Registered t>v Austrjii.i Post Publication No VAW IS t a CATEGORY A
MESSENGER" GLASILO SLOVENSKEGA DRUŠTVA MELBOURNE
LETNIK 39
ŠTEVILKA 1
JAN/FEB 1994
INTERNATIONAL YEAR OF THE FAMILY
Pictured above is SDM's own little "holy family" performing the Nativity Scene in the Christmas Concert in December. From l-r are Michael Prosenik, Michele Hervatin, Andrea Gregorič, Amanda Hervatin, Madeleine Fistrič and Maree Gregorič.	v
The United Nations has declared 1994 International Year of the Family (IYF), with the theme Family: Resources and responsibilities in a changing world. The official United Nations emblem for IYF (pictured above), symbolises the family as being at the heart of society and therefore worthy of special attention. It is represented by the heart sheltered by a roof, the two linked together with another heart. This logo symbolises life, love, the home, warmness, caring, serenity, togetherness and tolerance. An important objective of the United Nations for International Year of the Family is to increase knowledge and awareness of families among the wider community.
International Year of the family is a year for celebration, reflection, becoming informed and looking into the future. The celebration of IYF in Victoria will involve a range of activities across government, community and private sectors. These activities will focus on a wide range of family related issues, and will hopefully lead to long term benefits for all families.
LETO DRUŽINE Z OBČUTKOM PRIPADNOSTI...
Letošnje leto je bilo dodeljeno pomembni skupnosti - Družini. Vsi na nekak način izviramo iz neke vrste družine: velike slovenske domovine našega rojstva, naše rodbinske družine, člani smo tudi te edinstvene multikulturne skupnosti Avstralije in slovenske družine na tem delu sveta.
V to deželo smo prišli iz različnih vzrokov drug za drugim in kmalu nas je želja po skupnosti in domotožje po vsem kar smo zapustili za seboj, združilo.
Osamljenost v tujem okolju je bila kruto doživetje za verjetno slehernega izmed nas. To so bili trenutki ko smo sveto cenili varno toploto takratne slovenske družine. Mrzlično smo se
vestnfk
GLASILO
SLOVENSKEGA DRUŠTVA MELBOURNE
LASTNIK - PUBLISHER SLOVENIAN ASSOCIATION MELBOURNE P.O. BOX 185 ELTHAM VIC 3085
Vestnikov Odbor - Vestnik Committee:
Vi Vienne Katsoulotos Tel. 898.1742 Sandra Krnel	Te . 850.7349
Jana Lavrič	Tel: 459.3783
Tisk - Printed by:
Distinction Printing 164 Victoria St, Brunswick
Letna naročnina Annual Subscription
Australia - $15.00 Overseas - $32.00
Vaše prispevke poSI|lte na zgom|l ^'ov ^wa. Rokopisov in nenaroćenlh fotograflln'vraćamo. Za podpisane članke odgovarja pisec sam.
srÄÄÄaÄ-ÄSÄ
three existing ones.	h democratic right to exist and
(Mr Gomizei goes on to say that he is: aware u,	f (W that over the
acknowledges that	otherwise we
^ÄT fe?lnsPTen fLs* never knowing that we were
Slovenian, like other now forgotten races )	_ h (( have that right
I am not questioning	Pmblem feS
- the question is "how"? The Clubs talk aboutour y	considering
the establishment of the 1st *""%Ì^e"eop " Time is moving fast
their Mure ^™Whenwe wZfoTn^eXtancewas not a problem and and we are getting old. Wheni we were young	becoming fewer -
those that are still prepared to work Wer Iwng begg ).
and less people are supporting the	or are>£yj	ajmed at any
How much time do we have? My opinion s per	awa/fs
one Club - I	"VmZoVäZve that is supposed
us in 5 or 10 years time? Where istheyouin	together,
to run these 4 Clubs	while there is time and
SST««— zabavah ta zbirali denar za , Étap»
domačo strehoZgodilo se je - kupili smo s. P™ ^ dom v Carlton-u. Veselo in razigrano smo e kot : ottoci
ÄS JÄtE sss^
organizaciji poleg SDM in SZ v Geelong-u.
rfanstsas a'üsus.-Ä^
SS. a i > C"«"" .........
papirju.
Oboroženi z to idilo so člani SDM tedaj sklicali skupaj predstavnike novorojenih društev Jadrana in Planice. Predlagali 7 seSlovenski Dom v Carlton-u proda in skupno zgradi °eč namensko Slovensko središče na hribu v Etham- N^ žalost ta predlog ni bil sprejet. Kot razlog je bilo rečeno, da so dodatni društvf Slovencem, ki žive širom obširnega mesta Melbourna potrebna radi razdalj, itd.
Po moiem mnenju, se je tu začela deliti naša družina. Nismo Ä smo odločali. Bili smo ^ smo da bo mladost večna. Raje smo začeli na novo nosamezno kot da bi zadevo pretehtali. Končno je büa podlaga rrsatbi denar ki ga je prinesla stavba v Carlton-u bil dober ^č^tek novemu središču. Novo članstvo bi pa prilivalo finančno L vsako drugo pomoč. Saj nikjer ne gre vse gladko m tud nikoli ni prepozno. Lepa beseda, najde primerno mesto. Pn pddti senf slišala, da kar ti ni vseč pres.iši, če pa beseda zaleze
si jo zapomni.
Zato ne nameravam kritizirati, kar je bilo v preteklosti sto W in zgrajenega. Prepričana sem, da je bilo izpeljano v dobn vol^ in namenu Takrat so prevladovali "Dobri cas,". Dela m zaslužka kakor tudi moči ni manjkalo. Danes je drugače. Nekdaj zdravja in volje polni ljudje so zdaj v bolnišnicah, bo nt doma če t nfc obiiJa Matilda. Poleg tega, dohodkov danes ni za primerjati z preteklostjo. Pravimo tudi, da smo gradili za našo SSo, brez da bi premislili, da bodo njihove zelje drugačne dihovo življenje zaposleno z nujnosti vsakdanjosti. Poleg teg nismo pomislili na to, da bodo naše zahteve danes popolnoma
druge kot tedaj.
Ponosni smo lahko na naše dosežke, vendar se moramo zavedaU d "čas za preusmeritev m če ne ÉJJ» ^ ^ . zamudili vlak tudi tokrat. Zgrajeni monumenti so nam služili najmanj četrt stoletja in lahko nam bodo tudi naprej ce danes
odločilno ukrepamo.
Vsak član sleherne slovenske organizacije, ki je delavno vpleten danes ve da lako ne more več naprej, saj se trudijo in prihajajc na prireditve vedno isti ljudje. Sprašujem se tudi koliko, n*ye bilo pripravljenih, da poleg lastnega doma m ^ensW,
skrs,i	—- ^
Zv Ve7pa domovina naših otrok. Spoznajmo to žemljico ki nam že dolga leta nudi dober hlebček kruha predno bo prepozno.
Članek Virgilija Gomizelja svetuje »združitev" - jaz dodajam b edo limp ef. Sedimo za skupno omizje kot se spodobi za dStao Prefetaajmo in še važneje preračunajmo kaj imamo. V Štovanju za v akogar priznajmo zasluženo delo, vendar ne a vSo ceno Vsak član te naše družine lahko izrazi svoje mnenje vendar za končni uspeh mora prevladovati ^-umenosamo na poslovni plati postavljeno Slovensko sred.sče ??? Kje ...
vt'r»letuKddružin;' poskušajmo zaupati drug drugemuin Id "vati v slogi družinske ljubezni kot bratje -« sestre Pod skupno streho bo na novo zaživelo družabno "vljen e n možnost spoznanja drug drugega ter okolja v katerem
živimo.	Helena Leber
S. D. M. NEWS ...
Although it's already the end of February, this is the first edition of Vestnik for 1994 so Happy New Year to everyone. Hopefully the year will one of togetherness as one big family of members. After all, it is the International Year of the Family and we can consider ourselves one big family and boy, do we have a big home to look after. We all built it together so let's keep looking after it together.
