hylU AA1, 31. 14, ?ORI OBČANOV ■"m J m .1 i rs ;at| denar jih skrbi SAMOUPRAVNA ENOTA PREBIVALCEV Marec je bil tudi v vrhniškem ižanskem merilu zelo živahen. Ier;ekali so namreč zbori prebi-'pcev za določitev referendum-hM območij novih občin, ki ,e^1o nadomestile sedanjo veliki, vrhniško občino. Udeležba re(iila zelo različna, po tem vse-su,cor prednjačijo prebivalci vh treh vasi na Pokojiški pla-vlai, ki jih je prišlo 27, kar je 35 errtotkov volilnih upravičen-L zanimavo je tudi, da so se iočili za to, da ostajajo v novi miški občini. ^lič manj prizadevni niso bili «*llc> Zaplane, ki jih je prišlo 1 r 23 odstotkov, čeprav je kraj *• o razdrobljen po zaselkih. Se yi> da je iz vsake hiše prišel J) po eden. .{^rhničanov iz vseh treh kra-Jjiih skupnosti ni bilo veliko. |&) ima sicer nekaj tisoč ljudi, o bo z občino, jih je zanima-w le 33. To je 0,6 odstotka vo-ih upravičencev, zapletalo se je v Borovnici, v gu in v Dragomerju, do ne-iraliko daljšega premisleka so si :l"ivico vzeli tudi v Smrečju, | so nekateri sodili, da bi ■gnili vstopiti v novo občino e'J>tjošt. Povsod v teh krajih so ? jf.Ponavljalni zbori. V Borovci so zahtevali za določitev o zanostojnem referendumskem :r."ločju več finančnih podat-[. v KS Dragomer Lukovica 3'lo sprva na zboru samo 45 p. ki so z večino glasovali za poviško občino (16 za Bre-7'co> 12 za samostojen Dra->er, 9 za Vrhniko), vendar potem zbirali podpise. Kar Prebivalcev Dragomcrja Lu-1ČC seje odločilo za vrhniško :rendumsko območje. To so rdili tudi na zboru v petek, marca, ko jih je prišlo 150, Jm je bilo za Vrhniko, 22 za ;?-ovico, eden za Dragomer, lu pa so se glasovanja vzdr-J- Judi na Logu so imeli po-ufljalni zbor, potem ko so po a- 'eni zbirali podpise: 298 preklicev je podpisalo za Vrhni-,f> 30 za Brezovico. Na drugi ,. jpr je prišlo 33 ljudi, skoraj vsi °m za to, da ostanejo pod pifniSko občino, 1 je bil za Bre-aWco, eden je bil vzdržan. . Mede na vsebino zborov, na ,ocaterih je prišlo celo do žolč-obtoževanj, bi lahko zapisa-in,da ljudi predvsem skrbi fi-ncna plat nove lokalne samote. Zdi se jim, da so |njeni v ocHočanjc, ne da bi ""pH, kaj jih po reorganizaciji Ca- Prihajalo je tudi do raz-Mh očitkov, zlasti v Brezovica jim vrhniška občina ni dali temveč predvsem jemala, s n.'.ko so sedeže domačih po-*y selili v občinsko središče. P* Jih tudi, ali se bo v krajih >'o dovolj sposobnih ljudi, ki d° tudi v novih okoliščinah se'°gli delo, ki bodo imeli do- u Jturno-prlredltveni center !l! okrepčevalnica bre zamisli, da bodo nove občine zaživele in še marsikaj so spraševali, najvišji državni oblasti pa predvsem očitali, kako si v prestolnici nabira v svojih rokah vso moč in denar, ljudem drugod pa meče kost za glodanje, novo lokalno samoupravo, da se pač ukvarjajo predvsem s tem. Vendar je po drugi strani res, kar je bilo večkrat pojasnjeno, da bodo ljudje v novih občinah morali prevzeti odgovornost za razvoj sami, kajti ni več vsevedne države, ki bi razmišljala in delala namesto njih. Naslednja faza v oblikovanju novih občin so zdaj referendumi, ki bodo maja. Takrat naj ne bi o novih občinah odločali samo najbolj zainteresirani, ki so si utrgali čas za zbore občanov, temveč vsi volilci. Kar bodo potrdili, tisto bo veljalo. Morda spet za nekaj desetletij. Nov pomemben datum je torej 22. maj- (T. J.) OBČINA VRHNIKA i mm, Vrhniška občina seje letos na sejmu Alpe