčič
Poudaril bi, da potrošniškl sveti, tako kot so zamišljen1. in tako, kot smo jih tudi obrav-navali, imajo temeljno vlogo, vendar le tedaj, če bomo znali poslušati naše pobrošnike se odzivali njihovim težavam in problemom - in jih tudi v?'-v jevali. Ce pa bi se tu pojavila kakršna koli struktura ljudi. ki bi hoteli zviška urejevati te od-nose, potem pa bolje, da pove-mo, da taki odnosi lahko le '.ivarijo, ker so odnosi posamez-nikov, ne pa množice tistih, ki so danes najbolj potrebni za-ščite.
Karel Mržek
V tej obldki organiziranja sve-tov potrošnikov bi bila, poleg • omenjene vertikalne povezave tudi še horizontalna. To pome-ni povezavo potrošnikov vefi krajevnih skupnosti. Na ta na-čin si tako že izmenjujejo mne-nja in stališča in na ta načn bi bila ta mnenja in stališča lahko že tudi širše verificirana. Poleg tega menim, da bi ob vsakem spreminjan.ju cen, tudi preko samoupravnih sporazu-mov, morali realizatorji dobitl tudi soglasja določenega šte-vila potrošniških svetov, mogo-če vsaj glede odstotka dvlga, saj nekateri dvigne.jo cene za dva, tri, pet odstotkov, drugi pa kar za sto, stopetdeset all dvesto odstotkov.
fone Preinfalk
Iz vsega tega je razvidno, da je nujno potrebno, da je pot-rošnik organiziran, saj se ne-organizirano, stihijsko, teh stvari ne da več reševati.
Seveda tudi svet potrošndkov sedaj ne bo neka čarobna sila, ki bo v stanju reševatd vse stvari. Ne, ta bo le skupno z drugimi družbenimi silami po-vezano deloval, poleg tega pa bo specializiran za to področ-i«.