NOVO Ambulanta za male živali Lara Trgovska ulica 4, 6310 IZOLA Tel. 05 / 64 01 300 AKCIJA - pri cepljenju psov proti steklini opravimo še brezplačen pregled in obdarimo vašega psa Izdelki za zdravo življenje (Hotel Delfin - vhod s parkirišča) URNIK ponedeljek, torek, četrtek, petek: 8.30 -15.00 sreda: 8.30 -17.00 sobota: 8.30 - 12.00 ] È» IZOLAN NAŠ VAM OSLE KAŽE TUDI JUDO JE. E_ 1 IZOLSKI ŠPORT”1' str. 9 ?" ASTRONAUT 'S x 1 Ljudje menda sprašujejo če sem sploh že živ, ker sem se pred vsemi za dobro leto skril. Z mano sicer ni hudo, jaz čakam, momentalno, na malo boljše izvide, da naredijo generalno. Do takrat kot astronavt, sploh ne grem iz hiše, gledam televizijo in berem časopise. Seveda se mi dobro zdi, da me še kdo išče, če je ženska in še mlada me lahko celo obišče. v KAMINU ob KAMINU na KAMINU Vabljeni v restavracijo Kamin na Belvedeijn nad Izolo. Presenetili Vas bomo z zelenjavnimi, morskimi in mesnimi dobrotami pripravljenimi tako, kot sojih pripravljale naše babice. V soboto zvečer pa bomo zaplesali s skupino ALEGRO PICANTE KDAJ BO TO POLETJE NOČ? SDS IMA ZDA) VSE VOGALE SDS Južnoprimorske regije so se zbrale v Izoli in se pogovarjale o ustanovitvi Zenskih odborov SDS v občinah pa tudi na regijski ravni. Aprila bodo dogovor tudi formalizirale in izvolile vodstva odborov. (Mef) Tokratni uvodnik bo zagotovo blizu vsakemu bralcu Mandrača in Izolanu. Da, prav ste prebrali -Izolanu in ne Izolčanu ali celo Izoljanu, kot nas poimenujejo akademski slavisti naše dežele. Pred dnevi se je v časniku Delo ob to obregnil Koprčan, Igor J. Pogačar, ki je v razmišljanju o slovenskem jeziku napisal tudi to-le: ... naši vrhunski slovenisti in člani SAZU udobno sedijo v svojih kožnatih foteljih in si za mizo izmišljajo, kaj in kako se kaj piše. Po svetu vedno vprašajo ljudi, kako se reče prebivalcu nekega kraja ali pokrajine. Pri nas pa se kar za mizo določi, kako je pravilno, pa čeprav se mnogi domačini hihitajo. Ne poznam nikogar v Izoli, ki bi zase rekel da je Izoljan, vendar v pravopisnih in slovarskih bukvah piše prav to... Strinjam se z zapisanim, le tisto o hihitanju ne drži. Prav nikogar od prebivalcev našega mesta nisem srečal, ki bi se hihital ob prebiranju člankov v slovenskih dnevnikih, predvsem Delu in Večeru, kjer dosledno prebiramo, da smo Izolčani. Novinarji omenjenih časnikov, ki so tu doma in dobro vedo, da so prebivalci Kopra Koprčani, prebivalci Pirana Pirančani in prebivalci Izole Izolani, takšno dikcijo spoštujejo, toda potem 771580 578005 {{ Banica Koper 1 I* 23. marec 2006 njihovi članki pridejo v roke uredniškim lektorjem, ki imajo zdaj zagotovo že pripravljene programe tipa »poišči - zamenjaj« ki avtomatsko vse Izolane spremenijo v Izolčane in Izolanke v Izolčanke. Seveda je zdaj nesmiselno iskati krivca za takšno popačenje naziva prebivalcev nekega kraja, bolje obveščeni pa dobro vemo, da je za to dejanje kriva ugledna članica akademije iz naših krajev, Pa sploh ne gre za kakšno predpotopno poimenovanje, saj bi v tem primeru bili Izlani in Izlanke, vendar ne. Danes, leta 2006, tako kot leta 2000 ali leta 1950, smo prebivalci Izole, ne pa tudi izolske občine, Izolanke in Izolani. Tisti iz Kort so Kortežanke in Kortežani, v Cetorah pa so Cetoranke in Cetorani. Za nas je poimenovanje z Izolčani ali celo Izoljani žaljivo in nesprejemljivo, zato od tistih, ki bi morali zaščititi živ jezik, javno zahtevamo, da enostavno priznajo svojo zmoto in v prvo zbirko popravkov slovenskega pravopisa zapišejo: Izolanka, Izolan je prebivalka oziroma prebivalec Izole. Ali res zahtevamo nekaj nemogočega? Ob tem se zavedamo, da imamo v občini komisijo za topografijo, ki se ukvarja s poimenovanjem posameznih ulic in posameznih delov mesta, ki bi to lahko storila v imeniu vseh Izolank in Izolanov pa tudi v imenu lokalne oblasti, ki doslej o tem ni rekla še nobene. Prej ali slej bodo namreč svoje ime dobili tudi prebivalci Livad in Jagodja. Ali bomo kar tako pustili, da jih avtorji pravopisa poimenujejo Livadčanke, Livadčani, Livadinke, Livadini ali Jagodinke, Jagodini, Jagodičarke in Jagodičarji? In kako jim bomo rekli? Tako, kot se bodo poimenovali sami in nič drugače. Tako, kot je prav. NA DRUGI STRANI Pomlad je v zraku in zadišalo je po volitvah. Stranke in liste, ki so dobra tri leta bolj ali manj živele v poziciji, opoziciji, koaliciji in še kje, so začele preštevati "svoje" in izbirati prve kandidate. V naslednjih tednih in mesecih tako lahko pričakujemo, da se bo kar trlo vabil na različne posvete, zborovanja, okrogle mize, tiskovne konference, predstavitve in še kaj. Seveda povsod ne bomo in tudi vseh informacij s teh predvolilnih dogodkov ne bomo objavljali, tiste, ki se nam bodo zdeli dovolj novi in pomembni pa bomo uvrščali v to rubriko. Začenjamo danes, trajala pa bo vse do novembra. Izkoristite jo! ŽENSKI ODBOR SDS PRIMORSKE REGIJE V petek, 17. marca ob 18. uri, je v Izoli potekala seja iniciativnega odbora Ženskega odbora SDS Primorske regije, ki so se je udeležile predstavnice primorskih občinskih in mestnih odborov SDS. Vse prisotne je pozdravil predsednik občinskega odbora SDS Izola Bojan Zadel, predsednik Primorske regijske koordinacije SDS Boris Stepanov in predsednik Kluba seniork in seniorjev Ivan Bizjak. Na seji smo se dogovorile o ustanovitvi Ženskega odbora in določile cilje ter področja dela. Pomemben pogoj za demokratične spremembe so enake možnosti ter enakopravnost žensk in moških v političnem in družbenem življenju. Enakost žensk in moških je torej potrebno sprejeti kot pomembno temeljno načelo in pogoj za demokratični razvoj. Temeljne vsebine in cilji delovanja ŽO SDS so spodbujanje in skrb za razvoj in krepitev demokratične, pravne in socialne države, razvoj Slovenije kot sodobne evropske države in sodobne družbe z napčSdnim znanjem, trajnostnim razvojem, večjo socialno kohezijo in splošno blaginjo ter krepitev družbene vloge žensk v smeri uresničitve enakosti žensk in moških na vseh področjih življenja in dela: v političnem in javnem življenju, v ekonomskem in poklicnem življenju, pri raziskovah in razvoju, torej v vladi, v gospodarstvu, v političnih strankah, v medijih, v nevladnih organizacijah, na nacionalnih listah v Evropski parlament in svet Evrope ter v druge institucije v Evropi in v svetu. Sandra Letica, SDS OBČINA IZOLA - COMUNE DI ISOLA Županja Na podlagi 5. člena Pravilnika o postopku izvedbe javnega razpisa podelitve stavbne pravice (Uradne objave št. 1/2005) Občina Izola -Comune di Isola, Sončno nabrežje 8, Izola, ki jo zastopa županja Breda Pečan, objavlja PONOVNI JAVNI RAZPIS ZA PODELITEV STAVBNE PRAVICE 1 1. Občina Izola razpisuje podelitev stavbne pravice na zemljišču - delu gradbene parcele, ki je vključena v letni program podelitve stavbnih pravic za leto 2005 in je v celoti v njeni lasti. Stavbna pravica se podeljuje v obsegu in pod pogoji določenimi s tem razpisom in na podlagi Odloka o dodelitvi stavbne pravice (Uradne objave, št. 18/03), Pravilnika o načinu izračuna nadomestila za stavbno pravico (Uradne objave, št. 10/04) in Pravilnika o postopku izvedbe javnega razpisa podelitve stavbne pravice (Uradne objave št. 1/2005). 2. Predmet razpisa je del gradbene parcele, ki se nahaja v industrijski coni Občine Izola in se ureja z Zazidalnim načrtom Kajuhova -Hudournik Morer (Uradne objave št. 39/91, 16/01, 15/02, 11/04) kot sledi: del gradbene parcele s parcelno št. del 2589, del 2590 in del 2591 v izmeri cca 1900 m2 k.o. Izola. Dopustna gradnja dela poslovnega objekta F etažnosti P + 2 z atrijsko zasnovo, gabariti 42,00 m x 30,00 m, max. koristna površina objekta 2861 m2. Dejavnost: proizvodna ali poslovna dejavnost. Podeli se stavbna pravica na objektu, s pravico uporabe dela gradbene parcele pod stavbo in dela v izmeri 546 m2 okoli objekta vključno z atrijem. 3. Za predmet podelitve stavbne pravice je v razpisni dokumentaciji grafična priloga in lokacijska informacija za gradnjo objektov. Dejavnost za katero se podeli stavbna pravica je tista, ki je navedena v razpisu in opredeljena v razpisni dokumentaciji. 4. Stavbna pravica se podeli za dobo 30 let od sklenitve pogodbe. 5. Višina letnega nadomestila zaradi omejitve lastninske pravice lastnika zemljišča znaša 400 SIT na kvadratni meter predmeta razpisa (faktor za gospodarske dejavnosti: 1). Za leto 2006 se obračuna sorazmerni del od sklenitve pogodbe do 31.12.2006, za naslednja leta pa v skladu s Pravilnikom o načinu izračuna nadomestila za stavbno pravico. Nadomestilo se lahko plača v enkratnem znesku, največ pa v štirih delih, kar se dogovori s pogodbo. 6. Razpisni pogoji: Na razpis se lahko prijavijo pravne osebe ali samostojni podjetnik posameznik s sedežem v Republiki Sloveniji, ki so registrirani za opravljanje dejavnosti, ki je določena pri posameznih predmetih podelitve stavbne pravice. 7. Interesenti, ki se prijavijo na razpis morajo k vlogi predložiti obvezne priloge: 7.1. Dokazilo o obstoju podjetja. 7.2. Dokazila o solventnosti. 7.3. Potrdilo o številu zaposlenih. 7.4. Ekonomski elaborat ali poslovni načrt iz katerega morajo biti razvidni naslednje postavke: a. donosnost (profitabilnost) projekta za katerega se dodeljujejo sredstva, b. likvidnost za celotno ekonomsko dobo (najmanj 3 leta), c. zaprto finančno konstrukcijo med uresničevanjem projekta (za najmanj tri leta), d. presek stanja podjetja, e. trenutno ter predvideno število zaposlenih, f. predračunska vrednost upravičenih stroškov investicije. 7.5. Bonitetna dokazila. 7.6. Bančno garancijo »na prvi poziv« prvorazredne banke za resnost ponudbe v višini 500.000,00 SIT. 8. Za popolno se šteje tisto ponudbo, ki izpolnjuje vse zahteve iz tega razpisa in razpisne dokumentacije. 9. Kriteriji in merila za ocenjevanje ponudb: 9.1. ponudba katere letno nadomestilo iz pete točke tega razpisa predstavlja naj nižji odstotek od predračunske vrednosti upravičenih stroškov investicije: 50 točk 9.2. ponudba katere odstotek predvidenega števila zaposlenih od trenutno zaposlenih je najvišji: 50 točk. Posamezno prispelo ponudbo se razčleni po kriterijih in ovrednoti tako, da najboljši element ponudbe dobi maksimalno število točk, vsak naslednji pa pet točk manj. Za najboljšo ponudbo se šteje tisto, ki dobi naj večje število točk. V primeru, da imata dva ali več upravičencev enako število točk se za najugodnejšega šteje tisti, ki ima predvidenih več zaposlenih . 10. Razpisno dokumentacijo lahko prevzamete do 5. aprila 2006 v času uradnih ur na vložišču Občine Izola, Postojnska ul. 3, Izola. 11 .Upoštevane bodo prijave na razpis, ki bodo prispele najkasneje do 12.aprila 2006 do 17.00 ure. 12. Prijave na razpis morajo biti poslane v zapečatenih ovojnicah s pripisom »prijava na razpis za podelitev stavbne pravice - ne odpiraj« in jasno napisanim popolnim nazivom pošiljatelja. Ponudbe, poslane po pošti, morajo biti poslane priporočeno in morajo prispeti v vložišče naročnika do navedenega dne in ure. Nepravilno opremeljene ovojnice ne bodo predmet odpiranja ponudb. 13. Prijave na razpis je potrebno poslati na naslov: Občina Izola, Sončno nabrežje 8, 6310 Izola, ali predati osebno v vložišču občinskih uradov, Postojnska 3, Izola. 14. Javno odpiranje ponudb bo v četrtek, 13.aprila, in sicer ob 12.00 uri, v sejni sobi Občine Izola, Sončno nabrežje 8, Izola. Javno odpiranje ponudb bo vodila komisija. 15. Ponudniki so lahko prisotni na javnem odpiranju ponudb. Predstavniki ponudnikov, ki bodo prisotni pri odpiranju ponudb, morajo imeti s seboj pooblastilo za zastopanje ponudnika. Županja: Breda PEČAN 29. redna seja OS TUDI BREZ KREDA BO DOVOLI ZANIMIVO Izolski občinski svetniki bodo danes najverjetneje dokaj hitro opravili z dnevnim redom, ki na prvi pogled ne prinaša veliko zanimivega, podrobnejše branje pa da vedeti, da se nam obeta kar nekaj malih premikov v našem vsakdanjem življenju. PODALJŠANO OBRATOVANJE LOKALOV Kot smo že poročali bodo svetniki med drugim obravnavali tudi predlog odloka o merilih za določitev podaljšanega obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost. Gre za spremembo postopka dovoljevanja podaljšanega obratovalnega časa v občini Izola, ki so jo razdelili na dve coni, v obeh conah pa so za vse lokale podaljšali obratovalni čas za eno uro. Prva cona vključuje območje posameznih ulic mesta in ji bo dodeljen obratovalni čas do polnoči, med vikendi do enih, v poletnem času še uro dlje. V drugi coni, ki je gostinsko in turistično še bolj zanimiva, pa bo obratovanje dovoljeno še uro dlje, torej med tednom do enih, med vikendi do dveh in poleti uro dlje. Diskotekam in nočnim barom bodo dodelili obratovalni čas do 5. ure zjutraj. Izjema bo Ambasada Gavioli, kjer bodo reševali problematiko obratovanja za vsako prireditev posebej. Igralni saloni bodo lahko obratovali24 ur dnevno. Kot je na včerajšnji tiskovni konferenci povedala županja Breda Pečan se je občina znašla med željami gostincev in občanov. Prvi bi seveda radi delali dlje, drugi pa nad tem niso navdušeni. Vendar pa gre, vsaj po njenem mnenju, v večini primerov le za posameznike, saj se večina občanov ne pritožuje nad podaljšanim obratovalnim časom lokalov. V preteklih letih so konfliktne situacije v izolski občini rešili tako, da so se sestajali s prizadetimi občani in gostinci in če bo treba zaradi spremenjenega obratovalnega časa, bodo, glede na možne pripombe, začeli z novim ciklusom pogajanj s sosedi gostinskih lokalov. POVIŠANJE CEN KOMUNALNIH STORITEV V Komunali namreč predlagajo povišanje cen storitev in sicer: urnih postavk, pogrebnih storitev in najemnine grobnih prostorov, najemnin za tržnico, plakatiranja, urnih postavk za vozila in stroje, pripravo in izdajo smernic in soglasij k lokaciji in gradnji, cen privezov in deponiranja odpadkov na mestni deponiji. Sedaj veljavne cene so bile sprejete 26. 5. 