TRGOV
Časop!s za trgrovloo
irt obrt.
NaroISnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za V2 leta 90 Din, za Va leta 45 Din, meaežno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani.
Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. Dopisi se ne vračajo. — Štev. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.958.
LETO IX.
Telefon št. 552.
LJUBLJANA, 4. septembra 1926.
Telefon št. 552.
ŠTEV. 103.
K otvoritvi pokrajinske razstave.
Pod motom Ljubljana v jeseni , se otvori danes v Ljubljani velika pokrajinska razstava, ki obeta biti p<> raznovrstnosti zastopanih panog, po dovršenosti razstavljenega blaga, redkosti predmetov in izredno uspeli celokupni organizaciji najinteresantnejša vseh dosedanjih gospodarskih prireditev. Spretnemu vodstvu Ljubljanskega velesemnja se je'posrečilo pridobiti za to prireditev najlepše in najzanimivejše iz vseh panog naše gospodarske delavnosti. Otvoritev razstave pomeni zato pravi praznik slovenskega dela, slovenske podjetnosti, kajti z razstavo podamo pred svetom živo revijo uspehov našega dela, najlepše dokaze žilavosti, vztrajnosti in železne voljo slovenskega gospodarstva.
V	najhujši stagnaciji, v časih ko ječi pod pezo davčnih in socijalnih dajatev vse naše gospodarstvo in morijo težke skrbi vse, od nekdaj bogatega tovarnarja do zadnjega kajžarja, prirejati v tako težkih časih gospodarske manifestacije, že to dejstvo po sebi je dokaz naše železne energije, naše volje do
gospodarskega življenja, do razmaha in procvita. Ta spontana in tako velika manifestacija naše žilavosti naj bo širšemu svetu, predvsem onim, ki nas še ne poznajo ali celo nočejo poznati, živ dokaz, da tudi v najtežjih razmerah ne obupamo. Pokazati hočemo vsem rezultate svojega duševnega dela, plod svojih rok, vse, kar v tako jasni luči kaže, da ima Slovenija vse pogoje za zdrav gospodarski razmah in procvit.
Naj bi ta prireditev, ki nudi res naj-vernejšo sliko o položaju našega gospodarstva, dokazala merodajnim faktorjem, da je Sloveniji že od narave same namenjena odlična naloga v gospodarskem življenju naše države. Zavirati naše delo, bi zato pomenilo zavirati naraven razvoj, ubijati ne samo naš gospodarski organizem, ampak tudi državo samo.
Ob otvoritvi želimo, da bi dosegla ta lepa gospodarska manifestacija vse one cilje, za katerimi stremi vzorno in požrtvovalno delo organizatorjev, ter žilavcst in energija razstavijalcev.
Nekaj o liri.
V našem gospodarstvu pazno zasledujejo vsi krogi gibanje valute naše južne sosede. Poseben interes ima na položaju te valute ekspertna trgovina, v prvi vrsti izvozna trgovina lesa, ki ima živahne stike z Italijo.
V zadnjih dneh se je lira izdatno okrepila. Hkrati je pomagala na noge francoski in belgijski valuti, koje vse družijo nevidne vezi skupne usode. Italijanski proračun je uravnovešen in obtok bankovcev se zadnja leta ni pomnožil. To so znamenja, ki upravičujejo domnevo, da so v Italiji dani vsi pogoji tudi za ustalitev lire. Italijani #e mnogo trudijo, da se jim uresniči ta sen. V zadnjem času je vlada objavila nove odredbe, ki se na zunanjem trgu, za položaj lire precej ugodno presojajo. Vlada hoče vsaj en del nepokritih bankovcev fundirati. V ta namen porabi 90 milijonov od dolarskega posojila, katero- ji je dovolila Morganova skupina. To vsoto odkaže Banci d’ Italia za okrepitev zlate in deviene podloge, ko,ja se s tem zviša za 455 milijonov zlatih lir, t. j. na 2400 milj. lir. Obtok bankovcev v Italiji znaša sedaj nekaj manj kot 20 milijard papirnatih lir, pred vojno pa je znašat približno 1 in pol milijarde. Obtok bankovcev se je torej izza predvojne dobe skoraj potrinajstoril, vrednost lire pa je padla približno na eno petino. Vlada uvideva nesoglasje med tega dejstvoma in Mussolini si prizadeva, da bi to nesoglasje ne oviralo lire na poti navzgor. Objavlja že sedaj svojo namero, da bo vlada porabila vsako letQ pol milijarde lir za odplačilo državnega dolga pri emisijski banki. Nadalje hoče ukiniti poslovanje samostojnega finančnega konzorcija, ki je svoječasno s pomočjo Bance d’ Italia izvedel sanacijo Bance d’ Italia Disconta, na čigar račun je v obtoku za približno 350 milijonov lir.
Možnost, da se Mussoliniju posreči zmanjšati obtok bankovcev, je dana, kajti domača industrija je sedaj v precej neugodnem položaju in slabo zaposlena, pa tudi spekulacija z efekti
pojenjuje in ne porablja toliko tekočih sredstev. Zdi se, da je Mussolini ujel srečen trenotek za izvedbo svojih načrtov glede zmanjšanja obtoka bankovcev.
Na drugi strani se pa ravno zdaj uveljavljajo tehtne ovire za ustalitev lire. Trgovska bilanca Italije je pasivna in pasivum se ne zmanjšuje, ampak zvišuje. Nade na tujski promet, ki naj bi kril trgovski deficit, se niso izpolnile. Vlada je zaradi tega posegla po skrajnem sredstvu, da zmanjša pasivum trgovske bilance. Uveljavila je uvozne omejitve, ki so v zvezi s predpisi za peko kruha posebno občutne glede pšenične moke, ker indirektno ovirajo tudi razvoj tujskega prometa. Druga ovira, ki se navaja v neprilog Italije, je njena brezposelnost. A ta ovira ni tako strašna, kakor si jo marsikje predstavljamo, kajti Italija ima po statističnih podatkih, če jim je verjeti, samo okoli 150.000 oseb brezposelnih. Ta številka je jako ugodna, ako uvažujemo, da se je pred vojno izselilo iz Italije-vsako leto okoli 400 tisoč oseb in da so izselnikom sedaj marsikam pota zaprta.
Kljub temu pa prihaja v^poštev, da je Mussolini v zadnjem času jako spretno razvrstil notranji državni dolg, ki znaša približno 100 milijonov lir. Posrečilo se mu je ta dolg, ki dosega eno petino letnih dohodkov celokupnega italijanskega prebivalstva, tako razvrstiti, da je od vseh 100 milijonov samo 18 milijonov kratkoročnega posojila. Pričakovati je torej, da bo vlada obdržala liro v oblasti tudi za primer, da bi ji pretile kake inflacijske nevarnosti, to tembolj, ker si pod fašistovskim režimom prebivalstvo niti ne 'upa misliti, kaj še kaj ukrepati proti absolutizmu, ki se vedno bolj in bolj uveljavlja tudi na gospodarskem polju.
Kake namere ima vlada glede višine, na katero hoče spraviti liro, ni znano. Uvaževati bo po vsej priliki morala težkoče, v katere bi zašla pri preizdatni okrepitvi domača industri-
Trlioveljska ustavlja svoje obrate.
