Leto XIX.
Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za It leta 80 Din, za '/. leta 45 Din, mesečno 15 Din; za lno-semstvo: 210 Din. — Plača ln toži se ▼ Ljubljani
TRGOVSKI LIST
V
Časopis za trgovino, industrijo, obrt in denarništvo
Številka
OrednUtvo ln upravnlStn je v Ljubljani v Gregorčičevi Ulici 23. — Rokopisov ne vračamo. — Račun pri post. Hranilnici v Ljubljani St. 11553. — Tei St. 25-ttJ
lihaia torek*
vZnata trtek In sol
soboto
Llubllana, sobota 7. novembra 1936
Cena |m“',nl 1*50
VCnd StovllU Din ■
Značilnosti naše zakonodaie
Če pazljivo pregledujemo vse številne zakone in zakonske predpise, potem opazimo, da imajo vsi, razen sodnih in čisto tehničnih, neko isto črto in neke iste značilnosti.
Predvsem je skupna lastnost večine naših zakonov, da so prav za prav vsi le okvirni zakoni, v katerih je na široko dana možnost, da se uveljavijo razni pravilniki, razpisi, uradna tolmačenja in podobno. Dostikrat je ta značilnost razvita celo do te mere, da postaja zakon umljiv sploh šele po izdanih pravilnikih in da je težišče zakona v njih, ne pa v samem zakonu. Število teh pravilnikov tudi stalno narašča, izdajajo pa se s počasnostjo, da se dostikrat tudi še po letih bistvena določila zakonov ne morejo izvajati. Kdaj dobimo že pravilnik o socialnem zavarovanju trgovcev?
Zaradi teh številnih pravilnikov, razpisov in tolmačenj seveda silno trpi preglednost zakonov in vedno pogosteje nastaja potreba, da se uradi in zasebniki obračajo na centralne urade v Beogradu, kako je vendar treba tolmačiti ta ali oni predpis. Skoraj nastaja zaradi tega vtis, kakor da se to tudi namenoma hoče doseči, da je dana birokraciji, ki odgovarja na vsa ta vprašanja, tem večja avtoriteta in oblast.
Nadaljnja značilnost naših zakonov je, da se skoraj z vsakim nstvanja kak nov fond. Koliko imamo že vseh teh fondov, menda nihče v državi ne ve več, ker se kar neprestano ustanavljajo novi. Pristojbine, ki se določajo za te fonde, morajo davkoplačevalci tudi večinoma redno vplačevati, kako pa se uporablja denar iz tek, fondov, pa je večinoma popolnoma neznano. Te fondoma-nije je res že preveč in v interesu vsega narodnega gospodarstva ter koristi državne uprave bi bilo, da se s to boleznijo neha.
Drug podoben pojav so i>osve-tovalni odbori, ki so tudi redna značilnost naših zakonov. Sami po sebi ti posvetovalni odbori prav gotovo niso nobena napaka, temveč nasprotno zelo nujno potrebni in samo želeti bi bilo, da bi postali res stalne institucije. Toda njih sestava je vedno nad vse nesrečna, ker se sestavljajo vedno po enem in istem vzorcu. Najprej se vpraša, katero ministrstvo je pri dotičnem vprašanju najbolj prizadelo, katero manj in s tem je tudi že sestava posvetovalnih odborov v glavnem določena. Zastopniki teh ministrstev tvorijo v posvetovalnem odboru večino, za dekoracijo pa se imenujejo še nekateri zastopniki drugih organizacij, zlasti državnih podjetij, ki bi mogla biti v do-tični zadevi interesirana. S tem je ves namen in smisel posvetovalnih odborov pokopan. Kajti smisel posvetovalnega odbora je baš ta, da ti kontrolirajo praktično izvršljivost zakonskih predpisov. Posvetovalni odbori naj bodo oni organ, ki prilagodi zakonske predpise življenju. Biro-kratični aparat naj dobi z drugo besedo v teh posvetovalnih odborih svoje dopolnilo. Če pa imaijo v posvetovalnih odborih večino isti ljudje, ki bo zakon izdelali, potem tega dopolnila ni, in ves
posvetovalni odbor je izgubil svoj smisel. Pa tudi to je treba upoštevati, da res sposobni ljudje iz praktičnega gospodarskega življenja nočejo biti le prazna dekoracija, da je tudi iz tega razloga sestava sedanjih posvetovalnih odborov napačna.
Tudi razni komisarji in komisije se silno pogosto ustanavljajo z našimi zakonskimi predpisi. Menda že ni večjega podjetja, ki ne bi imelo svojega komisarja. Celo denarni zavodi pod zaščito, ki bi morali varčevati z vsakim dinarjem, imaijo svoje komisarje, ki
nikakor niso slabo plačani. In kaj je efekt vseh teh komisarjev in komisij?
Če gledamo nastanek vseh naših zakonov, potem vidimo še naslednjo značilnost. Lahko in hitro nastajajo zakoni, s katerimi se ustvarja neka osrednja instanca v Beogradu. Če te instance ni, potem je tudi nastanek takšnega zakona težiji, če ne nemogoč. Nočemo baš reči, da je tudi v tem neki sistem, dasi bi dejstva skoraj govorila tako.
Vse te značilnosti zakonodaje
dokazujejo, da je ta preveč pod vplivom birokracije in zato tudi preveč tuja življenju in premalo skladna s potrebami našega gospodarskega udejstvovanja. Zato se le prepogosto dogaja, da se celo zakoni v pospeševanje gospodarstva in čeprav so bili nad vse dobro mišljeni, izkažejo v praksi kot gospodarstvu škodljivi. 'Ne bi pošteno izvrševali svoje časnikarske dolžnosti, če ne bi s prstom pokazali na birokracijo kot glavni vzrok, da nimajo naši zakoni onega dobrega učinka, ki bi ga morali in tudi mogii imeti.
Gospodarske organizaciie odklaniaio cestni fond
Anketa v Zbornici za TOI
V petek dopoldne je bila v Zbornici za TOI anketa, ki jo je sklical? Zbornica za TOI, da se naše gospodarske organizacije izjavijo o novem zakonskem načrtu o ustanovitvi cestnih fondov. Anketa je bila odlično organizirana, odziv gospodarskih organizacij pa tudi nad vse dober. Udeležencem je bilo predloženo tudi obširno uradno pojasnilo k zakonskemu osnutku, da so bili vsi o njem popolnoma informirani.
Anketo je otvoril in vodil gen. tajnik Zbornice Ivan Mohorič, ki je na kratko označil namen ankete ter osnovno zamisel predloga o cestnih fondih.
Sledila je nato debata, v katero je kot prvi posegel univ. prof. Kral. V svojih vzorno sestavljenih izvajanjih je naglasil, da pogreša v strokovnem oziru v osnutku vsak jasen tehnični načrt. Čisto nejasno je tudi, kdo bo razpolagal s fondi. Poprava cestnega omrežja je v resnici nujna in v ta namen treba zbirati sredstev. Toda pri tem se je treba ozirati tudi. na industrije posameznih pokrajin in treba je izdelati celoten načrt, po katerem se bodo ceste gradile in zboljševale. Na vsak način pa se mora denar porabiti tudi tam, kjer je bil nabran. Natančno pa je treba tudi določiti, katere zneske dobi država in katere banovina. V sedanji obliki načrt ni sprejemljiv.
Govorili so nadalje dr. Ciril Pavlin, inž. Pirkmajer, ind. Lenarčič iz Vrhnike, dr. Rekar, tajnik Zveze industrijcev dr. Golia, predsednik lesnega odseka Zveze trg. združ. g. Škrbec, tajnik združenja g. Šmuc, ind. Krejči iz Ruš, ravnatelj Putnika dr. Žižek.
Če vse predloge in govore zastopnikov gospodarskih organizacij na kratko podamo v celoti, potem bi mogli označiti stališče gospodarskih organizacij do zakonskega načrta o cestnih fondih tako-le:
Ugotovitve ankete
1. Načrt zakona predvideva ustanovitev dveh vrst cestnih fondov kot institucije za možnost izvenproračunskega finansiranja cestnih del.
2. Načrt zakona predvideva pooblastilo za najemanje posojil za fond v tu- odnosno v inozemstvu, za katere jamči država oz. banovina.
3. Načrt zakona izloča iz splošnih državnih dohodkov celo vrsto
taksnih, trošarinskih in carinskih dajatev v skupni vsoti nad 100 milijonov dinarjev, s katerimi redni državni proračun računa in jih ne more pogrešati. Zato bi se moralo za državni proračun najti nadomestilo v istem iznosu.
4. Načrt predvideva uvedbo nekaterih novih dajatev, ki so za gospodarstvo občutne, s proraču-nanim letnim donosom nad 120 milijonov dinarjev ali 50% od letnega donosa vseh dohodkov cestnega fonda.
5. Ne uzakonja se nikak konkreten načrt in razpored del, ki se imajo izvršiti 6 sredstvi cestnega fonda, marveč je to pridržano posebni uredbi. Zbog tegS je dana možnost, da se bo razpolagalo s sredstvi fonda popolnoma samovoljno, pristransko in brez sistema. Uzakonjena ni niti obveza, da se imajo pri razporedu v prvem redu upoštevati najbolj obremenjeni sektorji z nad 250 ton dnevnega prometa, v drugi vrsti pa izgraditi moderno utrjene komunikacije, ki tvorijo važne turistične priključke na že modernizirane ceste sosednih držav.
6. Načrt ne predvideva nikjer obveznosti polaganja računa narodni skupščini in drugim javnim faktorjem, kakor bi to moralo biti, ker se sredstva črpajo iz javnih dajatev.
7. Višina posojila ni v zakonu nikjer navedena ter je zato dana možnost, da se pooblastilo, ki ga vsebuje načrt zakona, popolnoma samovoljno uporabi za večjo zadolžitev in pod težjimi pogoji, kakor bi bilo stvarno potrebno in racionalno.
8. Po načrtu zakona se iz sredstva fonda ne smejo graditi nove ceste, marveč samo kratki sektorji, ki so potrebni za dograditev že obstoječih cestnih spojev in bi bilo potemtakem finansiranje zgradbe avtomobilne ceste iz Ljubljane na Jadran iz tega fonda izključeno.
9. V zakonu ni upoštevano dejstvo, da pravilno utrjeni cestni kolovoz mora trajati po izkušnjah zapadnejših držav do 20 let, tekom katerih so potrebni za popravila in vzdrževanje prav minimalni stroški.
10. Načrt v predloženi obliki ne upošteva okolnosti, da so v zapad-nih delih države ceste grajene po potrebah prometa z živalsko vprego in da je treba te: ceste v velikem obsegu preurediti z nadvozi, preložitvami, pregraditvijo visokih objektov, in razširjenjem na obliko modernih cest, radi česar je
treba v velikem obsegu opustiti i stare trase in določiti nove.
11. Načrt predvideva nadaljnji obstoj sedanjih dajatev za banovinske ceste in dotiranje banovinskega fonda predvsem iz njegovih specialnih dajatev. I*o obrazlože-nju prva leta ni računati s kakim dotiranjem banovinskega fonda iz splošnega cestnega fonda.
12. Vzdrževanje in novogradnja padata prej ali slej na breme bu-džeta države oz. banovin, ki se zato ne bo zmanjšal. Nasprotno predvideva načrt, da se bo v primeru, ako ne bodo dohodki cestnega fonda zadostovali za kritje obveznosti, primanjkljaj stavil v državni proračun.
Z ozirom na prednje nedostatke kakor tudi na slabo izkušnjo, ki jo imajo periferni kraji glede centralno upravljanih fondov, so vse tehnične, gospodarske organizacije in ustanove kakor tudi promi-nentni gospodarstveniki, ki jih je zbornica vprašala za mišljenje, načrt v sedanji obliki kot nesprejemljiv odklonili.
Kal treba storiti
1. Da smo zakasnili in izgubili že mnogo časa z odlaganjem modernizacije cest in da je že nastopil skrajni čas za izvedbo teh del.
2. Da je specialno modernizacija cest v dravski banovini potrebna radi tega, ker so vse oko-lišne države, v katere je dravska banovina po svoji eksponirani legi vklinjena, že davno izvršile to modernizacijo in pritegnile tujski promet nase.
3. Da odobravajo načelo, da se finansiranje modernizacije cestnega omrežja izvrši po cestni fondih izven rednega budžeta.
4. Da je treba dohodke fonda porabiti prvenstveno tam, kjer se stekajo.
5. Da se je treba ozirati zlasti na kraje z najbolj razvitim tujskim prometom in tranzitnim prometom na Jadransko morje in na najbolj obremenjene ceste.
6. Da je na mnogih mestih uporaba sedanje trase za moderni kolovoz nemogoča in da je treba novo traso določiti po načelih moderne cestne tehnike ter se s krpanjem problem ne more rešiti.
7. Da je nova obremenitev poleg že veljavnih dajatev in obstoječe preobreinenitve cestnega prometa nesprejemljiva in da nato-vorno takso na železniški promet soglasno odklanjajo. Odklanjajo ne
samo, ker je s stališča mednarodnih obvez neizvedljiva, ker predstavlja ubijajoče breme za naš izvoz in ker industrijske surovine in pogonska sredstva take obremenitve ne prenesejo.
8. Da je treba predhodno rešiti vprašanje odnošaja med železniškim in cestnim prometom. Železniška uprava pri nas še vedno misli, da ima pravico na monopol blagovnega in osebnega prometa in vidi v vsakem množinskem prevažanju oseb in blaga po cestah nedopustno konkurenco ter danes z vsemi umestnimi in neumestnimi sredstvi ovira razvoj cestnega prometa.