Adria - Svoboda gibanja predstavila z geslom Narava je vredna največjega občudovanja. Posebej predstavlja Maliplac. Veliko pirhov za veliko noč Uredništvo ^^^^^^^^^^^^ fM°17ik"JJ,W .JMomc dejavno« sodi odi o&ljanj, ,„ itVK ««««8» «">«'«- Tonka Permoser-Zvab Naš vsakdanjik Mesec je naokrog in zopet so pred vami nove strani Našega časopisa. V tem mesecu se je zgodilo marsikaj zanimivega, vendar ne preveč pretresljivega. Občani in krajani so se predvsem v manjšem številu udeležili zborov občanov, kjer so se odločali o referendumskih območjih. Bolj domače to pomeni, da so se v vseh krajevnih skupnostih odločali, kakšno občino želijo, ali staro vrhniško ali novo borovniško, ali pa da se priključijo k Brezovici. Nekateri zbori so bili prav zanimivi in celo na robu prepira. Več razprtij pa je nastalo, ko so ostali krajani, ki se zborov niso udeležili, zvedeli za rezultate glasovanja na zborih, s katerimi niso bili zadovoljni. Pačje tako, da če te ena stvar ne zbode, spiš naprej mirno zimsko pomladansko spanje. Ne glede na to pa je med nas prišla tudi pomlad, lepo vreme in razna opravila in dela na vrtovih, poljih... Zopetje planirana akcija »Pomladansko čiščenje in urejanje okolja«, ki bo lahko bolj ali manj uspelo, kar pa je odvisno od nas samih. Ljubljanica je tudi pokazala svoje lepe bregove, kaj vse spuščamo in mečemo vanjo. Vse se vidi takoj, ko visoka Ljubljanica upade na nižjo gladino. Delegati skupščine so nadaljevali zasedanje prejšnje, vendar o zelo zanimivi temi, ki smo ji v »Našem časopisu« že v prejšnji številki namenili več vrstic, problematika o zdrastvu, niso nič bistvenega sklenili. O vseh teh temah govorijo nove strani Našega časopisa. Pozabili pa tudi nismo naših zvestih dopisnikov iz osnovnih šol, katerim namenjamo nekaj strani. Da pa le ne bo šlo mimo pomladi, naj pokaže slika močvirskega tulipana, ki raste na naših barjanskih tleh. Rastlina je tudi zaščitena, zato naj v miru raste, ovene. Prihodnje leto bo spet prikukala iz tal. Simon Seljak 2 MAREC 1994 NASÓASOtóí VIII Človeku se zdi ta ali ona stvar zelo prismojena in nepotrebna, a če si jo ogleda natančneje, spozna, da je povsem nedolžna in brez zlega. Tako je na svetu z različnimi zakoni in naredbami. Če položi predse vse te neštevilne paragrafe, zježe se človeku lasje in zdi se mu nemogoče, da bi se povzpel kdaj do tolikega svetništva, popolnoma nemogoče, da bi mogel vtakniti vsako svoje dejanje v trdno določeno rubriko zakonitosti . . . Toda polagoma prileze pišče iz skrivnostnega jajca. Iz svetih zakonov se smehljajo davno znana egoistična nagnjenja. Težko jih je spoznati, ker so bili oblekli frak, — kakršen je bil že takrat v modi: frak cerkvenih zapovedi, frak humanitete, frak državnih zakonov, ali katerikoli drugi posvečeni frak. Nagnjenja so stalna, spreminjajo se samo frakovi. Človek počne lahko, kar mu je drago, samo gledati mora, da mu ne zdrsne frak raz ledij, če se mu hoče krasti, lahko krade, če se mu hoče ubijati, lahko ubija; pod svetim frakom se lahko krasno krade in ubija. Zato so navadno največji lopovi obenem najgorečnejši zagovorniki svetih frakov ... A bodi še tak6 nedolžen in vrzi frak pod mizo, pa bo letelo kamenje nate. Razločuje se človek brez fraka od človeka s frakom, kakor se razločuje slabo vzgojeni cestni pes od psa, ki dremlje na zofi in ima krog vrata svilen trak . . . NADALJEVANJE 28. SEJE