Prometno ministrstvo je danes (3. septembra) brzojavno ustavilo vse dobave premoga za državne železnice iz privatnih rudnikov. Od 2. popoldne naprej ne smejo železniške uprave od teh rudnikov sprejeti niti vagona premoga več. ; Ko dobimo to vest, ne vemo niti zakaj se je to zgodilo in sko-ro dvomimo, da je resnična, čutimo samo, da bo imelo to za Slovenijo v gospodarskem in socialnem oziru katastrofalne posledice. V pokrajini, ki trpi pod posledicami najhujše’gospodarske krize, usta\;iti največje obrate in postaviti na cesto na tisoče delavcev, je dejanje, čije posledice se komaj zavedamo, ki mora uničiti vsako, tudi najmanjšo trohico zaupanja do odgovornih vladnih faktorjev. Vemo, da se nahajajo državni rudniki v stalni krizi, da imajo ogromne rezerve pripravljenega premoga, ki ga ne morejo razpečati, ker radi prevelikih upravnih stroškov ne morejo konkurirati s privatnimi rudniki, vemo pa tudi, da imajo domači privatni rudniki velike rezerve, ker ne konsumira industrija, vsled velike stagnacije, toliko premoga, in nikakor ne moremo poj mi ti, da bi uprava državnih železnic pustila premog privatnih rudnikov za dražji premog iz državnih, samo zato, da bi še podpirala nera-cionelno in negospodarsko državno upravo! Dejanje že samo po sebi, kakor tudi način izvedbe, ki vrže kar čez noč na cesto več tisoč delavcev, karakterizira naše razmere tako, da se bo to brez dvoma komentiralo tudi v inozemstvu in to na način, ki ugledu naše države najbrže ne bo koristil!
Gj. Čurcin, I. tajnik Centrale industrijskih korporacij v Beogradu:
Naša gospodarska kriza.
Ugotovili smo že možnost, da se kurz našega denarja zavaruje tudi za leta, v katerih letina in izvoz lesa ne bi zadovoljeval, potoni okrepitve naše produkcije. Predpostavljali pa smo, da se okrepitev izvede sistematično in po naprej ugotovljenem, vsestransko proučenem programu. Tak program mora obsegati vse pridobitne panoge cele države, in je brezpogojno potrebno, da se vse pridobitne panoge obdelajo po naprej določenih načeli h, pametno izvajanje gospodarske politike. Upoštevati je treba stvarne, predvsem finančne možnosti, da se doseže praktični uspeli, kajti v gospodarskem svetu, posebno na denarnem trgu si je mogoče pridobiti zaupanje samo z dejanji praktičnih uspehov. Razen finančnih je upoštevati tudi politične možnosti. Tako na primer vidimo, da je parlament v Franciji skoro onemogočil izvedbo gospodarskih ukrepov za sanacijo franka, da je bilo treba njegovo zasedanje v Belgiji začasno odgoditi in da se je na Češkoslovaškem preneslo njegove funkcije na uradniško vlado. Znano je, da pri nas nismo na boljšem niti v finančnih, niti v gospodarskih ozirih in da so vzroki politične narave tudi pri nas pogosto one-inogočavali upoštevanje upravičenih zahtev našega gospodarstva.
Pri nas obstoji trenutno tudi v zvezi s finančnimi in gospodarskimi možnostmi problem, ki gospodari s celotnim našim gospodarskim življenjem in kojega je zaradi tega urediti pred vsemi drugimi. To je problem naše administracije. Vsak program za gospodarsko obnovo in ozdravljenje obstoji iz dveh temeljnih točk: iz štednje in iz dela. I prva i druga
URADNI TEČAJI ZA SEPTEMBER T. L.
t napolcondor 218.70; 1 tur. lira 247; 1 funt šterling 275; 1 dolar 56.50; 1 kanadski dolar 56.30; 1 zlata nemška marka
ši-
13.45; 1 poljski zloty 6; 1 avstrij liug 3; 100 francoskih frankov 162; 100 švicarskih frankov 1094; 100 italijanskih lir 185; 100 belg. frankov 157; 100 holandskih goldinarjev 2267; 100 runum-skih lejev 26; 100 bolgarskih levov 40; 100 danskih kron 1502;	100	švedskih
kron 1512; 100 norveških kron 1240; 100 španskih pezet 873; 100 grških drahem 62; UK) češkoslovaških kron 167; 1 milijon madžarskih kron 790 Din.
NOVI KRUH V ITALIJI.
Dne 1. t. m. je stopil v veljavo v Italiji zakon o enotnem kruhu, o katerem smo svoječasno že poročali. V izvršitev tega zakona, opozarja tržaška prefektura, da je s tem dnem prepovedano peči slaščice iz pšenične moke. Prepoved velja tudi za družine. Tudi doma je prepovedano peči slaščice iz pšenične moke. Dovoljeni so suhi prepečenci, ki pa morajo biti napravljeni iz enotne moke. Za kršitelje teh predpisov so predvidene zelo ostre kazni.
ja, ako bi kljub nizkim mezdam in deveturnemu delavniku izgubila konkurenčnost na tujih tržiščih. V nadalj-nih korakih bo tudi vlada morala pokazati karte.
Za enkrat imamo interes, da se lira okrepi, zato sledimo z zanimanjem vsem ukrepom, ki jih zamišlja italijanska vlada za ustalitev valute.
DRŽAVNA INDUSTRIJSKA BANKA NA OGRSKEM.
/e več mesecev razpravljajo na Ogrskem o vprašanju, kako bi preskrbeli industriji zadostne kredite.. Denarni zavodi niso nič kaj voljni, da bi dajali industriji večje kredite, in so zato merodajni krogi sklenili, da bo dala vlada industriji večje kredite na razpolago in da bodo v ta namen ustanovili državno industrijsko banko. Ta banka bo izdajala industrijske obligacije in jih bo placi-rala na inozemskem denarnem trgu. Vlada bo dala novi banki 10 milijonov zlatih kron. Začeli so že s potrebnimi pogajanji z domačimi in inozemskimi interesenti; finančno ministrstvo je pa izgotovilo zakonski načrt o ustanovitvi nove banke. Razpravljajo tudi s kakšnimi posli se bo poleg izdajanja industrijskih, obligacij nova banka še pečala. Industrijski krogi ustanovitev te. banke kar najtopleje pozdravljajo in podpirajo vlado v njenem stremljenju; bančni krogi pa načrta vlade ne odobravajo in bi jim nova banka ne bila prav nič všeč..
Nemški barvni trust. Občni zbor nemške barvtlne industrije je odobril zvišanje kapitala za 646 milijonov mark in bo znašal sedaj 1.100,000.000 mark. Finančni položaj podjetij se je v primeri 7. lanskim letom spet zboljšaj. Nova sredstva iz zvišanega kapitala bodo porabili za razširjenje podjetij. V doglednem času ne bodo kapitala nič več zviševati, potreba po kapitalu je z novo transakcijo krita.