Speaking of families, our first "addition" to a family has come to Maijanda and Ken. Maijanda (the daughter of Francka & Maijan Potočnik, has had a little boy whose name is "James". Congratulations! May this be the first of many for our young families this year - we hear there are several on the way!
We have just recently had the pleasure of having the Šaleški Oktet and the Jože Šumah Trio performing at SDM. For those of you who missed this fantastic evening, they comprised of an Octet and an accompanying band of three. During the evening they were told that Mrs Mima Adamic was celebrating her 60th birthday so they gathered around her and sang her a beautiful traditional song which brought tears to both her eyes and the rest of us. Congratulations, and Happy Birthday Mrs Adamic!
if you're not feeling well, are in hospital or have already come home from hospital - hopefully you are recovering and feeling better - we need you at SDM - especially Lyn Beve. She recently took a break and went to hospital for a couple of days -she is out now, feeling much better and went north to recover!
Things are getting back to normal at SDM again for the new year. Slovenian School has resumed every 1st and 3rd Sunday of the month at 2.30. Don't forget our Library is also open on these days - so come and browse through the wonderful collection of books in both Slovenian and English.
The Playgroup is also back in action every Monday and Wednesday morning between 10 and 12. For more information, ring Irene McBean (Lončar) on 438 3841.
Bingo has started again for 1994. It's still held on Wednesday nights commencing at 8.00pm. Books are on sale from 7.30pm onwards - the more people come, the bigger the jackpots - and they have been really good jackpots recently. It's only $3 a book it's quite an inexpensive evening ($6 if you want to play both Sessions). It's certainly cheaper than the pokies and you can get away with spending only $6 for about 2Vz hours - and plenty of free tea, coffee and biscuits.
Hvala Mladina! ... V imenu vsega članstva in odraslih v odboru SDM, čutim obveznost, da se zahvalim vsem mladim odbornikom in mladim izven istega, za njihovo sodelovanje, zvestobo in enotnost, brez katere ne bi mogli naprej z delovenjem društvenega dela v preteklem letu. Hvaležni smo vam, hvala mladina!
Pred seboj imamo delo druge polovice leta in štirideseto obletnico obstoja prvega slovenskega društva na australskem kontinentu. Čaka nas ogromno dela, s katerim moramo dokazati članstvu in vsem Slovencem, da smo vredni njihovega zaupanja. Mladina, držite, kot ste držali do sedaj! Bodočnost vam bo hvaležna in vi na njo ponosni.
Thank you to our Youth! ... On behalf of the members of SDM and the "adult" members of the SDM Committee, I would like to thank all our "young" committee members and non-committee members, for their co-operation, loyalty and unity last year - it was greatly appreciated.
This year we are celebrating the 40th Anniversary of SDM -the first Slovenian association in Australia. This will be an enormous job, and of course, we will be looking to you for your continued participation and work. In future years you will be able to look back with pride in what you did
V. Gomizel
❖ ❖ * $ ♦
Whoever said "you can't teach an old dog new tricks" had obviously never met our Secretary, Virgil Gomizel. As you have probably noticed, Mr Gomizel has become quite a regular contributor to the Vestnik but what you don't realise is that he types his own material on his very own computer! For a long time he struggled on an "old typewriter" and last year, when his daughter Vivienne and her husband Peter bought a new, more powerful computer, who do you think got the old one ... dad! Now he puts all his written material on a "disc" and makes our life so much easier! He may be pensioned off, but he certainly isn't too old to learn new tricks! Well done, Mr Gomizel!
Čeprav pregovor pravi: "You can't teach an old dog new tricks", to seveda sploh ne velja za našega tajnika in zvestega dopisevalca Vestnika. Nekaj časa se je Virgil Gomizelj boril z nekim starim pisalnim strojem, ko pa sta hčerka Vivienne in njen mož Peter, svoj stari "kompjuter" zamenjala za novega, boljšega in hitrejšega, je tastarega dobil, kdo drug kot, ata. Sedaj ure in ure presedi za tem strojem in vestno tipka in nam je celo olajšal delo, saj so vsi njegovi članki nato prekopirani na "disc". Upokojenec najbrž je že, prestar, da se nauči novih trikov, to pa sploh ne!
A very special thank you to all the people who kindly donated to the "New South Wales Fire Appeal at the Slovenian Association Melbourne on the 15th January, 1994. The sum of $246.40 was deposited into the Commonwealth Bank on the 20th January, 1994.
Thank you again, from the Treasury!
Zahvala vsem ki ste ob času požara v NSW, podarili denar pri Slovenskemu društvu Melbourne, 15.januaija 1994, za "New South Wales Fire Appeal", prav prisrčna vam HVALA. Zbrana vsota v znesku $246.40 je bila vložena na Commonwealth Bank, 20. januaija 1994.
Še enkrat, prisrčna hvala vsem darovalcem!
Tajništvo SDM.
What's coming up 0t SDM _ ?
♦	Kontiki Might: 19 March (see p. 10)
♦	4th Slovenian Festival' 12/13 March (see enclosed program/imitation)
♦	Working Bee for a// members on 2l\ March - H woufcf be good to see more "not-so-ofdies" come up to hefpf
Silvestrovanje pri S.D.M....
k

Na gričku Ellham je bilo kar zadovoljivo v pogledu obiskovalcev, finance in razpoloženja. Pogrešali smo mlade ljudi. Pogrešali smo tudi, skuhano svežo hrano. Ni bilo dovolj žensk, ki bi bile pripravljene pogrešati zadnji dan leta za društvo. Mogoče bi bil čas, da začnemo kuhati moški, saj smo enakopravni. Mogoče bo bolje z zamenjavo društvenega odbora z novim osebjem, kjer bodo tudi novi in sveži podporniki in sveze kuharice ali kuharji. Karkoli bo, opazil sem, da redni člani so redkejši pri prireditvah. Polovica obrazov je bila skoraj nepoznana.	J
Pri tem stavku, moram omeniti, da na dan praznovanja slovenske države 15.januaija ni bilo takšnega navdušenja, še manj prisotnosti, kot je to bilo prvo leto. Koliko ljudi lahko pričakujemo, ko bomo praznovali peto ali deseto obletnico slovenske države? Praznovalci, ki so prišli slavit zgodovinski dan slovenskega naroda, so kot za Silvestrovanje, bili skoraj nepoznani ah nenavadni ljudje. BUo je vseeno prijetno pri srcu ko so prižgali kres, ljudje so prižgali svečke, Viktor Lampe je nategnil harmoniko. Zadonila je poznana slovenska melodija in ljudje so sledili glasu in času harmonike ter vsi skupno zapeli pesem, ki je donela v dolino daleč naokrog.