OBČINSKE SKUPŠČINE Nič več smeti na sosedov prag rbini •vet K! a gledi tavlja trani s Ji v Bi: Ivan Cankar, Knjiga za lahkomiselne ljudi, v Ljubljani 1901. V nadaljevanju 28. seje občinske skupščine so poslanci obravnavali nekaj pomembnih odlokov in jih skoraj brez razprave sprejeli. Tako je tokrat prišel na vrsto tudi plan sklada stavbnih zemljišč v občini, kar je glede na novo razdelitev v lokalni samoupravi in zaradi postopkov, ki potekajo pri vračanju premoženja bivšim lastnikom pravzaprav precej v zraku. To je bil tudi glavni pomislek v razpravi. Sprejet je bil tudi stanovanjski program občine Vrhnika za letošnje leto. Med drugim je v njem zapisano, daje predvidenih 15 milijonov tolarjev za nakup stanovanj, za pridobitev stanovanj z adaptacijo pa 5 milijonov tolarjev. Za začasno reševanje najnujnejših problemov prosilcev je predvidenih 2,300.000 tolarjev. Stanovanjska politika v občini je, da bi s prodajo stanovanj dobili sredstva za cenejša stanovanja, predvsem dvosobna, pet stanovanjskih enot bo pridobljenih z adaptacijo na Opekarski 10. V razpravi je bilo slišati, da bi na Vrhniki morali dobiti nov hotel, prednost naj bi imel tudi nakup poslovnih prostorov za gospodarski razvoj občine. V tridesetdnevno javno razpravo so posredovali odlok o spremembah in dopolnitvah dolgoročnega in družbenega plana občine Vrhnika. Opozarjamo na pomembnejši planski opredelitvi: prva je bencinska črpalka v Borovnici in druga razbremenilnik Lošca. Obe odločitvi bosta deležni dodatnih strokovnih preverjanj. Predstavljen je bil tudi osnutek odloka o neprometnih znakih, panojih, transparentih v občini in ga objavljamo posebej. S tem odlokom naj bi bilo v občini več reda pri postavljanju različnih napisnih tabel podjetij, trgovin in različnih društev. Odlok o komunalnih taksah, ki je bil sprejet, določa pristojbine za uporabo javnih površin, za napise, objave in druge oblike reklamnih oglasov ter za igralna sredstva in glasbene avtomate v javnih lokalih. Delegati so sprejeli tudi odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o javnem redu in miru. Dopolnitve se nanašajo na to, koliko ima javna služba pravico posegati v zasebno premoženje na zasebnih zemljiščih. Gre sicer za izjemne primere, ko kdo privleče komu v napoto na primer odslužen avto in ga ne pospravi. Novost v odloku je tudi, da občina po novem zaračunava tudi stroške postopka 1500 tolarjev. V razpravi je tudi rečeno, naj kršilce in onesnaževalce sproti ožigosajo po časopisih, kjer je treba na urejanje okolice stalno opozarjati. TELEFONSKE ŠTEVILKE ZDRAVSTVENEGA DOMA VRHNIKA Splošna ambulanta 756-141 Otroški dispanzer 754-701 Zobna ambulanta 754-711 Dispanzer za medicino dela, prometa in športa 751-269 Uprava in ginekološki dispanzer 754-160 (tudi fax) ZDRAVSTVENA POSTAJA BOROVNICA 746-025 Voščilo Svetloba vstajenjskega jutra naj posije v vaše domove z veselim oznanilom: Gospod je vstal, Gospod živi! Prijetno praznovanje želijo vsem, Slovenski krščanski demokrati iz občine Vrhnika Drugi del razprave o koncesijah v vrhniškem zdravstvu je bil precej bolj umirjen kot prvi na februaskem zasedanju. Dosedanji direktor ZD dr. France Cuk-jati je pojasnil, da bo v aprilu okrogla miza na temo vrhniškega zdravstva, kjer bi si vzeli čas za vsa vprašanja in vse odgovore, ki se porajajo ob novi ureditvi. V razpravi je bilo nekaj pripomb, med njimi tudi ta, naj