od teh točk prihajati v državnem proračunu in v plačilni bilanci, v katerima jc treba doseči stvarno ravnovesje, najna-radnje do izraza. Za stvarno ravnovesje je treba povzdigniti produkcijo kot ne- ■ posredni izvor državnih dohodkov in preprečiti vse fiktivne in parasitne izdatke, ki so vzrok slabega položaja naših javnih financ. Med navedene izdatke se prištevajo predvsem izdatki za veliko število oseb, ki žive na državne .stroška Ta proračunska postavita je povzročila v povojni dobi v mnogih državah vprašanje, ki se naziva uradniško ali administrativno. A dočim to vprašanje v drugih državah igra vlogo običajno preko proračunskih izdatkov v obliki štednje, pridobiva pri nas postopoma pomen tudi za vse panoge naše produkcije. To je* eden onih paših mnogoštevilnih problemov, ki postaja vedno občutnejši in fatalnejši. Celo v sami Avstriji, ki je bila pred vojno poznana birokratska država, in ki se je morala po vojni boriti s hipertrofijo svojega uradni št va in kjer je bil torej ta problem veliko težji in komplieiranejši, celo tam je ta problem v izdatnejši meri rešen nego pri nas. Ako predhodno ne rešimo uradniškega vprašanja, ne bomo mogli rešiti niti ene točke našega gospodarskega programa, pa naj se vlada in njeni organi še toliko trudijo, da ga sestavijo in izvedejo. Dr. Todorovič, ko je načel to vprašanje^ je navedel primer, ki dokazuje našo I rdi te v, to je primer visoke obrestne mere. Upnik, ki posoja denar, mora vsled slabega funkcioniranja državnih organov kalkulirati veliko riziko-premije, a ta zopet znatno podražuje obrestno mero. — Administrativna in sodna nesigurnost, ki je nastala vsled zanemarjenja uradniškega vprašanja (neki Anglež čaka že leto dni, da se mu plača menica, za kar predpisuje zakon po nujnem postopku rok treh dni), ni samo podražila in otežila naš kredit v inozemstvu, ampak je tudi napotila naše domač« denarne zavode, da poleg vse likvidnosti drže denar v svojih blagajnah ali v Narodni banki, posojajo pa ga samo malemu elitnemu krogu kreditno sposobnih oseb in ga stavljajo gospodarstvu na razpolago samo v izjemnih primerih.
Pri nas imamo tudi lake gospodarske probleme, kateri so direktno ali indirektno nastali vsled uradniškega vprašanja, ali katere je to vprašanje poostrilo in otežilo. Tak problem je »etatizem« ali državno opravljanje trgovskih, industrijskih in drugih lukrativnih poslov, kolikor ne prihajajo v poštev posebni oziri narodne obrambe, varnosti, higijene itd. Teorija je »etatizem« že davno zavrgla ne samo iz razloga škode, katero povzroča gospodarstvu, kojemu povzroča nelojalno konkurenco, ampak tudi škode za državne finance. (Dalje prih.)
Kupujmo In podpirajmo
domači izdelek, izvrstno
| KOLINSKO CIKORIJO L..........
L i STEK.
Borza,
njjo pomen in praktična navodila za trgovanje na Borzi.
(Nadaljevanje.)
§ 45. Če se mora po § 44. smatrati nakladalna postaja za kraj izpolnitve ali če je dogovorjeno postavno nakladalna postaja (Iranko nakladalna postaja, »Ver-ladestation«) ne da bi bil naveden kraj, kjer se blago naklada, mora prodajalec na dan, ko blago naklada, brzojavno obvestiti kupca, na kateri postaji je blago naložil. Če pa ni v kraju brzojavne zveze, javni mora to s priporočenim pismom <§ 45).
§ 46. Ako se je blago prevzelo v javnem skladišču, mora podajalec povrniti kupcu ono razliko na voznini, ki je nastala vsled daljše odpreme blaga.
V	slučajih, določenih v § 44 in v tem odstavku, služijo za podlago medsebojnega obračuna splošne tovorne tarile, pri čemur se morajo vpoštevati tudi evan-tualne refakcije, izjemno dovoljenje nižje tarife ali reekspedicije.
Objektivno, ne subjektivno merilo za pravočasnost graje. — Prevarno postopanje?
(Iz sodne prakse.)
(Konec.)
Prizivno sodišče prizivu ni ugodi-
lo.	— Po čl. 347. trg. zak. mora kupec doposlano mu blago brez zamude po oddaji, kolikor je to mogoče po rednem poslovanju preiskati in takoj grajati, če blago ne ustreza pogodbi ali zakonu. Za merilo rednega poslovanja po tej zakonski določbi pa ni vzeti poslovanja kupčevega, torej ne subjektivnega merila, ampak merodajno je poslovanje, kakršno opravlja redni trgovec, torej objektivno merilo. Po tem objektivnem merilu pa kupec ne sme odlašati s preiskavo blaga radi slučajnih osebnih ovir. Zgolj take zadržke pa je zatrjevala tožnica v opravičbo svoje zamude, ko je uveljavljala, da blaga ni mogla prej preiskati, ker ga je morala radi prenapolnjenega skladišča vskladisciti le začasno in ker oni njen družabnik, ki izvršuje te preiskave, radi bolezni tega posla ni mogel opravljati. Tožni-čina zamuda je pa tem' manj upravičena, ker je bila tožnica z toženkinim pismom od 1. februarja obveščena, da je bhigo 31. januarja odposlano, in ker tožnica sama priznava, da je 6. februarja delno preiskala blago. Po prejemu pisma od 1. februarja je torej tožnica vedela, da je blago na potu. Njena stvar je bila, da kot skrbna trlgovka pripravi skladišče za sprejem blaga. Če pa je mogla v začasnem skladišču že 6. februarja preiskati nekatere vreče, ni uvideti, zakaj naj bi tedaj ne bila mogla preiskati vsega blaga.
Pritrditi je sicer tožnici, da se z dogovorom more podaljšati po zakonu osnovani rok preiskave in preiskava celo povsem odpustiti. Da bi obstajal tak izrečni dogovor, tožnica ne trdi. Gre torej za to, ali obseza tožničino pismo od 26. januarja talce izjave, ki po § 863. obč. drž. zak. ne pripuščajo pametnega razloga, da bi se dvomilo, da je toženka s tem hotela izjaviti, da odpušča preiskavo ali privoijuje; da se podaljša rok za preiskavo blaga. Toda v tem pismu toženka samo ponavlja, da zahteva plačilo proti duplikatu tovornega lista, dostavljajoč, da jamči za to, da je blago zdravo in brez iiibe. Vsebina pisma torej ni taka, da bi nujno dopuščala sklep, da toženka pritrjuje podaljšanju roka za preiskavo ali da jo sploh odpušča. Zato je pravilen zaključek prvega sodišča, tla je bila četrti dan opravljena preiskava prekesna in torej graja zamujena.
Seveda bi predpis čl. 347 trg. zak. ne bil uporabljiv, da je nastopala toženka prevarno po čl. 350 trg. zak. Prevarno pa bi bila nastopala le tedaj, če bi iz njenih dejanj izhajal namen, da odvrne tožnico od preiskave in graje, in da je s tem namenom
uspela. V dokaz tega namena se tožnih ca sklicuje na toženkino pismo z dne 26. januarja. Toda, ko ni dokaza, ne trditve, da bi bila toženka razen do-poslabve tega pisma storila še kako drugo dejanje in ko iz pisma ne sledi, da ji je bil namen, da odvrne tožnico od preiskave blaga, je tožnici tern-manj pritrditi, da bi bila toženka postopala prevarno, ko ji eventualno nameravana prevara ni uspela. Kajti tožnica sama navaja, da je takojšnjo celotno preiskavo opustila le ■ zbcg prenapolnjenega skladišča in družabnikove bolezni. Prevare po čl. 350 trg. zak. bi celo tedaj ne bilo, če bi bila istinita tožničina trditev, da je bilo blago naloženo tako, da se je nahajalo v vrečah gorenjih plasti dobro blago. Kajti, ko ni šlo za pošiljatev, ki naj bi jo tožnica brez pretovarjenja odpravila naprej, ne bi bilo mogoče iz takega načina naklada sklepati na zatrjevani prevami namen. Toženka je morala računati s tem, tožnica redno posluje, da bo prej blago skrbno pregledala; morala si je torej biti v sve-sti, da bo zasledila slabo blago ob rednem poslovanju. Niti iz pisma z dne 26. januarja po sebi, niti v zvezi z zatrjevanim nakladom ni torej dopusten sklep, da je toženka postopala prevarno po čl. 350 trg. zak.
