77 ANNALES · Ser. hist. nat. · 27 · 2017 · 1 NA MORSKI BIOLOŠKI POSTAJI OBELEŽILI DAN BIOTSKE RAZNOVRSTNOSTI Mednarodni dan biotske raznovrstnosti so letos na Nacionalnem inštitutu za biologijo obeležili s srečan- jem, ki je potekalo 22. maja v dvorani Morske biološke postaje v Piranu. Srečanja se je udeležilo več kot 60 predstavnikov iz različnih slovenskih ustanov, ki so povezane z ra- ziskavami ali ohranjanjem biotske raznovrstnosti. Med njimi so bili na primer ugledni predstavniki z Univerze v Ljubljani in Univerze na Primorskem, gosti z Ministrstva za okolje in prostor, naravovarstveniki z Zavoda za var- stvo narave in Krajinskega parka Strunjan, predstavniki iz podjetij Luke Koper in Okolje Piran, ravnateljica piranskega Akvarija, gostje iz Prirodoslovnega Muzeja Slovenije ter sodelavci z ljubljanskega dela Nacional- nega inštituta za biologijo in Morske biološke postaje. Uvodnemu nagovoru direktorice Nacionalnega inšti- tuta za biologijo prof. dr. Tamare Lah Turnšek je sledila dobrodošlica vodje Morske biološke postaje Piran doc. dr. Andreje Ramšak. Serijo predavanj je nato z uvodnim predavanjem otvoril dr. Peter Skoberne z Ministrstva za okolje in prostor, ki je razpravljal o razlogih za obeleževanje mednarodnega dneva biotske raznovrstnosti in kritično razmišljal o stanju varovanja in raziskovanja biotske raznovrstnosti v Sloveniji. Sledila je predstavitev knjige Biogenic formations in the Slovenian sea, katere uvod je predstavila prof. dr. Tamara Lah Turnšek, bolj podrobno pa je monografi jo predstavil prof. dr. Lovrenc Lipej, ki je tudi soavtor knji- ge skupaj z dr. Martino Orlando-Bonaca in dr. Borutom Mavričem. Monografi ja obravnavava apnenčaste tvorbe, ki jih ustvarjajo morski organizmi in so znane pod stro- kovnim imenom biogene formacije. Te so lahko velike od nekaj pičlih kvadratnih decimetrov do orjaških tvorb s skoraj 10.000 m2. Novejša spoznanja kažejo, da gre za zelo bogata okolja po številu vrst bentoških organizmov, še posebej pa je to značilno za veliki biogeni formaciji pred rtom Ronek in pred Debelim rtičem. Izpostavljen je bil tudi pomen biogenih formacij iz vidika biotske pestrosti, saj s svojo prisotnostjo omogočajo življenjski prostor za mnoga živa bitja in s tem dvigujejo stopnjo biodiverzitete v danem okolju. Predavanje so dopolnje- vale tudi izvirne sheme in fotografi je. Izdajo monogra- fi je je s fi nančno podporo omogočil tuniški center za zavarovana območja RAC/SPA (Regional Activity Center for Specialy Protected Areas). Tematiko življenjskih okolij je v svojem prispevku nadaljeval mag. Robert Turk z Zavoda za varstvo na- rave, ki je razpravljal o stanju raziskanosti habitatov v slovenskem morju. Dotaknil se je tudi problematike deleža zavarovanih območij, ki namesto načrtovanih 10 % znaša le 0,5 %. V nadaljevanju je imel predavanje dr. Borut Mavrič, ki je predstavil Arkonavte – iskalce izgubljenega zakla- da. Če so bajeslovni Argonavti iskali zlato runo, pa naj bi Arkonavti iskali naravne zaklade morja. Arkonavti plujejo na Noetovi ladji Arki, ki simbolizira slovensko morje. Tako kot je Noe na ladjo spravil po dva pred- stavnika vsake vrste živih bitij, tako