bi v ZD zaposlili še enega državnega splošnega zdravnika in enega zoboz-ravnika, nekateri so potamali, da so dolge čakalne dobe v nekaterih ordinacijah, prevladalo pa je stališče, da so priporočila vrhniškega izvršnega sveta glede ureditve koncesij sprejemljiva podlaga za nadaljnje urejanje razmer. Pri točki volitve in imenovanja se je razpletlo tako, daje bila Andreju Kosu soglasno naložena zadolžitev, da bo poslej podpredsednik IS, odgovoren za razdružitev lokalne in državne uprave. Alojzu Suho-adolcu, doslej članu IS, pa je zmanjkal en glas, da bi postal pod- ZASEBNA ZDRAVSTVENA DEJAVNOST V MREŽI JAVNE ZDRAVSTVENE SLUŽBE NA PRIMARNI RAVNI Temelj bo zdravstveni dom S sprejemom Plana zdravstvenega varstva Republike Slovenije, ki pomeni slovenski nacionalni program na področju zdravstvenega varstva do leta 2000, je potrebno v skladu s 5. členom zakona o zdravstveni dejavnosti (Ur. list RS, št. 9/92) določiti mrežo oziroma zavarovanim osebam in drugim upravičencem dostop do zdravstvenih storitev, ki so določene z zakonom. Za določitev mreže na primarni ravni je pristojna občina. Z zakonom je bilo določeno, da mreža lahko deluje največ v obstoječem obsegu, dokler ne bodo s planom zdravstvenega varstva sprejeta nova merila. Za oblikovanje in nadaljnji razvoj zdravstvene službe je kot naslednji korak najprej potrebno skrbno analizirati sedanje stanje zdravstvene službe ter določiti potrebe ob upoštevanju usmeritev iz nacionalnega programa zdravstvenega varstva. Po analizi in primerjavi teh 0.... -'itev bo pristojni organ določil mrežo ter smernice za njen nadaljnji razvoj. Osrednje mesto v osnovni zdravstveni dejavnosti bo v skladu z zakonom še nadalje imel zdravstveni dom kot središčni zavod za zagotavljanje in povezovanje vseh dejavnosti, ki so potrebne za celovito zdravstveno varstvo prebivalstva na lokalni ravni. Vprašanje usta-noviteljstva zdravstvenega doma in drugih oblik javnih zdravstvenih zavodov na primarni ravni bo urejeno po uskladitvi zakonodaje na področju lokalne samouprave in državne uprave ob upoštevanju specifičnih potreb in lastnosti zdravstvene službe. Z vidika ustanoviteljstva in lastništva Zdravstvenega doma bomo pri vključevanju zasebnega dela v mrežo zagotavljali smortno in namensko uporabo obstoječih objektov oz. zmogljivosti. S pogodbami o najemu in sodelovanju smo poskušali spoštovati načelo čimboljše, a tudi čimbolj smotrne dostopnosti zdravstvene službe za prebivalce oz. zavarovance, v zvezi s tem tudi smotrno organizirano in zagotovljeno nadomeščanje in stalno dostopno dežurno službo. Temelj organizacije in izvajanja zdravstvene dejavnosti bo še nadalje predstavljal Zdravstveni dom. Zdravstveni dom, po novem, lahko deluje v več različnih organizacijskih oziroma funkcionalnih oblikah, in sicer: — kot enovit javni zdravstveni zavod, — kot skupnost ali zadruga zasebnih zdravstvenih delavcev s koncesijo, — ali tako, kot bo to v naši občini, — kot kombinacija javnega zdravstvenega zavoda v sodelovanju z zasebnimi zdravstvenimi delavci s koncesijo. Od uvedbe zasebnega dela v zdravstvu teoretično pričakujemo: odpravo monopola javnih izvajalcev ter konkurenčnost, ki naj bi prinesla izboljšavo kakovosti zdrav- stvenih storitev (predvsem nemedicinskih — odnos do pacienta, zavzetost zdravnika, delovni čas zdravnika, prijaznejši pristop, krajše čakanje...), znižanje javnih