9. Da je treba iz navedenih razlogov ustanoviti samostojne banovinske cestne fonde, dočim bi si gradbeno ministrstvo pridržalo potrjevanje načrtov in kontrolo nad izvedbo odobrenih cestnih gradb.
10. Da je predloženi načrt tudi v podrobnih odredbah neuporaben za stvarno razpravo in da je potrebno, da se izdela v smislu iznesenih načel popolnoma nov načrt. V zakonodajno-tehničnem oziru je osnutek poln nedostatkov in površen in se more zato smatrati le za skico smernic, v smislu katerih naj bi se šele sestavil definitivni tekst zakona.
11. Da je potrebno različno postopanje v banovinah, se vidi že iz tega, da je razmerje državnih in banovinskih cest v poedinih banovinah zelo neenotno. Dočim odpade v dravski banovini od ce-< lotne kilometraže cest samo 12 % na državne, je pri drugih banovinah to razmerje dokaj ugodnejše. Tako na primer ima drinska banovina od celotnega cestnega omrežja 25 % državnih cest, du-navska 14, moravska 20, primorska 37, savska 20, vardarska 31, vrbaska 33 in zetska 42 % ter bi že po tem dravska banovina bila pri centralistični ureditvi in upravi cestnega fonda gotovo na najslabšem, akoravno bi zbog razvitega inozemskega turizma in inozemskega tranzita baš v Sloveniji bili dohodki največji. Načrt zakona ne nudi nikakega jamstva, da bodo sredstva porabljena po določenih načelih, sicer bi bila ta načela vnešena v načrt zakona, da bi postala za vse obvezna. Izkušnja zadnjih let pa uči, da se denar, zbran iz aktivnejših banovin, v pretežnem delu porablja v takozvanih pasivnih pokrajinah, ki bi se z malo požrtvovalnostjo in trudom lahko v enaki meri spremenile že davno v aktivne, dočim se pokrajine, iz katerih doteka ta denar, zapostavljajo in se jim ne dajo niti za redno vzdrževanje potrebni krediti na razpolago.
m
Cestni fond ne sme pomeniti nove obremenitve in nove krivice za Slovenijo! V tem je Slovenija absolutno soglasna.
Izredni občni zbor »Putnika«
bo danes, v soboto v Beogradu. Na dnevnem redu je predvsem razprava o pogojih gen. direkcije železnic za sklenitev nove pogodbe med »Putnikoin« in železnicami.
Potrebno pa bi bilo, da bi slovenski člani spravili na dnevni red tudi nekatera druga vprašanja, ker vse kaže, da poslovanje »Putnika« ne donaša onih koristi, kakor bi jih moralo in tudi moglo. Predvsem pa je treba konstatirati, da ima Slovenija od »Putnika« mnogo premalo koristi. Slovenija
Je agrarno močno pasivna dežela in Je zato na dohodke iz tujskega prometa nujno navezana. Nikakor pa ni mogoče reči, da bi se »Put-nik« v zadostni meri trudil, da bi se tujski promet v Sloveniji dvignil. Zato pričakujemo od Slovencev, ki so v upravi »Putnika«, da že enkrat slovenski javnosti raz-Jože, kaj so predlagali v korist tujskega prometa v Sloveniji in kateri njih predlogi so bili tudi mresničeni.
Taksne zadeve
Zaradi nejasnosti davčnih predpisov je bila že izgovorjena marsikatera in tudi prav ostra beseda. Toda še mnogo več nejasnosti je glede taksnih predpisov. Doslej se človek niti pri najboljši volji ni mogel orientirati, kako je s predpisi v taksnih zadevah. Če je segel poslovni človek tudi po največjih srbskih in hrvaških knjigah, ki so izšle o taksnem zakonu, se vendar ni mogel nikdar zadosti informirati. Ali so bile te knjige že prestare, ali niso vsebovale vseh pravilnikov ali pa so jim manjkali razpisi in odloki državnega sveta in upravnega sodišča v Celju. Poslovni človek je bil postavljen vedno pred uganko. Sedaj pa je izšlo v slovenščini veliko delo o taksah, ki ga je spisal načelnik lin. oddelka v p. Štefan Sušeč in v katerem je zbrano vse gradivo, ki se tiče taks in ki je danes še veljavno.
In kdor prelistuje po Suščevcm delu, bi naletel na marsikatero zanimivost in bi se obvaroval marsikaterega plačila, ki ga morda še danes po nepotrebnem plačuje.
V dokaz naj navedemo dva kratka primera, na katere smo naleteli pri pregledovanju Suščeve-ga dela.
Tako beremo v Suščevem delu na str. 193 v 3. odstavku 2. pripombe k tar. post. 12. naslednje: »Samoupravna telesa ne smejo ustanavljati prenosne takse na premično in nepremično imovino za kritje svojih razhodkov. Doslej uvedene takse te vrste prestane jo veljati dne 1. januarja 1928.«
Kako se je moglo kljub tej določbi kasneje dovoliti pobiranje občinskih in banovinskih prenosnih taks, je pač nepojmljivo.
Drug lep primer o koristnosti prelistavanja po taksnih predpisih imamo na str. 344. Suččevega dela
V IX. točki posebnih pripomb k tar. post. 34. se opozarja, da odvetniki, notarji, zdravniki in ži-vinozdravniki po določbah točk 13 in 14. čl. 1. zakona o obrtih ne spadajo pod ta zakon, zato tudi niso obrtniki in se zato tudi pred pisi te tar. postavke ne nanašajo na nje. Zato tudi ti intelektualci niso dolžni kolkovati svojih raču snov po predpisih tar. post. 34.
Takšnih in podobnih primerov jje še polno, zaenkrat pa naj ta |dva zadostujeta.
»Službeni list «
banske uprave dravske banovine k dne 7. novembra objavlja: Odloč |bo kr. namestnikov o otvoritvi poslaništva v Stockholmu — Dopolnitev seznama uvozne carinske itarife — Podaljšava veljavnosti legitimacij za vozne ugodnosti Odločbo o prometu s sadikami Objavo kandidatnih list za volitve (v Zbornico za TOI v Ljubljani za jtrgovinski odsek v volilnem okrožju 2., za obrtni odsek v volilnih okrožjih 4, 6, 15 in 19 in za indu sirijski odsek v volilnih okrožjih 1 in 2. — Razne razglase sodišč in n rad tv ter razne druge objave.
Krošniarske
ni kon
Oblasti nai strogo izvaiaio zakonske predpise
He samo kot zdravilna voda
tudi za mešan)e z vinom in sadnimi soki je
Rogaška slatin;
Izvrstna. Tudi tako pomešana pospe šuie prav prijetno delovanje prebavnih in odvajalnih organov in spravi človeka v dobro razpoloženje !
Politične vesti
»Slovenski narod« z dne 5. t. ni. je objavil med dnevnimi vestmi naslednjo, le preveč resnično notico:
»Dan za dnem morajo trgovci prekrižanih rok gledati, kako se krošnjarstvo kljub vsem naporom in obljubam, danim gremiju, ne-motoma in vedno bolj širi, tako mestu kakor tudi v okolici. Krošnjarji prodajajo tudi blago za zimske suknje. Vsak čas lahko vidiš takega gospoda s kovčegi. Nihče ga ne moti. Govorilo se je slogi med trgovci in obrtniki, ečkrat čujemo tudi nekdaj tako slavno geslo »svoji k svojim«. Nekateri obrtniki, posebno gostilničarji in drugi, pa nemoteno sami kupujejo od krošnjarjev. Treba si o to zapomnili. Obrtnik bi že sam meral imeli toliko samozavesti, da bi krošnjarja kratkomalo zavrnil, ne pa da sam kupi od njega obleko ali zimsko suknjo. Bodo pač morali trgovci drugače nastopati in javno tako brezbrižnost ožigosati. Sicer pa naj se končno napravi red, da se ne bo doga-alo, kakor sedaj, da so n. pr. v varaždinskem srezu izdali okoli 500 dovoljenj krošnjarjem. Saj še celo višji uradniki, ki bi morali sami biti čuvarji reda, kupujejo od krošnjarjev v uradih. Pač žalostno za trgovce davkoplačevalce!«
Kar se tu navaja v notici, je vse es, le preveč resi Namesto da bi si gospodarski stanovi solidarno pomagali v boju proti krošnjar-ski nadlogi, ki je v škodo vsem, se le prepogosto dogaja, da nekateri na to dolžnost pozabljajo, Prav tako je res, da izdajajo sre-ska načelstva ponekod dovoljenja za krošnjarstvo ne samo mnogo preveč liberalno, temveč tudi že obsegu, ki nasprotuje pozitivnim predpisom. Tako je krošnja rjenje z manufakturnim blagom sploh prepovedano, a vendar se izdajajo tudi takšna dovoljenja. Silno milo pa se postopa tudi proti krošnjarjem, ki so bili ova deni zaradi nedovoljenega kroš-njarstva. Namen vsake kazni pa ni samo ta, da izvršeni prestopek kaznuje, temveč da ima tudi ustra šujoč vpliv, da se prestopek več ne ponovi. Če pa se krošnjarju ki zasluži na dan 1000 din in tudi več, naloži tu pa tam kazen višini 100 din, vse blago pa se mu pusti, potem ga ta kazen pač ne bo odvrnila od krošnjarstva Ta kazen ni zanj nič drugega ko malenkostno povečanje režijskih stroškov, ki pa jih večkrat pokrije s prodajo enega samega kosa bla ga za obleko.
Ta neverjetna prizanesljivost ne katerih oblasti do krošnjarjev je tem manj pojmljiva, ko se je ven dar že neštetokrat pripetilo, da so bili prijeti krošnjarji s ponare jenimi dokumenti, z ukradenim blagom in s tihotapljenjem pre povedanega blaga. Že samo ti pri meri bi morali napotiti oblasti da z večjo strogostjo nastopijo pro ti krošnjarjem, ne pa da jim da jejo s svojo prizanesljivostjo po tuho.
Končno pa imajo uradi že za radi svoje funkcije dolžnost, da krošnjarstva, ki ga niti ne morejo tako kontrolirati kot legalne trgovine, ne tolerirajo. Kdo pa jim jamči, da krošnjarji le krošnja rijo, da ne opravljajo tudi drugih poslov. Že zato bi morala oblastva biti mnogo bolj stroga pri izda janju krošnjarskih dovoljenj.
Že celo nezaslišano je — kar pa se žalibog dogaja — da morejo krošnjarji celo po uradih nemoteno prodajati svoje blago in tudi blago, ki se po pozitivnih predpisih sploh ne sme krošnja-riti. Urad mora biti vedno vzor
kraja, kjer se zakon spoštuje do zadnje pičice, ker drugače mora pasti zaupanje v urade. Če pa trgovec vidi, kako se prodaja ma-nufakturno blago od krošnjarjev celo po uradih, dasi je takšna prodaja prepovedana, potem se pač nihče ne sme čuditi, če pada avtoriteta uradov.
Na vse zadnje pa bi morali uradi upoštevati še naslednje: Med glavnimi davkoplačevalci so trgovci; oni, ki ne plačajo skoraj nobenih davkov so pa krošnjarji. Naj vendar pomislijo vsi uradniki, ki pospešujejo in tolerirajo krošnjarstvo, kaj bi se zgodilo, če bi krošnjarji čisto izpodrinili trgovce. Državna blagajna bi bila v še mnogo večji stiski, kako kriti vse državne stroške, nego je danes! In kdo bi moral potem najprej pomagati drž. blagajni iz stiske? Uradniki, pa nihče drug!
Menda so to uradniki že dovolj živo ponovno občutili!
Krošnjarska nadloga ni samo zadeva, ki bi se tikala edinole trgovcev. Tudi obrtniki in drugi gospodarski stanovi so zainteresirani na tem, da se to nelegalno posredovanje neha! Še prav posebno pa je zainteresirana na odpravi krošnjarstva državna blagajna, kar se mora vsaj v uradih menda le nekoliko upoštevati.
Zato upamo, da bodo oblasti poskrbele, da se bodo veljavni predpisi glede krošnjarstva že enkrat začeli dosledno in strogo izvajati in da bo napravljen že enkrat konec nelegalnemu krošnjarstvu. Tudi v tem je dokaz slabega funkcioniranja naše državne uprave, če more krošnjarska nadloga kljub vsem še vedno veljavnim prepovedim ne samo obstajati, temveč se celo še širiti!
Vprašan/e lesnega izve za
teia otredniega odbora letnega odteka pri Zvezi trgovskih združeni
Dne 31. oktobra je bila v Ljubljani seja Osrednjega lesnega odseka pri Zvezi trgovskih združenj, ki je bila dobro obiskana in na kateri so se temeljito obravnavala vsa vprašanja, ki se tičejo našega lesnega izvoza. Sejo ije olvoril predsednik Škrbec, ki je podal tudi poročilo o staniu na tujih lesnih trgih. Poročal je, da so bile na nemškem trgu dosežene ugodne cene, da pa zahteva nemški trg veliko preciznost v izdelavi in kvaliteti blaga. Glede izvoza lesa v Italijo je dejal, da vse naše stanovske in strokovne organizacije zahtevajo, da one razdeljujejo kontingente. Bati pa se je, da njih zahteva ne bo upoštevana in da bo kontingente dodeljeval Zavod za pospeševanje zunanje trgovine v Beogradu (kar se je tudi zgodilo).