Da se vrnem na Silvestrovanje. Vidni so znaki, da vsa slovenska društva Victorije pešajo, kot da vlečejo teško breme v strmi breg. Privadili smo se, da so za Silvestrovanje bile dvorane napolnjene do zadnjega kotička. Preteklo leto je tako imenovana slovenska mladina gostovala na gričku SDM. Zadnje Süvestrovanje so se med seboj zmenili, da bodo Novo leto pričakali v društvu Planica. Gotovo bodo naslednje Silvestrovanje gostovali pri društvu Jadran. Vse kar zasedejo seveda je dve dobri mizi. Kar hočem prikazati je to, kar sem napisal v zadnji.številki Vestnika (nov-dec 93) pod naslovom "OBSTOJ DRUŠTEV" na strani št. 2.
V. Gomizel
Druga obletnica priznanja Slovenije
Tudi letos smo se na topel januarski večer zbrali, kar v zadovoljivem številu, na proslavitev druge obletnice priznanja Slovenije, od avstralske vlade, kot ene prvih izven Evrope
Po obeh himnah je Helena Leber naredila kratek uvodni govor Tudi predsednik, Karel Beve, je pozdravil navzoče in apeliral na vse, da z denarno pomoto pomagamo požaru prizadetim sosedom v NSW.
Isti večer smo imeli tudi obisk iz Slovenije in to iz RTV Ljubljana Eden od gostov je navzočim članom in prijateljem razlozil glede Lastniških certifikatov, Ivo Leber nam je razložil glede sponzoriranja slovenskih smučaijev.
Večer se je ob prijetni glasbi ansambla Plave noči nadaljeval ob plesu in glasbi.
Tudi na kres nismo pozabili. Z svečkami smo okoli kresa ob spremljavi na harmoniko, peli slovenske narodne pesmi in plesali ter se veselili samostojne Slovenije.
Jana
* + * * *
Kovačevi (Vaški dogodek) ... Kot je navada na
Krasu, kmetijska hiša vsebuje pritličje, kjer je kuhinja za ljudi in naprej z leve ali desne so štale, hlevi itd. Prvo nadstropje, ce ni nie drugega, so prav gotovo družinski spalni prostori. Kovačevi so imeli malo kmetijo, otrok prav veliko in vsi še majhni. Ko je Kovačev Frane, hišni preskrbovalec družinskega kruha, ležal na postelji bolan ter se žalostno tožil ženi Maliji, kakšna je to žalost, kaj bo z nami, ko ne morem nič pomagati. Denaija ni in otroci so lačni. Malija ga tolaži in daje poguma: "Molči, molči Frane, bodo otroci kmalu gor"(mislUa je zrastli). Frane se jezno objede na ženo: "NE OTROK GOR, OŠTIJA!", je dejal.
V. Gomizel
+ * * «fc
Johanca je šla služit... büo je Pred Prv0
svetovno vojno, ko je Kranjska dežela bila slavnostno viadana od Austro Ogerske monarhije. V Trstu je prevladal italijanski živel. Slovensko na deželi, italijansko v mestu, katerega podezelni ljudje, skoraj niso razumeli. Čim dalje od mesta tem manj so obvladali laščino. Dekleta iz podeželja so rade služile (kot so takrat rekli) gospodi. Kot vedno so pridne Slovenke radè kaj prislužile z delom pri družinah. Velikokrat tudi omožile ter tam ostale m same postale gospe, od koder so prišle na obisk
C \/m 1 m Ctirf*	r» Irl »L.. XI. .	Ila
■ ----- o—t—>	au ^naie na uuiSK
svojim staršem z klobučkom na glavi in v roki parazol. Zak?-1
UP? Tìirll T/»U nM/in 1 ___1*1	«...
9 T a- T	•	— o—" » iwxw ^>aiajl\jl. ZxiKi'
ne. ludi Johanca je odšla z upanjem, da bo kaj boljšega o. žetve m pletve.
Ko je začela službo, sploh ni poznala laščine (laščina, so podezeljski ludje prezirno klicali za italijansko). V službi je bila par mesecev in že sproščeno piše domov: "Češ laščina ni tako teška , saj že pozna veliko besed kot npr.: kusi, kuso, venezja passegiare, amore, pasta suta itd. Pridite me obiskat, da vam raskazem krasoto mesta. Pa prinesite kaj za prodaj, da boste imeli "solde". Nekaj dni kasneje se na vratih prikaže Johancin oče z par, za noge zvezanih, kokoši. Johanca zaprosi prijazno gospodinjo za prosti čas, češ pelje očeta na trg, kjer bo prodal kure. Gresta na "piazza Ponte Rosso", kjer razstavita kure kupovalcem. Pride gospa s torbo ter vpraša: "Quanto costa la galina? (kokoš). Johancin oče ne vedoč laščine, vpraša Johanco: Kaj je tale baba djala?" Johanca pretolmači, češ gospa pravi da smo ukradli petelina. Saj nismo ukradli petelina, saj vendar so to kokoši. Gospa ponovi vprašanje. Ko je oče drugič slišal je razumel, da je stvar resna. Jezno hčerki zašepeta: "Ti lahi so namesto hudiča, pokvaijeni, kot gnil krompir. Beživa od tod, pa čun hitreje, preden nas zavohajo". Hitita skozi izhodna vrata kjer je Italijan prodajal vse vrste sira. Ravno takrat zavpije'-mignon, signore! Formajo, formajo, buon formajo". Oče to sliš ne vedoč kaj se dere ravno v trenutku ko sta hitela v prostranost-m Johanco zopet vpraša: "Kaj se tale lah repenči?" Johanca preplašena tolmači: se frmajo, da nas bojo hmal prijel. "To so hudiči , pravi oče. Pa kam naj se skrijeva? V cerkev Sv. Antona tam bo varno, pravi Johanca. Se stisneta za vrata oddahnjena h gotova, ko se pri oltaiju obrne mašnik, oddvoji roke, orate frate pravi. Ze vedo, da sva za vrati, preplašena deklica pravi očetu' Je mogoče? Zine oče. Saj je tisti tam od spredaj z rokami na naju pokazal, da sva za vrati, nisi slišal foter? Ti boš vedela saj razumeš laško. Zagotovljen in ponosen na hčerko, ki je tako v kratkem času obvladala laščino. Da ni tako pametna, bi oče bil do ušes v šmiru. Oba greva nazaj, v našo kranjsko deželo, pravi oče. Ko sta po skrajšani stezi bežala proti Občinam, poznana po imenu: Scala Santa, zapuščala kraj krivice, besna in polna preziranosti do lahov, kot nalašč ob stezi zagledata vsem poznan predmet, drek'. Oče se ustavi in ga pozorno gleda ne vedoč, če je laški, mogoče celo kranjski. Zato se približa, s prstom ga meri m resno mu pravi:"Kej bi vejdu d si s kranjske dežejle bi te v facolet zavij v in domou nejsu. Kej bi pa vejdu, d si s te proklete laščine bi te kr z zobmi sklejstu".
SLOVENIAN SCHOLARSHIP AWARD
To share our cultural heritage with others is
indeed a great pleasure,
moments shared, forever treasured.
We grew accustomed to the strange ways we live,
with all of our differences we share and give.
Politely, gently so honest and true, Australia accepted us as "true blue". Aussie's no longer complain or say it's unjust, learning from Slovenians is certainly a must.
Our new homeland, new horizons, we've leamt quite a lot.
Aren't we proud we gave it our best shot. Interacting, participating, knowing should we ever part. Each moment, each person, part of our hearts.
(Poem and photo by Stephanie Matkovic)
Winners with representatives of the respective Slovenian organisations in CSOV: (back l-r) Jože Ramuta (Geebng), Virgil Gomizel (SDM), Slava Crooks (Jadran), Ivanka Kolačka (Planica), Peter Mandel) (CSOV President and representative of Slovenian Club in Albury/Wodonga). (Front l-r): Winners Tania Kutin & Nataša Martinčič, and Lojzka Kuhar (Geelong) (Absent is a representative from the Happy Hunters Club St Albans).