2005, na Komunah predlagajo, da se cene za omenjene storitve povišajo za višino letne rasti cen življenjskih potrebščin (inflacije) in sicer za 2,3 % z zaokrožitvijo na 10 SIT. To ne velja za cenik za tržnico, kjer so konec leta 2005 pridobili sanitarije za prodajalce na tržnici. Vsem prodajalcem na tržnici so razdelili ključe sanitarij in prav zaradi teh se bodo stroški vzdrževanja na tržnici v letu 2006 povečali za nekaj več kot milijon tolarjev. Kot posledica tega se bo cena najema stojnice za kmete povečala v povprečju za 57 %, cena celodnevnega najema stojnice za komercialne namene pa za 4 % v povprečju in cena mesečnega najema stojnice za komercialne namene v povprečju za 17 % (cene teh stojnic so bile že doslej precej višje obračunane). NOV CENIK ZA KOMUNALNE PRIVEZE Velja za priveze od loma na Sončnem nabrežju do konca nabrežja (parkirni prostori), privezi v mandraču in sidrišču. V pristojbino za komunalni privez je všteto samo privezno mesto. LETNA PRISTOJBINA Dolžina plovila. 4-5 m 6-7 m 7 - 8 m 8 - 9 m 9 - IO m 10 - 11 m 1 1 - 12 m 12 - 13 m n®d 13 m za vsak m Veljavna cena v SIT Pred laguna cena v SIT 18.400,00 18.820,00 21.600,00 22.100,00 25.800,00 26.390,00 32.500,00 33.250,00 48.700,00 49.820,00 59.400,00 60.770,00 70.200,00 71.810,00 86.400,00 88.390,00 97.100,00 99.330,00 108.000,00 1 10.480,00 10.900,00 1 1.150,00 Indeks Predlagana cena v EUR 102,28 78,53 102,31 92,22 102,29 1 10,12 102,31 138,75 102,30 207,90 202,31 253,59 102,29 299,66 102,30 368,84 102,30 414,50 102,30 461,02 102,29 46,53 BREZ SPREMINJANJA DRUŽBENEGA PLANA Če smo na včerajšnji tiskovni konferenci prav razumeli, bo predlagana točka dnevnega reda s to vsebimo umaknjena, saj so se v občini odločili, da bodo problematiko Kreda (ta je tudi povod za te spremembe) reševali s popravki Zazidalnega načrta v katerega bodo vnesli programska izhodišča, ki jih je v svojem dopisu pogrešalo Ministrstvo za okolje in prostor. Načrtujejo, da bodo na aprilski seji občinskega sveta že obravnavali in sprejemali odlok o dopolnitvi Zazidalnega načrta Kredo - LA Grida, ki bo šel takoj za tem v razgrnitev, tako da bi še pred poletjem lahko nadaljevali z zastavljenimi aktivnostmi. O tem bodo tudi obvestili Ministrstvo in v primeru, če se s takšno razlago ne bodo strinjali ter bodo celo vztrajali pri tem, da ne sklenejo pogodbe o uskladitvi zemljiško knjižnega stanja pa bo Občina Izola to skušala doseči po sodni poti. IGOR FRANCA PRVI ŽUPANSKI KANDIDAT Tako kot je bilo pričakovati so se priprav na letošnje lokalne volitve prvi lotih v Liberalni demokraciji Slovenije in izolski odbor je že predstavil svojega županskega kandidata. Poslali so nam namreč naslednje obvestilo: Obveščamo vas, da je svet občinskega odbora LDS - Izola v skladu s pravili delovanja občinskega odbora LDS -Izola na svoji seji dne 13.03.2006 imenoval volilni štab za lokalne volitve 2006 in določil za županskega kandidata LDS za nastop na lokalnih volitvah 2006 v občini Izola. Kandidat LDS za župana je predsednik občinskega odbora in podžupan Igor FRANCA. dr.Evgenij Komljanec, predsednik sveta OO LDS KOREKCIJE PRI KULTURNEM DOMU Območje, kjer stoji izolski Kulturni dom, se ureja z ZN Prešernova -Drevored l.maja. Ta predvideva nadomestno gradnjo objekta Kulturni dom v Izoli na obstoječi lokaciji, v notranjem ureditvenem območju B2, ki je namenjeno šolstvu, zdravstvu, kulturi in stanovanjem. Za objekt kulturnega doma so z ZN Prešernova -Drevored l.maja določeni pogoji: predvidena je nadomestna gradnja, z novim dovozom z Bazoviške ulice in parkiriščem Dovoz iz Bazoviške ulice je namenjen izključno dostopu do parkirišča kulturnega doma in možnosti dovoza do parkirišča OŠ na zahodu, v kolikor se to uredi v 2 nivojih. Z idejno zasnovo je bila izdelana preverba prostorskih možnosti, skupaj z željo po združitvi čim večjega obsega dejavnosti, vezanih na kulturo in prireditve v enem objektu. S to idejno zasnovo se je izkazalo, da se ob umestitvi vseh dejavnosti v enem objektu presega gabarite, opredeljene z ZN Prešernova - Drevored l.maja, zato svetnikom predlagajo spremembo zazidalnega načrta po skrajšanem postopku, ker gre za posamičen objekt, za katerega ni predpisana obveznost presoje vplivov na okolje, predlagane spremembe bistveno ne vplivajo na kulturno dediščino in na rabo sosednjih zemljišč ah objektov, ne spreminja se zunanje ureditve ter komunalne in prometne infrastrukture, opredeljene z ZN Prešernova - Drevored l.maja. V uredništvu pa že preverjamo informacijo o tem, da bo ob rušenju starega kuilturnega doma »padla« tudi fasada stavbe, ki naj bi, vsaj po naših informacijah, vendarle bila pod kulturno, če ne že spomeniško zaščito. Plinski terminal v zalivu BO TERMINAL POVOD ZA PRVI MEDDRŽAVNI REFERENDUM ? Zeleni Slovenije in Furlanije-Julijske krajine nasprotujejo gradnji plinskih terminalov v Tržaškem zalivu, saj ta zaradi specifičnih značilnosti (premajhnega obsega, plitvega morja in šibkega valovanja) ne bi prenesel takega projekta in je kot ekosistem že zdaj na meji preživetja. Zato snujejo prvi čezmejni referendum proti tem načrtom, kar bi predstavljalo tudi pilotni projekt, ki bi obogatil mehanizme evropske integracije. Okolje in posledično njegovo onesnaževanje nista stvar samo ene ali druge države, se ne ozirata na državne meje in predstavljata problem vseh prebivalcev območja severnega Jadrana. Zato je sodelovanje Zelenih z obeh strani meje, ki izginja, takorekoč »ponovna identitetna združitev«. To so povedali na torkovi tiskovni konferenci, ki sta jo dopoldne v prostorih deželnega sveta FJK priredili svetniška skupina Zelenih v deželnem parlamentu in stranka Zelenih Slovenije. Slednjo sta predstavljala vsedržavni predsednik Vlado Čuš in Franc Malečkar, Zelene FJK pa deželni predsednik Giovanni Pizzati, deželni svetnik Alessandro Metz, predstavnik okoljske tematske skupine Pierluigi Barbieri in goriški pokrajinski odbornik Marko Marinčič. Predsednik Zelenih Slovenije je opozoril na negativne vplive na okolje, ki bi jih imela terminala zaradi postopkov ponovnega uplinjevanja. Tako je omenil ohlajanje vode, izpust klora v morje, izjemno drastične posege v floro in favno Tržaškega zaliva, prisotnost agresivnih toplogrednih plinov (npr. metana) ter škodljive vplive na zdravje prebivalstva. Postavlja se tudi problem varnosti zaradi grožnje terorističnih napadov, zato bodo morali objekte vojaško močno zavarovati, kar bo korenito spremenilo življenje ljudi na tem območju. Tržaški zaliv zato ne bi prenesel takega projekta zaradi specifičnih značilnosti, kot so majhno območje, plitvo morje in šibko valovanje. Že zdaj, brez takih naprav, je stanje zaliva na meji sprejemljivosti, izgradnja terminalov pa bi lahko predstavljala ekološki umor. Zeleni niso proti plinu, vendar se po njihovem mnenju plinski terminali lahko zgradijo drugje, kjer ne bi bilo takih posledic. Položaj terja konkretne ukrepe, tako so se Zeleni Slovenije in FJK odločili za prvi čezmejni referendum, ki bi razgalil interese, ki se po njihovem skrivajo v ozadju teh načrtov. S Cušovimi besedami so soglašali ostali udeleženci novinarske konference. Predsednik Zelenih FJK Pizzati je naglasil potrebo po ugotavljanju tveganj, ki jih prinašajo taki obrati, poleg tega je opozoril na pomanjkanje splošne vizije vprašanja. Slednjo, je dejal, morajo dati ljudje, ki živijo na območju Tržaškega zaliva in katere je treba vključiti v projekte. Pierluigi Barbieri je poudaril, da taki posegi na teritoriju ne morejo iti mimo znanstvenega raziskovanja, ko se toliko govori o Trstu kot mestu znanosti. Svetnik Metz pa je načrtovani čezmejni referendum označil za pilotno izkušnjo, ki naj obogati mehanizme evropske integracije. V tem smislu so se Zeleni že obrnili na evropske forume, da določijo način izvedbe takega glasovanja. Metz je tudi poudaril, da se s takimi vprašanji mora ukvarjati tudi evroregija, o kateri se v tem času tako rado govori in ki se ne sme ustaviti le pri institucijah, temveč mora postati enoten socialni in politični prostor, kjer naj vsi soodločajo o okoljskih vprašanjih. Pritrdil mu je Marinčič, za katerega če se evroregija ne ukvarja z vprašanji, kot j e energetsko, postane preveč abstraktna. Sicer pa so o načrtovanih plinskih terminalih govorili še včeraj v dvorani Millo v Miljah na javnem srečanju, ki ga prirejajo miljski Zeleni in Zeleni Slovenije. (Ivan Žerjal - Primorski dnevnik) LEVA SREDINA ZA TERMINAL? V uresničevanje projekta gradnje plinskega terminala sredi tržaškega zaliva, tik ob meji s Slovenijo ali pa na lokaciji v bližini Trsta, je treba vključiti vse zainteresirane. Je pa res, da je tak energetski objekt glede na sedanje razmere v preskrbi s tem energentom potreben, je na posvetu v Sežani menil Ettore Rosato, kandidat levosredinske koalicije za župana Trsta. Na pobudo krovnih organizacij Slovencev v Italiji, Slovenske kulturno-gospodarske zveze (SKGZ) in Sveta slovenskih organizacij (SSO), se je deželni poslanec Furlanije - Julijske krajine v Sežani srečal s predstavniki slovenskih obmejnih občin Piran, Hrpelje - Kozina, Izola in Sežana. Stališč naših predstavnikov s tega srečanja pa nismo prejeli. •Jzo(-6/‘ /Solcžv 2 i—4 začetek parkiranja veicolo parcheggiato ura alle ore razmik med črticama je 5 minut lo sP.azio dure lenectte ' corrisponde a 5 minuti PARKIRNE URE SO V TIC-u Direktor giz za turizem, Alojz Pečan nas je obvestil, da je gospodarsko interesno združenje natisnilo večje število parkirnih ur, ki jih lahko dobite v pisarni Turistično informativnega centra na Sončnem nabrežju št. 4. Ure seveda lahko uporabljate kjerkoli, tam kjer je čas ustavljanja ali parkiranja omejen, kar seveda velja tudi za nekaj območij v izolski občini, naprimerpred nekdanjo delikateso in sedanjo Istro ter na neimenovani ulici od križišča Jagodje proti Simonovemu zalivu. ZVEZDNIŠKA OBVESTILA Društvo prijateljev mladine Izola, Otroška delavnica "Zvezdice" napoveduje: .....KDO BO NAREDIL NAJLEPSI PIRH? V soboto, 15.4., pripravljamo v sklopu Sejma starin - Usake ščiat tekmovanje za najlepši pirh. Sodelujejo lahko otroci vseh starosti, seveda pa je dobrodošla tudi pomoč staršev.Že narejene pirhe lahko prinesete na Društvo v petek, 14.4., lahko pa tudi sodelujete na delavnicah v soboto in svoj pirh ustvarite tam. Vsi sodelujoči bodo prejeli simbolične nagrade, strokovna žirija pa bo izmed vseh izbrala tri najlepše. ......GRAJSKI DAN V VAČAH V soboto, 25.3. gremo na izlet v Vače pri Litiji, kjer bomo imeli pravi GRAJSKI DAN. Obisk gradu nam bodo popestrili dvorna vedeževalka, dvorni norček, uprizorili bomo viteške igre, se naučili pisati z gosjimi peresi in še kaj. Cena izleta j e 1900,00 SIT. Prijave sprejemamo na tel.031 460 901 ali 6414222 (popoldan). ......TEČAJ INDIJSKE KUHINJE V soboto, 25.3. ob 17. uri pa bomo imeli tečaj indijske kuhinje (za odrasle). Kuhati nas bo učila Sasikala Perumal, kotizacija pa znaša 1000,00 SIT. Ker je število mest omejeno, prosimo če svojo udeležbo potrdite na tel. 031 460 901. Bralci sprašujejo - odgovorni odgovarjajo NE POTREBUJEMO 0PC0V0B0V ZARADI ODGOVOROV Še naprej se nadaljuje pogovarjanje gluhih in bralci, ki zastavljajo vprašanja, so z odgovori vse manj zadovoljni. Seveda imajo občinski funkcionarji vso pravico, da odgovorijo ali pa ne odgovorijo na jasno zastavljena vprašanja, čeprav jih uredba o informacijah javnega značaja zavezuje k temu. Če torej nekdo vpraša, kdo je za neko stvar pristojen, potem gotovo ne potrebuje odgovora v stilu, da je to z zakonom določeno. Vsaj v tako majhni lokalni skupnosti kot je naša, to res ni potrebno. Zato ponovno dajemo v vednost, da še zdaj nismo prejeli točnega odgovora na nekatera vprašanja, zato bomo spraševalcem posredovali naslove odgovornih oseb in naj jih poskušajo dobiti po tej poti. V vsakem primeru pa naj nas o uspešnosti ali neusopešnosti obvestijo. GRADNJA V KUMARJEVI ULICI V prejšnji številki smo objavili odgovor Občine Izola in Zavoda za varstvo kulturne dediščine v zvezi z legalizacijo gradnje v Kumarjevi ulici. Odgovor Zavoda je bil jasen, odgovor Občine pa malo manj, še posebej potem, ko smo dobili pojasnilo, da je Zavod izdal soglasje za ureditev petih stanovanjskih enot šele potem, ko je Občina Izola, oziroma županja, investitorju izdala takšno dovoljenje. Na Upravni enoti smo le izvedeli, da je Občina Izola ozoroma Županja, ki ima to pristojnost izdala dve soglasji in sicer najprej za dve stanovanjski enoti, kasneje pa za pet enot. Na tej osnovi je Zavod tudi izdal svoje soglasje. ZAPUŠČENE MAČKE Na vprašanje o tem, kako bo ravnala Občina Izola v primeru zapuščenih mačk, ki jih je v Izoli veliko in za katere skrbijo aktivisti Društva prijateljev malih živali nam je Danilo Markočič poslal odgovor Republiške veterinarske inšpekcije in dodal, da je Občina Izola pobudnik srečanja med društvi proti mučenju živali, ki delujejo na območju Istrskih občin in predstavniki občin. Tema sestanka bo ugotovitev možnosti in obveznosti, ki izhajajo s področja ravnanja z zapuščenimi živalmi. Pričekujejo, da bo sestanek še v tem mesecu in nanj bodo povabili tudi medije. VURS pa: Dne 9. 3. 