Tudi z angleškimi lesnimi uvozniki so se dosegle ugodne cene, ki se vse računajo franko nakladalna postaja. Zelo trpi lesna trgovina zaradi pomanjkanja kredita ter se zaradi tega tudi kvarijo cene, ker so nekateri lesni trgovci prisiljeni, da prodajajo svoje blago tudi pod ceno, le da pridejo do denarja.
Po poročilu predsednika Škrbca, ki je bilo z odobravanjem sprejeto, se je razvila živahna in stvarna debata, v katero sta posegla tudi gg. Hcinrichar in Gorjanc.
Predsednik Škrbec ije nato omenil, da so bosanske lesne organizacije protestirale proti naši za htevi, da se kontingenti za Italijo dodele predvsem Sloveniji in Gorskemu kolarju. Ta protest je brez podlage, ker smo mi zahtevali le to, da sc izločijo od italijanskih izvoznih lesnih kontingentov bosanska lesna velepodjetja, ne pa tudi manjša bosanska lesna podjetja. Stališče slovenskih trgovcev ni torej v škodo bosanskim malim lesnim podjetjem in zato je njihov protest tudi čislo odveč. Na sprotno vežejo ene ko druge isti interesi.
Nato so se obravnavala druga vprašanja, kakor vprašanje ljubljanske mestne uvoznine na les, davek za čezmerno uporabo cest ki lesno trgovino mnogo preveč obremenjuje, nameravani cestni fond, ki ga osrednji lesni odbor zaradi njegove strogo centralistič ne zasnove nikakor ne more odobravati. Prav tako tudi ne sta lišča zveze hranilnic, da se niko mur več ne bi smela dovoliti za ščita. Splošno se je izreklo pri čakovanje, da se bo od ministra
Bjure Jankoviča napovedana zaščita za trgovce in obrtnike tudi resnici izvedla.
Daljša debata se je razvila tudi zaradi odgovora Narodne banke
glede obračunavanja klirinških terjatev proti Italiji. Če pravi Narodna banka, da je imela zaradi previsokega obračunavanja teh terjatev izgubo, potem je pač treba vprašati, kdo pa je imel potem dobiček-od razlike med dejanskim in uradnim tečajem deviz, ki so ih morali oddajati izvozniki Narodni banki. Izplačilo starih ter-atev se mora na vsak način po spešiti. Narodna banka naj tudi že pove, kdo od italijanskih uvozni kov je že vse nakazal denar. Osrednji lesni odsek bo še na dalje živo zasledoval to vprašanje.
Končno se je govorilo tijdi < zborničnih volitvah ter o postav ljenih listah. Večina odseka je sprejela v tem pogledu stališče predsednika Škrbca.
Sporazum o izplačilu naših zamrzlih terjatev na Madjarskem
Posebna madjarska delegacija je imela v Beogradu več sestankov z našimi zastopniki za konč no ureditev vprašanja plačila na šili zamrzlih terjatev na Madjar skem. Ta dogovor je potreben, da se morejo nadaljevati v septem brn pretrgana pogajanja za. skle nitev trgovinske pogodbe med nami in Madjarsko. Pogajanja so bila uspešna ter se je našel način po katerem se bodo ustvarila sredstva za plačilo naših izvozni kov. Izvozniki bodo mogli izter jati svoje terjatve, kakor hitro bodo podpisale sporazum emisij ske banke. Doseženo je tudi to. da izvozniki, zlasti vseli kontin gentiranih predmetov, ne bodo več pri izvozu imeli takšne težave kakor prej.
»Službeni list«
kr. banske uprave dravske bano vine z dne 4. novembra objavlja Uredbo o razsodniških odborih Pravilnik o sestavljanju razsodni ških odborov in postavljanju njih članov — Odločbo o nabavi turi stičnih lir — Objavo kandidatnih list za volitve v Zbornico za TOI v obrtni odsek, in sicer v volilnih okrožjih: št. 1., 3., 7., 7., 8., 11 13., 16., 18. in 19. ter za gostinski odsek v obeh okrožjih — Razne razglase sodišč in uradov ter raz ne druge objave.
Italijanski tisk z zadovoljstvom piše o komentarjih Jugoslovanskega tiska k Mussolinijevemu milanskemu govoru. Tržaški »Piccolo« ponatiskuje članek »Slovenca«.
Tržaški »Piccolo« poroča, da so številni jugoslovanski pisatelji in prijatelji italijanske literature izrazili željo, da bi se ustanovilo italijansko - jugoslovansko kulturno društvo. Upamo, da se bo temu društvu posrečilo — če je seveda vest »Piccola« resnična, da bodo mogli Slovenci v Italiji nemoteno čitati slovenske knjige in časopise. Kajti sicer vse to društvo res ne bi moglo imeti nobenega smotra.
Načelnik turškega generalnega štaba je prišel v Bukarešto, kjer bo imel važna posvetovanja z zastopniki romunskega generalnega štaba.
Francoski poslanik v Ankari je imel dolg razgovor s turškim zunanjim ministrom ter se je pri tej priliki govorilo tudi o tem, da bo Francija odstopila Antiohijo in Aleksandre to Turčiji.
Angleški zunanji minister Eden e v poslanski zbornici odgovarjal na. Mussolinijev milanski govor. Dejal je, da postaja danes sicer navada, da se pomembne politične izjave' govore na shodih, da pa on j navadi še ne more slediti. Nato ; e govoril o Zvezi narodov, kateri se nekje zelo po krivici tudi smeje.
V resnici ni Zveza narodov to, kar bi morala biti, toda za reševanje mednarodnih sporov vendarle najboljši instrument. Vel. Britanija bo zato delala na to, da se Zveza narodov ohrani, njena avtoriteta pa dvigne.
Nato je govoril o locarnski konferenci, glede katere so se v resnici pojavila nesoglasja, ki pa niso nepremostljiva. Ne bo pa locarn-ska konferenca samo za nas, temveč tudi za druge interesirane sile. Končno je govoril Eden tudi o Sredozemskem morju ter naglasil, da ni to Sredozemsko morje za Anglijo samo morska cesta, temveč njeno življenjsko vprašanje in da mora to upoštevati tudi Italija. Potem bo tudi sporazum z njo lahak.
Novi nemški veleposlanik v. Ribbentrop je obiskal zun. ministra Edena ter ostro protestiral, ker ga .e napadel v poslanski zbornici komunistični poslanec Galagher in mu očital, da ima s krvjo omadeževane prste. Eden je odgovoril Ribbentropu, da ta napad sicer obžaluje, da pa angleška vlada nima nobenega sredstva, da bi vplivala na govore poslancev. Da je bil ta protest prva diplomatska akcija Ribbentropa v Londonu, se komentira v javnosti mnogo in na razne načine.
Angleški veleposlanik v Berlinu je energično protestiral proti govoroma Goringa in Gobbelsa, ki sta zahtevala, da se Nemčiji vrnejo njene kolonije.
Vehementno je napadel Lavala pariški list »Populaire«. Zahteva, da se postavi La val pred sodišče, ker je namenoma sabotiral izvajanje sankcij, s tem pripomogel k militarizaciji Rena ter vsem drugim posledicam, ki so nato nastale. Angleško javno mnenje Franciji nikdar ne bo odpustilo, da je Francija sankcije sabotirala.
Francoski vojni minister Dala-dier je zahteval 19,5 milijarde frankov novih kreditov za vojsko. Vojni minister je v zvezi s temi krediti dejal, da je imela francoska industrija zaradi stavk veliko škode in da zato vlada stavk ne bo več trpela.
Hitler je sprejel v Obersalzbergu pri Berchtesgadenu kardinala Faul-haberja na obisk.
Roosevelt je dobil pri zadnjih volitvah 11 milijonov glasov več ko njegov protikandidat. Splošno se sodi, da bo Roosevelt po tej svoji veliki zmagi bolj odločno nadaljeval svoje socialno delo._
Civilno prebivalstvo zapušča Madrid. V mestu se z vso marljivostjo grade utrdbe. Velik del vladnega tabora je za mirno prepustitev Madrida nacionalistom, da se prepreči uničenje mesta. Ni pa verjetno, da bo to stališče zmagalo.
Madrid je pred padcem. V mestu vlada anarhija. Plenijo se trgovine in stanovanja, talci se streljajo in začeli so se požari. Vlada je proglasila zadnjo mobilizacijo delavstva. Rusija pošilja še nadalje vojni material v Španijo. Med ujetimi vojaki madridske vlade je bilo tudi več Rusov.
Zaradi uvedbe 40urnega tednika so se dvignile v Franciji cene za premog za 20 do 25 frankov za tono. Zaradi stavke so vse zaloge v premogovnikih izčrpane. Zaradi dviga premogovnih cen je pričakovati, da se bodo dvignile tudi cene za železo.
Plače angleških ministrov bodo povečane od 2000 na 5000 funtov, plača ministrskega predsednika pa na 10.000 funtov (2,400.000 din).
Nakup	tvornice
Prevet besedi, a premalo pojasnila o nakupu
te tvornite
Naša vlada je izvedla nacionalizacijo tvornice ae rop lanskih motorjev v Rakovici. O tem nakupu tvornice je izšlo daljše uradno pojasnilo, v katerem se med drugim pravi:
Sklep o nakupu je posledica posebnega pooblastila v zadnjem finančnem zakonu, da more država za povečanje in nakup te tvornice najeti posojilo v višini 30 milijonov din. V ta namen začeta pogajanja z zastopniki te tuje tvrdke so dovedla do popolnega uspeha. Naša država je s tem postala izključni lastnik »Industrije aeroplanskih motorjev v Rakovici«. S tein da se dosegajo te koristi Podjetje bo zaposlovalo edino domačo delovno silo. Proizvodnja se bo povečala. Ves zaslužek od poslovanja tvornice bo ostal v državi, kar da bo ugodno vplivalo tako v gospodarskem ko v deviznem pogledu ter tudi na našo plačilno bilanco. Transakcija ne bo zahtevala posebnih naporov od državnega proračuna. Amortizacija posojila se bo izvršila ua breme dohodkov od letnih dividend, ki so zagotovljene od naših naročil. V kratkem se bo vse podjetje povečalo, instalirala livarna, kovnica za izdelavo avtomobilskih motorjev in drugih delov za motoma vozila. Dobili boino s tem obenem z novimi cestami tudi lastno moderno avtomobilsko industrijo itd. itd.
Priznati moramo, da se to pojasnilo prav lepo čita, da pa nikakor ne more zadovoljiti. Manjkajo tu predvsem podatki, če jo bila tvornica tudi dobro kupljena in za koliko. Pri tem se ne sme prezreti, da je postaja tuja tvornica v istem hipu zelo malo vredua, ko se je naša država odločila, da ima lastno tvornico za
Jesensko in zimsko blaflo za obleke, površnike, plašče, suknje itd. v bogati izbiri nudi
DRA60 SCHWAE
Ljubljana, Aleksandrova 7
Velika zaloga konfekcije za gospode in dečke
letalske motorje. Kajti glavni odjemalec teh motorjev je država in če jill v obstoječi tvornici v Rakovici ne bi naročevala, bi bila ta skoraj brez posla. Zato je mogla država to tvornico kupiti zelo poceni. Ali se je to zgodilo? Po našem mnenju bi zato bilo edino pravilno, da bi se objavilo, za koliko so naši strokovnjaki oceuili vrednost tvornice, koliko je država zu tvornico dala in koliko bi jo veljala čisto nova. To bi moralo pojasnilo navesti predvsem.
Povedati pa bi bilo tudi treba, koliko bodo veljale nove investicije, kajti iz pojasnila se vidi samo to, da se bo tvornica zelo razširila, da bodo iz sedanje ene nastale kar dve tvornici: tvornica za aeroplanske motorje bi tvornica za avtomobilske motorje, ki pa se bo razširila v tvornico za avtomobile.
Ali pa je res bilo nujno, da se tudi ta druga tvornica ustanovi v Rakovici? Ali je res bilo čisto nemogoče, da bi dobila to tvornico n. pr. Slovenija? Saj bi bilo baš v primeru vojne največje važnosti, da bi bila v bližini meje takšna tvornica, ne pa nad vse daleč od nje, kajti potem se ne bi izgubljal čas s transportom vozil in motorjev.
Samo pesem bodočnosti pa je, kako se bo tvornica tudi v resnici rentirala. Če se bo ta optimizem, ki puhti iz uradnega pojasnila,
tudi uresničil, je še popoluoma negotovo in vse kaže, da renlabi-litetni račun sploh še ni narejen. Prav nič ne bi tudi škodovalo, če bi se povedalo, ali imamo tudi sposobne ljudi za vodstvo te tvor-niee, kajti brez tega je vsa nacionalizacija silno problematična.
Pa še eno vprašanje je ostalo odprto, če namreč res ni bilo nobenega drugega izhoda, da država prevzame še to podjetje. č'e je rentabilnost tako silno jasna, bi se
najbrže našli tudi domači kapitalisti, ki bi prevzeli tvornico iu državi se ne bi bilo treba bati, da plačuje ev. deficite. Doslej se žal še podjetja v državni režiji niso izkazala kot tako rentabilna, da bi bilo priporočljivo ustanavljati vedno nova podjetja.