Historic day for the Slovenians ... This is how
reporter, Duška Sulcich, introduced her coverage of the Scholarship presentation. The following is her article published in the Diamond Valley News on 15 February, 1994:
The first Slovenian tertiary scholarships were presented in Research recently, in front of an enthusiastic crowd entertained by folk dancers and singers. The Council of Slovenian Organisations launched the scholastic fund last year.
Council Secretary, Mrs Stephanie Matkovič described it as an Australian first. "This is a historic time for Slovenians as this is the first scholarship of its kind in Australia being fully funded by an ethnic group". Mrs Matkovič said the Council had actively encouraged co-operation, interaction and understanding among its various Slovenian organisations. It had further promoted participation within the wider community. Prosperity ... We firmly believe that the key to Australia's future prosperity and its socio-cultural advancements rests with the acceptance and creative utilisation of the diverse culture and rich human resources of our society", Mrs Matkovič said.
It is of utmost importance that this process be promoted so that solid foundations can be laid in the area of inter-relations and multiculturalism ". The Council, to this end, has worked at providing a better level of services to its community.
Also considered of paramount importance is the retention of linguistic skills, folklore and customs. "The Council, therefore, has ensured that this scholarship is made available to students of Slovenian descent at tertiary level, studying in any chosen field", Mrs Matkovic said. The students, in turn, would have to do voluntary work for a year, such as serving on the committee or at sports-cultural events, to ensure the Slovenian heritage was retained, she said.
The inaugural scholarship winners were Natasa Martincic, 18, of Geelong and Tanija Kutin, 18, of Kew. They will receive $1,000 a year for three years. Natasa will study Psychology at Monash University and Tanija will do a Law Degree. Both already are in choirs and folk dancing.
The Member for Warrandyte, Mr Phil Honeywood, and Council President, Mr Peter Mandel, presented the scholarships at the Slovenian Association Melbourne site in Research. "It was held there because it is the oldest standing (Slovenian) club in Victoria - it has been going for 40 years", Mrs Matkovic said. "The presentation was fantastic - all the participants sang and the whole hall sang with them. I've never seen anything like it. I think if anything will give us peace, it is youth.
On Sunday 30th of January SDM was proud to play host to the CSOV Slovenian Scholarship Awards. The theme of the day was "Our Youth-Our Future". Many guests were invited to share this occasion with us including: Dr Andrew Theophanous (Parliamentary Secretary to the Prime Minister, Hon Phil Honeywood (Parliament Secretary Office of Premier and Ethnic Affairs), Hon Keith Hamilton, (Shawdow Minister of Teritary Education) Mr Paul Jenkins, (MP Legislative Assembly),Mr Srecko Contelj (president of Geelong Ethnic Communities Council), Mr Jordon Mavros (Co Ordinator Geelong Migrant Resource Centre), Mary Grant and John Graves, (Shire of Eltham), the Slovenian Scholastic Selection Panel, Representatives from all Slovenian organisations and Slovenian school teachers. The many guests and indeed the audience were entertained by a wonderful cultural program organised by Stephanie Matkovic and the committee of Csov. The program included performances by the combined choirs of SDM, Jadran and Planika who sang both the Australian and Slovenian National Anthem. Other items included Master Eric Toni, who delighted everyone with his performance on the button accordion, Frances Plut who recited the poem "Slovenians", songs by Natasa Martincic, Christina Cestnik and the Youth "Choir and a dance performance from the Planica Dance group. -The program finished with all participants, and the audience who clapped along, singing "Mi se imamo radi". Undoubtedly however, the highlight of the afternoon was the presentation of the awards. Those who applied were required to say what contribution they had made to the Slovenian community and what they would like to do in the future for the Slovenian community. A ten minute interview in front of a panel of three judges, helped determine the final selection. The winners of the awards were our own Miss Slovenian Community, Miss Tanija Kutin and Miss Natasa Martincic. The scholarship will help to finance the girl's tertiary schooling for the next five years. Tania is intending to do Nursing at RMIT and Natasa is set on completing an Arts degree at Monash University. We wish the girls all the best for the future. Happy studying!!
Jk	Vwienne
.1
If?
Slovenians (read by Frances Plut)
We migrated to Australia,
from a country now known as Slovenia,
with a lifestyle Aussies didn't know,
we brought Slovenia with us and put it on
show.
Na Norveškem so se pričele zimske olimpijske igre, kjer nastopa 22 vrhunskih slovenskih smučarjev.
Smučarska zveza Slovenije je letos začela z akcijo "za Slovenske zmage s Slovenci po svetu", s katero želi priljubljenost smučanja, tega slovenskega narodnega športa razširiti med izselejnce po svetu. S to nabiralno akcijo bodo Slovenci po svetu pomagali vrhunskim smučaijem pri nastopih in tekmovanjih.
Slovenski smučaiji so dosegli izjemne uspehe v veliki meri s pomočjo darilno - nagradne akcije "podarim - dobim" koder so Slovenci kupili preko petnajst milijonov darilnih kartic v teku desetih let.
Darilne kartice "Za Slovenske zmage po svetu" so na prodaji pri poverjenikih Slovenske Smučarske Zveze. V Avstraliji je nalogo ko-ordinatoija s smučarsko Zvezo Slovenije in organizatoija prodaje darilnih razglednic prevzel Ivo Leber (tel: 589 6094).
Kdor kupi kartico prejme nagradni kupon in razglednico s fotografijo najboljših slovenskih smučarjev, dokazilom, da je prispeval 15 avstralskih dolarjev za napredek smučanja.
Mimo tega prejme vsak:
►	ki kupi eno kartico, bronasto značko bloškega smučaija
►	ki kupi pet kartic, reliefno srebrno značko
►	ki kupi trideset kartic, zlato značko in dragoceno plaketo kiparja Boštjana Putriha.
Vsi darovalci sodelujejo na nagradnem žrebanju, ki bo 18.
maja letos v Ljubljani.
Tričlanska komisija in odvetnik bodo izžrebali sledeče nagrade:
♦	Prva nagrada: potovanje v Slovenijo za dve osebi, soba v razkošnem hotelu na Bledu za sedem dni in brezplačni najem avtomobila.
♦	Druga, tretja in četrta nagrada: po dve letalski vozovnici v Slovenyo.
♦	Sto nagrad: sto parov smuči Elan (50 alpskih, 50 tekaških)
Rezultati žrebanja bodo objavljeni na Radio 3EA in 3ZZZ. Sedaj, ko ta akcija Slovenskega narodnega športa prihaja med nas v Avstralijo, vas prosim, da podprete tiste prave Slovenske ambasadorje; ki kot nedavno Katja Koren, postavljajo Slovenijo med prve narode sveta.
Poverjenik Slovenske Smučarske Zveze
Ivo Leber
Kako zdomci uredijo odprtje
Certifikatnega Računa
NOVO V AVSTRALIJI SLO-IMPEX COMPANY Importers-Exporters
25 Reserve Rd, Beaumaris, Vic, 3193, Australia Tel: (03) 589.6094Fax: (03) 589.6085
Slovenskim rojakom v Avstraliji nudimo slovenske spominke, knjige, zvočne in video kasete in kompaktne plošče/CD-je. Smo eksklusivni zastopnik za založbi Mladinska Knjiga in Obzorja-Helidon, za Založbo kaset in plošč RTV Slovenija in Helidon.