Tudi ni pritrditi tožnici, da bi bila ustregla dolžnosti preiskave po predpisih člena 347 trg. zak., ker je 5. in 6. februarja preiskala posamezne vreče. Kajti njenim navedbam ni posneti, da bi bila točna preiskava dne 5. in 6. februarja združena bodisi z veliko zamudo časa ali z neobičajnimi stroški, ter da je morala sklepati in zakaj je morala sklepati, da je v vseh vrečah blago enake kakovosti, zlasti ko se to blago nakupuje v malih množinah od raznih dobaviteljev. Določba § 928 obč drž. zak. se more upoštevati le, če se je blago pravočasno grajalo ali če v zmislu čl. 350 trg. zak. prodajalec ne more uveljavljati predpisov čl. 347 trg. zak. Za uporabo te določbe torej niso dani pogoji.
Pritrditi je prvemu sodišču, da obsega toženkino pismo z dne 26. januarja zgolj hvalisanje, da pa nima obvezne izjave, ker je v tej smeri vsebina pisma neodločna. Neodločilno za zatrjevano prevaro je tudi to, da se je zahtevalo plačilo kupnine že ob predložitvi duplikata tovornega lista. Kajti o prevari je, po zgoraj povedanem, moči govoriti le tedaj, če gre namen, razviden iz objektivnega dejanskega stanu, za tem, da se preiskava zavleče. To pa se iz dogovora o plačilu ne da sklepati. —
Revizija ni imela uspeha. — Tož-beni zahtevek je bil pravilno zavrnjen, ker je tožnica prekasno preiskala po toženki ji doposlano blago in dosledno prekasno grajala njegovo pomanjkljivost, zbog česar je po čl. 347, odst. 2, trg. zak. smatrati, da je blago odobrila. Revizija ponavlja,
da zamuda tožnici ne more škoditi, ker je bila povzročena po bole*ni njenega družabnika in prenapolnjenosti njenih skladišč, po drugi strani pa po prevari toženke, ki je v svojem pismu 26^ januarja izjavila, da jamči, da je tožnica svoji dolžnosti iz čl. 347 trg. zak. že s tem zadostila, da je blago preskočilo že 5. in 6. februarja preiskala. Toda vsa ta izvajanja se podrobno ovržena v razlogih prizivne sodbe. Revizija tudi še izvaja, da toženka jamči po § 928 obč. drž. zak. na podstavi svoje jamstvene izjave v pismu od 26. januarja, tudi če je vzeti grajo za zukesnelo. Toda tožnica se niti ni postavila na stališče, da je s prevzemom blaga in plačilom kupnine blago odobrila in smatrala po godbo za izpolnjeno po toženki, marveč je uveljavljala pravice iz čl. 347 trg. zak., kar ji jo bilo po zakonu mogoče. Po drugi strani gre za očitno pomanjkljivost blaga in je podsodno ugotovljeno, da gre v toženkini izjavi od 26. januarja za navadno hvalisanje in ne za pravno učinkovito zagotovitev, da blago v nobenem oziru ni pomanjkljivo. — Prizivna sodba se ne bavi samo z vsebino toženkinega pisma od 26. januarja glede vprašanja, ali je po njčm tožnica mogla biti zavedena, da odloži pregled blaga. Jemlje marveč v ozir tudi po tožnici zatrjevano okolnost, da je bilo v raztrgane vreče vloženo dobro, v cele vreče pa slabo blago. Prihaja pa do zaključka, da ne vsebina pisma, ne navedeni način vložitve blaga ne kaže namena tožene stranke, da zavede tožnico v zmoto glede kakovosti blaga in v opustitev pregleda blaga, 'in da toženka ni postopala prevarno. Ko je pa to tako, ni odločilno, ako je tožnica opravila pregled prekesno tudi even-tuelno pogledom na vsebino pisma ali načina vložitve blaga, t. j. da je opustila takojšnji celolni pregled blaga le radi vsebine toženkinega pisma od 26. januarja. Tudi je neodločilno, da v začasnem skladišču ni bilo mogoče pregledati blaga v vseh vrečah, ker je stvar kupca, ki je pravočasno opozorjen o dospetju blaga, da i>oekrbi za
možnost takojšnjega in celotnega pregleda blaga.	R.	St.
Trgovina.
Jabolka za mošt. Neka tvrdka v Avstriji (Gradcu), ki bi rada kupila večje količine jabolk za mošt, se zaaima za naslove dobaviteljev jabolk in tudi drugega sadja i/. celjskega in mariborskega okraja. Njen natančen naslov je interesentom na razpolago v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.
Zastopnika za razpečavanje strojev za
vsesavanje prahu išče za Slovenijo odnosno tudi za vso kraljevino SHS neka inozemska tvrdka. Kakor navaja, bi bilo to zastopstvo pripravno za tvrdko, ki se bavi s prodajo električnih strojem in drugih sličnih aparatov. Njen natančnejši naslov z navedbo sistema stroja je in-
Odklonitev sprejema blaga.
§ 51. Kljub tem navedenim določbam pa sme kupec blago zavrniti, če je blago drugega letnika, nego je bilo to pogojeno, ali če ima take lastnosti, da ne odgovarja kupnemu namenu, kakršen je razviden iz kupnih pogodbenih določil in iz ostalih okolnosti, v katerih je bila pogodba sklenjena.
Kupec pa lahko sprejem blaga zavrne, če je blago nezdravo, pokvarjeno ali oddano v takem stanju, da je taka dobava zoper trgovsko čast in dostojnost.
Razume se seveda, da mora kupec, ako zavrne sprejem blaga, postopati strogo po teh uzancah.
Blago, ki se mora prevzeti.
§ 52. Kupec pa mora sprejeti tudi nezdravo blago, ako ga je prodajalec — tudi pri nakupu po vzorcu ali po ogledu — izrecno opozoril, da je blago nezdravo, ali če je v kupni pogodbi izrecno označena kakovost blaga s »tale — quale«. Izraz »tale — quale« (izgovori: tel-kel) pomeni, da se blago proda takšno kakršno je, to je brez vsake garancije za kakijvost in stanje blaga.
(Dalje sledi.)
DOLOČILA O KAKOVOSTI ULAGA IN
O	UGOVORU ZOPER KAKOVOST BLAGA.
Kakšno mora biti blago in kako je postopati če blago ne odgovarja.
§ 47. Ako dobavi prodajalec kupcu boljše blago, kakor sta se pogovorila, in ako to blago odgovarja bistvenim, glavnim pogojem sklenjene pogodbe, tedaj kupec sprejem blaga ne sme zavrniti in mora poslano blago sprejeti.
Če pa bi imel kupec radi uradnih predpisov (vladne naredbe, višjih železniških tarifov ali višje carine) vsled po-šiljatve boljšega blaga kaj škode, je prodajalec za to škodo odgovoren in jo mora kupcu povrniti v polni meri.
Če so se pa stranke — kupec in prodajalec — dogovorile, da mora biti blago iz gotovega kraja, se ludi boljše blago iz drugega kraja ne sme dobaviti. Glej tudi § 44. o provenijenci blaga!
Prodaja po vzorcu.
§ 48. Ako se prodaja kako blago po vzorcu, mora se izročiti na zahtevo ene ali druge stranke kupcu vzorec, katerega prodajalec zapečati ali pa se lahko tudi uradno zapečati. Pri na borzi sklenjenih kupčijah po vzorcu se lahko vzorci zapečatijo pri borznem tajništvu.