Pri vsem zaupanju, ki ga imamo do sedanje vlade, bi vendarle želeli, da bi čitali o nakupu tvornice v Rakovici manj pesniško, a zalo tem bolj realno pojasnilo.
izvoli eni zbornični svetniki
Dne 2. novembra je potekel rok za vlaganje kandidatnih list za zbornične volitve. Za gostinski, trgovinski in industrijski odsek je bila vložena le po ena sporazumna lista. Po nekih nebistvenih popravkih je glavni volilni odbor vse te tri liste potrdil in ker ni bilo nobenih proti-list, proglasil vse kandidate in namestnike na teh listah za izvoljene, kakor to zahtevajo veljavni predpisi. (Čeprav smo vse tri liste kot prvi objavili že v torek, jih zaradi tedenskih naročnikov objavljamo še enkrat, zlasti ker so nastale neke manjše izpremembe. Tako ni nosilec 'ste v industrijskem odseku v J. volilnem okrožju g. Avsenek, oemveč dr. Ernest Rekar.) Izvoljeni so torej naslednji zbornični svetniki, oziroma njih namestniki:
Za gostinski odsek:
1. volilno okrožje: Ljubljana-mesto:
Kandidati :
1. Majcen Ciril, restavrater, Ljubljana (nosilec),
2. Koritnik Anton, hotelir, Ljubljana.
Namestnika :
1. Dolničar Maks, restavrater, Ljubljana,
2. Černe Jernej, hotelir, Ljubljana.
2. volilno okrožje: Dravska bano-
vina izvzemši Ljubljano:
Kandidati :
1. Serec Josip, kavarnar, Maribor (nosilec),
2. Windischer Josip, gostilničar, Novo mesto,
3. Lebič Ignac, kavarnar, Celje,
4. Peterlin Miro, hotelir, Kranj,
5. Berlič Josip, restavrater, Ptuj,
6. Sribar Vojko, gostilničar, Gradec pri Litiji,
7. Vezir Geza, gostilničar, Martjanci,
8. Škrlj Ivan, gostilničar, čevi-ca 10.
Namestniki:
1. Čoh Stjepan, hotelir in restavrater, Rogaška Slatina,
2. Olip Pavel, gostilničar, Lesce,
3. Krulcj Ernest, gostilničar, Sevnica,
4. Detela Ivo, gostilničar, Dob,
5. Kuntarič Ivan, gostilničar, Kostanjevica,
C. Wregg Rihard, gostilničar, Ljutomer,	_
7. Kac Franc, gostilničar, Zgornja Bistrica,
8. Vukan Ludvik, hotelir, Dolnja Lendava.
Za industrijski odsek:
1.	volilno okrožje: Ljubljana-mesto:
Kandidati:
1. Skubec Rihard, gen. ravnatelj TPD, Ljubljana (nosilec),
2. ing. Knez Tomo, član upravn. sveta tvrdke Združene opekarne d. d., Ljubljana,
3. Čeč Karel, ravnatelj Jugoslovanske tiskarne r. z. z o. z., Ljubljana,
4. Rojina Anton, javni družbenik tvrdke Stavbeno in umetno mizarstvo A. Rojina in Comp., Ljubljana.
Namestniki:
1.	Valentin Izidor, poslov, tvrdke Premogovnik Liboje d. z o. z., Ljubljana,
2. Dermastia Karel, poslovodja tvrdke Opeka, družba z o. z., Ljubljana,
3. Dr. Kotnik Franc, član upravnega sveta tvrdke »Merkur«, trgovsko - industrijske družbe, Ljubljana.
2j, volilno okrožje: Dravska banovina izvzemši Ljubljano;
Kandidati:
1. Dr. Rekar Ernest, član upravnega sveta tvrdke. Tovarna .verig g. d., Lesce (nosilec),
2. Avsenek Ivan, poslovodja tvrdke Zabret in Komp., družba z
0. z., Ljubljana,
3. Janc Florijan, poslovodja tvrdke Bogataj in Janc, d. z o. z., Radovljica,	.	sr
4. Burnik Bogomil, ravn. tvrdke Rudnik in železarna, štore,
5. Vidmar Stane, imetnik tvrdke Prva jugosl. tovarna dežnikov in nogavic Josip Vidmar, Ljub-ljana,	>.-..4
C. Dr. Pavlin Ciril, ravnatelj Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode d. d., Ljubljana,
7. Krejči Anton, ravnatelj tvrdke Tvornica za dušik d. d., Ruše,
8. Lorber Rudolf, član upravnega sveta tvrdke Delniška družba pivovarne Union, Ljubljana,
9. Sire Franjo, proizv. tekstilnih izdelkov, Kranj-Stražišče,
10. Ivanc Evgen, proizv. žičnih in lesnih izdelkov, Sodražica,
11. Ing. Kiepach Milan, ravnatelj •tvrdke Elektrarna Fala d. d., Belgrad, Maribor,
12. Laurich Alfred, imetnik tvrdke Laurich L., tovarna usnja v Konjicah.
Namestniki:
1. Dr. Obersnel Maks, prok. tvrdke Kranjska industrijska družba, Jesenice,
2. Kopač Jernej, poslovodja tvrdke Svečarna Pax Kopač in Stele, d. z o. z., Ljubljana,
3. Kmetič Alojzij, ravn. tvrdke Tovarne klobukov »šešir« d. d., Škofja Loka,
4. Ahačič dr. Kozma, imetnik tvrdke Kajetan Ahačič, Tržič,
5. OIup Joža, imetnik tvrdke »Triglav« jugoslovanska izdeloval-nica perila Olup Josip in drug, Ljubljana,
6. Ing. Bonač Stane, prokurist tvrdke Ljubljanska kartonažna tovarna in papirna industrija
1. Bonač sin, Ljubljana,
7. Medič Franjo, poslovodja tvrdke Medič-Zankl, d. z o. z., Ljubljana,
8. Tosti Avgust, član upravnega sveta tvrdke Kolinska tovarna hranil d. d., Ljubljana,
9.-Adamič Anton, poslov, tvrdke »Ika« mehanična tovarna pletenin d. z o. z., Kranj,
10. Seunig Ivan ml., imetnik tvrd ke »Seta« Ivan Seunig, Tacen pri št. Vidu nad Ljubljano,
11.	Majdič Demeter, javni družbe nik tvrdke Majdič Vinko, Kranj,
12.	Roglič Dragotin, indust., Mari bor.
Za trgovinski odsek:
1.	volilno okrožje: Ljubljana-mesto
Kandidata :
1. Smrkolj Albin, javni družbenik tvrdke Nikelsbacher in Smrkolj, trg. z dež. pridelki, Ljubljana (nosilec),
2. Merhar Anton, trg. s pletarski-mi izdelki, Ljubljana.
Namestnika :
1. Volk Avgust, trg. z dež. pridelki. Ljubljana,
2. Kačar Karel, trg. z zeljem, Ljubljana.
2.	volilno okrožje: Dravska banovina izvzemši Ljubljano;
Kandidati:-
1. Gorjanc Franc, trg. z lesom, Kranj (nosilec),
2. Pinter Ferdo, javni družbenik tvrdke Pinter Ferdo in Lenard Rado (trg. z železnino), Maribor,
3. Senčar Milko, trg. z mešanim blagom. Ptuj,
4. Elsbacher Konrad, imetnik tvrdke Elsbacher And., trg. z mešanim blagom, Laško,
5. Hojnik Ivan, trg. z mešanim blagom, Slovenj Gradec,
6. Jelačin Ivan, trg. z mešanim blagom, Ljubljana,
7. Kavčič Josip, poslovodja tvrdke Elegance, d. z o. z., Ljubljana,
8. Senica Josip, trg. z mešanim blagom, Domžale,
9. Fazarinc Anton, trg. s špecerijskim in kolonialnim blagom, Celje,
10. Plut Martin, trg. z mešanim blagom, Črnomelj,
11. Hrastelj Jože, trg. z mešanim blagom. Gornja Radgona,
12. Tavčar Franjo, poslovodja tvrdke Jugoport, d. z o. z., špedicija, Rakek,	•	.	.•>
13; Cukala Maks, trg. z mešanim blagom, hmeljem, lesom, Tabor, Ojstrfška vas,
14. Kastelic Edmund, trg. z mešanim blagom, Novo mesto.
Namestniki:
1. Resman Jože, trg. z mešanim blagom, Zapuže pri Lescah,
2. Oset Miloš. trg. z mešanim blagom, Maribor,
3. Vilar Venčeslav, trg. z mešanim blagom, Ljutomer,
4. Pavlin Tinko, trg. z mešanim blagom, Trbovlje,
5. Fiirsager Leopold, poslovodja tvrdke tvor. orožja, d. z o. z., Radovljica,
6. Logar Jernej, trg. z mešanim blagom, št. Vid nad Ljubljano,
7. Verbič Anton, trg. s špecerijskim blagom, Ljubljana,
8. Auguštin Ivan, trg. z deželnimi pridelki, Reteče,
9. Smolčnik Ivan, javni družbenik tvrdke Klobasa Janko in Smolčnik Ivan (trg. z mešanim blagom), Slovenj Gradec,
10. Onič Davorin, trg. z mešanim blagom, Ribnica,
11. Kržišnik Ludvik, trg. z usnjem, Rajhenburg,
12. Vidmar Ivan, trg. z mešanim blagom, Brežice,
13. Macun Anton, trg. z manufakturo in konfekcijo, Maribor,
14. Šircelj Srečko, trg. z mešanim blagom, Mokronog.
Za obrtniški odsek:
V obrtniškem odseku ni prišlo med vsemi skupinami do sporazuma, temveč je Pičmanova skupina nastopila samostojno.
Od vseh vloženih list je glavni volilni odbor iz formalnih in stvarnih vzrokov 10 list razveljavil, kar je imelo za posledico, da v štirih volilnih okrožjih sploh ni nobene kandidatne liste. Po določilih volilne uredbe bo sestavil kandidatne liste za ta volilna okrožja glavni volilni odbor in bodo tudi ti kandidati na teh listah, kot edinih listah v okrožju proglašeni za izvoljene.
Samo po ena kandidatna lista je bila vložena v naslednjih vo lilnih okrožjih in so vsi kandi dati in namestniki teh list iz voljeni:
3.	volilno okrožje Kranj: Camer-nik Franc, ključavničar, nam. An ton Stritih, krojač, Tržič.
_ 4. volilno okrožje Ljubljana-oko-lica: Ivan Šimenc, vrtnar, nam Ivan Oblak, krojač.
11.	vol. okrožje Celje: Hohnjec Miloš, kipar, nam. Anton Lečnik, urar.
13. vol. okrožje Konjice - Dravo grad: Franjo Koschier, kovač, na mestnik Franc Založnik, mizar.
14. vol. okrožje Maribor levi breg Ivan Sojč, kipar, nam. Alojzij Ko vačič, pek.	*
15. vol. okrožje Maribor desni breg: Franjo Bureš, urar, nam. Ka rol Podhraški, klepar.
16. vol. okrožje Središče: Jakob Zadravec, lastnik mlina, namest nik Franc Arnejčič, čevljar.
18. vol. okrožje Murska Sobota Karol Kavka, tesarski mojster, na mestnik Sukič Štefan, krojač.
efustfoufm
CIKORI1A
Naš pravi domači izdelek!
Volitve pa bodo v naslednjih volilnih okrožjih:
Ljubljana-mesto (2 mandata), Radovljica, Kamnik, Kočevje - Logatec, Novo mesto, Brežice in Dol. Lendava.
Znnanja trgovina
■■■■■■■■■■■■■■■■■■L-..
Kdo daje dovoljenja za izvoz v Nemčijo?
PFi pogajanjih v Dresdenu je bilo načelno dogovorjeno, da daje Nemčija uvozna dovoljenja svojim uvoznikom, Jugoslavija pa izvozna dovoljenja svojim izvoznikom, in sicer bosta dajala ta dovoljenja Zavod za pospeševanje trgovine in Urad za kontrolo izvoza živine in živalskiti proizvodov. To velja za izvozne predmete, samo za izvoz perutnine ne bo dajala Jugoslavija dovoljenj.
Ne more se reči, da je posebno srečna zamisel, da se bodo izvozna dovoljenja za Nemčijo izdajala izključno le iz Beograda. Iz prakse vemo, da objavlja n. pr. Urad za kontrolo izvoza živine in živalskih proizvodov dovoljene izvozne kontiugente tako pozno, da se jih večina izvoznikov sploh ne more posl užiti. Zato smatramo za potrebno, da se tudi v drugih pokrajinah ustanove uradi, ki bodo dovoljevali izvoz v Nemčijo. S sodelovanjem vseh izvoznikov v dr-ž.avi naj se določijo izvozni kontingenti za vsako pokrajino, za te kontingente pa naj izdajajo izvozna dovoljenja pokrajinski uradi. Samo na ta način je mogoče zagotoviti, da bodo vse pokrajine enakomerno in pravično zastopane pri izvozu, obenem pa se bo s tem tudi vse poslovanje pospešilo.-Za izvoz pa je to prav posebno važno.
KINO MOSTE
V soboto ob 80. uri
V nedeljo ob 15., 17., 19. in 21. uri Vponedeliek ob 20.uri poslednjič:
Pevski fenomen sveta:
G I G LI
krtu psveer, ns|slir*t]il ttnor sveta v svojem najboliiem Illmu
Ne pozabi me!
Arija in odlomki iz 12 najbolj znanih oper 11II
Cene: Din 3*oO do 6‘30
Pomočnik zunanjega ministra dr. Pilja je odpotoval v London, da začne pogajanja zaradi sklenitvei trgovinske pogodbe z Anglijo.
Ravnatelj gospodarskega oddelka romunskega zunanjega ministrstva Cristu je prišel v Beograd, da pripravi pogajanja za sklenitev trgovinske pogodbe med Jugoslavijo in Romunijo.
Češkoslovaška trgovinska delega-; cija je prišla v Beograd.