Razprodajo vseh navedenih produktov imajo v zalogi vsa Slovenska društva in cerkvena središča v Avstraliji. Mi pa bomo z veseljem ustregli vsem Vašim željam. Sprejemamo tudi vsa naročila za publikacije SIM: Rodna Gruda, revija Slovenia _quarterly magazine, Slovenski Koledar._
Slovenci, ki živijo v tujini in so bili 5. dec. 1992 državljani Republike Slovenije, imajo pravico do pridobitve lastninskega certifikata. Pri tem so izenačeni z vsemi drugimi državljani. Razlika je le v načinu obveščanja. Med tem ko smo vsi drugi dobili pisma, obvestila in tako imenovana državna pisma na svoj stalni naslov, poteka obveščanje slovenskih državljanov, ki živijo v tujini povsem drugače. Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj so nam pojasnili, da poteka obveščanje Slovencev v tujini prek veleposlaništva Republike Slovenije. Predstavniki v tujini živeče Slovence že pozivajo prek občin (za Slovence) zaradi večkratnih sprememb naslovov stalnega prebivališča, jih je težje obveščati z osebno pošto. Slovenski državljani upravičenci do lastnijskega certifikata morajo sami navezati stik s pristojnim veleposlaništvom, katerega morajo obvestiti o tem, da želijo imeti odprt evidenčni certifikatni račun (številka računa je praviloma enaka matični številki občana). Na obvestilo navedejo svoje ime in priimek, datum in kraj rojstva, spol, naslov stalnega • prebivališča v tujini, naslov zadnjega začasnega prebivališča v | Sloveniji in enotno matično številko občana (EMSO).
Veleposlaništvo mora po prejemu obvestila upravičenca do certifikata, vse podatke preveriti, mu z obratno pošto tudi dostaviti zahtevano obvestilo o odprtju certifikatnega računa. Ker pa so časi praznikov in po telefonskih klicih sodeč menimo, da mnogi naši državlijani v tujini še nimajo teh obvestil in tudi še niso navezali stikov z našimi predstavniki v tujini. Na ministrstvu zatrjujejo,da lahko vse to uredijo med obiskom v domovino. Če ima Slovenski državljan novi (Slovenski) potni list se lahko oglasi na vsaki podružnici; Službe državnega knjigovodstva po vsej Sloveniji in zahteva izpisek stanja evidenčnega računa lastninskega certifikata (SDK) mora njegovi zahtevi ugoditi. Če pa nima urejanega, Slovenskega potnega lista, ministrstvo priporoča, urejanje prek občinskih upravnih organov ali prek konzulata. Zakon tudi daje možnost pooblastitve. Slovenski državljan lahko s pismom in overjenim pooblastilom (na konzulatu ali veleposlaništvu) kar iz tujine pooblasti drugo osebo, s stalnim prebivališčem v Sloveniji, da zanje uredi vse potrebno za odprtje evidenčnega lastninskega računa. Prav tako ga lahko pooblasti za vse nadaljne postopke v zvezi z lastninjenjem (nakup delnic prek lastninskih nakaznic in drugo) V tem primeru se Slovenski državljani, ki živijo v tujini, verjetno izogne daljšemu postopku urejanja odprtja evidenčnega računa prek naših predstavnikov v tujini. Obisk domovine le zaradi tega, pa ni potrebno. Če Slovenski državljani žive v domovini, podpisnici Haaške konference, lahko pisno pooblastilo, imenovano tudi mednarodno, overi pri državnem organu.
Pri tem pa je treba povdariti, da lastninski certifikat ni prenosljiv, druga oseba tako vse ureja za prvo le na podlagi pooblastila.
Vida Kocjan Ljubljana
Did you know...? The land area of Australia is 7,636,267 sq.krn. Compared to Slovenia's area of 20,246 sq. km., Australia is 377 times larger.
(from The Australian Slovenian Review, Vol. 1, Issue 1)
ŠALEŠKEMU
OKTETU
Zgornja slika (levo): Šaleški oktet z napovedovalko Heleno Leber v ozadju. Slika (levo): Šaleški oktet z trio Jožeta Šumaha in Danica Pirečnik
Zgoraj: "Kurent" (Franc Arnuš)
Najsrčnejše čestitamo iskreni in preprosti predstavitvi slovenske pesmi, katere smo, kot gledalci in poslušalci bili deležni v soboto 12.februaija 1994. Iste pesmi poznamo tudi sami, zato so nam bile še bolj pri srcu. Vedeli smo, da bo po pevskem programu tudi godba za ples, kot je bilo predvideno, toda bilo je veliko več. Med plesom, so po mikrofonu prenašali javnosti prijetne pripovedke in pravljice, da se je bilo čemu smejati. Tri instrumentalna godba (ansambla Jožeta Šumaha) je igrala za ples in največkrat je pel zraven, celotni Šaleški oktet. Ako pevci niso bili potrebni pri petju ansambla, so poskakali na pod, si izbrali družico, jo zavrteli, da je bilo vsem veselje. Brez vsake ošabnosti in domišlije, so se družili z ljudmi, peli posameznim za rojstni dan itd. Res zelo gostoljubni in družabni, kot še nobeni gostje poprej. Dvorana pri SDM je bila polna gostov, kjer smo se zabavali do druge ure zjutraj. Vabili smo ljudi z glasilom: "Spomin na mlada leta". Res je bilo ravno tako. Prisotnim na kulturnem večeru ni bilo žal večera. Spomnili se bomo na prijeten dogodek še dolgo časa. Zavedamo se, da nas je večina že precej postaranih, da bodo vsa društva kmalu dom upokojencev, toda, se ne podamo. Plešemo in pojemo, kot da smo pozabili, koliko smo stari. Moram povdariti, da je bilo na kulturnem večeru precej mladih ljudi, seveda, da ni bilo nas istarih, bi bila dvorana
Vreme nam je bilo naklonjeno s prijetno toplino, s katero sem se bahal Šaleškemu pevcu, češ, tako je naše australsko poletje, ni prevroče niti prehladno - ravno prav, kot je zaželjeno. Ako bi ostali še nekaj dni, bi zvedeli kaj drugega, da vreme v Melbournu ni vedno po želji, da nas niti ne vpraša, če se nam dopade ali obratno, samo preseneči nas, kadar najmanj pričakujemo. Na štirinajstega t.m. so odšli iz naše prestolnice.
Če je Šaleški oktet vzel isti vtis od nas, kot smo mi od njih, bodo želeli ponovno vrnitev in jih bomo z radostjo sprejeli.
Slovenci iz Melbourna, želimo Šaleškemu oktetu še veliko uspešnih poletov širom zemeljske krogle. Njihovi uspehi nas združujejo, kar nam je trenutno najpotrebnejše zdravilo za nadaljni društveni obstoj. ŠALEŠKI OKTET - bodite pozdravljeni. Srečna pot nazaj in če je mogoče nasvidenje.
Za odbor SDM V Gomizel, Tajnik
HEMOROIDI - ZLATA ŽILA
Hemoroidi so pogosta bolezen ljudi srednjih let in poznejše življenjske dobe. Prizadetih je več kot polovica ljudi, po nekaterih avtorjih celo 2/3. Gre za manjše ali večje razširitve ven, podobne krčnicam, tik pod sluznico v najnižjem delu danke in zadnjika. Razlikujemo zunanje, kijih je mogoče videti zunaj kot posamezne, pogosteje pa številne vozličaste tvorbe - krotice, plavkasto rdečkaste barve, razporejene v obliki venca okrog analne odprtine, in notranje, ki jih zvečine lahko otipamo s prstom.