Splošni vzorec ali blagovni tipi.
§ 49. Blago se lahko prodaja po splošnem vzorcu, ali kakor imenujemo to: blagovni tipi (Warentype). To blago mora seveda odgovarjati splošnemu vzorcu po vrednosti, svojstvu in izgledu. Zaradi nebistvenih razlik ugovor ni dopusten. Blago, ki je povsem različno od splošnega vzorca, k^pec lahko zavrne, seveda mora ravnati po predpisih.
Po splošnem vzorcu se navadno prodajajo mlevski izdelki in ono blago, ki se po svt>ji zunanjosti in sestavi lahko spozna. Veliki mlini, ki prodajajo svoje izdelke na Borzi, pošljejo običajno od svojih izdelkov večje vzorce posameznih vrst mok na borzo, kjer so ti vzorci na vpogled kupcu.
Sprejem manjvrednega blaga.
§ 50. Če se je pri kupčiji sklenilo, da se mora blago, ki ne bi popolnoma ustrezalo pogodbenim določilom, kljub temu prevzeti z manjšo vrednostjo, mora kupec, ko jc pravočasno in pravilno grajal (glej § 59.) in vzel vzorce (glej § 60-) blago prevzeti. Manjvrednost blaga določi borzna komisija, kar bomo povedali kasneje.
tereeeatom na razpolago v pisarni Zbornice za. trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.
igvezniki suhih gob. Neka tvrdka na Keki se zanima za dobavitelje suhih gob. Naslov tvrdke je interesentom v pisarni zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani na razpolago.
Za dobavitelje brinja. Neka tvrdka v Avstriji se zanima za dobavitelje brinja in bi rada dobila nekaj ponudb z vzorci. Potrebuje večje količine in bi za pokušnjo naročila najprej pol vagona. Naslov tvrdke se izve v pisarni zbornice ?a trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.
V oliki živinski sejem v Sarajevu se vrši letos od 21.'do 23. septembra. Informacije o semnju daje mestni magistrat v Sarajevu.
Otvoritev borzi« v Rologni. Ob navzočnosti župana in zastopnikov bančnih zavodov so bili dne 1. t. m. svečano otvor-jeni prostori nove borze za vrednostne papirje. Borza je pričela poslovati že drugi dan po otvoritvi.
Industrija.
Siemens-Halske in Siemens-Schuekert. Na skupni seji obeh družb so razpravljali o velikem skupnem posojilu. Upravni svetniki so odobrili finančni načrt obeh uprav. Ce se bodo započeta pogajanja ugodno zaključila, bodo najeli skupno posojilo v znesku 35 milijonov dolarjev, od koje vsote bodo pa vzeli zaenkrat samo 30 milijonov, z novim posojilom bodo odplačali stare domače in dolarske obveznosti.	i	:	^
Švedsko železo. Zastopnik švedske železne industrije je na zborovanju indu-strijcev železne panoge v Stockholmu izvajal: Sedanje razmere v švedski železni in jekleni industriji so trajno nezadovoljive in ni bil njen položaj še nikdar tako neugoden, kot je sedaj. Upamo pa, da bo industrija krizo srečno prestala, zlasti še, ker je na svetovnem trgu še zmeraj dosti povpraševanja po švedskem kvalitetnem železu in jeklu; Švedska bo spričo svoje dragocene železne rude, spričo oglja in vodnih sil imela še zmeraj najboljše predpogoje za izdelavo tega kvalitetnega železa in jekla. Železna nahajališča pri Kiruna-vaara na severnem Švedskem imajo najbolj čisto železno vsebino, nad 70%.
Denarstvo.
Fuzija italijanskih emisijskih bank. Na
zadnji seji ministrskega sveta se je razpravljalo vprašanje fuzije emisijskih bank v Italiji. Sklenilo se je, da Banca d’ Italia vzame tekom letošnjega leta iz obtoka vse bankovce emisijskih zavodov -Banco di Sieilia < in »Banco di Napoli« in namesto njih dati v obtok nove bankovce.
Znižanje obrestne mere na Ogrskem.
Zastopniki denarnih zavodov v Budimpešti so po dvadnevnem zasedanju sklenili, da znižajo obrestno mero za vloge za 10%, tako da bi znašale obresti med 5 in 7%.
Danska Narodna banka je z 31. julijem zaključila poslovno leto 1925/26 in je predložila zaključek. Imela je 7 milijonov kron dobička; 6 jih je dala na razne odpise, 1 milijon so pa prenesli na poseben .račun za zgube pri zopetni prevedbi krone na zlato pariteto. Akcionar-ji dobijo 8% fonda, ki znaša 23.7 mil. kron; poleg tega ima banka še rezervni fond v višini 11.3 mil. kron. Banke so svoj dolg Narodni banki tekom leta znižale za ca 80 milijonov danskih kron.
Davki In takse.
Donos državnih monopolov v mesecu maju t. 1. V mesecu maju t. 1. so znašali dohodki iz državnih monopolov 214 milj. Din. Na posamezne monopolske predmete se razdele sledeče: tobak 154 milj., sol 30.5 milj., petrolej 6 milj, vžigalice 12 milj. Din, cigaretni papir 11 miljijonov dinarjev, razni dohodki pol milijona dinarjev. Dejanski dohodki so proračun prekoračili za 14 ni>U- Din vsled višjih dohodkov za tobak (17.5 milj Din) in za cigaretni papir (pol milj. Din). Za proračunom je ostal samo monopol petroleja in sicer za 4 milj. Din.
- , SchidK
M
Stalno rastoče povpraševanje po
Sdikhiovem milu znamka 9 Jelen*
zahteva, da se ta izvrstni, v kakovosti nedosegljivi proizvod vodi v vsaki trgovini. Ako si hočete zagotoviti hvaležen krog odjemalcev in doseči v milu trajno, dobičkanosno kupčijo, potem razpečavajte samo
pravo Schichtovn milo št. 27 znamke „Jelen“ oziroma Schichtoiro terpentinovo milo št. 18
znamke „Jelen“.
Ako piješ ,,BuddhaM (aj.
uživaš že na zemlilraj!
m*XMARK 1	1	JJH	■■	1
Iz naših organizacij.
Uradni dan zbornico za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani za Celje in celjsko okolico. Gremij trgovcev v Celju naznanja vsem gospodarskim krogom v Ce-. lju in celjski okolici, da uraduje zbornični referent za Celje v torek, dne 7. septembra t. 1. od 8. do 12. ure v ravnateljski sobi Prevozne družbe (poslopje carinarnice).
Promet
' Izdajanje potnih vizumov v Italiji. Italijanske policijske oblasti so izdale v zadnjem času zelo stroge predpise za izdajanje potnih vizumov. Zdi se da veljajo ti predpisi samo glede vizumov za Jugoslavijo. Trgovci, ki želijo potovati v Jugoslavijo v svrho obavljanja trgovskih poslov, morajo predložiti policijskemu oblastvu obenem s prošnjo za vizum fakture, naročila, telegrame, sploh kak dokument, iz’ katerega je razvidno, da je njih potovanje za trgovske posle nujno potrebno. Dokumenti morajo biti overovljeni od italijanskega konzulata v kraju, kamor hočejo potovati. Samo na podlagi takih dokumentov se bodo odslej izdajali vizumi. Dijakom, ki prično letos s študijami v Jugoslaviji, se vizumi sploh ne bodo izdajali. Za vizum smejo prositi samo oni dijaki, ki so v Jugoslaviji že študirali in hočejo pri nas nadaljevati svoje študije. Predložiti morajo pa potrdilo dotične šole, overovljeno od italijanskega konzulata.