Na Dunaju ustanavljajo vele-| industrije in paroplovna podjetja družbo za trgovino z Etiopijo.
Finski monopol za alkohol je naročil na Madjarskem en vagon in
10.000	butiljk madjarskega kvali-j tetnega vina. Dosedaj je kupovala; Finska na Madjarskem samo to-kajska vina, sedaj pa so finsko' tržišče popolnoma osvojila tudii druga madjarska vina.
Vsak trgovec mora biti naročnik ..Trgovskega lista*
Reklama	mora
Psihologija osebne snubitve opozarja z vso pravico, da mora ponudnik v prvi vrsti skrbeti, da v začetku razgovora namerni kupec ne izgovori besede: »Ne!«. Radi tega skuša spretni zastopnik ali potnik podatke in ugotovitve o položaju snubljenega trgovca izkoristiti v svoj namen in prva vprašanja tako zaviti, da mu jih odgovori z »da!«.
Z »ne« si zaklene prodajalec vrata, ki vodijo k prodaji. Namerni kupec se z »ne« oddalji od prodajalca, se takorekoč zapre pred njim v drug prostor in si z morda celo nepremišljenim »ne« osvoji nepristopno stališče, ki od njega •kaj nerad popusti. »Če kdo reče »ne«, potem zahteva ves ponos osebnosti, da ostane sam sebi zvest«, pravi Overstreet v svoji knjigi »Einfluss gevvinnen«. Pozneje morda kupec celo uvidi, da se je z »ne« prehitel, ali da je morda celo napak ravnal, toda oziri na svoj ponos mu ne dajo več, da bi se od svojega stališča, odmaknil. Zato je velike važnosti, da snubljenca takoj od vsega po-četka obdržimo v pritrdilnem razgovoru. Seve se to ne sme zgoditi z vsiljevanjem. To bi moglo napraviti med obema razgovarjal-cema le še večji prepad.
Prav tako tudi snubilec sam ne sme napraviti napake, ki jo hoče odvrniti od drugih, da bi vprašanja zavračal ali zaključeval z zanikanjem. Dober potnik ali trgovski zastopnik tega seve ne bi nikdar storil. Prav tako naj ne bo začetni razgovor, dokler ne zaživi v toliko, da govore vzorci in cene svojo privlačno besedo, med trgovcem in potnikom nikdar nikalnega značaja: tako mora tudi prodajalec v trgovini paziti na to, da kupec kar od začetka ne reče: »Ne!« »Vsak n e poveča nevarnost slabe prodaje«, pravi g. Rudolf Rakuša, profesor na državni trgovski akademiji v Mariboru v ■svoji knjižici: Kako postanem dober prodajalec.
Negativnega značaja je tudi splošno rabljeno vprašanje po izvršenem nakupu: »Ali želite še česa?«, ki ima za posledico vedno stereotipni odgovor: »Ne!« Pri izrečenem stališču kupec navadno ostane, čeprav je nameraval še kaj kupiti. Toda prehitro je izrekel, morda celo nenanieravano besedo »ne«, od koje noče več nazaj ali pa noče več nazaj. Veličanstvo kupec ima vedno prav. Zato mislim, da bi bilo mnogo boljše, če bi mesto običajnega vprašanja: »Ali še česa želite?«
šla skrb prodajalčeva glede pre-prečenja negacije še dalje in naj bi mesto vseh vprašanj pokazal kupcu k nakupljeni srajci primerno kravato, kako došlo novost, ki jo je trgovina dobila v zadnjem času in bi s tem neprisiljeno ter brez vsakih vprašanj izpraševal kupcu vest. Dober prodajalec bi moral za vsako vrsto kupca imeti že pripravljene potrebne besede, dasi ne mislim na tak način kot jih imajo prodajalci raznih senza-cijskih predmetov na sejmih.
So pa še druge možnosti, ko more snubitelj z negacijo sam sebi zapreti vrata pred nosom. Ali se ne dajo na primer primerjati uvodne besede pri oglasu z začetnim govorom od osebe do osebe? Saj trkajo kakor potnik in-serati na vrata vseh čitateljev in obljubujejo gostoljuben sprejem in vabijo k nakupu.
Isti namen ima tudi vsaka izložba, ki mora reprezentirati po Cassonovih besedah želje one mestne četrti, kjer trgovina'leži, da reklamo dojemajočega privabi, da vstopi. Vabilo k vstopu v trgovino leži tudi v stavku, ki smo ga že tudi v Ljubljani videli večkrat na trgovinskem oknu: Cesar ne vidite v izložbi, dobite v trgovini. Smisel tega stavka si je pred nedavnim izposodila neka trgovina za svoj inserat: »Nemogoče nam je v eni sami izložbi pokazati svojo veliko zalogo. Oglejte si zaže-Ijeno blago v naši trgovini brez vsake obveze za nakup.« S temi besedami je trgovina čitatelja — bodočega kupca — odbila, mesto da bi ga privabila in napravila za nakup dovzetnega. Ob hilretn či-tanju — in časopisi se čitajo hitro! — nam ostane v spominu najprej: »Ta tvrdka nekaj ne more storiti.. .< To pa je neugodno. Kaj pa je čitatelju končno mar, če neka trgovina nekaj ne more storiti. Citatelj in kupec hočeta vedeti, kaj jima kdo more nuditi. »Gotovo ne more nuditi kaj posebnega, saj ima samo eno samo izložbo, kar sama pove«, si misli čitatelj dalje in že se loči popolnoma od snubilnega učinka. Tak oglas ne zapusti niti sledi za seboj, ki bi se nanjo morda pozneje lahko nanizali novi stiki.
Učimo se iz tega in dajmo vsakemu oglasu in tudi trgovskim besedam vedno pozitivno obliko, tudi takrat, če smo pripravljeni kaj negativnega izustiti. Iz povedanega zgleda se namreč jasno vidi, kako zanikujoča puščica zadene strelca. Isti oglas pa je možno spraviti v bolj trdilno obliko,
ako rečemo: »Naravno nam ni prav mogoče v eni izložbi vse pokazati ...«, ali vsaj v nekoliko milejšo obliko negiranja, ki mnenje snubilca poveže z naziranjem kupca in tedaj smisel ni naperjen več proti kupcu, temveč največ z njim skupaj proti nečemu tretjemu. Kakor naj iz reklame izpustimo v6ako nikalno ugotovitev, tako naj se izognemo povsod tudi besedice: »nemogoče«! Reklamirati pomeni vplivati; vsaka reklama je vpliv od človeka na človeka. To pa dosežemo le, če govorimo odkrito in pritrdilno.
Zelo važno sredstvo v dosego pozitivno usmerjenega zadržanja tako snubitelja kot kupca je v prvi vreti humor. »Humor je, če se kljub vsemu smejemo«, sem nekje čital. Pravi humor je izraz pri-trdilnosti, ki tako snubitelju kot kupcu drži pred obrazom ogledalo in pravi: »Glejte, takile smo, ne delajmo se vendar tako važne!« Humor je sredstvo, ki proizvaja veselo in pozitivno duševno na-strojenje, zbog česar ga moramo v snubilni tehniki kot pritrdilno sredstvo prav posebno pozdraviti, saj njegov delokrog sega preko vsega trgovskega poslovanja prav v sfero splošno človeškega.
V Švici je inserirala neka zavarovalnica na ta način, da je v začetku oglasa namestila z malimi črkami notico iz poljubnega dnevnika, ki je govorila o kaki nesreči. Na primer: »V prepad je padel. V četrtek so našli ob hu-
dem ovinku ceste, ki vodi v X v globokem cestnem jarku znanega ravnatelja A mrtvega v razbitem avtomobilu. Baje je zakrivila nesrečo velika megla.« Spodaj pa je pristavila z velikimi črkami: »To se more tudi Vam pripetiti.« Med ljudmi, ki se bavijo z reklamo, je nastalo prerekanje: Ali je dopustno z navedbo nesreč snubiti? Večina je bila za to, da se sme, vendar pa naj bi se izpustilo ime ponesrečenca. Nas to ne zanima toliko kot vprašanje, ali je taka reklama, ki je negativnega značaja, priporočljiva ali ni. Jaz bi rekel, da ne, ker tuja nesreča nikdar ne more na nas tako zelo vplivati, da bi bili prepričani, da se kaj takega tudi nam lahko pripeti. Bil je star, bil je neroden, bil je vinjen, ni znal prav šofirati in — sto drugih izgovorov najdemo, samo tega ne, da bi mislili, da je bil ponesrečeni prav tak človek kot smo sami in da med njim in nami ni velikega razločka. Vse preveč je nesreč, kakor pa da bi mogle na nas resno vplivati, ne glede na to, da je stvar okusa snubiti s tem, da kličemo smrt na pomoč. Za svojo osebo sem prepričan, da bi imela ona reklama več uspeha, ki bi kazala sliko, kako se je nesreča preprečila. Američan, ki je gotovo nedosežni strokovnjak v reklami, bi se ne po-služil nikdar negativne reklame in bi naslikal prav gotovo vozača, ki je v zadnjem trenutku ustavil svoj avtomobil pred zaprepaščeno gospo s presenečenim otrokom, ki sta neoprezno prekoračila cesto.
(Dalje prihodnjič)
Naše gospoda v septembr
Po podatkih Narodne banke
Narodna banka je pravkar izdala svoj tabelarični pregled o stanju našega gospodarstva v septembru. Iz tega pregleda posnemamo:
0 državnih dohodkih in izdatkih
za september še ni podatkov. Za prejšnje mesece navaja pregled te številke (vse v milijonih din):
avg. avg. sept. 1935 1936 1935 904 903 838 252 273 197 200 174 181 276 241
172
230
168
258
celotni dohodki neposredni davki posredni monopoli drž. podjetja
Borze (vse v milijonih din):
avg. sept. sept. promet	1936	1936	1935
vredn. papirjev	8	25	27
devize in val.	249	299	145
tečaj
vojno posojilo	364,95	366,17	368,11
7®/o investic.	p.	84,21	84,42	82,46
4% agrari	48,39	48,37	47,—
6% agrari	69,96	68,86	66,67
Gibanje cen na debelo (cene 1926 = 100): avg. sept.
1936 1936 totalni indeks	66,0	67.0
rastlin, proizvodi	60,8	60,4
živalski	62,6	64,9
mineralni	80,8	80,8
industrijski	67,6	69,2
Cene na drobno (50 predmetov) (cene 1. 1930 = 100); Beograd	77,7	78,2	78,7
Zagreb	79,5	79,5	78,5
Ljubljana	83,2	82,2	82,1
Denarni zavodi (v milijonih din): Vse vloge v vseh naših denarnih zavodih so padle od 10.602 v
sept.
1935
67,8
78.1
53,6
80,4
67,3
avgustu na 10.579 v septembru 1936, vendar pa so bile večje kakor v septembru 1935, ko so znašale le 10.291 milijonov din. Stanje vlog pri Poštni hranilnici in Drž. hip. banki je ostalo skoraj neizpremenjeno (2.118 v avgustu in 2.119 v septembru) in so torej padle vloge le pri zasebnih zavodih.
Stanje pri 20 največjih bankah kaže naslednje številke (v milijonih din):
avg.	sept.	sept.
1936	1936	1935
vloge	3.062	3.046	3.154
blagajna	256	289	256
posojila	4.088	4.081	4.333
Zunanja trgovina (v	milij.	din):
avg.	sept.	sept.
1936	1936	1935
izvoz	372	504	384
uvoz	274	353	288
Italija:
izvoz	9,5	17,0	71,1
uvoz	1,1	2,1	26,4
Nemčija:
izvoz	68,7	72,4	52,0
uvoz ’	85,4	112,7	52,2
Avstrija: izvoz	51,6	70,0	61,7
uvoz	27,4	37,6	36,0
Češkoslovaška: izvoz	56,3	60.4	63.0
uvoz	40,6	58,7	47,9
Vel. Britanija: izvoz	29,7	64,0	14,8
uvoz	16,0	26,0	30,1
Medjarska: izvoz	12,4	11,5	27,9
uvoz	10,7	16,5	10,0
Grčija:
izvoz	15.4	42,9	19,3
uvoz	3,8	5,4	6,7
Promet:
v tisočih avg. sept. sept. Število	1936	1936	1935
natovorj. vagonov 145	1 55	1 53
v tisoč tonah
rečna plovba morska plovba
72
2087
avg.
33	42
2029 1825
Pričakuje se dvig cen
za pšenico
Na vojvodinskih žitnih trgih vlada tišina. Pričakuje pa se, da se bodo cene za pšenico v kratkem dvignile, ker bo začel nakupovati pšenico Prizad, ki mora dobaviti Nemčiji 5000 vagonov pšenice.
Občni zbori
IV. redna seja skupščine Delavske zbornice bo v nedeljo, dne 22. novembra ob 9. dop. v dvorani Delavske zbornice v Ljubljani. Na dnevnem redu je tudi sprememba volilnega reda ter odobritev službenega pravilnika za nameščence Delavske zbornice.
M. Remerand:
Kolonizatiitko delo Fra
V.