izdatkov, znižanje cen storitev (za potrošnika in za plačnika). Da pričakovanja ne bi bila samo teoretična, da bi se tudi uresničila, smo (in bomo) v Oddelku za DER in P ter na IS SO Vrhnika poskušali v največji možni meri upoštevati navodila, ki smo jih dobili od Ministrstva za zdravstvo. Tako bomo poskusili ohraniti Zdravstveni dom kot celoto — bolniki bodo vse storitve dobili na istem mestu, zdravniki bodo ostali v svojih ordinacijah in bodo še naprej medsebojno povezani. S podpisom pogodb o sodelovanju bo zagotovljena dežurna služba in nadomeščanje. Koncesije bomo podelili samo tistim zdravnikom, ki bodo sklenili pogodbo z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ki bo plačnik zdravnikovega dela). Izvršni svet Predlogi navodil Iz gradiva, ki gaje dr. Česen, svetovalec Vlade Republike Slovenije, pripravil za Ministrstvo za zdravstvo za posvetovalni sestanek o zasebni zdravstveni dejavnosti v mreži javne zdravstvene službe: — Opravljanje zdravstvene dejavnosti pod pogoji, kijih vsako leto dogovorijo partnerji v dogovorih v programu zdravstvenih storitev in izhodiščih za njegovo izvajanje, je pogoj za pridobitev koncesije, če v postopku odločanja o koncesiji Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije z mnenjem izrazi takšen interes. — Kadar imajo prosilci za koncesijo enake pogoje za opravljanje zdravstvene dejavnosti, imajo prednost tisti, ki s pridobitvijo koncesije prenehajo delati kot delavci v Javnem zdravstvenem zavodu. — Koncesijo naj dobijo zdravstveni delavci in sodelavci, predvsem na področjih zdravstvene dejavnosti, kjer je manjši javni zdravstveni interes za javno zavarovanje in kjer koncesionarji opravijo strokovno delo v čimvečjem dosegu sami. — Koncesionar, ki se izloči iz javnega zdravstvenega zavoda in bo nadaljeval z dosedanjo zdravstveno dejavnostjo kot zasebni zdravstveni delavec, naj prvenstveno ponudi zaposlitev sodelavcem, s katerimi je delal v javnem zdravstvenem zavodu. — Ustanovitelj in lastnik prostorov in opreme javnega zdravstvenega zavoda naj ponudi koncesionarju, ki bo opravljal zasebno zdravstveno dejavnost v prostorih in z opremo zavoda, ugodne najemne pogoje. — S pogodbo o sodelovanju naj koncesionarji in javni zdravstveni zavodi natančno določijo oblike in vsebino strokovnega in administrativno tehničnega sodelovanja. Posebno naj zavarujejo neprekinjenost in nemotenost celovite zdravstvene dejavnosti. Zdravstveni dom kot pogodbena stranka naj si prizadeva, da se bo koncesionar posluževal administrativnih in tehničnih storitev, ki jih zanj lahko opravi zaposleno osebje zdravstvenega doma. — Pri odločanju o koncesiji naj upravni organ dobro pretehta morebitne prednosti in smotrnost podeljevanja koncesije zdravniški zadrugi. Popravek ti tudi i mesti predsednik IS, ki bi operativna zvez dil izvršni svet in upravne org^ ozj! Resnici na ljubo je treba zaptn,ca _ daje bilo tudi to skupščinsko t Repi danje na robu sklepčnosti, jovori fcegior -i pote! nplek muzej depoj te v le V prilogi Našega časopisa Tkrblie RISTICNI INFORMATOF000 0l nastala pomota pri objavi ho šo lovnega časa LEKARNE Vtožal nika. Ovsen LEKARNA je odprta: jskih vsak dan od 7. do 19. ure,dvori v soboto od 7. do 14. ure.iko u| V drugih urah je dežurna lekfrnimi na v Ljubljani. ije hit Prosimo za opravičilo! Herit\ ta, op UREDNIŠTVale, c Našega časop* prei km/I -vprečj jlede