Poleg zasnovne slabosti tkiva je za njihov nastanek odgovoren zastoj venozne krivi, ki se pojavlja iz različnih vzrokov, npr zaradi pritiska trdega blata na žilne stene pri kronični zapeki, med nosečnostjo pri preveliki telesni teži, pri morebitnih tumorjih v mali medenici in podobno. Tudi prehranjevalne navade in poklic (pretežno sedeče delo) lahko pripomorejo k njihovem nastanku.
BOLEZENSKI ZNAKI: Najčešča znaka hemoroidov sta srbenje in krvavitev. SRBENJE je lahko omejeno le na venozne splete, lahko pa se razširi tudi na okolico.
Za KR VA VITE V iz hemoroidov je značilno, da je svetlo rdeča kri povrhu blata, kije tako videti kot oblito fPoškroPl'fn°^, Pojavi se največkrat na koncu iztrebljenja, lahko pa tudi sama od sebe. Včasih kri opazimo zgolj na toaletnem papirju. Vsfokrvav^ tev iz zadnjika moramo vzeti resno, in nujno je, da zdravnik čim prej ugotovi njen izvor, saj se utegnejo za njo skrivati tudi nevarne spremembe v črevesu, prt starejših ljudeh, denimo rak Prepono o se namreč še vedno dogaja, da bolniki, na žalost tudi nekateri zdravniki, podcenjujejo ali omalovažujejo ta pomemòm èo e^-ski znak, misleč, da gre za hemoroide, kar je za bolnika lahko
seveda usodno.
BOLEČINE pri zlati žili ponavadi niso prav hude Le kadar se primeri da notranji hemoroidi izstopijo ali pri trombozi so bolelo hude. Do izstopanja - prolapsa pride zato ker je sluznica zaradi sprememb, ki se v njej dogajajo, postala bolj pomična nne več dovolj vezana na podlago, tako, da jo napor p n iztrebljanju lahko potisne z vozliči vred navzven iz analnegakanala. Tak prolaps se bodisi sam od sebe vrne nazaj \°dPrtino °!faJJ" potisnemo s prsti. Včasih je to zaradi krča mišice zapiralke ki e izpadle hemoroide tako rekoč vkleščila, le težko ^edljivo n razumljivo, zelo zelo boleče. Do tromboze pride če se krrv vozUčih iz različnih vzrokov strdi. Bolečina pa ni značilna le.za zla o ziloin omenjene spremembe, ker se javlja tudi pri drugih bolezenskih dogajanjih v zadnjiku in danki kot so na primer vnetje sluznice, razpoke (fisure) v njej, ognojki, rakaste bule itd.
ZDRAVUENJE hemoroidov je konzervativno in operativno Tudi sami si lahko precej pomagamo. Predvsem moramo skrben za pravilno prehrano z veliko sadja, zelenjave in neprebav^ive ceUčnTne (otrobi, grobo mleta žita), kar pomaga, da bo blato Äin odvajale redno. Včasih ozdravijo ^^Zketi sebe zdebelene krotice pa se spremenijo v kožne krPe^ovsake^ iztrebljanju si z blago milnico temeljito očistimo zadnjik. Uporab ljamo mehak toaletni papir. Prepovedani so	m ^
začimbe. V lekarnah so na voljo svečke in mazila h ob ustrem prehrani in higieni ponavadi umirijo hemoroide in jih v lazjin Pp7merih celo 'pozdravijo. Trdovratnejši
ziv/iejŠe zdravljenje bodisi s sklerozaajo bodisi s kirurškimi posegi, kot sta kriokirurgija in hemoroidektomija.
Kot smo videli, hemoroidi niso neka nevarna bolezen. So pa
lahko zelo neprijetni. Vsekakor pa moramo MP0*0™1™™"' bitno navzočnost krvi v blatu, najsi bo ta sveža, živo rdeča ah črna ki zvečine izhaja iz višjih predelov prebavnega trakta, saj vselej pomeni nekaj nenormalnega.	^ ^ ^ ^
Povzeto iz revije "Naša Slovenija" (dec/jan 1993)
Joga v vsakdanjem življenju Gotovo vas zanimajo novosti in zanimivosti iz domovine. Ena od teh je tudi, da se pri nas v zadnjih letih čedalje bolj uveljavlja joga kot zdrav način življenja in pozitivnega odnosa do življenja, odnosov med ljudmi in do okolja. Jogijska filozofija nenasilja je zaradi vojne v neposredni bližini še toliko bolj potrebna kot alternativa reševanju nesporazumov z nasiljem, ki je v sodobnem svetu, žal, tako pogosto. Pred štirimi leti se je v Sloveniji začela organizirana vadba joge po sistemu indijskega učitelja prof. Pramhansa Swamija Maheshwaranande, znanega kot Swamiji, Joga v vsakdanjem življenju.
Gre za sistem telesnih položajev (asan), dihalnih vaj (pranajame), tehnike sproščanja G°ga nidra), vaj koncentracije (na mantro) in še nekaterih drugih tehnik za prečiščevanje telesa (krij), vključno s postom (namesto treh obrokov pojemo en dan v tednu le en obrok, navadno pozno kosilo). Sistem je usmeijen predvsem k zdravju -fizičnemu, psihičnemu in socialnemu. Kdor želi, lahko vadi le asane in pranajamo, večji učinek pa dosežemo, če vadimo
vse elemente sistema.
Razlika med športom in jogo je v načinu izvajanja vaj (asan). Pri jogi vsako vajo začnemo s sproščanjem. V končnem položaju se sprostimo, tako da delujejo le nujno potrebne mišice, ostale pa so sproščene. Sprostimo se tudi . po vsaki vaji. Vaje so usklanjene z dihanjem. Usmerjene so J, bolj k iztegovanju kot h krčenju mišic in k razgibovanju sklepov, predvsem pa hrbtenice. Pri sodobnem načinu življenja, ko mnogi pri delu sedijo, je to še toliko bolj potrebno. Vaje delujejo tudi na boljše in usklajeno delovanje notranjih organov ter splošno boljše počutje. Izvajamo jih umirjeno in koncentrirano v skladu s svojimi fizičnimi sposobnostmi. Sistem obsega 7 težavnostnih stopenj, ki jih vadimo vsako vsaj 3 do 6 mesecev. Vključuje tudi posebne vaje za hrbtenico, za nosečnice in matere z
dojenčki ter za otroke.
Pri dihalnih vajah (pranajami) se naučimo pravilno in zavestno dihati in obnovimo energijo. Tehnike sproščenja so v današnji naglici in pogostih stresnih situacijah dobrodošle pri preprečevanju napetosti in nervoze. Sistem je usmeijen tudi k oblikovanju pozitivnega odnosa do samega sebe, svoje okolice, vsega živega in življenja nasploh. Pomaga nam bolje spoznati same sebe in premagati tiste lastnosti in navade, ki nas vodijo k odvisnostim ali nas v njih ohranjajo. Končni cilj je samorealizacija - spoznati samega sebe, popolnoma razviti vse svoje potenciale in jih uporabiti v
dobro človeštva.
Swamiji veliko potuje in ima učence po vsem svetu. Kar je še posebej pomembno in v čemer se razlikuje od nekaterih drugih učiteljev, je njegov osebni in pristni stik z učenci, njegovo razumevanje, neizčrpno znanje in pripravljenost pomagati v vseh življenjskih okoliščinah.