; Ce se sedaj ozremo na mesta, vidimo, da ni njih polet nič manj osupljiv. Eden izmed najbolj čudovitih in skoro klasičnih primerov takega mestnega razvoja je primer Casablance, glavnega trgovinskega središča in najvažnejše luke francoskega Maroka. Prav gotovo je malo mest, celo v Ameriki, ki bi se mogla pohvaliti s tako pomembnim in hitrim porastom. V prvih letih 19. stoletja in tja do leta 1907., ko je nastopila tu Francija, je bila Casablanca majhno mesto s komaj 20.000 prebivalei, med katerimi je bilo 500 Evropcev, povečini Špancev. Danes šteje že
160.000 prebivalcev, med njimi
105.000 Maročanov in 55.000 Evropcev, izmed katerih je 35000 Francozov. Pred našim prihodom je ves mestni teritorij zavzemal 60 ha površine, vključene med stare utrdbe. Okoli in okoli mesta so bila pokopališča in vrtovi; za njimi pa se je raztezala prava stepa, neplodna in peščena. Danes razprostira Casablanca na svojih 2000 ha površine svoje široke avenije, manjše vrtiče in javne vrto-
ve. Nekdaj, pred kakimi štiridesetimi leti, je bil tujec, ki se je izkrcal v mestu, ako ni tam nobenega poznal, lahko zelo srečen, če je našel sobo pri sanitetnem pomorskem agentu, ki je imel vsega skupaj dve sobi na razpolago za nepričakovane potnike. Sedaj pa imajo hoteli, med katerimi je nekaj tudi prvorazrednih, skupno okoli 2000 sob, ki sprejemajo .potnike in turiste iz vseh držav. Pomorski promet, ki je pritegnil leta 1898. komaj 224 ladij, je znašal največ pet milijonov in pol frankov, dočim je leta 1935. pritegnil že 2300 ladij in dvignil trgovsko bilanco na dno milijardo 387 milijonov frankov, in to v dobi največje ekonomske krize. Spričo teh številk se nekateri celo sprašujejo, ali ni bil morda razvoj mesta prenagel in ali ni produkcija Maroka pretežko obremenjena zaradi predrage opreme te velike luke. Po drugi strani pa je spet res, da so bili Francozi, katerim se često ; očita skopost, zelo širokopotezni, ko so ustvarjali Casablanco, in bo J bodočnost gotovo dokazala, da so imeli prav.
I Preden se dotaknemo drugih ' pogledov bi želel ]>okazati še na en primer naših kolonialnih mest, 1 nastalih v zadnjem času. Dakar, prva luka francoske zapadne Afri-
ke, je nastal leta 1898. Tedaj je vojaška mornarica, ki je takoj spoznala pomen lege te edinstvene luke ob morskih poteh iz obeh Amerik ter srednje in južne Afrike, sklenila napraviti iz nje pomorsko oporišče. Od tedaj se je položaj Dakarja tako izpremenil, da je daleč prekosil vsa prvotna pričakovanja. Ko je kardinal Ver-dier prišel lansko leto na otvoritev nove mestne katedrale, je zapisal naslednje besede: »Moje prekratko bivanje v Dakarju mi je odkrilo ves sijaj dela, ki ga je izvršila Francija v črni Afriki.« Dejstvo je, da je danes Dakar na šestem mestu med francoskimi pristanišči: takoj za Marseillein, Le Ilavreom, Cherbourgom, Al žirjem in Oranom ter pred Časa blanco, Bordeauxem in Nantesom. Njegovo prebivalstvo dosega danes 55.000, od katerih je 6000 Evropcev. Globina njegove luke, ki je bila nanovo izkopana in povečana v teh poslednjih letih, znaša ,10 metrov ob najnižji vodi, kar daje vsem ladjam sveta možnost, da pristajajo v njej. Dakar je že samo kot pristanišče za preskrbo z gorivom ladij na linijah iz Amerike in južnega Atlantika naložil na ladje v letu 1930 200.000 ton goriva, leta 1934 in 1935 pa blizu
800.000	ton.
Navedel bi vam lahko še nova mesta v Indokini: Hai-Fong, pristanišče Toukin, leta 1873 še revno ribiško vas, ki pa šteje danes 120 tisoč prebivalcev in čigar promet se je v zadnjih tridesetih letih po-četvoril; Saigon in njegovo staro mesto Solon, ki imata skupaj 300 tisoč prebivalcev: leta 1864 pa je bil Saigon še trdnjava, ki je gospodovala uad vasmi, obdanimi s sadovnjaki; leta 1884 je štelo komaj 15.000 prebivalcev, a danes jih ima že 147.000 in je postalo prva luka Indokine, ki veže nase navzlic svoji ekscentrični legi ladje, ki gredo v Ilong-Kong, Javo ■in Singapur. Vsa ta mesta so čisto francoske stvaritve, ki so nastale v manj kot 50 letih. In pri tein nisem niti omenil tako važnih in prometnih mest kakor so Oran v Alžiru, Kajcs v zapadni Afriki, Brazzaville v ekvatorialni Afriki, Majunga in Tamatave na Madagaskarju, Džibuti v Somaliji in še toliko drugih.
Spoznali smo tako vzgojno, zdravstveno in stvaritveno delo Francije v njenih kolonijah. Ogledati si moramo sedaj še njeno .gospodarsko delo. Tu se bom kolikor mogoče izogibal statistikam in se bom zadovoljil le s prikazom solosnega pregloda delovanja • Francije v njenih kolonijah in
uspehov, ki jih je doseglo.
Ko pride kolon v povsem novo deželo, mora najprej Izsuševati, namakati, ogoliti, zorati in posejati zemljo. Kdo ne ve, kako naporno, nehvaležno in trdo je tako delo. Neki Francoz je dejal nekoč neki visoki tuji osebnosti, ki je prišla na obisk na njegovo posestvo, bogato na kulturah, žitonos-no, vinorodno in rodovitno v pogledu oliv ter zelenjave, in ki mu je čestitala nad temi uspehi: »To, kar tu vidite, gospod, je delo treh generacij. Moj ded, ki je prišel iz Francije, je umrl siromak na tej zemlji; moj oče je na njej le stežka živel; šele jaz uživam sadove njunega in mojega dela.« — Da, zares, ta začetni napor v kolonizaciji je strašna naloga, ki zahteva od onih, ki se ga lotijo, prav toliko poguma, kolikor požrtvovalnosti, prav toliko potrpežljivosti kot predanosti. Treba se je borili z zemljo, boriti s podnebjem, boriti pogosto celo z ljudmi, predvsem pa boriti se proti obupu, proti dobro znanemu »licemerstvu« kolonialcev. Sprijazniti se je treba z mislijo, da kapital, nalo-,žen v izkoriščanje zemlje, nosi svoje obresti šele po desetih, petnajstih ali dvajsetih letih. Zares, srce mora biti skovano iz tro:nega
brona!
(Dalje prih.)
Denarstvo
Kakšni posli se nameravajo pustiti hranilnicam?
Po najnovejšem zakonskem načrtu o hranilnicah bi smele te v bodoče opravljati samo še te posle: Dajanje posojil na nepremični ne, nakup drž. vrednostnih papirjev in državnih blagajniških bonov, nakup samoupravnih vrednostnih papirjev ter domačih hipotekarnih zadolžnic, dovoljevanje posojil na vrednostne papirje za dobo 6 mesecev ter do 75 % njih vrednosti, posojila na ročno zastavo in dragocenosti, kratkoročna posojila občini ustanoviteljici hranilnice, eskont in reeskont menic ter varantov, začasno nalaganje svobodno razpoložljivih sredstev pri javnopravnih denarnih zavodih, nalaganje na žiro račun Narodne banke in na čekovni račun Poštne hranilnice ali pri Drž. hip. banki, nakup nepremičnin, ki so potrebne za poslovanje hranilnice ali zaradi zavarovanja hranilnične terjatve. V dolgoročne posle, nakup papirjev in posojila na račun zalog in dragocenosti Rinejo hranilnice naložiti največ ŽO % vlog, za nalaganje pri javnopravnih zavodih največ 15 %, za kratkoročna posojila pri občini ustanoviteljici pa največ 10 %. Nalaganje pri Narodni banki, Drž. hipotekarni banki in Poštni hranilnici mora znašati najmanj 10 % vlog.
Dvomimo, da bi naše hranilnice mosrle biti s tem načrtom zadovoljne.
Stanje Narodne banke
Izkaz Narodne banke z dne 31. oktobra navaja te izpremembe (Vse v milijonih din):
* Zlata podloga se je povečala za 1,9 na 1.591,5, in sicer se je povečati« zlato y blagajnah za 16,6 na 1.517,2, zlato-.'V' tujini pa se je zmanjšalo za 13,4 na 74,3.
Devize, ki ne spadajo v podlogo, so se povečale za 1,1 na 573,6.
Vsota kovanega denarja v niklju in srebru se je znižala za 31,1 na 328,2.
Posojila so se povečala za 19,3 na 1.725,1. Eskontna posojila so se dvignila za 19,3* lombardna pa so padla za 0,4 na 256,3.
Razna aktiva so se povečala za 1.5 na 676,7.
Obtok bankovcev se je povečal za 157,3 na 5.311,4, zato pa so obveze na pokaz padle za 165,2 na 1.507,7.
Skupno zlato in drugo kritje je naraslo na .29 99 %, -samo zlato kritje pa na 28'50 %.
Odlog plačil
je dovoljen Hranilnici in posojilnici v Velenju za dobo 6 let, za dolgove, nastale pred 14. aprilom 1936. Obrestna mera za stare vloge se odreja na 2 odstotka, računajoč od 14. aprila 1936 dalje.
. , *
Nov srebni denar po 2 marki bo
v kratkem v Nemčiji dan v promet. Nove marke bodo Imele 625 delov srebra In 375 delov bakra. Imele bodo lik Hindenburga z njegovim geslom: Občna korist gre pred osebno.
Argentinski finančni minister je
izjavil, da Argentina ne bo devalvirala svoje valute.
v	barva,	plesira	ia
Ze v 24 urah j-tjeS
Itd. ftkrobl In avetlolika srajce ovratnike in manšete. Pere suši. monga in lika domače perilo
tovarna J O S.
Poljanski nasip 4-6. Selenhnrgova ni. t. Telefon it 22 72.
Novi devizni predpisi glede Švice, češkoslovaške in Francije
Blago, ki je bilo uvoženo iz Švice -in Francije pred 28. septembrom 1936 se mora plačati v švi-
carski kliring takole: 50 % se plača po tečaju s primom 14.2776 din za 100 šv. frankov, oziroma 288'69 din za 100 francoskih frankov, 50 % pa po tečaju vplačila, uporabljajoč uradni prim v višini 28 5 %. Podlaga za obračun med
TEDEN NA
OSEBNO POR
Devizno tržišče
Tendenca nestalna; promet din 2,654.941-97 V tem tednu je bil devizni promet zelo slab. Napram prejšnjemu borznemu tednu, ki je zaključil s skoro petmilijonskim prometom, pokazuje znatno nazadovanje, in sicer za nad 2 in četrt milj. din. Poedine devize so pokazale ta-skupni promet:
Devize:	minuli	tekoči
teden
(vse y, tisočih dinarjev) Amsterdam 9	7
Berlin	474	414	priv.	klir.
Bruselj	2	—
(.'urili	-128	132	• ••
din-deyiza.	319 .	283 Avstr, pr..kl,
Dunaj	832	729	avstr,	pr. ki,
London	2153	"	577 privV klir.
Madrid	1	s—	v-.	•	‘<-
New York	505	361
Pariz	99	76
Praga	301	6
Solun	95	70
Trst	2	—•
Varšava	2	—
Kopenhagen	1	—
Največji padec deviznega prometa izkazuje London, čigar to-tedenski zaključiti so bili manjši za skoro 1'57,’miifj. din. Poleg Londona je močno nazadovala Praga in sicer za približno tri sto tisoč dinarjev.	*•
Narodna banka ni intervenirala v angl. funtih, ker je bilo dovolj privatnega blaga.na razpolago, da se je z lahkoto krila vsa nolreba v tej devizi. Nasprotno pa je Narodna banko še nadalje, posredovala v Curihu in Parizu, a le v obsegu dosedanjega dnevnega deviznega kontingenta.
V privatnem kliringu dosežene notice so bile:
Angleški itini:
2. in 3. novembra din 241-50 den.
5. novembra.din 240'50 bi.
C. novembra din 239'— den.
Avstrijski šiling:
2. novembra dip 8'92—9'02
3. novembra din 8'81—8-91
4. novembra din 8*70—8‘80
5. novembra din 8‘68—8‘78
6. novembra din 8'68—8'78
Nemška marka:
2. novembra din 14'36—14’56
3. novembra din 14'28—14-48
4. novembra din 14'15—14'35
5. novembra din 14'07—14‘27
6. novembra din 14-04—14’24
Na petkovem borznem sestanku je notiral — v primeri s tečaji od 2. t. m. — Amsterdam za —16*49 poeua nižje, Berlin — neizpreme-njeno, pravtako Praga in Trst s Curilioin vred, dočiui se je okrepil tečaj Bruslja za +0‘25 točke ter New Yorka za +2‘49 točke. Nasprotno pa je popustil London za —0*13 poena in Pariz za '—0*89 poena. Edini Curih je beležil tudi ves tekoči borzni teden brez iz-premetnb.
S prfmo Narodne banke
Devize		'Povpr.	Pon.
