Po katollšlcem s^v^tu Hvala katoliške cerkre. Poslanik Zedinjenih držav Severne Amerike v Berlinu Hugh iWiJson, po s\7oji veri protestant, je izdal knjigo, v kateri opisuje svoje izkusnje v 5Vanciji, Portugalski, Guateraali, Chile-u, bivši Avstro-Ogrski, Švicarski in Nemčiji. V tej knjigi spominov daje katoliški cer&vi to-le spričevanje: »Nisem katoliean, pa eem zaeel o katoliški cerirvi nekega dne *esno razmišljati. Razmišljal sem o njeni avljenjeki sili in njeni odliki, da živi kot neporušna ustanova. Že kot zgodovinski spomenik zavzema eeBnstveno mesto v zapadni kulturi. Ohranila je rimsko pravo v njegovi originalni obliki. Skozi srednji vek je ohranila klasično izobrazbo in nadaljevala izročilo Rima. Spretna, toda nespremenljiva diplomatinja, pa čvrsta v svojih načelih je preživela zlom kraljestev, imperijev in demokracij. Ona je ostala to, kar je bila pred stoletji, ona je edina sila na zapada, ki se ji izven narodnih mej poklanja poslušnost. Ona je sila, s katero morajo računati vodeči državniki. Razmišljal sem o lepoti cerkve: o slikah na steklu v Chartresu, o stolnih cerkvah v Reimsu, MLLanu in drugod. Tudi v najbolj oddaljenih vaseh se ljudje trudijo z vso Ijubeznijo, da bi napravili svojo cerkev čim kpšo. RazmišIjal sem o tem, kako je cerkev pristopna •vojemu 1 judstvu; raamišJjal o njeni izredni spretnosti, da bo vsem vse. Šklicuje sena kmeta, pa tudi na izobraženca; njen klic je različen po sredstvih, po bistvu pa enak. Izobražencu nudi cerkev umirjenje v dvomu in boju, gotovoat in avtoriteto končne cdiočbe, ki stori borbo v vesti prazno ia nepotrebno. Cerkev je vsetn vse. V spovednici odstranja duhovnik vsako ljudsko zablodo. Ker katoliška cerkev razume biti preprosta s preprostimi, predstavlja za miIijone neizrečeno dobrino. Srečen tisti, ki je v njej rojen.« Vera se ne da zatreti. Če bi to bilo mogoče, bi ruski boljševiki to že davno dosegli. Vendar pa ne morejo, čeprav to ne samo želijo, marveč z vserni sredstvi poskušajo. V Moskvi je bilo 1917. leta 1624 cerkva, danes jih je samo 20. Kljub vsej brezbožniški agitaciji so te cerkve pri vsaki božji službi prenapolnjene. Ljudje prihajajo že cele iire — iep zgled za naše vernike — pred začetkom božje služhe. Ker ni v cei*kvi dovolj prostora, jih na stotine ostaja smnaj, da vsaj slišijo duhovnikove besede. To kajpada bolj.ševiškim kolovodjem ni po volji, zato pošUjajo tajno državno policijo, da aretira nekaj vernikov, predvsem duho\Tiika. Tudi mladine ne morejo povs-am oropati njihove vere. Nedavno je v Ki«vn povzročila zveza bojujcčih se brezbožnikov preiskavo žofeke mladme. Pri tei preiskavi se je ugotovilo, da je imelo od 870 dečkov 600 — torej okoK 75 cdstotkov — pri sebi kriie na prsih ali avete podobice. Kjer ni nobene cerkve, si Ijudje pomagajo na raziične načine. Tako so v neki vasi blizu Kieva boljše^/iki zaprfi zadnjo cerkev v vssj okolici. Neki duhovnik, ki je ostal med verniki, opravlja tajno bcžjo službo v starem, propadajočem skednju. Ker mu je prepovedan dostop na pokopališče, vrši ta duitovnik »pokop na daljavo«. K njemu namreč prinesejo kak del mrličeve obleke, ki jo blagoslovi in ki jo potem položijo v krsto, ali pa nekaj zemlje iz groba, ki jo bfagoslovi in katero potem vržejo na ftrsto rajnega. Ker ne sme duhovnik izvršiti poroke, mu pošljejo prstane, da jih cerkveno blagoslovi. To potem velja kot »cerkvena; poroka na daljavo«. Če v kakšnem kraju zaprejo zadnjo cerkev, gre dnhovnik na pot. Potuje iz kraja v fcraj in povsod pridiguje: v gozdu, na polju, v hišah, hleviK itd. Ubogi so ti duhovniki, brez vsakih' sredstev, oblečeni y raztrgano obleko, ble- di in lačni. S seboj nosijo kot veliko dragocenost sv. pismo. Ljudje jih prijazno sprejemajo in radi poslušajo. Gorje pa, če takega duhovnika zaloti boljševiški špijon; njegovo nadaJjnje življenje se razvija v zaporu ali v pregnanstvu.