Joga v vsakdanjem življenju je nam, njegovim učencem, prinesla veliko lepega, harmonijo, zdravje, sproščenost, vedrino in osebnostno rast. Srečujemo se v društvih, kjer redno vadimo. Organiziramo tudi redna srečanja, kjer pojemo bhajane (indijske tradicionalne - duhovne - pesmi, s katerimi so modreci in učitelji podajali svoje izkušnje in nauke), poslušamo predavanja in vadimo koncentracijo,
zaključimo pa jih z zakusko.
Swamiji je bil v Sloveniji že štirikrat. Vodil je seminaije za člane društev Joga v vsakdanjem življenju, imel javna predavanja v nabito polnih dvoranah, intervjuje za televizijo in radio, o njem pa so pisali tudi časopisi in revije. Prisrčno vas pozdravljajo vaši rojaki društva "Joga v vsakdanjem življenju" v Sloveniji! Kdor od vas želi vaditi jogo tukaj v Avstraliji, naslov in telefonsko številko društva boste našli v telefonskem imeniku po naslovom "Yoga".
******
Ne pozabite 4.Slovenski festival, ki se bo letos vršil pri Slovenskemu društvu Ivana Cankar v Geelong, 12. in 13. marca 1994. Sodelujejo vsa Victorijska društva, tudi SDM. Vsi prisrčno vabljeni! Za nadaljne informacije, poglejte program ki v temu Vestniku!
Nadaljevanje zgodovinskih podatkov
iz arhiva Vestnik... Februar 1957: Pater Bazilij poroča:
►	Prva dva Slovenca, ki sta se vozila v novem kaplanskem automobilu (auto, ki sem ga "ukradel" p. Rudolfu, je moral nazaj) sta bila Jernejčičeva dvojčka. Krstili smo ju za Stanislava in Janeza, dne 16. februarja. Rojena sta bila komaj dva dni po prihodu starsev Mr.& Mrs. Slavko Jernejcic, iz Pariza v Melbourne. Ni dosti manjkalo, pa bi bila rojena nekje na moiju. Kam bi jih potem dali, sam Bog ve, tako pa sta le nova australska Slovenca in Bog naj ju živi.
►	Krepak dečko je zajokal v družini Jožeta Slavca in Marije " roj. Butinar. Pri krstu dne 2. februaija je dobil ime Aleksander.
►	Družina Ivan Širca in Gertrude roj. Hey v Geelongu pa je dobila Alojzija ki je bil krščen dne 10. februaija. Srečnim staršem naše čestitke vsem štirim fantom pa tudi obilo sreče na pot življenja.
►	V februariju sem na poti v Sydney, prvič imel priliko obiskati taborišče: Bonegilla. Večina Slovencev je bila na obiranju sadja, toliko pa sem jih le našel doma, da smo se zbrali v enem izmed stanovanj ter jih nekaj zapeli. Vsi komaj čakajo, da bi dobili delo in zapustili taborišče. Kdo bi vedel za kako zaposlitev naj mi sporoči. Pomagajmo jim v Melbourne saj jih s prihodom vsaka naša, včasih tako zaspana, skupina dobila novo inekcijo. Med njimi so družine in mnogi fantje od fare. Škoda bi jih bilo, da bi se porazgubili po širni Australiji. Okrog 50 novih rojakov je prispelo v Melbournsko pristanišče, dne 10. februaija. Pravili so mi da se počutijo osamljeni, ker jih ni nihče sprejel, kakor so skupine tudi drugih narodnosti.
V. Gomizel
►	Šaleški oktet je na svoji proslavi zapel tudo prelepo dalmatinsko pesem naši članici, ge. Mimi Adamičevi, za njen 60. rojstni dan. Tudi mi vam, draga Mimi, želimo vse najboljše in Bog vas živi še na mnoga zdrava leta.
►	Iskrene čestitke so tudi namenjene Jožetu Golenku, ki je pred kratkim praznoval svoj 70. rojstni dan, in Toniju-Škrlu za 60. rojstni dan. Obema vse najboljše in še- nà' mnoga zdrava in šrečna leta!
►	Lepe pozdrave pošiljamo Janezu Dolencu ki je pred kratkim prišel iz bolnišnice. Člani in še posebno balinaiji, mu želijo hitro okrevanje in čimprejšo vrnitev med nami.
A * * * A A
Sožalje
►	V januarju je naša zvesta članica Joža Sušelj izgubila sestro Božo (Slavec). Boža je izgubila boj proti raku in tako zavedno zatisnila oči in zapustila svoje najdražje. Naše iskreno sožalje možu in otrokom, ter vsem domačim.
►	Iskreno sožalje tudi našima članoma Francu in Jožetu Grl, katera sta izgubila svaka, Rafaela Šabca. Ženi Joži in vsem sordomačim naše iskreno sožalje ob izgubi dragega sorodnika.
Dragi rojaki!
Na pobudo več društev in posameznikov iz Evrope želi Koordinacijski odbor slovenskih društev v Baden-Wurttembergu (Nemčija) organizirati srečanje Slovencev pod motom "Slovenija v svetu".
Srečanje bo potekalo v Stuttgartu od 28. aprila do l.maja 1994. To bo prvo takšno srečanje izven Slovenije z upanjem, da bo postalo tradicionalno in se organiziralo v različnih evropskih državah. Cilj tega srečanja je, da predstavimo našo mlado državo v različnih evropskih okoljih, da se srečamo, pogovorimo o skupnih interesih ter v prijetni družbi poveselimo.
Veselimo se Vaše udeležbe, saj bo le tako srečanje uspešno in zanimivo.
S sprisrčnimi pozdravi, Predsednica Anica Štuhec za
Koordinacijski odbor slovenskih društev v Baden-Wurttembergu. *****
Dragi Slovenci!
Oglašam se Vam iz rodne Slovenije in Vas najprej prisrčno pozdravljam. Do Vas un am veliko prošnjo, zato je to pismo namenjeno vsem Vam. Iščem namreč svojega brata, ki je tako kot Vi vsi, odšel v svet s "trebuhom za kruhom" toda o njem že štirideset let nimamo nobene informacije.
Ime mu je Rakar Lino, roj. 17.9.1934 v Trebešah pri Gradišču, občina Koper, takrat občina Sežana. V mesecu marcu leta 1954 je ilegalno šel v Trst, oktobra istega leta, pa je iz Trsta odšel. V letu 1955 je pisal pismo iz Australije (Victoria) v katerem je sporočil, da naj mu ne pišemo, na ta naslov, ker, da se bo odselil. Mesto iz katerega je pisal nam ni znan, pa tudi pisma nimamo več, ker smo ga dali človeku, ki je obljubil, da ga bo našel. Od takrat se je za njim izgubila vsa sled. Zato pozivam vse Slovence, naj razširijo ta glas. Morda je med Vami kdo, ki ga pozna ali karkoli ve o njem. Za vsako imformacijo Vam bom zelo hvaležen.
Pišite na moj naslov: Rakar Julijan C. Med vinogradi 9, Bertoki 66000 Koper, Slovenija.
Še enkrat se iskreno zahvalim vsakemu, ki mi bo karkoli sporočil in Vas toplo pozdravljam.
Rakar Julijan
Does anyone know ... ? the whereabouts of Joseph (or Giuseppe/Josip/Jozef) Perič (or Periz). He was born on the 6th August, 1929 in Vrtobja, Slovenia. His father's name was Rudolf-David Perič and his mother's name was Stefania Ciglic.