Amsterdam	2. XI.	din 234915	din 236375
	6. XI	233266	2347-25
Berlin	2. XI.	1743‘03	175691
	6. XI.	1743‘03	17563)1
Bruselj	2. XI	732 20 732-45	737'26
	0. XI.		737'51
Curih	2. XI.	996'45	1003-52
	6. XI.	99645	1003'52
London	2. XI.	211'69	21374
	6. XI.	211'56	21361
Ne\v York	2. XI.	430476	4341'07
	6. XI.	4307-25	4343-56
Pariz	2. XI.	• 201'55	202'99
	6. XI.	200'66	202'lt)
Praga	2. XI.	153'44	154'54
	6. XI.	153'44	154'54
Trst	2. XI.	22770	230-78
	6. XI.	227-70	23078
Efektno		tržišče	
Tendenca za državne efekte še vedno čvrsta V državnih efektih ni bilo nobenih zaključkov, pravtako ne v
češkoslovaško krono in dinarjem je spremenjena. Odslej je vrednost 100 din povišana od 71"332 Kč na 89 909 Kč ter je 100 Kč vrednih 117'773 din, oziroma s 28'5 % 151*338 din. Vsako plačilo blaga češkoslovaškega porekla, ki
0 Č I L O „ T R e o v
f
industrijskih vrednostnih papirjih, dočim je bilo dne 4. in 5. novembra prodanih na naši borzi 870 delnic Priv. agrarne banke za približno din 166.000"—, kar odr govarja tečaju din 191"— za delnico oziroma nominalnih pet • sto dinarjev.
Notice državnih vrednostnih papirjev so bile na ponedeljkovem oziroma petkovem borznem sestanku sledeče:
din -t-
7%	inv. pos.	2;	XI.	85"-	85'-
6. XI. 84"— 80'— 8%	Blair	2.	XI.	85"—	87"-
6 XI. ' 85"— 86-— 7%	Blair	2.	XI.	76'—	76'75
6, XI. 76--1. ?7"—
. 7%	Seligm.	2.	XI.	88"—	90"-
6. XI. 89'*— ' 91-
1 7%	agi*. obv:	2.‘	XI.	48"—	41T-—
6. XI. 48 — 49 — 6%	Begi.	2.	XI.	68"—	69'—
6. XI. 67-- 69"-2"5% voj. škoda 2. Xl. 374"— 3t7 —
6. XI. 377-— 379 — Izmed privatnih efektov je beležila edinole Trboveljska premo-gokopna družba na dosedanji bazi din 180 — za denar in din 190'— za blago.
Žitno tržišče
Tendenca stalna
Promet je bil tudi v tem tednu naravnost malenkosten. Cene so popustile za din 2"— pri bački, banatski in bosanski pšenici, medtem ko se je koruza podražila..OA-lik ovsu za din 1"— pri 100,kg: Mlevski izdelki so notirali .brez izprememb.	...T
Na petkovem borznem sestanku dne 6. t. m. so bile dosežene.te cene:
Žito:	din	din
Koruza:
činkvantin sremski, zdrav, suh. rešetan, fco. vagon naklad.	-■ *. ■
. postaja...................126"—	.	128"—
umetno sušena koruza, dobava prompt-na, plačljivo proti duplikatu .	88'—	90’—
umetno sušena koruza, dobava december 1936 in januar 1937, plačljivo proti duplikatu ....	93"—	95'—
Oves:
zdrav, suh. rešetan, fco. vagon slavonska postu ia. plačljivo proti duplikatu . 102'—	106'—
J 'L . Ajda:	■■
zdrava,, rešetana, siva, pariteta Ljubljana . 131’— 135’— Pšenica: banatska, 79 kg; 2% primesi, zdrava, suha. rešetana. plačljivo proti duplikatu . 158'— 100'— bačka. 78 kg, 2% pri-niesi, zdrava, suha, rešet., plačljivo proti S duplikatu .... 158'— 160'— bosanska, 77 kg, 4% primesi!, zdrava, suha. rešetana; plačlji- ■ vo proti duplikatu . 157'— 159'— Rž:
nova. 72 kg, 2%. Iranko vagon baranjeka
1 »ostaja.............130"— 135'—
Mlevski izdelki;
Moka:
pšenična Og, banatska postaja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu . 255'— 200'— pšenična Og, bačka po-	"
staja, ekskl. prometni davek, plačhivo vo proti duplikatu . 255'— 260’— pšenična 2, bačka' postaja, ekskl prometni davek, plačljivo proti duplikatu . . 235'— 240'— pšeničua 5, bačka postaja. ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu . . 215'— 220'— Otmbi: pšenični, debeli, v egal.
50 kg vrečah, bruto za neto. ekskl. prom. davek, Iranko vagon bačka postaja . . . 104’— 106'—
je bilo uvoženo v Jugoslavijo pred 12. oktobrom 1936 se mora izvršiti na ta način: 50 % po tečaju s primom, da je 180T41 din enako 100 Kč, drugih 50 odstotkov pa po novem paritetnem tečaju.
m BORZI
SKEGA LIS TA*
din
pšenični, drobni, v egal 50 kg vrečah, bruto za neto, ekskl. prom. davek, Iranko vagon
bačka postaja . . . 88'— 90'—
Lemo tržišče
Kljub temu, da je izvoz v Italijo že odrejen, se še vedno ne more govoriti o kakem pravem izvozu, to pa deloma zbog porazdelitve izvoznih kontingentov kakor tudi zbog kontrole lesnega izvoza po izvoznih dovoljenjih s strani Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine. Nehote nastane vprašanje; da-li ni tor kontiiigcntiranjc le ovira svobodni trgovini. A kako se bo kontrola izvajala in če j e to res v občo korist, je drugo vprašanje. Ako je pa to že sklenjena stvar, ne razumemo zakaj se s pravilnikom še čaka. Saj je bilo doslej že več ko preveč časa in možnosti, da bi sc tudi te for-malitete rešile lahko že pred trgovinskimi pogajanji ali vsaj med pogajanji z Italijo!
Skoraj bo minilo prvo tromesečje, izvoza pa še nobenega samo radi tega, ker omenjeni pravilnik še ni gotov. A na tak način se trgovina gotovo ne pospešuje. Ko pa bo pravilnik dogotovljen, bomo bržkone stali zopet pred novimi /zaprekami, ki bodo morda zahtevale kako izpremembo tega pravilnika in mogočih komentarjev-?--In pred tem nas je že kar
strah. *	   •••
MnogO se govori o Zboljšanju lesne konkunkture, le žal, da je ostalo le pri nadah in razmotri-vflnjih, četudi se nudi lepa prilika za oživljenje naše lesne trgovine. Skrajni čas je že, da se pokaže kak viden in trajnejši uspeh. Kajti lesni producenti ne ž!vijo od različnih modusov in forinahtet, ampak le od faktiče*';*i iz., r lesa! Cas beži — mi pa brezplodno čakamo in čakamo, medtem ko naši sosedni konkurcutjc pridno delajo ter stožijo.
Povpraševanja.
l/I la iesenovina. od 20 cm naprej. 50—P M) m/m. 2—5 m.
Illla hrastove frize: v debelini 25 milimetrov, v širiuah 5. C. 7. 8, 9 in 10 cm. v dolžinah od 25 do 95 cm in od 1 m dalje.
la iieparjene in parjene bnkove stebriče (ševrone) v raznih dimenzijah, ki se interesentom naknadno sporoče.
Zaključi se lahko hlago. ki" bi se izdelovalo v prihodnjih mesecih.
Ponudbe.
Smrekove-jelkove deske 18'24/28 mm.
Neobrobljeni lipovi plohi v kvaliteti monte.
Bukova drva.
'To rene lesa:
Smreka, jelka:	din	din
Hlodi I., II., monte	.	80'—	105'—
Brzojavni drogovi .	.	130'—	140'—
Bordonali merkantilni 110'— 130'— Filerji do 5'/6' .	.	.	115'—	135'—
Trami ostalih dimenzij 110'— 130'— fikorete, konične, od 16 cm naprej .	.	.	250'—	280'—
Skofte. paralplne, od 16 cm naprej .	.	.	280'—	310'—
Skorele. podmerne. do
15 cm................190'—	220'—
DeRke-plohi. kon_ od
16 cin naprej .	.	.	210’—	230'—
Deske-plohi. nar- od
16 cm naprej- .	-.	.	240'—	260'—
Kratice, za 100 kg	.	.	'25'—	28’—
Bukev:
Deeke-plohi. naravni, neobrobljeni, monte 230'— 250‘— Deske-plohi. naravni, ostrorobi, I., II. . . 310'— 330'— Deske-plohi, parjeni, neobrobljeni, monte 250*— 280'— Deske-plohi. parjeni, ostrorobi, I., II. . . 470'— 530'— Hrast:
Illodi I., II. ... . 175'- 225--Bordonali................. 720'—	810'—
SLOVENIA-TRANSPORT
Ljubljana
Telefoni: 27-18, 37-18,
87-19 carinska pisarna 24-19 po uradnih urah/
Strojni transporti
Specialno podjetje za ekspedicijo in prevoz vseh vrst strojev, kompletnih instalacij za tovarne — Oskrba dovoljenj za carinoprosti uvoz strojev vsake vrste — Vsa pojasnila brezplačno!
Deske-plohi, neobrobljeni boules	.	.	.	800'—	830*—
Deske-plohi, neobrobljeni, I., II.	.	.	.	650'-	750-—
Deske-plohi, ostrorobi (podnice) ..... 750'— . 810'— Frizi I., širine 5, 6 In
7 cm............ 640’—	720'—
Frizi I., širine od 8 cm
naprej.......... 750'—	820'—
. Oreh:
Plohi, neparjeni I., II. 830'— 910'— Plohi, parjeni, I., II. 880'— 960'— Parketi:
hrastovi, za m5 . .	.	48'—	58’—
bukovi, za ni* . ,	.	32'—	37'—
Želez, pragovi 2'60 ni 14X24
hrastovi, za 1 komad 33-—	35'—
bukovi, za 1 komad .	21’—	23'—
Drva:	-
bukova, za 100 kg .	11*—	12'—
hrastova, za 100 kg .	9'—	10'—
Oglje:
.bukovo, za 100 kg	.	35'- -	40'—
»canella«, za 100 kg	.	40'—.	45'—
Doma in po svetu
Zagrebški nadškof koadjutoi dr. Stepinac se je na nekem predavanju semeniščnikom odločno Izjavil za ureditev države na stanovskem načelu.
Dr. Maček je izjavil dopisniku »Hrvatskcga dnevnika«, da mu ni nič znano o sporazumu srbijanske združene opozicije, o katerem je govoril bivši zemljoradniški poslanec Kokanovič.
Za okrasitev novega skupščinskega poslopja s kipi in slikami j3 bil razpisan velik naitečaj. žirija je morala preceniti 356 del. Tekmovalo je tudi več Slovencev- ter so ti-do-! segli tudi lepe uspehe. Tako je dobil kipar Gorše dve prvi nagradi, in sicer 90.000 din za kip »kmetijstvo« in prvo nagrado za kip industriji. Nagrajeni so bili nadalje še Tone Kralj. Rajko Slapernik, Lojze Dolinar in Tine Kos. Skupno dobe slovenski umetniki 400.000 dinarjev.	*	•
Novi avstrijski konzul v Ljubljani dr. Herbert Schmidt je nastopil svoje mesto.
Ivan Dražil, mag. pisarniški ravnatelj v p., je v Ljubljani umrl. Zlasti kot dolgoletni predsednik pevskega društva »Slavec« zasluži za svoje delo tudi priznanje javnosti. Bodi mu ohranjen časten spomin! — V Žalcu je umrl Nikolaj Kočevar, posestnik in kolar, predsednik obrtne zadruge in agilen delavec za napredek naših gospodarskih ustanov. N. p. v m.! -Dosedanji župan Zagreba g. Er-ber, ki je bil na lastno prošnjo raztresen dolžnosti predsednika občine Zagret^ ;js* ’ ja .<v srddjd poslovil/od občinskega sveta 'ter ob t^j priliki navedel- vse ogromno delo, ki ga je izvršil v času svojega dveletnega županovanja. Želeli bi, da bi imela enako uspešne župane tudi slovenska mesta. Svojo župansko plačo je g. Erber v celoti redno poklanjal za zagrebške reveže.
Neka beograjska finančna skupina je ponudila mestu Subotici, da vzame v zakup mestno trošarino. Ta skupina bi plačala mestni občini isti znesek, ki ga danes dobi občina od mestne trošarine, poleg tega pa bi prevzela še ves uradniški aparat, ki je zaposlen pri trošarini in ki velja Subotico poldrugi milijon dinarjev na leto. Beograjska skupina računa, da bi z iztrebljenjem tihotapstva zaslužila zadostno za plače trošarinskih uradnikov.
Organi finančne kontrole v Sarajevu so našli večje količine italijanskega cigaretnega papirja, ki je
bil vtihotapljen v figah.
Kruh se je v Ljubljani podražil
ter velja odslej kg belega, kruha 4'50 din, polbelega 4 — in ’ črnega 3'50 din.
češkoslovaški državni uradniki
bodo prejeli v decembru dve plači, ker se bodo plače izplačevale zopet po starem, vsakega 1. v mesecu.
Policija v Budapešfi je odkrila neki salon, v katerem so se -pro-stituirale dame iz »boljše« družbe. 128 dam je bilo uslužbenih v tem salonu. Policija pa proti njim fte bo strogo postopala. Enake salone bi mogle policije odkriti danes v vseh večjih mestih.
Napoleon
ie odsto
Življenjska pot Henrvia Deterdinga
Sir Henry Deterding, ki je star že 74 let, se je odpovedal predsedniškemu mestu Royal Dutch-Sliell Company-je. Odstop tega moža, ki je strmoglavil in postavil marsikateri prestol, se je izvršil v popolni tišini. Odpočiti si hoče v svoji staromodni vili na Parklavve Streetu. Odslej bo zbiral le še pipe iz morske pene in nežnomodre krožnike in delftskega porcelana ter se posvetil svoji mladi ženi, s katero se je pred kratkim poročil.