2006 smo na Veterinarski upravi Republike Slovenije prejeli vašo elektronsko pošto, v kateri nas naprošate za pojasnilo v zvezi z ravnanjem z mačkami ob pojavu virusa aviarne influence. V Republiki Sloveniji je bil virus aviarne influence potrjen le pri divjih pticah (labodi, siva čaplja, divji raci) na območju Štajerske in pri nobeni drugi vrsti ptic ter na nobenem drugem območju Republike Slovenije. V Republiki Sloveniji ni primera, da bi se virus aviarne influence prenesel na mačka, kar pomeni, da mačke zaenkrat ne predstavljajo potencialne nevarnosti za širjenje virusa aviarne influence. Prav tako nimamo podatkov, da bi bile mačke prenašalke virusa aviarne influence. Na okuženih in ogroženih območjih pa ljudem kljub temu svetujemo, naj domače mačke zadržujejo v hišah ali stanovanjih, da se prepreči izpostavljenost morebitno okuženim pticam; potepuških mačk naj ne spuščajo v hiše ali stanovanja, da se prepreči stik z domačimi mačkami. Če mačka zboli in predvidevajo, da je bila v stiku z okuženimi pticami, naj jo peljejo na pregled v najbližjo veterinarsko ambulanto. Veterinarska uprava Republike Slovenije V zvezi z vprašanjem o oglasnem panoju v križišču na Belvederju pa so nam odgovorili, da so vprašanje odstopili Cestnemu podjetju Koper, ki je pristojno za ta del zemljišča.... Če imate tudi vi vprašanje na katerega ne najdete odgovora nas seznanite z njim. Lahko uporabite telefon (64 00 010), fax. (64 00 015), elektronsko pošto (urednistvo@mandrac.com) ali prinesete vprašanje na uredništvo oziroma ga pošljete na naslov Mandrač, Veliki trg 1,6310 Izola. i- | i■; — ì mu 1 1, 'i -i fc "utr. Bralec iz Malije pa nam je poslal naslednji dopis MALIJA, ODREZANA OD SVETA Ob preselitvi na Malijo sem seveda prosil za priključek na telefon. Odgovorni na Telekomu v r Kopru so me prepričali naj vzamem ADSL v J povezavi s SiOL, saj bom tako imel zelo hiter dostop do medmrežja v nekaj mesecih pa še dostop do SiOL TV, ki mi omogoča več kot 100 različnih TV programov. V izogib neestetski satelitski anteni sem se, tudi zaradi ponudbe TV programov, odločil za njihov predlog. Od priključitve je minilo že skoraj tri leta, a od toliko opevanega SiOL TV ni bilo nič. Večkrat sem se obrnil na odgovorne pri Siolu in njihov odgovor je bil vedno, da bo TV priključek v dobrega pol leta prišel do nas. Predlagali so, da se obrnem še na KS Korte, ki bo lažje uredila problem v imenu vseh vaščanov. Tudi to sem storil. V času čakanja na priklop se je mreža SiOL TV nekaj časa širila, prišla do Izole, a k nam na hrib ne pride. Zato postavljam vprašanje odgovornim na Siolu: Kdaj bo realizirana njihova obljuba o priključitvi Šareda, Kort in Malije na SiOL TV, s čimer bi sebi povečali dohodek, poskrbeli za zmanjšanje števila nelepih individualnih antenskih sistemov in nam omogočili gledanje njihove zanimive TV ponudbe. In vprašanje Občini Izola: Kdaj se bodo pričele predvolilne aktivnosti in bodo tako pozabljeni kraji kot je predvsem Malija postali zanimivi. Zaradi sistema raznih anten so na Maliji moteni signali brezžične telefonije, radijskih in TV postaj ob sicer še drugih problemih naselja. Zaradi boljše (tudi predvolilne) informiranosti bi Občina lahko intervenirala pri Siolu in dosegla, da smo priključeni na zanesljiv vir signala, saj kabelske TV verjetno še dolgo ne bo. Zanimivo dokazno branje je na spletni strani: WWW.siol.si ELEKTRONSKA LOTERIJA - OPOZORILO Urad RS za nadzor prirejanja iger na srečo in Generalna policijska uprava, Uprava kriminalistične policije ponovno zaznavata povečano število elektronskih obvestil, s katerimi pošiljatelji posameznega prejemnika obveščajo, da je pri neki igri, ki jo poimenujejo mednarodna loterija (npr.: Grand Lottery International Roland, Global International Lottery Amsterdam, Lucky Day International Lottery Amsterdam, Lottery Promo, England, Loterie nacional, Euro Millions Lottery International) zadel od nekaj tisoč pa vse do nekaj milijonov evrov. Pri tem se izplačilo dobitka pogojuje z nakazilom določenega denarnega zneska, ki znaša od nekaj sto do tisoč evrov, in je v primerjavi z dobitkom zanemarljiv. V navedenih primerih ne gre za igro na srečo, saj izžrebanec pred prejemom obvestila za sodelovanje v igri ni kupil srečke, ali se kako drugače prijavil za sodelovanje v igri. Smo pa mnenja, da gre za utemeljen sum storitve kaznivega dejanja goljufije ter za zlorabo pojma loterija. Razlog, zakaj se pošiljatelji sklicujejo na loterijo, je verjetno v tem, da med ljudmi na splošno velja zaupanje v loterijske organizacije in da poznajo igre, kijih prirejajo (npr.: EuroMillions). Poleg navedenih obvestil še vedno krožijo tudi t. i. nigerijska pisma in druga afriška pisma, v katerih pošiljatelj prosi prejemnika za pomoč pri izvedbi transakcije, za kar mu obljublja določen odstotek denarja. Zanje seje že v preteklosti izkazalo, da gre za goljufijo. Vsem prejemnikom obvestil s tovrstno vsebino zato svetujemo, da naj ne nasedajo obljubam in svojega denarja ne nakazujejo neznanemu prejemniku oziroma, da se pred tem pozanimajo, ali se taka igra v državi, iz katere prihaja obvestilo, sploh legalno prireja. Anita LESKOVEC, PREDSTAVNICA POLICIJE ZA ODNOSE Z JAVNOSTMI Turizem brez strategije v OBČINA BI MORALA ODKUPOVATI HIŠE V STAREM MESTU Branko Simonovič je izolski podžupan, pomemben član DeSUS-a, direktor hotela Delfin, predsednik Sveta za turizem občine Izola in še cel kup funkcij oziroma del opravlja. Turizem je njegovo delo in hobi, zato je prava oseba za pogovor o prihodnosti izolskega turizma. - Imamo občutek, da je Izola trenutno hiperorganizirana. Imamo gospodarsko interesno združenje za turizem, Zavod za turizem, Svet za turizem, Turistično društvo, TIC in še kaj. Pa smo res turistično dobro organizirani? - Ko smo leta nazaj ustanavljali giz kot povezovalni člen med turizmom, gostinstvom, trgovino in prebivalstvom smo bili prepričani, da bo giz tisti skozi katerega bomo gradili turistično infrastrukturo in bo ustvarjal pogoje zakaj bi turisti prihajali k nam. Računali smo, da se bomo o turizmu dogovarjali po vzorcu Poreča, saj ni treba odkrivati tople vode, ker oni to počnejo že dvajset let. Potem pa je prišel Zakon o pospeševanju turizma in obveznost občin, da ustanovijo Lokalno turistično skupnost, ta pa je morala imeti lokalni turistični informativni center (TIC). Toda potem je občina Izola funkcijo, ki naj bi jo opravljala Lokalna turistična organizacija s pogodbo prenesla na gospodarsko interesno združenje (giz). Ko so nam nato vsilili še Svet za turizem smo se spraševali, čemu ta sploh služi. Nismo želeli postati nekakšen upravni odbor Lto-ja, zato smo se z županjo dogovorih, da smo organ županje in občinskega sveta pri odločanju o turizmu. - Vendar niste kolegij za turizem. - Ne, mi nimamo zveze z županjinim kolegijem za turizem, kar j e nenavadno. ZAOSTAJAMO ZA EVROPO IN ZA SOSEDI - In vseeno še zdaj nimamo svoje turistične strategije. - Pred leti je priprave vodil g. Černelič in takrat smo prišli do swot analize v kateri smo razdelali prednosti, slabosti, nevarnosti in priložnosti izolskega turizma. To smo zapisali na kakšnih deset strani in to je bila dobra podlaga za pripravo strategije. Takrat preprosto nismo želeli takšne strategije kot sta jo imela Koper in Portorož, ki sta bili sami sebi namen. Potem smo v dogovoru z županju prišli do dogovora o tem, da bo Svet za turizem tisti, ki bo organiziral izdelavo naše strategije, da bo hudič še večji pa smo vmes dobili Regionalno strategijo turizma in Razvojni načrt, ki ga je izdelala Turistica. Avtorji tega razvojnega načrta pa ugotavljajo, da slovenski turizem zaostaja za razvojem evropskega turizma, temeljna strategija, ki jo oni razvijajo pa govori o tem, da moramo razvijati še neodkrite možnosti. Če mi, tukaj na slovenski obali, kjer realiziramo tretjino slovenskega turizma ne moremo ugotoviti zakaj ne dosegamo stopnje razvoja kot jo poznajo v Evropo, ne smemo spregledati dejstva, da je od sredstev, ki jih razpisuje ministrstvo prišlo na obalo le kakšnih 40 milijonov tolarjev, kar je dobil giz za turizem iz Portoroža za svojo promocijo. Izpadel pa je Ankaran in izpadli smo mi, Izdani. Upam pa si trditi, da je eden od vzrokov pomanjkanje motiva, zakaj bi turisti sploh prihajali k nam. Pričakoval sem, da bodo izdelovalci Razvojnega načrta ugotovili vzroke tega zaostajanja in da bodo kot prvi strateški cilj zastavili vprašanje, kako doseči trende, ki sicer veljajo v Evropi. - To bi lahko bila strategija? - Če postavljaš nekakšen model, hkrati pa delaš vse stihijsko, potem to ni v redu. Mislim, da smo v Izoli prišli do takšne stopnje razvoja, da trenutno stojimo, medtem ko nas drugi prehitevajo po vseh straneh. Prepričan sem, da se moramo odločiti za razvoj v smeri kakovosti in ne množičnosti turizma. Za kaj takega seveda potrebujmo, naprimer, pokrite bazene, zagotovo pa se moramo bolj usmeriti nazaj k naravi. Zavedati se moramo, da se čas bivanja gostov na eni destinaciji skrajšuje in zato se moramo tudi mi prilagoditi takšnim Takšno morje kot ga imamo je vse manj motiv, hkrati pa pri 400 tisoč nočitvah nimamo niti enega primernega pokritega bazena. V teh primerih bi moral giz odigrati svojo vlogo. Jaz sem si ga tako tudi predstavljal ob ustanavljanju. Verjel sem, da bo giz investitor v turistično infrastrukturo. V tem primem bi, naprimer, potrebovali večji bazenski kompleks, giz bi najel kredite, članice giz-a bi s svojim premoženjem garantirale za vračilo kreditov, kredit bi vračali iz turistične takse in ko giz to zgradi se lastništvo prenese na občino. Občina bi tak kompleks s koncesijo predala nekomu v upravljanje. To bi morala biti temeljna poslovna funkcija giz-a. Zal pa temu ni tako. NAŠI GOSTJE SO SOSEDJE NE SKANDINAVCI - Na zunaj se zdi, da hotelirji dobro sodelujete med seboj. - Mi že sodelujemo, vendar le do neke meje. Upam si trditi, da dokler smo lastniško tako razdrobljeni mi nikoli ne bomo mogli združiti managementa na nivoju občine ah na nivoju turistične destinacije. Če gremo daleč nazaj, še v čase Turistične zveze Jugoslavije, ko smo imeli pri nas Obalno kraško turistično poslovno skupnost, smo na relaciji od obale do Krasa realizirali 3 odstotke vseh tujskih nočitev v Jugoslaviji. Na račun teh treh odstotkov smo prejemali čez milijon takratnih nemških mark letno, s katerimi so nam sofinancirali nastopanje na točno določenih sejmih, izdelavo propagandnih materialov in oglaševalske aktivnosti. Danes so te stvari bistveno bolj razdrobljene kot takrat. Mi v Izoli bi se morah dogovoriti tako-le: zbrali bomo toliko in toliko denarja, sofinancirali bomo promocijske akcije v radiusu 300 kilometrov in za to imamo na voljo, naprimer, 20 milijonov tolarjev letno. Mislim, da je odveč, da hodimo na sejme nekam v Skandinavijo. Mi moramo ciljati na individualne goste v razdalji 300 do 400 kilometrov, seveda pa moramo tem gostom prilagoditi tudi turistično infrastrukturo, od parkirišč do sprehajalnih poti in tako naprej. - Treba bo delati z vsakim turistom posebej. - Mi iz Delfina smo verjetno edini, ki vozimo vsako torek naše goste z vodičem po Izoli. To je pri nas vključeno v ceno. Kaj ne bi bilo lepo, če bi to vsi počeli in bi občina dala kakšen tolar zraven. Naši gostje k nam ne prihajajo zaradi sob ampak potrebujejo nekakšne vsebine. Manjkajo pa nam sprehajalne poti, urediti bi morah nekakšne razgledne točke in tam postaviti kakšno malo ponudbo. Vzemimo za primer sprehajalno pot od svetilnika do podbelvederja, ki je postala priljubljena turistična točka za goste pa tudi za naše ljudi, saj je sprehajalcev po njej res veliko. TURISTKA JE POZABILA NA KMETIJSTVO - Vrniva se k Razvojnim načrtom, ki jih je pripravila Turistika in ste jih izolski turistični delavci dokaj raztrgali. - Nekatere stvari v tem dokumentu zagotovo niso slabo narejene, moti pa me, da nikjer ni omenjeno, naprimer, kmetijstvo. Mi v Sloveniji smo namreč tako majhni, da vsi skupaj nimamo toliko nastanitvenih zmogljivosti kot Poreč in naš trend razvoja mora biti usmejen nazaj k naravi, k domačiv ali celo bio hrani. Mi moramo vključevati to našo zaledje v našo ponudbo. Če grem malo nazaj v čas, ko smo širili to našo restavracijo, smo bili zagotovo upravičeni do nepovratnih sredstev v infrastrukturo, na koncu pa smo izpadli iz razpisa Ministrstva, češ da zato, ker nimamo strategije razvoja turizma. To kar je naredila Turistika pa je po moje le malo preveč učeno, preveč strokovno in gradi prvo nadstropje preden smo našli in zgradili temelje. Zato se bojim, da bo to spet nek dokument, ki bo sam sebi namen. OBČINA LAHKO REŠI MESTNO JEDRO - Staro mestno jedro je za turistično ponudbo Izole najpomembnejše. - Zagotovo in narobe delamo, ko ga tako pozabljamo. Občina bi morala odkupiti Argolino in vsa stanovanja, ki se prodajajo v starem mestu ter ustanoviti nekakšno agencijo za prodajo ah oddajo teh apartmajev. Upam si trditi, da bomo v Izoli lahko razvijali kvaliteten turizem šele takrat, ko bodo tudi prebivalci živeli od turizma. Morah bi si zastaviti naslednjo nalogo: Kaj narediti za to, da bomo v staro mesto vsak dan pripeljali vsaj 500 gostov. Če mi ne oživimo starega mestnega jedra bomo zamudili veliko priložnost. - Kaj pa športni turizem? - Tudi športni turizem je naša velika priložnost, vendar je, kljub zares ugodni klimi, ne znamo izrabiti. Spominjam se, kako je pred leti, v času svetovnega nogometnega prvenstva, nastala prava turistična luknja. Tudi Španija in Italija sta bili na pol prazni in vsi smo iskali rešitve. Španci so se hitro dogovorih in so vsi skupaj znižali cene za 30 odstotkov. 