Tujski promet s Splitom. V Splitu je kakor skoraj p« vsej Dalmaciji, tujski promet letošnjo sezono zelo narasel. Samo v mesecu avgustu je poselilo Split nad 3000 tujcev, ki so ostali v mestu več kakor dva dni. Med njimi je bilo največ Avstrijcev in Nemcev.
RAZNO.
Opozorilo delodajalcem. Od Okrožnega urada za zavarovanje delavcev smo naprošeni, da objavimo: Kljub ponovnim pozivom se često ponavlja, da delodajalci ne prijavljajo pravilno niti pravočasno svojih nameščencev v zavarovanje. Vsled tega mora Okrožni urad za zavarovanje« delavcev po določilih zakona o zavarovanju delavcev regresirati v številnih primerih obolelim pa nepravilno prijavljenim zavarovancem izplačane dajatve. Regresni slučaji povzročajo uradu zato mnogo dela, v zakonu o zavarovanju delavcev normirane sankcije, delodajalcem, ki ne izpolnjujejo prijavnih dolžnosti po zakonu, pa velike stroške. Zato opozarjamo delodajalce ponovno na besedilo § 11. zakona o zavarovanju delavcev, ki se glasi: »Oni delodajalec, ki v določenem roku ne predloži ali predloži neresnično prijavo, mora uradu za zavarovanje delavcev plačati brez pravice do odtegljaja od nameščencev: 1. prispevke, ki so dospeli od dne, ko so nameščenci vstopili v obrat, do dne, ko dejansko predloži prijavo, ^ili če bi prestalo delovno razmerje prej, dokler je trajalo delovno razmerje; 2. denarne podpore in zdravilne stroške, kateri so
nastali vsled bolezni zavarovanca, ki ni prijavljen v zakonitem roku, in sicer za bolezen, ki je nastala, preden se je uničila prijava, ali najkasneje 8 dni po izvršeni prijavi; 3. škodo, ki se je povzročila, ker se ni prijavila izprememba v delovnem razmerju ali ker se je učinila neresnična prijava; 4 stroške postopka. — Za plačilo odškodnin po odredbah tega paragrafa izdaja plačilni nalog okrožni urad za zavarovanje delavcev, zoper katerega se sme prijaviti pritožba v osmih dneh po vročitvi Osrednjega uradaza zavarovanje delavcev, zoper odločbo Osrednjega urada pa v istem roku 'ministru za socialno politiko. Ako delodajalec opusti odjavo v zakonitem roku, mora poravnati prispevke v celoti, dokler se odjava dejansko ne predloži. ; — Pripominjamo, da mora okrožni urad za zavarovanje delavcev brezpogojno izvesti regresno postopanje v vsakem primeru, ko nameščenčeva prijava ne odgovarja zakonu. Vrhu tega pa bo urad odslej v vsakem takem primeru zahteval tudi po § 195. ZZD kaznovanja onega delodajalca, ki ne bo v redu vršil svojih prijavnih dolžnosti.
Prod zasedanjem Zveze narodov. Pariško časopisje piše o prihodnji seji Zveze narodov precej pesimistično. Verjetno je samo, da bo sprejeta Nemčija. Vse drugo je v zraku. »Malin« pravi: Zveza narodov je v nevarnosti. Vedno bolj se množe mnenja, da so ženevske razprave za gotove države odveč in nekateri smatrajo to napravo zelo za škodljivo. To so ljudje, ki bi s svojimi zahtevami radi čimprej povzročili mednarodni spor. Ni nobenega dvoma, da je na delu podzemska sila proti Zvezi narodov in jo bo skušala pri prihodnji seji spraviti v kritičen položaj. Vendar smo prepričani, da je to delo obsojeno na neuspeh. Zarotniki proti Zvezi narodov ne bodo mogli dolgo ostati v temi. Ko jih bomo pa razkrinkali, ne bodo igrali več častne vloge. Po mnenju tukajšnjih vladnih krogov je sprejem Nemčije v Zvezo narodov in priznanje stalnega sedeža v Svetu Zveze narodov popolnoma zagotovljen. Med merodajnimi činitelji v Londonu in Parizu je prišlo v tej zadevi že do popolnega soglasja.
Parlamentarni odbor vinogradnikov na Češkem. Poslanec Zajiček je govoril na več zborovanjih o stiski, v kateri se nahaja vinogradništvo v Češkoslovaški. Zlasti južnomoravsko vinogradništvo, nekoč zelo cvetoče, je popolnoma uničeno. Domača vina ne najdejo kupcev, pospešuje’ se pa uvoz tujih vin. Treba je domačemu vinogradništvu priskočiti na pomoč z zaščitno carino. Obdavči naj se samo zares doma uporabljeno vino in naj se dovoli viničarjem četrt litra na dan brez davka, tako kakor v Avstriji. V jeseni bo poslanec Zajiček na novo stavil predlog naj se sestavi v parlamentu odbor vinogradnikov. Poslanec je podal zanimive podatke o nazadovanju domačega vinogradništva in obdavčenju v drugih deželah. Moravska je imela leta 1904 11.655 ha vinogradov, 1. 1919 samo še 6826 ha, 1. 1924 pa 4663 ha; v 20 letih
so šli hektari za 60% nazaj, v aadnjih petih letih za 'A. Češka je zgubila 50 odnosno 17 odstotkov. Nemčija je davek na vino, ki je nesel lani 80 Milijonov mark, popolnoma odpravila, vrhu tega je pa dala vinogradnikom 120 milijonov mark kredita. Celo ubožna Avstrija je znižala davek na vino od 22 na 12 šilingov za 1 hektoliter. Samo na Češkoslovaškem se nič ne naredi.
Gospodarski zakoni v Kumuinp. Ru-munski parlament bo v jesenskem zasedanju obravnaval sledeče gospodarske zakone: zakon o borzah, zakon o pospeševanju domače industrije in zakon o varstvenih žigih in patentih.
Turški državni dolg. Bivši turški minister financ Hassan bej, ki je sodeloval pri mirovnih pogajanjih v Lausanne, je pred kratkim odpotoval v Par in, ijer bo vodil pogajanja o turških državnih dolgovih. S pogodbo v Lausanne so se turški državni dolgovi kakor sledi razdelili med nasledstvene države: Turčija 62'25 %, Grčija 10'57%\ Sirija 8'15%, Jugoslavija 5'25% itd. Turška vlada je hotela že pred dvema letoma pričeti z Vplačevanjem obresti v francoskih frankih, kav so pa njeni upniki odklonili. Ob pogajanjih, ki so se tozadevno vršila pred tremi meseci v Parizu, je turška vlada pristala na odplačilo anuitete v zlatu, ki bi znašala približno 25% celokupnega dolga. Upniki so tudi to ponudbo odklonili, češ da dosega ponujana vsota komaj 6% normalnih prejemkov države, dočim uporablja preko 50% za vojaške namene. Upniki so med tem naprosili svoje vlade — Anglijo, Francijo, Italijo, Belgijo in Holandsko — da podpro njihove zahteve. Kaj so te države ukrenile, še ni znano, splošno pa se domneva, da se bo odplačilo turških državnih dolgov vendarle v doglednem času konenoveljavno uredilo.