Deterdinga imenujejo po navadi Napoleona petroleja. Prvi ga je tako imenoval angleški admiral Fisher v svojem poročilu na vojno ministrstvo, ki se' je pogajalo z njim glede monopola za dobavo nafte vojni mornarici. Kakor Napoleon izhaja tudi Deterding iz majhnih razmer: Nemirno kri je nodedovai po svojih prednikih, ki so bili po večini pomorščaki. Ko ;e umrl Henryjev oče, ki je bil kapitan na progi Rotterdam—Ba-tavija, je mati sama vzgajala svoje štiri otroke. Najstarejši je študiral medicino, drugi je postal oficir, za Henryjevo vzgojo pa je zmanjkalo denarja. Postal bi bil rad kapitan, toda na pomorsko šolo ni bilo več misliti in poiskati si je moral skromno službico.
S 16 leti sedi H. Deterding že v Zaprašenem in mračnem bančnem uradu v amsterdamski pristaniški četrti. Kadar sliši pisk velikih čezoceanskih parnikov, si od jeze in žalosti maši ušesa. Šest let je vz/dr-
Štev. 12248/11.
Nabava.
Direkcija drž. rudnika Velenje razpisuje na dan 18. novembra 1936 neposredno pismeno pogodbo za dobavo 2000 kg čistega bencina 715/725 g/l za jamske svetilke. Ostali pogoji pri podpisani. Direkcija drž. rudnika Velenje, dne 31. oktobra 1936.
žal za pultom. Ko pa je neka kolonialna banka razpisala dvoje majhnih mest v nizozemski Indiji, se je za eno izmed teh potegoval tudi Deterding in dobil službo pred 138 tekmeci. V tropih se godi mlademu možu kakor mnogim izseljencem. Razočaran je! Zopet se mu toži po zaprašenem in tesnem amsterdamskem uradu. Samota v majhnem tropskem kraju Medanu je strašna. Whisky, kvar-tanje, čenče in dolgočasje, takšno je življenje v Medanu. Bančni predstojnik Detčrding je tudi nesrečen. Kadar sliši tuljenje siren evropskih velikih parnikov, si zopet maši ušesa. Edino razvedrilo mu je pošta. Ko mu je bilo 30 let, mu je prinesla dvoje zelo važnih pisem. V prvem je izvedel, da je postal njegov mladostni tovariš Waahat predsednik »Handels Ma-atsehapey«. V drugem pa mu je ravnateljstvo naznanilo, da ga zaradi premajhne poslovne sposobnosti odpušča.
S 30 leti je bil Deterding tako rekoč zavožena eksistenca. Toda usoda mu je naklonjena in ga vodi kljub vsemu na pravo pot do moči. Na Sumatri išče majhna holandska družba petrolejske vrelce. To je bila »Kraljevska nizozemska družba za izkoriščanje petrolejskih vrelcev«. Toda družba s tem dolgim naslovom, ki so ga pozneje Angleži skrajšali s svojim kapitalom kar na »Royal Dutch«, tedaj še ni razpolagala z večjimi sredstvi.
Ko je naletel Deterding na mijnheerja Avgusta Kesslerja, generalnega direktorja družbe, je bila Royal Dutch pred polomom. Toda usoda petrolejske družbe se lahko odloči v enem samem trenutku, kakor hitro namreč najdejo nov petrolejski vrelec. In tega so našli. Nafta je pritekla, hkratu pa je pritekel novi kapital, ki so ga potrebovali. Ko se je Kessler vrnil v Evropo, je zapustil na od-
Z^JHSOVCE!
Vseh vrst
steklenina porcelan jedilni pribor
potrebščine za svetilke v najbogatejši izbiri
PO NAJNIŽJIH CENAH!
č*t$eU
LJUBLJANA
t Miklošičeva 36
govornem mestu prvega prokurista Henryja Deterdinga, po njegovi smrti pa je 1. 1901. ta postal njegov naslednik.
Pravi mož na pravem mestu, to staro pravilo se vedno znova potrjuje. Tako je bilo tudi v Deter-dingovem primeru, ki je bil naj-povprečnejši uradnik in je razvil trgovskega duha šele v hipu, ko je prišel na odgovorno mesto. V 20 letih se je razvila iz male družbice mogočna, ves svet obsegajoča in usodo narodov oblikujoča >Ro-yal Dutch Shell«j.. V tem času se je razširila družba iz svojega prvotnega ozemlja, t. j. Nizozemske Indije, v Romunijo, Venezuelo, Mehiko in Severno Ameriko. Pri tem prodiranju je Deterding seveda pri vsakem koraku trčil na mogočno Standard Oil Co., tvorbo Johna Rockefellerja. Krvava zgodovina državljanskih vojn v Mehiki je bila posledica tega boja in prav tako tudi srdita vojna med Bolivijo in Paragvajem za Grand Chaco, da imenujemo le nekaj primerov, ko se je za raznimi frazami skrivala v bistvu le borba obeh starih rivalov za petrolejska polja.
Pri teh dvobojih s Standard Oil Co. bi bil »Napoleon petroleja« gotovo že zdavnaj doživel svoj Waterloo, če ne bi bil znal Deterding spraviti v sklad poslovnih interesov svojega koncerna z interesi britanskega imperija. Kajti preskrba Anglije in njene mornarice z nafto je bila odvisna od Ro-yal Dutch Shell Co. Zato je bil tudi boj obeh petrolejskih družb obenem tudi boj med Anglijo in USA, ki je seveda krila Rockefellerjev koncern.
Štev. 12253/11.
Nabava.
Direkcija drž. rudnika Velenje razpisuje za Prometno Upravo drž. rudnika Zabukovca na dan 25. novembra 1936 neposredno pismeno pogodbo za dobavo 1 odpornika, stacionarnega s kont rolerjem za el. motor od 27 KW, 500 V, 50 Hz »SCH«. Ostali pogoji pri podpisani direkciji.
Direkcija drž. rudnika Velenje, dne 4. novembra 1936.
»
Slograd
((
slovenska gradbena in industrijska d. d.
se preseli
1. novembra 1936
v nove poslovne prostore
Ljubljana, Vrtača št. 9
VELETRGOVINA kolonijalne in špecerijske robe
❖
L\
*
Ljubljana
Zaloga sveže pražene kave, mletih dišav in rudninske vode.
Točna le solidna postrežba I ZahtevaRe ceniki
L.M.Eckernnova
0 Splošno kleparstvo 0 leso-cementne strehe 0 strelovodne naprave 0 vodovodne inštalacije
Slomškova ulica 4
TELEFON 29.3!
Vežno poglavje v življenju Deterdinga je tudi njegova zagrizena borba proti Sovjetski Rusiji. Ko so boljševiki socializirali tudi petrolejska polja, je začel Deterding. čigar družba je bila preje ena glavnih lastnic teh polj, neizprosen boj za svoje pravice. Milijone je žrtvoval, da bi vrgel boljše viški režim v Rusiji. Toda ves njegov boj je bil brezuspešen, kajti Standard Oil se ni prav nič obotavljala skleniti z boljševiki dogovor glede prodaje »ukradenega petroleja«, kakor je imenoval ogorčeni Sir Ilenry ruski petrolej.
Nič čudnega ni, če je bil ta mož tudi vnet podpornik vseh fašističnih pokretov in da se je imenovalo njegovo ime tudi v zvezi z državljansko vojno v Španiji. Sedaj pa nenadoma odhaja v pokoj; zbiral bo nežnomodre krožnike iz delftskega porcelana in morda bo gojil tudi temnomodre tulipane, kot jih je že nekoč eden izmed njegovih prednikov ...
Konkom-pora
Uvedeno je poravnalno postopanje o premoženju posestnika Suwa Vojteha v Zg. šiški. Poravnalni sodnik Avsec, poravnalni upravnik Rudolf Juvane, kapetan v p. Narok za sklepanje poravnave dne 12. decembra ob 9. Rok za oglasitev do 9. decembra.
Končano je poravnalno postopanje o premoženju trgovca Joška Meuharta v Topolšici.
Blasnikova Velika Pratika za I. 1937. je zopet izšla. Ta naš ljudski koledar je med Slovenci najbolj priljubljen in domač. Celo naši izseljenci ga radi naročajo, ker jih spominja na domovino in mlada leta. Cena enemu izvodu je 5 din Dobi se v tiskarni J. Blasnl-ka nasl. v Ljubljani, Breg 10—12 in v trgovinah. Poleg Velike Pratike je izšla tudi Mala pratika za I. 1937., ki velja samo 2 din 50 par. Ta je razširjena zlasti na Štajerskem, kjer se je doslej neupravičeno šopiril nemški »Bauernkalen-der« iz Gradca.
Radie Ljubljana
maammmmmmmmammmmmmr
Nedelja, dne 8. novembra. 8.00:
Telovadba (vodi prof. Dobovšek) _
8.15; Prenos cerkvene glasbe iz frančiškanske cerkve — 8.45: Verski govor (prior Učak) — 9.00: Čas, poročila — 9.15: Vesele solistične
točke (plošče) — 10.00: Koncert radijskega orkestra — 11.20: Otroci pojo (plošče) — 11.30: Otroška ura: Jurček in Jerica gresta po svetu — 12.00: Opereta »Vesela vdova« (plošče) — 12.15: Kmečki trio (Janko Gregorc, Stanko Avgust, Nachforg Franc) — 13.00: čas, obvestila — 13.15: Plošče — 16.00: Prezimovanje cvetličnih gomoljev (Jože Kregar) — 16.20: Nastop trboveljskih slavčkov — 17.20: Kmetijska ura: Kmečka družina (A. Krošelj) — 17.40: Koncert radijskega orkestra — 19.00: čas, vreme, poročila — 19.30: Nacionalna ura — 19.50: P. H. Sattner: Soči — uvertura (prof. Marjan Lipovšek) in dva solospeva (Tone Petrovčič) — Po Soški dolini (prof. Ivančič) — 20.30: Zmeda v studiu
— Zmešana zvočna igra iz USA. Napisal in s songi opremil Niko Kuret — 22.00: čas, vreme, poročila — 22.15: Operetna glasba (radijski orkester).
Ponedeljek, dne 9. novembra. 12.00:	Pesmi severnih Slovanov
(plošče) — 12.45: Vreme, poročila
— 13.00: čas, obvestila — 13.15: Valček za valčkom (plošče) — 14.00: Vreme, borza — 18.00: Zdravniška ura: O vremenu in podnebju (doktor Brecelj) _ 18.20: Iz Dvorakovih del (plošče) — 18.40: K. J. Erben
— ob 1251etnici njegovega rojstva (dr. -Tine Debeljak) — 19.00: čas, vreme, poročila — 19.30: Nacionalna ura — 19.50: Zanimivosti — 20.00: Koncertne suite (radijski orkester) — 21.15: Koncert komornega tria. Sodelujejo Herbert Svetel (klavir), Janko Gregorc (klarinet), Janko Šušteršič (viola) — 22.00: čas, vreme, poročila — 22.15: Radijski jazz.
Torek, dne 10. novembra. 11.00: šolska ura: V Haagu — v palači miru. Reportaža (ga. Milena Ver-čon) — 12.00: Pesmi južnih Slovanov (plošče) — 12.45: Vreme, poročila — 13.00: čas, obvestila — 13.15:	Znani pevci (plošče) —
14.00: Vreme, borza — 18.00: Pester spored (radijski orkester — 18.40: O islamu: Klic preroka iz Meke (Franc Terseglav) — 19.00: čas, vreme, poročila — 19.30: Nacionalna ura — 19.50: Zabavni zvočni tehnik — 20.00: Orgelski koncert (plošče) — 20.15: Prva legija — Drama iz jezuitskega življenja; spisal Emmet Lavery. Izvajajo člani Narodnega gledališča v Ljubljani — 21.45: Plošče — 22.00: čas, vreme, poročila — 22.15: Zvoki za oddih (radijski orkester).
Štev. 12290/11.
Nabava.
Direkcija drž. rudnika Velenje razpisuje na dan 25. novembra 1936 neposredno pismeno pogodbo za dobavo 280 tek. met. okrogle jeklenožične vrvi 31 mm 0. Ostali pogoji pri podpisani.
Direkcija drž. rudnika Velenje, dne 3. novembra 1936.
BOSCH-SERVICE
Izvršujem vsa popravila magnetov za avtodyname, zaganjače (Amasser) ter vso električno napeljavo na avtomobilih m motociklih. Lastne naprave za polnjenje akumulatorjev. Vedno v zalogi vsi tovrstni Bosch-proizvodi
J. KRALJIČ, LJUBLJANA
GOSPOSVETSKA C. 13 - Tel. 25-35
Gospodje trgovci! s prodajo novega »RUTHAX« emajl-laka
najpopolnejšega sredstva za pleskanje, imate brez vsakega rizika velik in stalen zaslužek Pišite glavnemu zastopniku: Commerce d. d., Ljubljana, Krekov trg 10.
Sirite »Trgovski list«!
KNJIGOVEZNICA
JUGOSLOVANSKE
TISKARNE
reg. zadr. z o. zav.
LJUBLJANA, KOPITARJEVA 6
Nudi po izredno nizkih cenah: Salda-konte, štrace. iournale, šolske zvezke, mape, odjemalne k n i i-žice. risalne bloke itd.
ladajatelj »Konzorcij Trgovskega Usta«, njegov predstavnik dr. Ivan Plesa, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d, njen predstavnik O. Mihalek, vsi v Ljubljani.