10 odstotkov so prevzeli nase hotelirji, 10 odstotkov je dala obrtna zbornica in 10 odstotkov država. V trenutku so napolnili vse kapacitete. Pri nas pa to seveda ne funkcionira in tako smo se, skupaj z Borisom Možetom, dogovorih, da povabimo k nam amaterske nogometne ekipe iz Furlanije in Veneta. In res smo dobili blizu 50 odgovorov, da bi prišli k nam in odigrali nekaj tekem, potem pa se je v trenutku zapletlo z igrišči. Najprej so upravljalci zahtevah takratnih 2 milijona lir (cca. 200 tisočakov) za 90 minut uporabe igrišča, nato pa še 300 tisoč, če so gostje potrebovali njihovo ekipo za sparing partnerja. Bil sem tudi med tistimi, ki smo Eurofest pripeljali v Izolo, saj smo ga podpirali že od začetka in se tudi zavedam, da tisti, ki to organizira, mora nekaj imeti od tega. Toda del prihodka se mora vendarle vračati za organiziranje drugih oziroma novih dogodkov. (D.M.) Univerza v Izoli v V IZOLSKEM INKUBATORJU SO ZE PRVI NOVOROIENCI Poročali smo že o tem, da v ulici Giordana Bruna (nasproti Besenghijeve palače)že nekaj časa deluje Univerzitetni inkubator, nekakšna valilnica bodočih podjetij, ki deluje v sklopu Univerze na Primorskem. Inkubatorje bodo imeli v vseh treh obalnih občinah, prvi pa je prav izolski, ki mu je Občina Izola namenila prostore v izmeri 200 m2 v katerih so bili pred tem restavratorji Univerze iz Reggio Calabrie, ki so sodelovali pri obnovi Manziolijeve palače. Zdaj so na novo uredili polovico prostorov, drugo polovico pa bodo uredili in opremili v kratkem, saj jim menda že zmanjkuje prostorov. Po izgradnji kampusa v Livadah pa se bo Univerzitetni inkbator predvidoma selil tja. Sicer pa bodo v Piranu vzpostavili Info točko na GE A College-Visoki šoli za podjetništvo, s pomočjo evropskih sredstev PHARE pa bo v Kopru vzpostavljena osrednja inkubacijska pisarna. Pogovarjali smo se z Iztokom Škerličem, ki vodi izolski inkubator. - Kako bi lahko na najbolj praktičen način razložili, kaj sploh počne oziroma, kaj se dogaja v inkubatorju? - Inkubator omogoča, da se poslovna ideja, ki jo ima posameznik, študent ali raziskovalec, razvije v podjetje. To pomeni, da nekdo, ki ima perspektivno idejo nas kontaktira, mi pa mu zastavimo prva štiri osnovna vprašanja: Kaj želi delati, ali je to izvedljivo, ali obstaja trg za to in ali je sposoben to izpeljati? Če ocenimo, da ima dobre odgovore na ta vprašanja ’ ga povabimo, da še podrobneje predstavi svojo zamisel in potem se dogovorimo, da lahko gostuje v inkubatorju. - Kaj pomeni gostovanje v inkubatorju? Eden izmed takih projektov je takoimenovano spin off podjetje Pedagoške fakultete, ki je zaenkrat sicer še na ravni poslovnega načrta, kar pomeni, da podjetje še ni ustanovljeno, ukvarjalo pa se bo z didaktičnimi igrali, ki naj bi bila popestritev turistične ponudbe na kopališčih in na snegu. Univerzitetni inkubator jim tako odstopi v uporabo računalnik, printer, fotokopirni stroj, dostop do interneta ali telefon, tako da lahko pridobivajo podatke in morda kontaktirajo prve potencialne kupce ter vse ostalo, kar potrebujejo za izdelavo poslovnega načrta. Za prvi dve leti v inkubatorju dobi tako podjetje po subvencionirani ceni najem prostorov, možnost souporabe skupne sejne sobe, skratka vse tisto, kar potrebujejo, da lahko začnejo poslovati. V tej fazi, do ustanovitve podjetja, so te naše storitve brezplačne, ko ustanovijo podjetje pa imajo dve leti časa, da se pripravijo na trg, zato prve tri mesece plačujejo le deset odstotkov, nato trideset odstotkov stroškov, po dveh letih pa plačujejo storitve v celoti, zato morajo iz inkubatorja, da prepustijo prostor drugim idejam in drugim perspektivnim pobudam oziroma podjetjem. - Je to namenjeno predvsem študentom in profesorjem? - Pomembno je, da je ideja inovativna, da ustvarja neko dodano vrednost, da ni čisto navadno obrtništvo ali storitev, da ima nekakšno razvojno komponento, ki naj bi zagotavljala dodano vrednost, hitrejšo rast in tako naprej. Res pa je, da je inkubator v prvi vrsti namenjen študentom in raziskovalcem, zato je tudi Univerzitetni inkubator, vendar se odpira tudi za druge ideje posebej zdaj, dokler je še prostor, ki ga sicer že zmanjkuje. Seveda nas posebej zanimajo ideje, ki so povezane z znanjem na Univerzi in bodočim razvojem tehničnih znanj na Univerzi na Primorskem. - Koliko vas je zaposlenih v inkubatorju? Inkubator zaposluje dve osebi saj je naš moto, da morajo v inkubatorju rasti »inkubiranci«, ne pa inkubator sam. Zato se poslužujemo zunanjih svetovalcev preko avtorskega sistema, mentorjev na Univerzi in to so vse naši zunanji sodelavci. Ko bomo dobili še prostore v Kopru pa bomo verjetno vsega skupaj imeli tri zaposlene, vsi drugi pa so zunanji izvajalci. Nova delovna mesta morajo ustvarjati podjetja, ki nastajajo v inkubatorju, ne pa da ustvarjamo dodatno birokracijo, ki bo po birokratski poti »pomagala« ustvarjati podjetja. Poznamo namreč primere že ustanovljenih inkubatorjev, tudi pri nas, ki pa so propadli ravno zato, ker je rasel inkubator namesto da bi omogočal rast podjetij v inkubatorju. - Imate v inkubatorju že kakšne posebej zanimive ideje? - Doslej smo podpisali trinajst pisem o nameri za inkubiranje, trenutno pa imamo pet »zrelih«, ki smo jih vključili v inkubator. Ena bolj zanimivih je spletni portal je spendimeno.it, ki omogoča oglaševanje podjetjem iz naših treh občin preko portala, ki je v celoti v italijanskem jeziku, na italijanskem tržišču. Gre seveda za oglaševanje podjetij s tega konca Slovenije v sosednji državi in hkrati za oglaševanje samega portala. - Kdo pa vas financira? - Financira nas v prvi vrsti Ministrsrtvo za gospodarstvo, kjer smo dobili tudi prva sredstva iz evropskih skladov, deset odstotkov denarja pa nam zagotavljata Univerza, Gea College in člani sveta zaupnikov. Pogovarjamo pa se tudi z vsemi tremi občinami, ki se bodo odločile, ali bodo vstopile v to lastništvo, kar bi bilo po mojem mnenju smiselno. -Ali plačujete najemnino za te prostore? - Zaenkrat ne, saj smo nekaj tudi mi investirali v te prostore in to se je zaenkrat skvmpenziralo, tako da nam najemnine ni treba plačati. (MF) PTIČJE GRIPE NI V IZOLSKEM MANDRAČU V nedeljo zjutraj so mimoidoči sprehajalci v vogalu izolskega zaliva opazili poginulega goloba in takoj so pomislili tudi na divje race, tiste, ki so se zadnje zime naselile v našem zalivu Pravzaprav so postale že neke vrste zaščitni znak najbolj zasvinjanega dela našega občinskega morja, saj živijo tam, kjer se v naravnost morje iztekajo odpadne vode tega dela starega mesta. In čeprav si njihov kraj bivanja ne zasluži ravno visoke sanitarne ocene in je kar mogoče, da občutljivo ptico zaradi tega pobere, so race še vedno pri zdravju, zato pa je poginuli golob povzročil nekaterim kar nekaj skrbi. V deželi je namreč virus ptičje gripe in prav istega dne so na štajerskem odkrili 10 poginulih kokoši, kar seveda bolezni da še novo dimenzijo. Kasneje smo izvedeli, da kokoši niso poginile zaradi ptičje gripe in tudi izolski golob je verjetno umrl naravne smrti, saj se ptice rojevajo, živijo in tudi poginejo. Pred dobrim tednom dni so v eni od ulic starega mesta mimoidoči opazili poginulega vrabca Tam je ležal, ves nebogljen in še mačke so se ga izogibale, kot da bi jim kdo povedal, da se s pticami zdaj ne gre igrati. Poklicali smo dežurnega občinskega redarja in ga opozorili na ptico, čisto tako, na pol iz varnostnih, na pol iz higieničnih razlogov in akcija je stekla. Dežurni redar je poklical Komunalo in od tam so dežurnega pometača poslali v akcijo. Prišel je z metlo in lopato ter z vprašanjem, kaj naj naredi s preminulim vrabcem. »Ga vržem v kontejner« vpraša in ko to vprašanje skorajda postane predmet razprav prisotnih se od nekod prikaže mladenič s polivil vrečko in pravi: »to bomo pa mi prevzeli«. Strokovno pospravi vrabca in odide. Nihče ne ve, kdo je bil in kam je šel, vendar smo si oddahnili. Problem »Vrabec« je bil rešen. Naslednjega dne je Lara Kralj z veterinarske ambulante v Livadah povedala, da naše »zračne« ptice ne sodijo v rizično skupino, kamor sodijo predvsem takoimenovane »vodne ptice« in če bi našli poginulo raco ali ponirka, bi bilo vse skupaj seveda drugače, čeprav je res, da tudi vodne ptice enkrat poginejo. Kljub temu pa ni bilo odveč, da so policisti zavarovali poginulo ptico vse do prihoda higienika, ki je ptico odnesel na pregled. Bolj ali manj pa je jasno, da ne gre pričakovati kakšnih zaskrbljujočih odkritij. Namizni tenis Kristin Fatorič presenetila V soboto in nedeljo je v izolski osnovni šoli Livade potekal 2. TOP 12 RSlovenije za člane in članice. Na poziv obeh selektorjev je na turnirju nastopilo 24 članov in 24 članic, ki so bili razporejeni v dve kvalitetni skupini po 12 tekmovalcev oziroma tekmovalk. V prvi kvalitetni skupini zaradi bolezni in poškodb ni nastopilo kar pet reprezentantk. Tako je priložnost dobila Kristin Fatorič in jo rezultatsko popolnoma opravičila. Kristin je s šestimi zmagami in petimi porazi osvojila peto mesto, kar je za edino kadetinjo, ki je nastopila na tem turnirju izvrsten rezultat. V drugi kvalitetni skupini je Nika Marušič osvojila šesto mesto, Alenka Ačimovič pa je bila enajsta. Obe sta turnir odigrali nekoliko pod pričakovanji z velikomi nihanji v igri od vrhunskih točk pa do začetniških napak, za kar po tolikih letih treninga in tekmovanj ni nobenega opravičila. Za uspešno organizacijo in vodenje turnirja gre zahvala vsem članom kluba, staršem in več kot dvajsetim sodnikom, ki so si vzeli čas, da je bil turnir izpeljan kot se spodobi za ta rang. Svoje pa so nedvomno prispevali tudi odlični pogoji v sami dvorani. I.SNTI-članice Merkur:Argeta6:3 V sredo, 15. marca, so članice Argete igrale lč.krog v gosteh proti ekipi Merkurja iz Kranja. Proti tretjeuvrščeni ekipi v prvenstvu so Izolaiike dobro pričele. Ključni moment --------- dvoboja je bil, ko je Kristin Fatorič v odločilnem, petem, setu vodila Konečnikovo 11:10, nato pa izgubila. S to zmago bi bil rezultet po dveh krogih kar 3:3, kar bi dalo ekipi Argete še realne možnosti, da osvoji točko. Tako pa so do konca zmagale samo še en dvoboj in končni rezultet je bil 6:3 za Merkur. Dve tekmi je ekipi prispevala Kristin Rahotin, eno pa Kristin Fatorič. Rokomet 1.SRL- ženske ŽRK IZOLA :ŽRK BREŽICE 27:29 (16:14) Rokometna dvorana v Kraški ulici, gledalcev 250 Sodnika: Andoljšek, Pangerc ŽRK Izola: Tutnjič, Karajkovič, Poljak, Mitruševska (4), Maršič (1), Lesnik (2), Bizjak, Benčič (5), Čulina, Poljšak (4), Barič, Poropat, Gatarič (4), Adamič (7) ŽRK Brežice: Pšeničnik, Nadu (3), Suban, Predanič, Veble(2), Videnič (7), Ačkar (10), Roštohar, Lipej (2), Gramc, Varlec (5), Radovanič, Šoško, Jeke Izključitve: Izola 6 minut, Brežice 6 mihu Sedemmetrovke: Izola 3/2, Brežice 5/4 Izolanke so odločilno tekmo za obstanek izgubile in tako svojo usodo prepustile drugim, Sk. Loki. Tekmo niso najbolje začele, gostje iz Brežic so večji del prvega polčasa vodile. Le zadnjih deset minut je bilo pravih in tedaj so naše igralke tudi povedle za dva gola. Nadaljevanje tekme je bilo izenačeno do 40. minute (17:17). Sledile so napake Izolank, vratarka Radovanič je obranila celo vrsto strelov proti njenem golu. Iz KAPUČINO ( .j* protinapadov pa so njene soigralke zadevale in na koncu slavile zmago. Do konca rednega dela ostaja samo še eno kolo, Izolanke bodo gostovale v Kočevju. Ali lahko presenetijo, odvisno od vetra, ki veje med RZS in klubi. Skoda, toda ob vsem je bilo preveč priložnosti prelahko izpuščenih iz rok. /Žarko Kovačič 1.B. SRI moški MIP GORICA LEASING : ISTRABENZ PLINI 36:25 (17:10) Dvorana športnega centra, gledalcev 200 Sodnika: Boljka, Jeraj MIP Gorica: Badurina, Turk, Humar, Arčon, Kacafuta, Šturm (4), Širca (4), Žbogar (4), Šimič (6), Mujagič (1), Jug (10), Velikonja (3), Krivec (1), Bednarek (3) IP Izola: Kevič, Volk, Škrbič (1), Cetin (2), Kleva (2), Redžič (2), Gomezelj (2), Stepančič (2), Rokvič, Čebulj (1), Čosič (7), Srabotič (2), Velušček, Žeger (4) Od primorskega derbija niti "d", krivi pa so Izolani. Zato tudi hladni občutki tistih, ki smo si tekmo ogledali. Igralci Gorice, na tekmo so se sigurno pripravljali zelo temeljito, so takoj povedli 5:1 in od tradicije ni ostalo nič. Izolanom ni nič šlo na roko, še manj, nič jim ni uspelo. Vse menjave igralcev niso prinesle nobene spremembe. Visoko vodstvo iz prvega dela tekme so domači samo višali, Izolani so namreč drugi polčas odigrali z mladinsko zesedbo. Težko je razumeti tak padec in kljub vsem odsotnim bi morali Izolani pokazati veliko več, vsaj volje.Stvari se že nekaj prvenstev ponavljajo, potrebno bo vsaj malo več angažiranih treningov, tako s strani igralcev kot tudi stroke. Kakšen bo efekt ponedeljkove "skupne terapije" bomo videli že jutri (petek ob 20.), ko v Izoli gostuje ekipa Hrastnika. / Žarko Kovačič Prejšnji teden se je v izolski Kraški dvorani odigralo veliko rokometnih polfinalnih tekem.Začelo se je že v sredo, ko so borbeno odigrali tekmo ekipi ŽRK Izola in ŽRK CELEIA Žalec. KADETINJE ŽRK IZOLA : ŽRK CELEIA ŽALEC 29:21 (13:12) ŽRK IZOLA:Lugarov, Bajrektarevič 3, Poljak, Hiršel 6, Jačimovič, Poropat 2, Derdaj, Perič 2, Barič 6, Tomič, Udovič 3, Marjanovič 7, Viler, Maslo, Redžič. Treba se je bilo boriti do konca saj se nobena ekipa ni predala.Ključ do zmage je bila obramba.Borbenost se je na koncu poznala pri domačih rokometašicah, ki jih čaka še nekaj težkih tekem do finala. Borbenost se je nadeljevala tudi v petek, ko so odigrali tekmo ekipi starejših deklic iz ŽRK Izola proti RK Zvedza iz Logatca. STAREJŠE DEKLICE A ŽRK IZOLA : RK ZVEZDA LOGATEC 32:24 (16:10) ŽRK IZOLA:Maslo, Čebulj, Hrvatin, Sušelj 3, Udovič 10, Smodiš 1, Marjanovič 14, Viler 3, Žerjal l,Gajzer. Podobno kot pri njihovih klubskih prijateljicah je bil kjuč do zmage obramba.Tudi njih čaka še nekaj težkih ______ tekem do finala. Nato so v soboto tekmo odigrale tudi mlajše deklice B, ki so z borbeno igro pravtako premagale nasprotnice iz Ljubljane, DRŠ INNA DOLGUN. MLAJŠE DEKLICE B ŽRK IZOLA: DRŠ INNA DOLGUN 23:16(13:8) ŽRK IZOLA:Stojčič, Štefanec, Kovačevič, Kričej, Lozar, Simič, Mičovič, Boljat 4, Perič 4, Čauševič 15, Jagurdžija, Čebuli. Pot do finala je še odprta, tako da bo treba željo pokazati na povratni tekmi u Ljubljani. MLADINSKI POLFINALNI TURNIR V nedeljo so imele težko delo tudi mladinke, ki so se pomerile proti ekipama RK KOČEVJE in ŽRK CELEIA ŽALEC. MLADINKE: mladinski polfinalni turnir ŽRK IZOLA : RK KOČEVJE ANUBIS 22:20 (9:8) ŽRK IZOLA: Karajkovič 3, Šimer, Benulič 1, Frank, Marjanovič, Kaltak, Lesnik 3, Lugarov, Čulina, Poljšak 3, Barič 10, Poropat 2, Gatarič, Poljak, Bajrektarevič, Perič. ŽRK CELEIA ŽALEC : ŽRK IZOLA 21:21 (8:11) ŽRK IZOLA:Karajkovič, Šimer 4, Benulič 4, Frank, Marjanovič, Kaltak 2, Lesnik 1, Lugarov, Čulina, Poljšak 3, Barič 6, Poropat 1, Gatarič, Poljak, Bajrektarevič, Perič. Izolanke so odigrale obe tekmi zelo borbeno.Tako ali še bolje bo treba odigrati čez dva tedna na povratnem turnirju v Kočevju. POGLED S STRANI piše ŽARKO za Kapučino Šporrt Preveč razočaranj za izolski rokomet. Zapravljena priložnost rokometašic, rokometaši pa z eno najslabših predstav te sezone. Vsi sedaj upamo, da ostaja še nekaj športne morale in se bo vse izšlo brez kalkulacij. Vendar je tudi res, da je bilo veliko priložnosti že prej. Igralke so tudi same krive za nastalo situacijo. Tudi kakšen izgovor bi se našel, __ poškodbe, športna sreča, včasih tudi naivnost. Zal se vse ponavljaže nekaj sezon. Nobena skrivnost ni, da najnižji proračun lige ne bo punudil boljše rešitve, veseli pa, da so igralke prave domače. Poizkusi z nakupi se tudi niso obnesli, žal pa odhajo tiste najboljše. Klub pa se lahko postavlja z vsemi drugimi selekcijami, predvsem pa z pravim športnim poslanstvom. Dekleta bodo v soboto odigrala še zadnjo tekmo rednega dela prvenstva in to v Kočevju. Tradicija je na naši strani, morda pa rezultat le ne bo tako pomemben. Moška ekipa je v Novi Gorici s porazom pokvarila vse kar je do sedaj gradila. Poraz sam ni nič posebnega, sestavni del igre pač, nesprejemljiv pa je način . Toliko apatičnosti že dolgo ne. Tudi same točke niso toliko pomembne, bistvenih sprememb ne bo niti na lestvici. Žal nekatere stvari dobivajo predznak zgodovine, ponavljajo se že nekaj sezon. Pomembna stvar so tudi treningi, vsem te stvari niso prirojene, iskanje bljižnic pa ne prinaša uspeha. Stvari morda bežijo iz rok tudi stroki, kompromisi pa stvari samo olepšajo. Izolanom ostaja še nekaj kol prvenstva, ostajajo pa problemi in to objektivni. Vendar je potrebno popraviti slab vtis in vsaj pokazati, da jim ni vseeno kako jih sprejema publika. Žal je od tistih časov, ko smo imeli težo in ceno že daleč. Kaj bi danes pomenila četrtina tedanjih sredstev žal ne www.goldenindex.com POKROVITELJ JL J\A n r< P» TEHNIČNI PREGLEDI V IZOLI ! AMTC d.o.o. Izola - Industrijska cesta 4f - Izola - telefon: 05/ 640 22 00 BOGAR PILI FORMO V Splitu se je olimpijski teden jadranja končal tako, kot se je začel - z brezvetrjem. So pa k sreči ostale dni jadralci izkusili vse ostale vremenske pogoje, od nestalnega vetra, do močnih tokov, ki so iz ospredja lestvice pahnili marsikaterega favorita. 