His last letter was dated 12th May, 1975 and was sent from Kenmore Hospital (now called Tablelands Health Service), Locked Bag N. 11, Goulburn, NSW, 2580.
His cousin, Maura Vodopivec would like to get in touch him to inform him of a family death. Her address is 27 Coombe Rd, Allenby Gardens, South Australia, 5009. (Tel: 08 346 3504)
Kdo bi vedel povedati ... kje se nahaja Joseph ali Giuseppe, Josip ali Jožef Perič ali Periz. Rojen je bil 6. augusta 1929 - Vrtobja, Slovenija. Očetovo ime je bilo Rudolf-David Perič in ime mame Štefanija Ciglič.
Njegovo zadnje pismo je bilo pisano 12.maja 1975 in je bilo poslano iz KENMORE bolnišnice (sedaj imenovana TABLELANDS HEALTH SERVICE), Locked Bag N. 11 Goulburn, NSW, 2580.
Išče ga njegova sestrična, Maura Vodopivec, katera želi z njim kontakt, da mu sporoči o smrti v družini. Vse informacije ji lahko sporočite na naslov: 27 Coombe Rd., Allenby Gardens, South Australia, 5009. (Tel: 08 346 3504).
Soccer News
For all you soccer enthusiasts, the time has come for you to prepare for the second season of the DVS Soccer Club. With the appointment of a new coach and an influx of some new talent, we are now able to support two teams with the games being played at 12pm and 2pm on Sundays.
All looks well for us having a terrific season so we hope to see you supporting us on and off the field. Any volunteer helpers for preparing our home games would be much appreciated (organising/selling food, drinks etc).
For those of you who are interested in playing soccer this season, please contact me on 460 3973.
"KONTIKI NIGHT"
Get your party clothes on and your singing voices ready for Disco and Karoke!
Saturday, 30 April, 1994
S.D.M.
82 Ingrams Road, Research
$10 per person Finger food will be provided * Door Prize * No bookings necessary
Pictured above are our young men who so proudly represent SDM on the Soccer field every Sunday. Back (l-r): Andrew Urbančič, Joe Šabec, Boris Spilar (Captain), Mark Sušelj, Joe Jakša, David Krnel (Secretary).	,
Front (l-r) Paul Beve, Miro Žužič, Igor Brgoč, Rudi Plut & David Jakša.
Left is Mr John Graves (representing the Shire of Ellham) presenting Boris with a plaque in recognition and appreciation of all his hard work in establishing the Soccer Team and keeping it going so successfully. They are being watched by Mark Sušelj.
Below is Joe Šabec being presented with the "1993 Best & Fairest Award".
(These photos were taken on the Presentation Night at the end of the 1993 Season).
As we can see from Boris's article above, he has been success fid in putting together two teams this year. Well done! He has also asked for support in organising the home games. As it's quite obvious that we have youth who are interested in representing SDM, the least we can do is be there for them - after all, if we don't support them, who will? Ring him and volunteer a couple of hours. You will not only be helping the team but you will also have a pleasant few hours in the fresh air.
Sandra
The Bowlers are still bowling - and winning!!
As you can see from the photos on this .page, the bowlers have not only been very active, but also very successful. It seems rather strange that when there are mixed teams, we manage to get first place. It wouldn't have anything to do with the girls playing, would it? Maybe it's just a co-incedence.
Pictured on the right are (1-r) Ivan Mohar, Milka Kristan and Alek Kodila who won first place at the Učka Club.
Pictured below left are (1-r) Branko Žele, Joža Sušelj and Miro Kastelic who successfully brought home the Planica Cup for 12 months as well as winning trophies for themselves. If we manage to win the Cup three times, we get to keep it at SDM. The trophis were presented to them by Miro Franetič (Planica)
Then just two weeks ago we did a hat trick and beat Istra Club in a very tight finish. Although the boys managed to win without a lady, they managed to get a young lady in the photo. Pictured below right is our youngest recruit, Frances Plut, presenting Virgil Gomizel, Maijan Maršič (both standing) and Silvo Kristan with 1st place trophies. Congratulations to you all!
In the coming months we will be playing in- the regular S ovenian Bowling Association Competitions against the other Slovenian Clubs as well as other "extra" competitions which seem to crop up quite regularly. Training is, of course, held on Friday nights and Sundays if you want to come up for a drive and spend a pleasant afternoon bowling. If you want any more information on bowling, ring Darko Barba (the Bowlers Representative) on 841 9965 (after hours)	^^
♦ ♦ ♦ ♦ ♦ rnw
The Hunters/Fishermen are also coming up on Friday nights now so if you want a bit of target practice, you now have a choice of using a gun or throwing a bocce ball - take your pick. They also have shooting/fishing expeditions. For more information on the Hunters/Fishermen ring Tony Oberstar on 870 0218.
♦ ♦ ♦ ♦ ♦
Just a note to let everyone know that SDM will be participating in Bowling, Soccer, Shooting, Snooker and Basketball during the 4th Slovenian Festival which is being held at the Slovenian Association in Geelong during the weekend of 12 & 13 March. There is a complete program enclosed in this Vestnik which gives full information about the weekend. Of course, we will also be participating in the Concert, Art & Craft and we are in charge of the Outside Bar (in the Bocce area).
Make sure you come along to support SDM and also have a great time.
♦ ♦ ♦ ♦ ♦
GROUPS for
SLOVENIJA Book now for 3 economical groups departing:
8/6/1994 22/6/1994 8/7/1994
Slovenija Vas pričakuje
Priglasite se sedaj za skupno potovanje:
Zelo dobra ekonomske prilike za obisk lepe Slovenije in vseh strani sveta ...
Pokličite ali obiščite naš urad za podobronejša pojasnila, da Vam lahko pomagamo pravočasno dobiti potni list in potrebne vize!
Ne pozabite da je že od leta 1952 ime GREGORICH dobro poznano in na uslugo vsem, ki se odpravljajo na potovanje! PRIDEMO TUDI NA DOM!
ERIC IVAN GREGORICH Slovenija & Domale Travel
1042-1044 Doncaster Road East Doncaster Vic 3109 Tel: 842.5666	__
(Licence No: 30218)
Rill
AUSTRALIA
UH
euro
international pty itd.
Wide range of: ♦ Coloni?J and Contemporary dinning settings ♦ Rocking chairs ♦ Bentwood chairs ♦Modern bedrooms From top Slovenian furniture producers. Available at all leading furniture retail stores.
Factory Showroom: 3 Dalmore Drive, Scorcsby, 3179, Vic-Tel: (03) 764.1900
WE BRING WOOD TO LIFE!!
r
-M. f oi
(Of
subishi
preston motors
M I T S U BIS HI
1551 Sydney Rd, Campbellfield, 3061
Tel: 359 3999	Fax: 359 6330
MARK TAVČAR (New Car Sa/es)
After Hours: 336 3065
Rojaki, ki želite pristnih kranjskih klobas\ domaČega prekajenega mesa in raznovrstnih mesnih specialitet . . .
Obrnite se na slovensko mesarijo
DRAVA CONTINENTAL BUTCHER SMALLGOODS MANUFACTURER 202 Main Road East, St. Albans, Vic, 3021 Tel: 366 2258 Post r tženi boste v domačem jeziku.
L. & T. HOJNIK
Bohemia/j
j ra vel
i-
1st Floor, 188 Commercial Rd, Prahran Vic 3181
Lic. No. 31446
the best connection to and from ljubljana
and all Europe
For best prices
call George (03) 510.2474
EIEEHÜSIÜVAK A/RUNES