nekako naj bi bilo stanje v slovenskem morju, kjer na majhnem območju najdemo ogromno število vrst, ki pa niso zelo številčne. V okviru predavanja je dr. Mavrič zbranim predstavil raziskave skupine za biodiverziteto iz Morske biološke postaje Piran s poudarkom na različna področja razis- kav, s katerimi se le ta ukvarja. Sledilo je predavanje vodje oddelka za raziskave organizmov in ekosistemov na Nacionalnem Inštitutu za Biologijo, doc. dr. Mete Virant-Doberlet. Predstavila je pet obrazov biodiverzitete, ki simbolizirajo raziskave različnih vidikov biodiverzitete, s katerimi se ukvarjajo raziskovalci njene skupine. Te se navezujejo na ogla- šanja škržatov, raziskovanja ptičjih združb, spremljanja različnih domorodnih in tujerodnih vrst sladkovodnih rakov, popisovanja redkih vrst hroščev ter inventa- rizacije jamskih okolij. Predavanje je popestrila tudi z zanimivimi fotografi jami in zvočnimi posnetki različnih vrst škržatov. Dr. Meta Virant-Doberlet je v posebni predstavitvi predstavila tudi novi projekt, ki so ga prido- bili na oddelku iz serije LIFE o raziskovanju biodiverzi- tete, avtorja dr. Davorina Tometa, ki na posrečen način prikaže izbor čudovitih in tehnično popolnih fotografi j o slovenski pokrajini in biodiverziteti ob spremljavi znanega Griegovega Jutra. Zadnji prispevek je bila predstavitev večkrat nag- rajenega dokumentarnega fi lma Cirila Mlinarja Cica iz Prirodoslovnega muzeja Slovenije v angleškem jeziku z OCENE IN POROČILA, 77-78 Sl. 1: Uvodni nagovor direktorice Nacionalnega inšti- tuta za biologijo prof. dr. Tamare Lah Turnšek (foto: Vladimir Bernetič). 78 ANNALES · Ser. hist. nat. · 27 · 2017 · 1 naslovom »Lovci na močerile« (»Proteus hunters«). Film nas seznani s preučeva njem človeških ribic v Sloveniji. Za konec sta nekaj svojih misli o pomenu biodiverzitete in njenem varovanju strnila tudi akademik prof. dr. Mati- ja Gogala in prof. dr. Mihael J. Toman. Celoten dogodek je povezovala govornica dr. Martina Orlando-Bonaca. Poseben pečat k dogodku pa so prispevali tudi pevci Biološkega okteta, ki so že tako zanimiv program po- pestrili še z venčkom slovenskih pesmi in tako pričarali prav posebno vzdušje. Sledila je še manjša pogostitev, kjer so zbrani iz- menjali mnenja in razpravljali o pomenu biodiverzitete. Srečanje strokovnjakov, ki se na tak ali drugačen način ukvarjajo s proučevanjem biotske raznovrstnosti je zelo pomembno, saj je možno na ta način spoznati vse vidike raziskovanja, ki jih Nacionalni inštitut za biologijo, kot eden izmed največjih slovenskih raziskovalnih inštitu- tov na področju naravoslovja, izvaja v Sloveniji. Vnovič se je potrdilo dejstvo, da so raziskave biodiverzitete še vedno izjemno pomembne ali skoraj esencialne in v mnogočem ključne za razumevanje osnovnih ekoloških in bioloških procesov. Domen Trkov Morska biološka postaja Piran, Nacionalni inštitut za biologijo OCENE IN POROČILA, 77-78 Sl. 2: Dr. Peter Skoberne z Ministrstva za okolje in prostor je razpravljal o razlogih za obeleževanje med- narodnega dneva biotske raznovrstnosti in kritično razmišljal o stanju varovanja in raziskovanja biotske raznovrstnosti v Sloveniji (foto: Vladimir Bernetič).