35-glavi konkurenci Laserjev, med katerimi jih je bilo kar sedem od trenutno dvajsetih najboljših jadralcev sveta, se je Vasilij Žbogar za vrh spopadal s srebrnim na 01 v Atenah Andreasom Geritzerjem, petim na svetovni rang lestvici Mate Arapovom, sedmim Francozom Felixom Pruvotom, ter naglo vzpenjajočima po lestvici Milanom Vujasinovičem in Luko Radeličem. Žbogar je po slabšem začetku finalno regato ujel na repu deseterice, ko je včeraj z 12. mesta prilezel na 9., v zlati finalni regati, ki po novem olimpijskem formatu prinaša dvojne točke brez možnosti odbijanja in se je lahko udeleži le prvih deset, pa ni imel pravice nastopa Dany Stanišič, odličen 20. po sedmih kvalifikacijskih regatah. Zaradi nezadostnih vetrovnih pogojev so se tekmovalci zadnji dan z morja vrnili brez težko pričakovane bitke za_ kolajne in obveljali so včerajšnji rezultati. Več nam je o dogajanju povedal Vasilij Žbogar, ki se v Splitu na sezono pripravlja že več kot mesec dni. OPTIMISTI V KOSTRENI Rahel vetrič, ki je v Kostreni pihal s 4-5 vozli je včeraj zaključil Spomladanski pokal za optimiste in obenem drugo kriterijsko regato sezone koeficienta 1.6 V danih pogojih se vodilni Matej Valič (Jadro Koper) ni najbolje znašel in edino regato dneva končal kot 11. ter pristal za zmagovalcem Madžarevičem (CRO) in drugo uvrščenim Jakobom Božičem (Burja Izola). Ren Kaligarič (Olimpie) je bil 15-ti, Klas Kaligarič 19-ti, Simon Laganis (oba Olimpie) pa 19-ti. V floti 136 jadralcev sta absolutno drugo in tretje mesto lep slovenski uspeh, po zaslugi Eve Peternelj (Jadro Koper) pa je našim pripadla tudi ena zmaga - v kategoriji jadralk do 12 let. Kim Pletikos (JK Burja) je bila med tridesetimi dekleti iz štirih nacij odlična 6. Veslanje Veslači smo v novi sezoni 2006 spravili pod streho že dve regati in sicer prvo 12.marca v limskem kanalu in drugo v Puli 19.marca. Na regati v limskem kanalu so sodelovali klubi iz hrvaške Istre, slovenske obale, Trsta in Zagreba, dočim so na regati v Puli manjkali veslači iz Trsta. Na obeh regatah sta sodelovala tudi oba izolska kluba z izjemo nekaterih veslačev, ki so manjkali zaradi reprezentančnih obveznosti. Po prvih tekmah sodeč so izolski veslači kar dobro pripravljeni pa tudi Bine Pišlar se počasi pobira po prestani virozi. Rezultati Limski kanal: Enojec-pionirji: Rutar (Argo) - 3.mesto, Šturm (Izola) - 4.mesto, Enojec-člani: Pišlar (Izola) - 1 .mesto, Tul (Izola) - 2.mesto, Dvojni dvojec-člani: Vrčon, Vukojevič (Izola) -1.mesto, Enojec-članice: Jerman (Izola) - 1.mesto,Enojec-mladinke: Sajinčič (Izola) - 1. mesto, Enojec-mladinci: Reščič (Izola) - 7 .mesto, Enojec-mlajši mladinci: Markuža (Izola) - 1.mesto, Žiga Krek (Argo) - 2.mesto, Strasner (Izola) - 4.mesto, Dvojni dvojec-mlajši mladinci: Pirc, Gornjec (Izola) - 1.mesto, Krulčič, Japelj (Izola) - 2.mesto, Bolha, Božič (Izola) - S.mesto, Četverec s krmarjem-mlajši mladinci: Karlovič Peter in Andrej, Krbavčič, Sladič, krmar: Butinar (Argo) - 2.mesto, Enojec-mlajše mladinke: Hotujec (Izola) -1.mesto, Rezultati Pula: Dvojni četverec-mlajši mladinci: Japelj, Krulčič, Pirc, Gornjec (Izola) 1.mesto, Enojec-mlajše mladinke: Hotujec (Izola) - 1 .mesto, Dvojni dvojec-mladinci: Sandič, Reščič (Izola) - 3.mesto, Dvojni dvojec-pionirke: Horvat, Princes (Argo) - 2.mesto, Enojec-člani: Andraž Krek (Argo) - 1 .mesto, Pišlar (Izola) - 3.mesto, Davidovič (Argo) - 4.mesto, Vrčon (Izola) - 5.mesto, Batič (Argo) - 6.mesto, Vukojevič (Izola) - 7.mesto, Hrvat (Argo) - 1.mesto, Enojec-mladinke: Sajinčič (Izola) - 1.mesto, Dvojni dvojec-mlajši mladinci: Markuža, Strasner (Izola) - 1.mesto, Krulčič, Japelj (Izola) - 2. mesto, Krbavčič, Sladič (Argo) - 6.mesto, Krek.Tamažinčič (Argo) -1 .mesto, Dvojni četverec-pionirji: Frumen, Slavec, Šturm, Zadel (Izola) - 1.mesto, Enpojec-mladinci: Krek (Izola) - 1.mesto, Reščič (Izola) 4,mesto, Sandič (Izola) - 7 .mesto, Rešite se menstrualnih bolečin. BIO-CLIP: brez tablet - preprosto natataknemo na hlačke! BIO-CLIP ima izjemen blažilni učinek pri menstrualnih bolečinah, krčih in nelagodnem počutju. BIO-CLIP je majhen generator, ki proizvaja šibko magnetno polje, ki uravnovesi naravno magnetno polje celičnih membran v telesu. Preprosto, zdravo in učinkovito. UGOTOVITE, kaj vse lahko storite za svoje zdravje. Obiščite nas. Izdelki za zdravo življenje Tel.: 64 - 040 - 64 Enojec-pionirke: Davidovič (Argo) - 4.mesto, Enojec-članice: Jerman (Izola) - 1 .mesto, Macarol (Argo) - 3.mesto, Sukljan (Argo) - 6.mesto, Dvojni dvojec-mladinke: Hotujec, Sajinčič (Izola) - 1 .mesto, Markovič, Pauletič (Izola) - 2.mesto, Enojec-pionirji: Rutar (Argo) - 1 .mesto, Mikac (Izola) 3.mesto, Enojec-mlajši mladinci: Gornjec (Izola) -1 .mesto, Markuža (Izola) 1.mesto, Sladič (Argo) - 1 .mesto, Bolha (Izola) - 2.mesto, Krek (Argo) 2.mesto, Krbavčič (Argo) - 4.mesto, Dvojni dvojec-člani: Davidovič, Hrvat (Argo) -1.mesto, Pišlar, Vrčon (Izola) - 2.mesto, Vrtovec, Vukojevič (Izola) 3.mesto, Na obeh regatah je veslaški klub "IZOLA" Izola osvojil skupno 1.mesto kot tuji klub, dočim je pokal za ekipno 1.mesto v kategoriji članov v Limskem kanalu osvojil VK "IZOLA" Izola, v Puli pa veslaški klub Argo. Naslednja regata je 26.marca v San Giorgio di Nogaro predvsem za mlajše kategorije. Reprezentančni veslači pa bodo imeli podaljšan vikend skupnih priprav v Mariboru in Izoli. /(I.Š.) Judo Mladi judoisti in judoistke so nastopali na prvem odprtem prvenstvu Kopra, v dvorani bonifika. Nastopali so trije obalni klubi in gostujoča ekipa Judo klub Mislinja iz Mislinje. Skupaj se je pomerilo preko 50 mladih v šestih kat. pri dečkih in treh pri dekletih. Sama tekma pa je bila obenem predpriprava za ml. dečke in dekleta letnik 1994 in 1995, pred bližnjim državnim prvenstvom, ki bo potekalo ravno tako v dvorani Bonifika 1. 4. 2006. Za Judo klub Izola so dobro pripravljen in sposobni za poseči po kolajnah: Dean Maslo, Luka Šolaja in Blaž petja, ki žal tega dne ni nastopal. Na tekmovanju je bila prisotna tudi olimpijka in lanskoletna dobitnica bronaste kolajne s svetovnega prvenstva Raša Sraka, ki se je slikala na prizorišču tekmovanja z Deanom in Laro Maslo (na sliki) Rezultati izolskih judoistov Mlajši dečki: Kat. do 30 kg 3.mesto:Andrej Mahne-Judo klub Izola Kat. do 34 kg 2.mesto: Jan Martin Jamnik-Judo klub Izola;3.mesto: Jani Jerman-Judo klub Izola Kat. do 55 kg 1.mesto: Dean Maslo-Judo klub Izola; 2.mesto: Miha Saksida-Judo klub Izola Kat. do 60 kg 2.mesto: Luka Šolaja-Judo klub Izola Mlajše deklice Kat. do 28 kg 2.mesro:Lara Maslo -Judo klub Izola Kat. do 32 kg 1 .mesto: Alessia Švagelj - Judo klub Izola; 2.mesto: Ioana Buzoi - Judo klub Izola; 3.mesto: Sanja Terzič - Judo klub Izola Lep uspeh judoistov na Pokalu Tolmezza v Italiji Pri ml. dečkih je Dean Maslo zmagal v kat. do 55 kg, Luka Šolaja pa je bil drugi v kat. nad 60 kg, ki sta oba člana Judo klub Izola. Po velikih uspehih deklet, sedaj prevzemajo pobudo dečki. Dekleta tudi nadaljujejo z uspehi, saj sta se Jerneja Salober in Sara Cehič prepisali v ŠD 15. maj Marezige in trenirata v Športni dvorani Bonifika. NOVO Ambulanta za male živali Lara Trgovska ulica 4, 6310 IZOLA Tel. 05 / 64 01 300 U n V ambulanti Vam nudimo naslednje storitve: • AKCIJA - pri cepljenju psov proti steklini, brezplačen pregled in posebno darilo za vašega psa. • Ostala cepljenja. • Sterilizacije, kastracije psov in mačk ter drugi kirurški posegi. • Internistično zdravljenje. • Ultrazvočno odstranjevanje zobnih oblog, endodontska obdelava zob in plombiranje. • Hospitalizacija pacientov - živali. 5% POPUST ZA VSE STORITVE, RAZEN CEPUENJA PROTI STEKLINI. Cetorani s koreninami TRADICIJA JE ZATO, DA SE POHVALIMO Z NJO Društvo za kulturo, šport in razvoj vsi Cetore je v petek 17.marca pripravilo predstavitev svojih privh dveh istrskih noš. Projekt sta vodili članici društva Katica Mihaljevic in Sendy Petaroš. Društvo si je s trdnim delom skozi 6 let delovanja in udeležbo na vseh občinskih in medobčinskih prireditvah, pa tudi z naklonjenostjo županje Brede Pečan in Jožeta Černetiča dalo sešiti dve istrski noši. Za šivanje noš sta poskrbela Aljoša Pucer in Mateja Bučan. Obiskala sta pokrajinski muzej Koper pa tudi etnološki muzej v Škednju in nato izdelala praznično istrsko nošo premožnih ljudi in praznično nošo kmečke družine. Ob predstavitvi sta opisala potek izdelave noše. Povedala pa sta tudi, da je za izdelavo takih noš treba imeti obilo mirnih živcev in predvsem ljubezni do Istre in istrske kulture ter dediščine. Na predstavitvi noš sta sodelovali tudi profesorica Rožana Špeh, ki je opisala zgodovino istrske noše in običaje, ter pesnica in pripovednica Marija Grbec, ki je prebrala zgodbo in pesmico na temo naših krajev. Seveda ni šlo brez pesmi "Lepa si moja Istra ", avtorice Marije Grbec, ki jo je prebrala Barbara Kaligarič, za ento glasbeno popestritev pa so poskrbeli harmonikaši glasbene šole Izola; David Škorjanc, Alan Petaroš in Enej Šoštar pod vodstvom profesorice Mirjane Gvozdenac. Prireditev je obiskala tudi županja Breda Pečan, ki je poudarila pomen delovanja društva v izolskem zaledju in ohranjevanje starih običajev in tradicij. Sedaj bodo cetoranske žene še bolj prepoznavne in ljudje, ki bodo obiskali stojnice Cetorank bodo lahko občudovali lepoto njihovih novih noš. V RAZMISLEK OB CETORSKI ISTRSKI NOŠI Konec prejšnjega tedna smo biti v Cetorah deležni prav zanimivega večera, ki ga je organiziralo tamkajšnje društvo za kulturo, šport in razvoj vasi. V ospredju je bila ženska noša. Napovedali so, da si bo domače društvo priskrbelo tri take in potem še moške in si tako pripravili osnovo za foklorno skupino. Zelo lepa pobuda iz vrst tistih, ki hočejo, da iz bogatih korenin naše drevo spet ozeleni. Da pa ne bi bilo treba bogatega kamižota prikrivati s ponarejeno ruto, morda ne bo odveč priporočilo, da se noše izvezejo tako, kot to delajo v krožkih v sosednjih Srgaših, v Šmarjah, v Trstu ter v okoliških vaseh. Kakšne bisere prerajajo tam! Kulturni in prosvetni delavci našega prostora naj bi vedeli, da imamo v Istri in tako tudi na izolskem podeželju svojevrstne korenine. Prehrambene, glasbeno - pevske, oblačilne, govorne, šolske in moralne. Bodimo ponosni nanje, ne sramujmo se jih! Ali je bolje uvažati tujino in našim ljudem jemati držo? Naj se začne pri otrocih! Treba jih je vztrajno bodriti, da se ne bodo ustrašili vsakega napora! Tudi zato, da ne bodo noše, ki so bile izvezene v kulturnem društvu Korte manj vredne in zaničevane, da ne bo našo pevsko in moralno tradicijo vzel vrag, da ne bomo le v dim spuščali prazne sanje, se alkolizirali in »infopolnili« z razvratom. (NM) STOTINJA GLEDALCEV OSTALA PRED VRATI V soboto je izolski kulturni dom gostil »Revijo plesa 2006«, ki jo vsako leto tradicionalno prireja Plesni klub Fredi iz Izole. Predstavo, ki je trajala polni dve uri si je v nabito polni dvorani ogledalo 300 gledalcev. Žal je zaradi velikega zanimanja in razprodane plesne prireditve, pred vrati Kulturnega doma v Izoli, ostalo več kot 100 ljudi. Plesni klub Fredi že osmo leto uspešno dviguje plesno kulturo v Izoli. Tokrat se je v njihovem programu predstavilo 16 plesnih točk, med katerimi so se zvrstili tudi gostje. Plesni klub Titty dance iz Izole s hip hopom in salsa s plesnim klubom Soy Cubano. Vrhunec večera sta bila zagotovo aktualna svetovna prvaka v kombinaciji desetih plesov in letošnja dobitnika prestižne Bloudkove plaketeMiša Cigoj in Anastazija Novožilova. Celotni program je uspešno povezovala Klara Perčič. Plesni večer se je zaključil s podelitvijo plakete častnega člana kluba gospodu Alojzu Zorku. V imenu Plesnega kluba Fredi Izola je plaketo podelil predsednik Adolf Kolenc. Navdušenost in ovacije občinstva med plesno predstavo so povzročili barviti nastopi trebušnega plesa, elegantne salse, razigranost show dance-a, moč hip hopa ter vroča temperamentna Ieri ciganskega plesa in flamenca. To in pa dejstvo, da si množica ljudi ni uspela ogledati plesne prireditve, je zaveza Plesnega kluba Fredi, da bodo dogodek v sicer malce drugačni obliki, ponovili tudi ob koncu plesne sezone, to je v mesecu maju 2006. Točen datum prireditve bo seveda objavljen v medijih. Plesni klub Fredi pa se ob tej priložnosti