Gospodarske vesti. Nemški jekleni trust ima 800 milijonov mark skupnega kapitala. Beremo, da ga bodo pripustili na borzo samo 30 milijonov mark. — Kksport žita na Poljskem je inašal po podatkih iz Varšave v kampanji 1925/26
350.000 ton. Rž in ječmen sta šla v Avstrijo, Češkoslovaško in Skandinavijo, ječmen tudi v Holandijo in Belgijo. Letos mislijo pa na izvoz 700.000 ton rži
100.000 ton pšenice in 140.000 Ion ječmena. — V Starem Šabcu v Srbiji bodo pričeli v bližnjih dneh z gradbo nove kmečke sladkorne tovarne večjega obsega. Gradbo bo vodil češki inženjer. — Češki producenti premoga se na vso moč trudijo, da hi dosegli olajšave *a izvoz premoga in bi mogli tako konkurirati s poljskim premogom, ki ga v zadnjem času v talcih množinah izvažajo. — Ogrske tekstilne tovarne d. d. so razširile svoj obrat in so dosedanjo produkcijo dvignile za 100 odstotkov; izdelovale bodo tudi 2, 3 in 4 m široko blago za železnice, ki so morale tako blago doslej na tujem naročevati. Odslej bo ogrski kon-sum tudi na tem polju od inozemstva neodvisen. — Na Češkoslovaškem se vršijo pogajanja o znižanju obrestne mere pri vlogah ^hranilnicah. Vprašanju pripisujejo zelo veliko važnost. — Berlinska »Diskontgesellschaft« je zvišala akcijski kapital s 35 milijoni mark na 135 milijonov mark. Stari akcionarji imajo na ponudbo 20 milijonov mark v razmerju 5 : 1 za 130%; 10 milijonov dobi Dillon Read, od ostalih 5 milijonov ima na 2 milijona predpravico Dillon Read, 3 milijoni pa ostanejo upravi, da razpolaga z njimi. — Proti nameravani ustanovitvi češkoslovaške tovarne sukna na Ogrskem so vložile ogrske tovarne ugovor, češ da bo s tem domača suknena industrija oškodovana. — Od 1. do 10. avgusta se je zaloga valut pri Poljski banki zvišala za 3,967.000 zlatov, obtok bankovcev je šel pa za 11,633.000 zlatov nazaj. Kovinsko kritje obtoka bankovcev je znašalo 10. avg. 37.87 odstotkov. — Poljsko poljedelsko banko bodo reorganizirali in se je pogovarjal o tem minister zemljiščne reforme Staniwicz z ameriškim finančnim izvedencem profesorjem Kemrrfererjem. — Nemci nameravajo zgraditi na Poljskem tovarno za izdelovanje aeroplanskih motorjev. — Poljski statistični urad priobča uradno cenitev letine od 1. avgusta. Pridelek pšenice so cenili na 14,760.000 stotov, rž na 55 milj.
130.000 stotov, oves na 32,010.000 stolov. — Ruska naročila na Nemškem so se v zadnjem času pomnožila. Od garancij-jskega kredita so naprosili nemški eks-porterji že 120 milijonov mark. — Eks-
port goraješlcskega premoga raste čimdalje bolj, zlasti v skandinavske dežele, v Anglijo, A vstrijo in Italijo. V avgustu bodo eksportirali najmanj 50% premoga več kot so ga v juliju. Železniško ministrstvo se je začelo pogajati s češkoslovaškimi in avstrijskimi železnicami glede najema 4000 vagonov.
Po Šrotu. Prometna komisija pri Z v cizi narodov priporoča vladam, naj se Velikonočni termin določi na prvo nedeljo v aprilu. Sedaj koleba, kakor vemo, med
22.	marcem in 25. aprilom, in je to v veliko škodo praktičnemu življenju. Cerkve so s predlogom zadovoljne. Z Veliko nočjo bi bile fiksirane tudi Binkošti. — Zavod za sladkorno industrijo na Nemškem objavlja sledeče podatke o kakovosti sladkorne pese: srednja teža pese 218 gramov (lani 209), srednja teža listov 579 (358), srednja količina sladkorja v pesi 25.8 g (28.6), sladkorna vsebina 14.8 (13.9). Letos vidimo zlasti veliko težo listov, povzročeno po deževju. — Iz Nemčije poročajo, da se je položaj tekstilno industrije v primeri s prvimi meseci obrnil odločno na bolje, kar je deloma tudi posledica angleškega štraj-ka. Ker gre ruhrski premog bolj od rok, je zaslužek večji in s tem tudi kupna moč tamošnjega prebivalstva večja, kar pride v dobro seveda tudi tekstilni industriji. Pa tudi v ostali Nemčiji je postalo povpraševanje boljše. Zaposlenost bombaž predelujoče industrije se je povečala za 10 do 20% in znaša sedaj 50 do 60% delazmožnosti. Tudi upanje v bodočnost je dobro. Pričakujejo, da bodo šle cene bombaža nazaj, morda celo na predvojni nivo. Poročili} o pridelku so prav dobra. Zboljšani položaj se pozna tudi v nazadovanju konkurzov, ki so pri-
šli še pred kratkim povečini na tekstilno j industrijo.
Ljubljanska borza.
dne 3. septembra 1926.
Vrednote: Invest. pos. iz !. 1921 den. 75.50, Vojna škoda dan. 298; zasl. listi Kranj. dež. banke dem. 20, bi. 22; kom. zad. Kranj. dež. banke den. 20, b!. 22; Celjska pos. den. 193, bi. 194, zaklj. 194; l.jublj. kred. banka den. 165, bi. 170; Merkantilna banica den. 90, bi. 96; Prva hrv. štedioniea den. 865, bi. 868; Sla venska banica den. 49; Kred. zavod den. 165, bi. 175; Strojne tovarne den. 112, bi. 115; Trboveljska prem. družba bi. 372; Papirnice Vevče den. 108; Stavbna družba den. 55, bi. 65; šešir, den. 103, bi. 104, zaklj. 104.
Blago: Smrekove deske, 4 m dolž., 48 man dob., paralelno rezane, fco meja den. 580, bi. 620; trami od 3/3— 6/8, fco meja den. 570, bi. 590; frizi hrastovi, od 5—9 m, od 25 do 60cm z uzuelno nadmero, fco meja bi. 1100; bukova drva, suha, zdrava, fco maki. postaja den. 17, bi. 18; hrastova drva, suha, zdrava, fco nakl. post. 'bi. 16.50; pšenica nova, fco nakl. postaja bi. 267.50; pšenica domača nova, fco nakl. post. bi. 285; koruza, fco vag. nakl. post. bi. 175, rž domača ,fco nakl. post. bi. 205; otrobi srednji, fco slov. post. bi. 155; oves novi, fco nakl. post. bi. 155; fižol beli novi, fco vag. nakl. post. bi. 200; krompir rani, fco vag. slov. post. bi. 95; laneno seme, fco Ljubljana den. 380; laneno seme Podravina, fco Ljubljana den. 370; »eno sladko, stisnjeno, fco vag. slov. postaja bi. 100.
TRŽNA POROČILA.