zahvaljuje vsem, ki so na različne načine pripomogli, da je prireditev dobila povsem nov kvalitetni nivo. (Plesni klub Fredi iz Izole)________________ Shoto klub je spet plesal, tokrat tako, kot le redkokdaj prej. Gostil je namreč zagrebško breakbeat atrakcijo Bilk. Kot breakbeat pa razumemo zelo širok glasbeni spekter, predvsem elektronsko obarvan, toda odigran rigorozno v živo, z živim garanjem na odru in zelo rokerski odrskim znojenjem. Zagrebški trio je začel svoj enourni set tako, kot ga je končal: plesno. Vmes pa se je na trenutke zelo pretkano izgubil v kvazi jazzističnih frazah, ki pa jim nikoli ni manjkalo groovy podlage. Na odm so bili res samo trije, toda dela so imeli za deset, saj je kitarist igral vlogo jasno, kitarista, pa še pevca in klaviaturista, basist je več skakal po odru kot vsa poublika skupaj po “plesišču”, bobnar pa je moral po več kot eni uri nastop ustaviti, ker je benzina preposto zmanjkalo. Nabito poln Shoto klub je trud in nedvomno kvaliteto supine sprejel z veliko mero navdušenja, kar se je pokazalo predvsem proti koncu koncerta, ko so se zadnje sramežljive zavore popustile in se je raja spustila v ples in severa ob samem koncu, ko je bilo zanimanje za zvočni nosilec skupine ze skoraj neobvladljivo. Koncert, kot bi si jih želeli še mnogo. In takšen, ki bi moral “prisiliti” lokalne mladce, da končno začnejo uporabljati računalnik in težko prigarani poletni denar za kreativno glasbeno ustvarjanje. sobota 25.03.2006 ob 18.00 FESTIVAL MLADI POMLADI tretja obletnica Shoto kluba Califfo de Luxe, Crazed Farmers, No Limite, Momci, Dimension Perdida Spet se bo eno aktivistično leto zavrtelo okoli in spet bomo dogodek ustrezno proslavili z mini festivalom. Tokrat bo na oder priskakljalo pet med seboj kar različnih skupin. Zvezde večera bodo italijanski skajevci Califfo de Luxc. Skupina prihaja iz benečije in svoj zvok gradi na klasičnih ska/reggae/lounge prijemih. So izredno plesni, spevni in v Shoto se bodo pripeljali z namenom, da naredijo kolikor se pač da fešto in seveda primemo predstavijo svoj prvi "pravi" celovečerni izdelek, Fina all'alba. Ob tej sedemčlanski zasedbi bodo nastopili še ljubljanski psihadelični rock'n'rollerji Crazed Farmers. Petčlanska "klasična" rock'riroll zasedba prakticira nekakšnen "klasičen" rock'riroll, obogaten s ščepcom psihadeličnih newyorških akordov in brco punkerske drže. Surovo, trdo in zanimivo. To je spisek "tujih" skupin. Domače pa seveda vsi dosti bolj poznamo. No Lidlits so kult. So takorekoč iztočnica za vse ostale obalne hc in alternativne skupine. Dimension Perdida so zanimivi stonerji, ki so žanrsko trdim rifom dodali nežen ženski vokal in na koncu so tu še lucijski trdocorovski kvazi metalci Momci. Seveda, če bo vreme dalo, se bo tudi kaj skuhalo in pojedlo, dogajalo pa se bo še nagradno žrebanje. Skratka, dosti bo tega. Prispevek: 800 sit. petek 31.03.2006 ob 22.30 Tylna Citai - elecfroclasb Secondi Chance Blown fkoperì - industriai Kino Odeon ob 18.00 romantična komedija ŠUŠLJA SE ... Režija: Rob Reiner Gl. vloge: Jennifer Aniston, Kevin Costner, Shirley MacLaine Tik pred poroko se verjetno vsak sprašuje, če je to res pametna poteza. Nič drugače ni z ambiciozno Sarah, ki ni povsem prepričana, če bi želela vse življenje preživeti z Jeffom. Dodaten čas za razmislek ji ponudi poroka sestre Annie. Ob druženju z babico spozna veliko družinsko skrivnost... ob 20.00-zgodovinska akcijska drama MÙNCHEN Režija: Steven Spielberg Gl. vloge: Eric Bana, Daniel Craig, Omar Metwally, Ben 0'Brien Olimpijske igre v Munchenu leta 1972, je skupina palestinskih ekstremistov, imenovana Črni september vdrla v olimpijsko vas, ubila dva izraelska športnika in ugrabila devet drugih. • • PETEK 24. marec Kulturni dom Izola ob 20.00- Komedija: Andrej Rozman Roza KAJ SE JE ZGODILO V SOBI STO Ali nekaj kapljic baldrijana Režija : Gojmir Lešnjak Goje Igrajo : Niko Goršič, Mirel Knez, Barbara Krajnc, Rafael Vončina Dogajanje je postavljeno v hotelsko sobo, malo pred drugo svetovno vojno... Rezervacije, nakup vstopnic : galerija ALGA Izola ter uro pred predstavo na blagajni Kulturnega doma Kino Odeon ob 18.00 romantična komedija ŠUŠLJA SE ... Režija: Rob Reiner ob 20.00 - zgodovinska akcijska drama MÙNCHEN Režija: Steven Spielberg • • SOBOTA 25. marec Kulturni dom Izola ob 17.00-predstava za otroke; Josip Ribičič MIŠKOLIN Mini teater Ljubljana. Igra : legendami Jurij Souček v vlogi Miškolina Kino Odeon ob 18.00 - zgodovinska akcijska drama MÙNCHEN Režija: Steven Spielberg ob 21.00 romantična komedija ŠUŠLJA SE .... Režija: Rob Reiner • • NEDELJA 26.marec Kino Odeon ob 18.00 - zgodovinska akcijska drama MÙNCHEN Režija: Steven Spielberg ob 21.00 romantična komedija ŠUŠLJA SE ... Režija: Rob Reiner • • PONEDEUEK 27,marec Kino Odeon ob 18.00 romantična komedija ŠUŠLJA SE ...Režija: Rob Reiner • • TOREK 28.marec Kino Odeon ob 18.00 STRTI CVETOVI Režija in scenarij: Jim Jarmusch Gl. vloge: Bill Murray, Julie Delpy, Jeffrey Wright, Frances Conroy, Jessica Lange, Sharon Stone, Tilda Swinton, Mark Webber idr. Odgovori na vprašanje, kdo smo v resnici, se ponavadi skrivajo v naši preteklosti. Na pot samospoznavanja seje prisiljen podati tudi letargični Don (Bill Murray), ko mu ena od njegovih bivših žensk sporoči, da ga namerava obiskati njun 19-letni sin, za katerega Don sploh ni vedel. Scenarist in režiser Jim Jarmusch je za film prejel veliko nagrado žirije na filmskem festivalu v Cannesu. ob 20.00 KINO V ŽIVO - Večer z ustvarjalci! PETROVARADINSKO PLEME- Petrovaradin Tribe Svojevrstna video delavnica o naj večjem glasbenem festivalu EXIT v Novem Sadu, ki raziskuje motive za druženje generacije, ki je odraščala v obdobju razpada nekdanje skupne države. Film je v letu 2005 izbrala in podprla organizacija European Cultural Foundation iz Amsterdama. Projekt je nastal pod umetniško koordinacijo režiserja Zelimirja Žitnika. Producent, oziroma glavni izvajalec projekta jeKUD Pozitiv iz Ljubljane, koproducenta projekta pa staTerra film in Kino klub iz Novega Sada. Film bodo predstavilkDrago Pintarič - KUD Pozitiv, Ljubljana in izolski filmski bard, Koni Steinbacher. Kino Odeon ob 18.00 STRTI CVETOVI - Broken Flowers Režija in scenarij: Jim Jarmusch ob 20.00 - romantični film PREVZETNOST IN PRISTRANOST R. Joe Wright Gl. vloge: Keira Knightley, Talulah Riley, Donald Sutherland Filmska upodobitev najslavnejšega romana Jane Austen oživlja staro zgodbo o ponosu, _________prevzetnosti in seveda neizmerni moči ljubezni Palača MMZIOLI........... Luciano Kleva razstava fotografij Donne galerija AHjCwA razstava slik BARBARE ČIŽMEK CIHLAR »MISTERIJ IN ORAKELJ« Novi ateljeji BOlOCJfld. VI Andrea Bruciati Galerija Meduza Koper Sončna dvorana Izola Ulica Girodana Bruna 6 Razstava TERRA MASTICA 1. Bienale otroške keramike Razstavo sta pripravila OIJSKD Izola in Društvo likovnih pedagogov Primorske Razstava je na ogled do 31.3.2006, vsak ponedeljek, sredo in petek od 17.00-19.00 ure. KLAVDIJ PALČIČ SEDEŽ BANKE KOPER galeri jallVSUlj A SMREKARJEVA 20 IZOLA, tel. 05 / 641 53 03 razstava MATIJA MILKOVIČ BIL0SLAV »SREČAL SEM SE S SMRTJO, DA SE NE BO TKEM VAM. NIKOLI NE OMAHUJTEk galerija ART SOCIETY razstavlja nemška slikarka MARA Kavarna Zvon - Izola Slikarska razstava Silvio Majkus OLJKE in SOLINE IMAŠ NEKO POSEBNO ZNANJE? BI TO ZNANJE RAD DELIL Z DRUGIMI? IŠČEŠ NEKO POSEBNO ZNANJE? LAHKO TI POMAGAMO! OBIŠČI NAS V PROSTORIH SREDIŠČA ZA SAMOSTOJNO UČENJE IN BORZE ZNANJA V MESTNI KNJIŽNICI IZOLA LAHKO NAS TUDI POKLIČEŠ NA 05/66 31 282 (284) ALI NAM PIŠEŠ NA izolaifflborzaznanja.si Po obračunu na Kristanovem trgu ROMANTIČNO VARNE IZOLE IE VSE MANI Bil je skoraj spomladanski sobotni večer, 18. marca. Okoli 20 ure je Kristanov trgu postal prizorišče prepira in pretepa, ki se je končal z vbodi noža in z okrvavljenimi ranjenci, z utripajočimi lučmi reševalcev in policistov ter z zbiranjem podatkov kriminalistov. Reševalno vozilo je odpeljalo ranjence v bolnišnico, kriminalisti so že zbirali podatke, našli enega od nožev in kmalu sta se na njihov poziv odzvala tudi dva osumljena napadalca, malo kasneje pa še eden od sinov. Seveda so vse tri odpeljali v pripor in se lotili iskanja vzrokov in dinamike celega dogodka. Danes, v sredo dopoldne, je eden od napadenih, še vedno na zdravljenju, vendar je njegovo stanje stabilno, dva pa sta bolnišnico že zapustila. In napadalci? Že v ponedeljek so jih odpeljali do preiskovalnega sodnika, ki je za očeta odredil pripor, sinova pa poslal domov. Po navedbah policije jih bodo bodo ovadili zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja »poskusa umora« po 127/1-1. členu kazenskega zakonika Republike Slovenije. Spomnimo se, kaj so o dogodku poročali iz Centra za obveščanje: Policisti na liniji 113 so v soboto ob 20 uri sprejeli obvestilo, da se pri tržnici v Izoli pretepa več oseb. Na kraju je posredovalo več policijskih patrulj, policisti in kriminalisti pa so dokaj hitro ugotovili, da so se zaradi nerazčiščenih dolgov najprej sprli in natov stepli trije državljani Makedonije (25-letni FM, 32-letni SM in 32-letni ŠA), ki so na začasnem delu v Sloveniji, ter trije slovenski državljani, oče in dva sinova (56-letni SR, 29-letni AR in 21-letni ER). Kot so ugotovili kriminalisti sta ob pretepu dva državljana Slovenije uporabila nož in pri tem dva državljana Makedonije hudo telesno poškodovala, enega pa lažje. Vsi imajo več vbodnih ran in vreznin. Ker vsi preiskovalni postopki še niso zaključeni o podrobnostih niso poročali, neuradno pa smo izvedeli, da gre za nesporazume zaradi najemnine in menda niti ne za posebej velike vsote denarja. Ker pa vendarle živimo v majhnem mestu, kjer se skoraj vsi poznamo je kar prav, da se odrečemo ugibanj in počakamo na zaključek preiskave. Vsekakor pa je res, da je dogodek prvi te vrste po dolgih letih in da je v občutek varnosti Izolanom vnesel nekaj temnih lis. SOCIALIZEM JE BIL BOLJŠI Morda ne v vsem a v primeru nekvalificiranih delavcev, ki so k nam včasih prihajali iz drugih republik bivše skupne države, prav gotovo. Nekoč so gradbena podjetja, ki so zaposlovala največ delovne sile iz drugih delov bivše skupne države, poskrbela tudi za njihov standard, za kvaliteto bivanja in kvaliteto življenja nasploh. Gradili so takoimenovane samske domove, zagotavljali redno, toplo hrano in skrbeli tudi za njihov prosti čas. Veljali so minimalni standardi, ki jih je moral zagotavljati vsak, kije zaposloval takoimenovano »poceni delovno silo«. Vsega tega danes ni več. Tudi delavcev iz nekdanjih republik je vse manj, zato pa prihajajo delavci iz Slovaške, prav kmalu pa bodo tukaj tudi Estonci in Poljaki. Prihajajo s trebuhom za kruhom, saj pri njih enostavno ni moč dobiti dela, zato pri nas sprejmejo kakršnokoli delo in tudi kakršnekoli pogoje zaposlitve. Znani so primeri gradbincev, ki visoko izobražene Slovake kot gradbene delavce plačujejo s tremi tisočaki dnevno, jim zagotavljajo prenočišča v delavnicah in novogradnjah, ter jih izkoriščajo do te mere, da bi jih po standardih iz nekdanjega socializma zagotovo nagnali iz vrst podjetnikov oziroma zasebnikov. Pa niso takšni le gradbinci. Tudi drugi zaposlujejo delavce iz drugih držav, novih članic evropske skupnosti. V Izoli so skorajda povsod tam, kjer potrebujejo za proizvodnjo več manualnih delavcev. Ali je potem nenavadno, da jih ob večerih srečujemo tudi po Izoli, ko se v skupinah zbirajo v bližini krajev, kjer je čutiti utrip ljudi, saj le tega najbolj pogrešajo. »Včasih me je kar strah, ko grem v večerni uri tako-le, mimo njih« je potožila znanka, čeprav se zaveda njihove nič kaj prijazne usode. Ali se z njihovo prisotnostjo slabša tudi varnostna situacija v mestu pa bodo verjetno morali oceniti drugi in ne novinarji. Dejstvo pa je, da je kulturnih razlik med posameznimi državljani in narodi kar precej in da ne bi smeli kar tako spregledati dejstva v kakšnih pogojih živijo in delajo ti ljudje. Tako kot ne bi smeli spregledati dejstva, da prihajajo iz omenjenih novih članic evropske skupnosti tudi ljudje različnih svetovnonazorskih podob, ki jih v Sloveniji, posebej pa v Istri, nismo vajeni. Povsem neopaženo je šel mimo javnosti dogodek, ki se je lani poleti zgodil v strunjanskem skvotu, kjer je skupina slovaških naci skinov grobo pretepla mlade Strunjančane in Izolane, ki so bili takrat tam. Po nam dostopnih podatkih so povzročili tudi nekaj hudih poškodb, Slovake pa so organi pregona prijeli in jih izgnali iz države. Seveda ne gre delati nobenih primerjav takšnih »evropejcev« s temi, ki zdaj delajo pri nas, tudi v Izoli, zagotovo pa je lahko vzpodbuda, da se ustrezne inštitucije pozabavajo s pogoji dela in življenja delavcev, ki so pri nas v skorajda fevdalnem odnosu. Zgledi »poceni delovne sile« namreč zelo vlečejo. (D.M.) 99 let Karla Blaževiča v PRI NJIH VSI DOČAKAJO 90 LET Če ne bi bilo čisto nič drugega, bi bil Karlo Blaževič zanimiv že zato, ker je eden od dveh najstarejših Izolanov, ki sta že zakorakala v stoto leto. A imata oba za povedati marsikaj zanimivega, saj teh sto let nista preživela kar tako. Tokrat predstavljamo Karla, ker je pač imel 99-ti rojstni dan pred kratkim, natančneje 8. marca, zato je še danes stanovanje v katerem živi polno cvetja in tudi kakšna steklenica se vmes najde. Sredi dopoldneva pravi, da bova nazdravila in to kar z viskijem. »Ker širi žile« mi pravi. »In kako je sicer z zdravjem«, ga vprašam. - E sine moj, da ti povem, kako je. Vse me boli, eto, tako je. To so leta, ko človeka enostavno boli vse, če pa je za povrhu še imel toliko operacij v življenju pa še toliko bolj. Doktor Trstenjak in Vidakovič sta me operirala in me odprla tukaj spredaj, tako da zdaj izgledam kot zašita vreča. - Slišal sem, da ste že kot devetdesetletni padli s kakija. - Spravil sem se čistiti zaraščene veje in sem se naslonil na eno, ki je bila suha. V trenutku se je zlomila in sem padel tri metre globoko na glavo, na tisto trdo zemljo. Udaril sem se tako, da mi je tekla Ieri kot voda in sosed, ki me je peljal od vrta do doma je bil prepričan, da bom izkrvavel dokler pridemo do zdravnika. Dobro, kri smo ustavili, ampak sem se pa takrat zmanjšal za več kot deset centimetrov, ker meje pri padcu kar stisnilo skupaj in takšen sem še danes. - Ampak držite pa se dobro. - E, sine moj, ko bi ti vedel, kako me vse boli. Pa pozabljam stvari. Včasih sem se spomnil vsega, danes pa dosti pozabim. Iz otroštva pa se vendar spomnim marsičesa. Tudi ven grem zdaj bolj malo. Vsako jutro grem po stopnicah do nabiralnika, da vzamem časopise. Če grem k oknu lahko berem brez očal, drugače pa vzamem očala in preberem, kaj se dogaja pri nas in po svetu. - Kaj ste zanimivega izvedeli zadnje dni? - To, da je umrl Miloševič. Hvala bogu, ker je bil slab človek, ki je naredil dosti hudega drugim ljudem. - Tukaj zraven je delala ena bolj znanih izolskih derif. Ste jo poznali? - Ne (se smeje), no ja, smo vedeli, da ima sosed gostilno in da proda verjetno več vina kot izolske gostilne. Tja so hodili ljudje s torbami in kupovali ali pa pili, belo, črno, rakijo ... Jaz sem bil tam nekajkrat, ker me je lastnik poklical naj pridem na kozarec vina. Revež je umrl letos, sedemnajst let mlajši od mene. - Rodili ste se v Brgatu pri Buzetu. Kakšno ime je to? - Brgat pomeni vas, grad, gradič, mesto, ali pa kmetija. Moji so Izdani, jaz pa sem Brgat. Od kod pa si ti? - Iz Postojne. - E, Postojno dobro poznam. Tam smo delali na železnici. Skoraj vsi mladi iz naše vasi smo delali v Postojni, ko smo širili postajo in iz treh delali sedem ali devet tirov. Tudi pupo sem imel tam gori ampak ne bom nič povedal o njej, ker ni bilo nič, samo mladi smo bili vsi. - Takrat je bilo treba trdo delat, posebej za vas iz istrskih vasi. - Mi smo bili vajeni tega, ampak smo se tudi znašli. Ko smo delali v rudniku Raša smo se takrat, ko je bilo treba narediti kakšno stvar na njivi, udarili prstu in namazali rano z divjim česnom, da je ratala vsa črna in smo šli na bolniško oziroma v njivo. Zdravniki so se kar čudili, kako slabo se nam celijo rane, mi pa smo jih drgnili s tisto rastlino, da smo bili vse črni, dokler delo na njivi ni bilo narejeno. - Pri vojakih ste bili v konjenici - Bil sem v 13. regimentu konjenice v Udinah od leta 1927 - 28, potem smo šli domov in kmalu zatem so nas ponovno vpoklicali na fronto v Abesinijo. Spomnim se, kako dolgo smo čakali na ladjo za Abesinijo, potem pa je zadnji dan prišel duhovnik in smo mislili, da nas bodo poslali domov, pa je prišel blagoslovit orožje. Sicer pa sem v Abesiniji živel kot papež, saj sem bil alergičen na prah in so me držali v zaledju. Vem pa, kako hudo je bilo in če bi imeli arabci takrat vsaj pol našega orožja, bi morali hitro zbežati od tam. - Vaša Blaževičeva sorta dolgo živi. - Vsi smo dočakali 90 let, jaz pa bi rad naredil nov rekord. - Domov, v Brgat pri Buzetu, greste še kaj? - Že dolgo nisem bil. Hiša je sicer popravljena in danes je tam čisto drugače kot nekoč. Sploh je vse zelo drugače. Tako je pač, če človek dolgo živi se svet okoli njega zelo spremeni. (D.M.) OBČINA IZOLA - COMUNE DI ISOLA Na podlagi 80.i člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02 in 56/02) in 3. točke 2. odstavka 60. člena Uredbe o pridobivanju, razpolaganju in upravljanju s stvarnim premoženjem države in občin (Uradni list RS, št. 12/03) Občina Izola - Comune di Isola, Sončno nabrežje 8, Izola, ki jo zastopa Županja Breda Pečan, razpisuje ZBIRANJE PONUDB ZA ODDAJO PRODAJNIH MEST NA TRŽNICI LONKA IN STOJNIC NA SONČNEM NABREŽJU V NAJEM ZA LETO 2006 Organizator zbiranja ponudb je Občina Izola - Comune di Isola, Sončno nabrežje 8, Izola, ki jo zastopa Županja Breda Pečan. Predmet oddaje Predmet oddaje z zbiranjem ponudb so: A: posamezni deli parcele štev. 1288, k.o. Izola mesto - površine namenjene prodaji blaga na premičnih stojnicah (izdelkov domače in umetne obrti, raznega galanterijskega blaga za gospodinjstvo in drugega podobnega blaga) in sicer 18 posameznih prodajnih mest po cca. 13 m2, ki so namenjena ulični prodaji pod šotori (v nadaljevanju: prodajno mesto), B: posamezna prodajna mesta na »obali« Sončnega nabrežja od Lonke do mesta zasedenega z mizami, ki se oddajo v najem skupaj s stojnicami, za prodajo izdelkov domače obrti, izdelkov umetne obrti in raznega galanterijskega blaga za gospodinjstvo (predvidoma 6 mest) in dve prodajni mesti za prodajo kokic, palačink, sladkorne pene in drugega podobnega blaga na premičnih stojnicah (v nadaljevanju: stojnica). Vsak posamezni predmet oddaje pod točko A se odda v najem za dobo od 01.04. do 30.10.2006. Oddaja stojnic pod točko B se začne s 01.05.200o. Za vsakega izmed posameznih predmetov oddaje se odda ponudba posebej, po določeni ceni in za izbrano obdobje. Ponudba za oddajo posameznih predmetov v najem velja od objave do oddaje vseh mest oziroma do 30.10.2006. V primeru, da Občina ne bo potrebovala prostora, ki ga zasedajo prodajna mesta za druge namene, se najem lahko podaljša največ do 31.12.2006 za najemnino določeno za mesec oktober. Oddajni pogoji Za predmet pod A: Najemnine za najem posameznega prodajnega mesta so različne glede na obdobje in glede na lego, ter so določene na mesec: - v predsezoni (april) mesečno 90.000,00 SIT, - v sezoni (maj-september) mesečno 130.000,00 SIT, - v posezoni (oktober) mesečno 90.000,00 SIT. Za prodajna mesta, ki se nahajajo na koncu vrste, se mesečna najemnina zaradi ugodnosti lokacije poveča za 20%. Za predmet pod B: Najemnine za najem posamezne stojnice vključuje najem stojnice in prostora na katerem stojnica stoji. Najemnina je različna glede na obdobje in dolžino najema: - v sezoni (maj-september) mesečno 120.000,00 SIT, - v sezoni (maj-september) od petka do nedelje 20.000,00 SIT, - v posezoni (oktober) mesečno 80.000,00 SIT, - v posezoni (oktober) od petka do nedelje 12.000,00 SIT. Izključena je oddaja za vikend v katerem se bo odvijala prireditev Ribiški praznik in sicer v terminu od 18.08.2006-19.08.2006. Za postavitev stojnice v navedenem obdobju je potrebno skleniti pogodbo z organizatorjem prireditve javnim zavodom Center za kulturo, šport in prireditve Izola. V skladu z 2. točko 27. člena Zakona o davku na dodano vrednost DDV ni obračunan. Najemodajalec zagotovi najemniku možnost enofaznega osnovnega električnega priključka moči 0,5 kW na posamezni prodajni prostor ter skupen priključek s tekočo vodo, katerih poraba je vključena v najemnino. Najemniku stojnice najemodajalec zagotovi stojnico in mu določi prostor prodaje. Ce najemnik potrebuje drugačen priklop na energetsko ali komunalno opremo, mora le-to urediti s pooblaščenim ponudnikom in s pristankom najemodajalca. Stroške takih priklopov in porabe nosi najemnik sam. Uporaba sanitarij ni vračunana v najemnino. Območje, ki je predmet oddaje, ni posebej varovano ali kako drugače zaščiteno, zaradi česar najemodajalec ne odgovarja za nobeno morebitno škodo, nastalo na premoženju najemnika. Zemljišča, ki ga je pridobil v najem po tem razpisu, najemnik ne sme oddajati v podnajem. Pogoji za prijavo Prijavijo se lahko gospodarske družbe ali samostojni podjetniki posamezniki, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: - so registrirani za prodajo na premičnih stojnicah, - imajo poravnane vse obveznosti do Občine Izola. Vsebina prijave: Prijave morajo vsebovati: - dokazilo o registraciji dejavnosti, - navedbo obdobja najema, - potrdilo o plačanih obveznostih do Občine Izola. Prijave pošljite v zaprti kuverti na naslov: Občina Izola, Sončno nabrežje 8, 6310 Izola, s pripisom: »Ne odpiraj - najem prodajnega mesta -Lonka«. Prvi izbor najemnikov bo komisija opravila za vloge, ki bodo prispele do vključno 30.03.2006 do 11.00. ure. Kontaktna oseba: Irena Zavrtanik, tel.št. 05/6600204. Dodelitev prodajne površine: O dodelitvi prodajnih mest bo odločala posebna komisija, ki jo je imenovala Županja s sklepom št. 3502-136/2006 z dne 17.03.2006. Komisija bo vloge obravnavala, dokler bodo na voljo prosta prodajna mesta. Za najem stojnice se lahko prijavijo samo najemniki, ki bodo ponujali izdelke domače in umetne obrti ter razno galanterijsko blago za gospodinjstvo - v vlogi mora biti obvezno opisana prodajna dejavnost. Komisija bo pri dodelitvi prodajnih mest upoštevala naslednje kriterije: - datum prispele vloge, - najemna razmerja za predmetna prodajna mesta v preteklih letih, - obdobje najema (prednost imajo ponudniki, ki ponudijo daljše obdobje najema), - za najem stojnice imajo prednost ponudniki za mesečni najem, V primeru, da vloge prispejo na isti dan, se pri izboru upošteva ena točka za vsako leto najema do sedaj in ena točka za vsak naslednji mesec najema. Ob prvem izboru imajo pri dodelitvi posameznega prodajnega mesta prednost dosedanji najemniki tega mesta. Z najemniki bo sklenjena najemna pogodba. Pred zasedbo prodajnega mesta je potrebno plačati varščino v višini dveh mesečnih najemnin, s katero bosta plačani najemnini za prva dva meseca dogovorjenega obdobja najema. Organizator si pridržuje pravico zaključiti postopek zbiranja ponudb pred oddajo vseh prodajnih mest v najem. Številka: 3502-136/2006 Županja Datum: 20.03.200 Breda Pečan OBČINA IZOLA - COMUNE DI ISOLA Ai sensi dell’articolo 80.i della Legge sulle finanze pubbliche (Gazzetta ufficiale della RS, n. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02 e 56/02), in virtù' dell’articolo 60, secondo comma, punto tre del Decreto governativo sull’acquisizione, disposizione e gestione del patrimonio reale dello stato e dei comuni (Gazzetta ufficiale della RS, n. 12/03), il Comune di Isola, Riva del sole 8, Isola, rappresentato dal Sindaco Breda Pečan, pubblica il bando di SOLLECITAZIONE DI OFFERTE PER L’ASSEGNAZIONE IN AFFITTO NEL 2006 DEI PUNTI VENDITA NEL MERCATO LONKA E DELLE BANCARELLE IN RIVA DEL SOLE L’ente che si fa carico della sollecitazione di offerte e' il Comune di Isola, Riva del sole 8, Isola, rappresentato dal Sindaco Breda Pečan. Oggetto dell’assegnazione Sono oggetto dell’assegnazione tramite sollecitazione di offerte: A - le parti distinte della particella catastale n. 1288, c. c. di Isola citta' -superfici riservate alla vendita di merci su bancarelle mobili (prodotti di artigianato locale ed artistico, articoli vari per la casa ed altre merci affini), e precisamente 18 punti vendita distinti di circa 13 mq ciascuno, destinati alla vendita per strada, sotto le tende (nel seguito: punto vendita), B - i singoli punti vendita sul “lido” della Riva del sole, da Lonka fino all’area occupata dai tavoli, che si affittano insieme con le bancarelle e sono destinati alla vendita di prodotti di artigianato locale ed artistico e di articoli vari per la casa (6 punti vendita previsti), oltre ai due punti vendita per la vendita su bancarelle mobili (nel seguito: bancarelle) di popcorn, frittelle, zucchero filato ed altri prodotti affini. Ciascun singolo oggetto dell’assegnazione di cui al punto A, e' ceduto in affitto per il periodo dal 01.04. al 30.10.2006. Il periodo di affitto delle bancarelle di cui al punto B ha inizio il 01.05.2006. Per ciascuno degli oggetti dell’assegnazione va presentata un’offerta d’affitto separata con l’indicazione del prezzo e del periodo prescelto. L’offerta per l’affitto dei singoli oggetti dell’assegnazione e’ valida dalla data di pubblicazione fino all’assegnazione di tutti i punti vendita disponibili ovvero fino al 30.10.2006. Nel caso in cui il Comune non preveda l’uso per altre finalità' delle superfici occupate dai punti vendita, šara' possibile prorogare l’affitto fino e non oltre il 31.12.2006, al canone previsto per il mese di ottobre. Condizioni di assegnazione Per l’oggetto indicato al punto A: Il costo di affitto del singolo punto vendita viene determinato in funzione del periodo di affitto e dell’ubicazione ed e' fissato nell’importo mensile: - nella bassa stagione (aprile), a 90.000,00 SII, - nell’alta stagione (maggio - settembre), a 130.000,00 SII, - nella bassa stagione (ottobre), a 90.000,00 SII. Per i punti vendita con ubicazione vantaggiosa agli estremi della fila, il canone d’affitto mensile e' maggiorato del 20 per cento. Per l’oegetto indicato al punto B: Il costo di affitto della singola bancarella e' comprensivo del noleggio della bancarella stessa e dello spazio occupato, ed e' determinato in funzione del periodo e della durata di affitto: - nell’alta stagione (maggio - settembre), il canone mensile ammonta a 120.000,00 SII, - nell’alta stagione (maggio - settembre), da venerdì' a domenica, a 20.000,00 SII, - nella bassa stagione (ottobre), il canone mensile ammonta a 80.000,00 SII, - nella bassa stagione (ottobre), da venerdi' a domenica, a 12.000,00 SII. L’assegnazione in affitto non e' possibile durante il fine settimana in cui si svolgerà' la manifestazione Festa dei pescatori, ovvero dal 18.08.2006 al 19.08.2006. Per l’allestimento della bancarella in tale periodo si richiede la stipulazione del contratto con l’organizzatore dell’evento, l’ente pubblico Centro per la cultura, lo sport e le manifestazioni di Isola. In virtù' dell’articolo 27, punto 2, della Legge sull’imposta sul valore aggiunto, non e' conteggiata PIVA. Il locatore mette a disposizione dell’affittuario, per ogni singolo punto vendita, un allacciamento elettrico monofase dalla potenza di 0,5 kW, ed un allacciamento comune all’acqua corrente. I rispettivi consumi sono compresi nel canone di affitto. Il locatore fornisce all’affittuario la bancarella e gli assegna lo spazio di vendita. Nel caso in cui l’affittuario necessita' di un allacciamento all’infrastmttura a rete diverso, egli deve fame richiesta al prestatore autorizzato del relativo servizio, previo consenso del locatore. Le spese di tali allacciamenti e quelle dei consumi sono a carico dell’affittuario. Il canone d’affitto non comprende i costi d’utilizzo dei servizi igienici. La zona oggetto dell’affitto non e' appositamente custodita o diversamente protetta, di conseguenza