Tržne cene za meso na trgu v Ljubljani (1. sept.). 1 kg govejega mesa I. 18, II. 15, vampov 9 do 10, pljuč 6 do 8, jeter 18 do 19. Teletina: 1 kg telečjega mesa 1. 17, jeter 25, pljuč 20. Svinjina:
1 kg prašičjega mesa 25, pljuč 15, jeter 20, slanine trebušne 19, slanine ribe. in sala 21 do 22, slanine mešane 20, masti
23,	šunke (gnjati) 35, prekajenega mesa
I.	32, II. 30. Drobnica: 1 kg koštrunovega
mesa 13 do 14, jagnjetine 20. Klobase:
1	kg krakovskih in debreoinskih 45, hrenovk 35, posebnih 30, polprekajenih kranjskih 32 do 35, suhih kranjskih 67, prekajene slanine 30. Perutnina: piščanec majhen 12 do 15, večji 16 do 20, kokoš 30 do 40, petelin 25, raca 25, pitana gos 60, domač zajec manjši 12 do 20, večji 25 do 35. Mleko, maslo, sir in jajca: 1 liter mleka 2.50 do 2, 1 kg surovega masla 45 do 50, čajnega masla 60, masla 45, sirčka 10, eno jajce 2.50 do 2.75 Din. Špecerijsko blago: 1 kg kave Partoriko 72 do 76, Santos 52 do 56, Rio 48 do 50, pražene kave I. 90 do 100, II. 75 do 80, III. 56 do 60, kristalnega belega sladkorja 13.50, sladkorja v kockah 15.50, riža I. 10 do 12, II. 8 do 10, 1 liter namiznega olja 20, jedilnega olja 18, 1 kg testenin I. 12, II. 10. Cene mlevskiin izdelkom: 1 kg moke št. 0 6.25, št. 1 5.50 do 5.75, št. 2 5.25 do 5.50, št. 3 4.7.5 do 5, št. 5 3.75 do 4, kaše 6 do 7, ješprenja 6 do- 8, ješprenjčka 10 do 13, koruzne moke 3.50 do 4, koruznega zdroba 4 do 5, pšeničnega zdroba 7, ajdove moke I. 9,
II.	8 Din.
Cone hmelju nadalje naraščajo. Zateč ČSR, 1. septembra 1926. Nakupovanje je izredno živahno, cene pa čvrste in rastoče. Za najlepše blago se plača do 4050 K5, sicer 3700—4000 Kč za 50 kg, letnik 1925 pa se plača do 3200 Kč za 50 kg. — Žalec SHS. Cena hmelju znaša povpreč-čno 102.50 Din za 1 kg.
Cene živini v Marselju. Po poročilu našega konzulata v Marselju so znašale cene živini na trgu v Marselju od 16. do 20. avg. (za 100 kg žive teže): Voli in krave I. 900 do 925, II. 800 do 850 frankov; ovni in ovce T. 850 do 900, II. 750 do 900 fr.; teleta I. 1150 do. 1250, II. 850
do 950 fr.; jagnjeta I. 1110 do 1200, II. 1000 do 1050 fr.; domače svinje 1180 do 12,10 frankov.
Cene privatnih sob v Lipskem. Kakor
poroča uprava tipskega sejma (ki se je začel 28. p. m.) stanejo privatne sobe za lirce v Lipskem: luksuzna soba L razreda Mk 6, za posteljo in noč, IT. razreda 4.50, lil. razreda 3, soba za delavce 1.50, cena /a .posebno luksuzne sebe maša 7.50 mark.
DOBAVA, PRODAJA.
Nabava železnega montažnega #«*(«-rijala. Na osnovi člena 86. do 98. zakona o drž. računovodstvu razpisuje direkcija pošte in telegrafa v Ljubljani prvo pismeno dražbo za dobavo železnega montažnega materijala. Dražba bo dne 8. oktobra 1926 ob 11. uri dopoldne v pisarni ekonomskega odseka direkcije pošte in telegrafa v Ljubljani, Sv. Jakoba trg št. 2, I. nadstropje, soba št. 42. Dražbe se sme udeležiti vsak, ki izpolni pogoje čl. 13., točka 6., pravilnika k zak. o drž. računovodstvu in ki položi 5% alt, če je inozemec, 10% jamčevino najkasneje na dan dražbe do 10. ure> pri pomožnem uradu direkcije. Ponudbe, ki morajo biti kolkovane s 100 Din in predložene v zapečatenem ovitku z napisom: »Ponudba
tvrdke N. N  za dobavo železnega
montažnega materijala*, sprejema določena komisija na dan dražbe do 11. ure. Cene morajo biti napisane razločno v številkah in besedah in se razumejo v dinarjih, ocarinjeno, z zavojnino in prevoznimi stroški vred franko skladišče direkcije. Pogoji in načrti se lahko vpo-gledajo vsak delavnik od 8. do 13. ure v tehnični pisarni direkcije, soba 75.
SLOVEi-TRMIT	l io. z., Hiia, molu Rili 1	IMS PlSHiBi!tTO Jut PIŠČSISC, Liabljaia, Hotita cesta 16
Izvršuje vse spedldjsko posle, reekspedlclje, vskladlšlfenja, prevoze, carinjenje robe, — Telefon šl. /23.
'ISRI
Izvršuje ccaiin)enje, carinske reklamacije, rekurze In vsa v carinsko stroko spadaj ta dela. — Telefon št. 723.
TAMPIL1E K
Sl
ETIKETE - PEČATI
in graverska dela Anton Černe - Ljubljana
graveur	Kongiesni trg 10
Veletrgovina
vseh velikosti in vrst izvršuje
najceneje, točno in dobro
FH REPIČ, sM PM
Ljubljana — Trnovo.
1!
0 Cfy
tovarna
vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana, nudi
: najfinejši in najokusnejši : namizni kis iz pristnega vina.
ZAHTEVAJTE PONUDBO 1
Tehnično in higijenično najmoder-neje urejena kisarna v Jugoslaviji.
o Pliam«: Ljubljen«, Dunajska testa 5t. 1 a, II. nadstropje.
m
SS
v Ljubljani
priporoCa
špecerijsko - blago
raznovrstno žganje moko In deželne pridelke raznovrstno rudninsko vodo Lastna pražarna za jjj kavo In mlin za dl-Save z električnim r, obratom. f> CENIKI NA BMSPOIAOOI
imseesa
i
Edino šivalni stroji in
najboljši kolesa
za rodbino, obrt in industrijo so le
10S. PETELINCA
Najnižje cene 1
Gritzner
Tudi na obroke I
Adler Ljubljana, blizu Prešernovega spomenika
Pouk v vezenju brezplačno. — Večle'na gnrancljo.
Oglejte
si
bogato zalogo nogavlo In rokavlo za dame, gospodo In otrok©, vozonlne, našlvkov In čipk ter drugega modnega In toaletnega blaga, potrebSČIn za šivilje, krojače In čevljarje
na veliko in malo
po najnlžjl dnevni ceni prh
JOSIP PETELIHC
LJUBLJANA
blizu Prešernovega spomenika, ob vodi levo.
VSA V TISKARSKO STROKO SPADAJOČA DELA IZVRŠUJE NAJTOČNEJE
TISKARNA M E RKUR
LJUBLJANA
SIMON GREGORČIČEVA ULICA 13
TELEFON ŠT. 652
LASTNA KNJIGO-ffi© VEZNICA ©3
Naročajte
Trgovski listi
Veletrgovina
kolonijalne in špecerijske robe
V»
[I!
Zaloga sveže pražene kave, mletih dišav in rudninske vode
Točna In solidna postrežba!
Zahtevajte ceniki
TRGOVSKA BANKA D. D., UUBUANA
PODRUŽNICE:
Harilior, Krnit, liovo nesla, Plul likek, Sloveiijgradec. Slovenske Konjice, Prevelje.
Dunajska cesta 4 (v lastni stavbi).
Kapital in rezerve Din 20,100.000’—.
Izvršuje vse bančne posle najtočneje in najkulantneje.
Brzojavi: TRGOVSKA. Telefoni: 139,146,458
Ureja dr. IVAN PLESS. — Za Trgovsko-industrijsko d. 1 >MERKUR> kot iadajaJelja in tiskarja: A. SEVER, Ljubljana.