il locatore non risponde degli eventuali danni arrecati ai beni proprietà' dell’affittuario. Gli spazi assegnati in affitto in virtù' del presente concorso, non possono essere subaffittati. Condizioni di partecipazione al concorso Possono partecipare al concorso le società' economiche o gli imprenditori autonomi - ditte individuali che sono in possesso dei seguenti requisiti: - abbiano la licenza per la vendita di merci su bancarelle mobili, - abbiano assolto tutti gli obblighi nei confronti del Comune di Isola. Contenuto della scheda di partecipazione al concorso: Le schede di adesione al concorso devono essere corredate: - dell’atto che attesti il possesso della licenza, - dell’indicazione del periodo di affitto, - del certificato attestante l’adempimento degli obblighi nei confronti del Comune di Isola. Le domande di partecipazione al concorso vanno spedite in busta chiusa all’indirizzo: Comune di Isola, Riva del sole 8, 6310 Isola, recante la dicitura: »Non aprire - assegnazione in affitto del punto vendita - Lonka«. La commissione procederà' alla prima selezione degli affittuari in base alle domande pervenute entro le ore 11.00 del 30.03.2006. Persona di contatto: Irena Zavrtanik, tel.: 05/6600204. Assegnazione della superficie di vendita: Dell’assegnazione dei punti vendita deciderà' un’apposita commissione nominata dal Sindaco, con deliberazione n. 3502-136/2006 del 17.03.2006. La commissione procederà' all’esame delle domande fino all’esaurimento dei punti vendita disponibili. Possono concorrere per l’assegnazione in affitto delle bancarelle solamente i soggetti che offriranno prodotti di artigianato locale ed artistico ed articoli vari per la casa - la domanda deve obbligatoriamente recare la descrizione dell’attività' di vendita. Nell’assegnazione dei punti vendita la commissione terra' conto dei seguenti criteri: - data di presentazione della domanda, - rapporti d’affitto dei punti vendita in questione negli anni passati, - periodo di affitto (hanno la precedenza coloro che offrono periodi d’affitto piu' lunghi), - in caso di affitto delle bancarelle, hanno la precedenza coloro che offrono l’affitto mensile, In caso di domande pervenute alla stessa data, la selezione avviene in considerazione degli affitti precedenti ovvero di un punto per ciascuno degli anni passati di affitto, e di un punto per ogni mese successivo di affitto. Alla prima selezione ai fini di assegnazione in affitto dei punti vendita hanno la precedenza gli affittuari attuali dei singoli punti vendita. Con gli affittuari šara' stipulato un contratto d’affitto. Previa occupazione del punto vendita va versata la cauzione equivalente a due mesi d’affitto, con la quale šara' anticipato il pagamento del canone per i primi due mesi del periodo d’affitto convenuto. L’ente che si fa carico della sollecitazione d’offerte si riserva il diritto di concludere il bando di sollecitazione di offerte, prima che siano stati assegnati in affitto tutti i punti vendita disponibili. Numero: 3502-136/2006 Sindaco Data: 20.03.2006 Breda Pečan KRIMINALNE MENO UNO, PIU UNO Neznanec je v Kortah, izpred stanovanjske hiše, ukradel osebni avtomobil Fiat Uno, rdeče barve, reg. št. KP A6-476 last 29-letnega domačina. Policisti so vse, ki bi ukraden avtomobil kje opazili naprošali, naj to sporočijo na tel. št. 113. In res se je zgodilo tako. Policisti so avtomobil namreč našli v petek zjutraj v bližini mejnega prehoda na Škofijah. Opravili so ogled vozila, po končanem postopku pa so unota vrnili lastniku. ZDRAVJA NISO UKRADLI Nobenega reda ni več, barabe kradejo vse kar jim pride pod roke. Tako so iz bolnice Izola policiste obvestili da so jim iz ambulante ukradli led monitor. Na ta način so jih oškodovali kar za 250.000 tolarjev. Na policijsko postajo pa je prišla ženska in povedala, da so ji v čakalnici zdravstvenega doma ukradli denarnico, ki jo je imela spravljeno v bundi. TEŽKA KRAJA Iz podjetja v Industrijski coni so sporočili, da so opazili pomanjkanje. Pa ni šlo za pomanjkanje vode ali česa drugega ampak za pomanjkanje tistega, kar so še nedavno imeli. Opazili so namreč, da jim manjkajo štiri plošče iz nerjavečie kovine. Kraja je "težka" 600.000 tisočakov pa tudi dobesedno. Dečki storilce (en sam bi bil premalo) seveda iščejo. NA ZDRAVJE Kmetje so v vinogradih, lopovi pa v kleteh. In tako je Izolanka policiste obvestila, da so ji vlomili v pomožni objekt v katerem je imela vino in kmetijske stroje. Neznani storilec je ukradel vino, agregata in hrbtno kosilnico. Znan je tudi razplet tega dogodka. Dečki so storilca omenjenega nekmetijskega dejanja izsledili in dobili pri njem tudi oba delovna pripomočka, vina pa ni bilo več. Izgovor, da aleohol počasi izhlapeva verjetno ne bo pomagal zato ga bodo kazensko ovadili. SPET TROJKE Trojke so bile nekoč tradicionalne oblike zdrževanja v majhne udarne skupine in ta navada seje z revolucionarnih preselila še na kriminalne podvige. Tako je Izolanka policiste obvestila, da so ji poskušali vlomiti v osebni avto, ki ga je imela na parkirišču pri Arrigopniju. Storilci so napadli ključavnico, vendar brezuspešno. Kmalu potem pa so piranski policisti izsledili trojico mladostnikov iz Ljubljane, ki so na isti način vlamljali v osebne avtomobile v njihovi občini. Seveda jih bodo poslali na znani naslov. DELO JE TREBA PLAČATI Policisti so intervenirali na parkirišču pred Merkurjem, kjer sta se sprla delodajalec in delavec, vzrok spora pa so bile neplačane delovne ure. Ob prihodu policistov na okroglo mizo sta se oba nekako pomirila, da pa niso hodili zastonj ju bodo poslali še do prekrškovnega sodnika. MLADINSKI TURIZEM Izola je nedvomno privlačen kraj za mlade turiste. Tako so izolski policisti s strain postojnskih policistov bili obveščeni o tem, da oni (v Postojni) pogrešajo mladoletnico, ki bi se lahko zadrževala tukaj (v Izolij.Dečki so opravili kar nekaj preverjanj in pogovorov z Izolani, ki bi lahko kaj vedeli o izginuli mladoletnici, v večernih urah pa so jo le odkrili in vrnili zaskrbljenim staršem, ki so seveda takoj prihiteli po svoje izgubljeno dekle. BREZ IDEOLOŠKIH POBUD Nekatere stvari se pač zgodijo slučajno. In med takšne slučaje lahko prištejemo prometno nesrečo v kateri je bil udeležen samo en avto in samo en voznik, kije na Belvederju zapeljal s ceste in priletel v kapelico, kije slučajno tam. Poškodba na kapelici je manjša kot na avtomobilu, bolj pa je utrpelo vozniško dovoljenje, saj je možakar napisal 1.00 mg/l (včasih 2.00) kar seveda pomeni, dab o ponovno spoznaval vozniške inštruktorje in komisijo. PLAČILO Z ZAMUDO Pa naj še kdo reče, da se Izolani in Pirančani ne “maramo”. Policisti iz piranske postaje so prejšnji teden že odkrili mladce, ki so kradli po izolskih avtomobilih, potem pa še odkrili “turista”, ki je dlje časa živel v hotelu Belvedere, nato pa izginil kot kafra, tako da so zanj razpisali iskanje. Policisti so se z njim pogovorili vse ostalo pa še sledi. STE IZGUBILI MOBITEL Pošteni najditelj je na policijsko postajo prinesel mobitel, ki ga je našel na parkirišču pred Euro Spinom. Če ste ga izgubili in če je enak kot ta ki so ga našli je verjetno vaš. Čaka vas na izolski policijski postaji. DELOVNI ROP Različno orodje in delovni stroji gredo očitno dobro v promet (predvsem menda v deželi gradbenih delavcev). Tudi prejšnji teden so policisti obravnavali vlom v barako na gradbišču na Razgledu v Jagodju. V baraki je odprl lesen zabojnik in iz njega ukradel motorno žago, pnevmatski kladivi, jeklenko in dvojne škarje za železo. ZABELEŽENO VČERAJ V Izoli so na silo odprli lokal, preiskali notranjost, ukradli pa le blagajniški minimum v višini 20.000 SIT. Na Belvederju so vlomili v kontejner ter ukradli kotno bmsilko, vrtalni stroj in 2 motorni žagi. Kraški zidarje oškodovan za okoli 200.000 SIT. V Izoli pa sta se sprla oče in sin, ki pa se nista pomirila niti ob prihodu policistov. MALI IZOLSKI OGLASI ŠTUDENTSKE SOBE Stanovanja, poslovni prostori Hotel Delfin odda v najem poslovni prostor, 35 m2. Tel. 05 6607 558. - Zakonski par srednjih let, najame manjše stanovanje v Izoli, tel 041 254 886 - Sobo ali garsonjero v Izoli najamem tel 040 701 108 - Kmetijsko zemljišče na Obali ali zaledju kupim tel 041 608 765 - V Izoli kupim stanovanje do 20 milijonov sit. Tel 051 341 121 - Iščem garsonjero ali enosobno stanovanje v Izoli ali okolici Izole - za daljši čas. Tel: 031 356 345 - 3 članska družina najame v Izoli ali okolici manjše stanovanje za daljši čas, Tel. 070 204 274 -V Izoli najamem sobo (lahko s souporabo kopalnice) za 1 - 2 meseca Tel. 041 246 116 - Društvo VITA za pomoč po nezgodni poškodbi glave najame manjši prostor za pisarno. Informacije na tel. št.: 040 455 042 ali 051 309 117. - Najamem stanovanje, eno in pol ali dvosobno v Izoli za daljše obdobje, tel 040 888 623 - Kupim kmetijsko zemljišče v Izoli ali okolici tel: 041 608 765 - V Ljubljani kupim stanovanje- dvoinpol ali trisobno, z garažo tel: 041 345 826 - V Izoli kupim dvo ali trisobno stanovanje pritličje ali 1. nadstropje te: 031 667 492 - Prodam gozd in 5 pašnikov v bližini Ilirske Bistrice tel. 041 233 451 Motorna vozila - Prodam avto, Vugo koral letnik 1990,registriran do avgusta, v voznem stanju, za 50.000 sit. in Prodam tudi 4 nove letne gume z 10% popustom, tel.031 201 908 - Prodam renault 5, letnik 92,registriran do maja 2006, v dobrem, voznem stanju. Cena po dogovoru tel 041 557 663 - Ugodno prodam kombi Peugeot Boxer, 2,4 TD, podaljšan in povišan, letnik 98, prevoženih 135 tisoč lan. tel 041 707 621 Delo - Nudim pomoč pri čiščenju, tel 041 254 886 - Starejšim nudim pomoč pri vsakodnevnih opravilih tel. 031 406 739 - Sem slikoplesklar in nujno potrebujem dodatno delo. tel 041 417 187 - Učiteljica v pokoju pomaga pri učenju otrok nižjih razredov osnovne šole. tel 031 445 651 - Starejšim, nudim kakršnokoli pomoč na domu tel 040 888 649 - Barvam okna in vrata, belim in postavljam luminat... tel.031 406 739 - Sem upokojena negovalka starejših oseb z opravljenim izobraževanjem za programe negovanja starejših. Imam lastni prevoz in sem pripravljena vsaj dvakrat tedensko (ali drugače po dogovoru) pomagati starejšim, ki potrebujejo takšno nego. Tel.: 641 88 10 ali 040 527 105 - Gostilna Istra v središču Izole išče natakarico. Tel.:041 345605 ■ Iščem kakršnokoli delo na domu ( gospodinsko, varstvo,...), info 031 862 579 - Takojzaposlimo delavko v avtopralnici (Izola) in v čistilnem servisu tel. 041 951 035 - Inštruiram angleški in italijanski jezikza vse stopnje in pomagam osnovnošolcem pri učenju vseh predmetov, pridem bdi na dom tel 031 815 626 Razno - Prodam malo rabljeno kopačico /vaipadano/ diesel, 10 Ks tel 040 52 99 51 popoldan - Ugodno prodam posteljo, ki jo zložimo v omaro, omaro, skoraj nov jogi - oblečen v merino, velikosti 160/ 190 s podlago iz letvic in terapevtsko blazino tel, 05 641 62 67 - Zelo dobro ohranjen, kvaliteten, jogi Meblo, mere 200 x 200 cm prodam. Cena 35.000 SIT. GSM: 070333 533. - Trosed, raztegljiv v zakonsko posteljo, dobro ohranjen, ugodno prodam tel 031 444 698 - V začetku meseca februarja smo posvojili psičko, staro leto dni. Ime ji je Eli, je čista, sterilizirana, zelo igriva in socializirana. Iščem ji nov dom, saj je po več kot mesecu dni domači pes še vedno nikakor ne sprejme. Info; 041-357-133 Helena - Podarimo hladilnik v dobrem stanju Tel.: 05 641 4576 - UGODNO PRODAMza simbolično cenozakonsko spalnico: postelja za jogi 180 x 190 cm, pet-dclna omara 250 cm dolž. 230 cm viš., 2 nočni omarici in komoda. Pokličite 041 644 287. - "Prodam novo francosko posteljo dimenzij 140x200 cm s predalom za shranjevanje posteljnine (dvižni mehanizem). 031/442-787" - prodam novo predplačniško Halo SIM kartico s številko za omrežje Simobil Vodafone. Cena: 2.700,00 SIT. Informacije: 031/716-988 Alenka. - PROSIM, ČE MI LAHKO PODARI STOLČEK ZA HRANJENJE OTROKA. tel 041 888 691 - KOMPOSTIRAN KOZJI GNOJ v vrečah po cca 40 kg PRODAM 040 342 200 - Prodam zamrzovalno skrinjo in pralni stroj-skupaj za 30.000 SIT. tel 051 416 633 ali 051 416632 je tednik Izolanov Naslov: Veliki trg 1,6310 Izola, tel. 05/ 640 00 10, fax. 05/ 640 00 15 glavni in odg. urednik: Drago Mislej, tehnični urednik: Davorin Marc e-mail: sektor.tehnika@ mandrac.com Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 230 SIT. Založnik elektronski prelom : GRAFFIT LINE d.o.o., Izola; tel.05/ 640 0010 elektr.naslov: http://www.mandrac.com; e-mail: urednistvo@mandrac.com TRR: 10100 - 0029046354 / Tisk: BIROGRAFIKA BORI, Izola Vpisano v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522._ Sanjate o novem 11T*T• [-A nT-.Vi -h AvtoKredit izpolni vai aBUMCT^O KK&jMB [olan...AU FA CELD VZDLANCAN... M0T0H0V KOT JAZ «EM KOFKA... NÉPTUN NAUTICA Novosti: izvenkrmni motorji znamke Mariner, navigacijske luči z LED tehnologijo, akcijska -20% ponudba, na nove izbrane artikle priznamo 20% popust. Neptun nautica - vaš najlepši del morja na kopnem. Društvo za kulturo, šport in razvoj vsi Cetore je v petek 17. marca pripravilo predstavitev svojih privh dveh istrskih noš. Projekt sta vodili članici društva Katica Mihaljevic in Sendy Petaroš, za šivanje noš pa sta poskrbela Aljoša Pucer in Mateja Bučan, ki sta izdelala praznično istrsko nošo premožnih ljudi in praznično nošo kmečke družine. MORJE EMOCIJ IN VAL MORJA CETORANKE SO DOBILE ZUNAJ JE ZIMA, PRI NAS PA POLETJE Še posebej, če pridete v skupini. • Če pridete v treh boste plačali za dva, če vas pride 5 boste plačali trije» • Študentom nudimo 20% popust za solarij. ROČNA in VODNA MASAŽA FINSKA in TURŠKA SAVNA MEGA SOLARIJ ležeči in stoječi Izola, Zelena ulica 17 (Obrtna cona) Tel.: 641 -40-33 041 -512 783 Izolsko gledališče je bilo spet premajhno za vse, ki so prišli na jubilejni koncert pevcev in godcev izolskega doma upokojencev. Aplavz je sledil aplavzu in emocij je bilo toliko, da pri nekaterih trajajo še danes, je še nekaj dni po nastopu ugotavljala mentorica in dirigentka Marjetka Popovski