Kulturno-prlreditvenl cefnosti In okrepčevalnica in t mm rn tei Mreža za skoraj 20.000 ljudi ^čnosi orišče inkov obliki »ogoč i pre n, avt lev, o >ejitv< Prom radi rosti rosti, zvol prec 1. Število prebivalcev po star kov nih skupinah na dan 30. (zadnji uradni podatek) OBČINA VRHNIKA od 18. leta starosti starejši od 18 let skupno število prebivalcev grbi tlonr •jen 5 om< l4Sprei acija 19.' nanj 2. Po podatkih Zavoda za kroekonomske analize in razvCa !n število prebivalcev v Sloveniji vmm slednjih letih raslo povprečno I ">: le za 0,12%. (Na Vrhniki bo'v 2000 predvidoma 19.655 obča« le.t( 3. Dogovorjeni standard je cf" tevek minimalnega standarda _u. ene tretjine razlike med niiniiTl.J' nim in ciljnim standardom, (rti, Ja bozdravstvo 15%). ^er" Analiza stanja preskrbljentf.cP" zdravstveno službo, analiza po' 1 po zdravstveni službi in dolof ne mreže bodo zahtevne naloge. Km bo oddelek za DER in P k so zbrati celo vrsto pomembnih >\, torjev, zgornja tabela vsebuje sf grob izračun potrebnega ki glede na število prebivalcev inekj drovske normative. Upoštevan* samo potrebe po zdravnikih Hr'wl splošne in ot°rm: 'ti L STANDARDI IN ŠT. 013-94 ZDRAVNIKOV št. prebivalcev Minimalni Ciljni Dogovorjeni ZDRAVSTVENO VARSTVO ODRASLIH (splošna medicina) VARSTVO PREDŠOLSKIH OTROK IN MLADINE 14.277 5.233 2.150 2.00 6,64 2,62 1.700 1.450 8,40 3,61 1.997 1.813 7,15 2,89 9,26 12,0'IT 10,04 ali ZDRAVSTVENO VARSTVO VSEH PREBIVALCEV (družinska medicina) 19.510 2.100 9,29 1.650 11,82 1.947 10,02 + ZDRAVJENJE NA DOMU 19.510 30.00 0,65 20.000 0,98 26.600 0,73 silci dejavnosti ■ ke medicine. V ZD Vrhnika (skupaj s pos™ v 2 v Borovnici) je zaposlenih 11 zd *\ 1 nikov, in sicer v splošnih ambi/"3 tah 7, v otroških dispanzerjih ^avni IS — Vrtički Z dc e 22 •'Poj: arn Odpoklic člana IS? Lek; h« hml toleje n, droi Zeleni Vrhnike so vodstvu občinske skupščine poslali sporočilo: Spoštovani! - . Zeleni Vrhnike smo na redni seji dne 18. marca 1994 poleg ostali^0.1 ekoloških problemov, ki pestijo Vrhniško občino, obravnavali tud'*ni1 delo našega predstavnika v IS Vrhnika. Sprejeli smo naslednj' 01 sklep: -nar — zaradi popolne ignorance volilne baze — Zelenih Vrhnike, \ —ne dovolj požrtvovalne drže (v IS Vrhnika in ekološki komisij «ce.' pri IS Vrhnika) pri reševanju številnih ekoloških problemo^111 naše občine . ^' ponovno zahtevamo zamenjavo g. Bojana Zadravca, član IS Vrh', nike za ekologijo! D e Na to delovno mesto smo pripravljeni predlagati drugega kandi'*J.° data. Pri reševanju ekoloških problemov pa smo pripravljeni tvor- 11 no sodelovati. .jk PREDSEDNIK ZELENIH VRHNIKA?« JERNEJ MRZELraJ ■a. m časopis MAREC 1994 Vprašanja in odgovori Vprašanja in odgovori rbine v Bistri •vet KS Borovnica ostro prote-a glede izdelave grbin v Bistri in tavlja zahtevo, da se to takoj trani s ceste. Na tej regionalni —h v Bistri ni nobene črne točke, ;j tudi nesreč zaradi hitrosti na i mestu ni bilo. mV zvezi z delegatskim vpraša-rSfli oziroma z zahtevo KS Bo-aP niča po odstranitvi grbin v Bis-0 ie Republiška skupnost za ceste govorila: Regionalna cesta Vrhnika-Pod-—j poteka pri Bistri skozi grajski npleks, v katerem ima Tehniš- muzej Slovenije osrednje zbir- ^depoje in delavnice. *e v letu 1991 je uprava izrazila ' 'krbljenost za varnost okrog 31*000 obiskovalcev na leto, pre-Vl fo šolarjev, ki jih je na cesti vfožal hiter motorni promet dvsem na območju zoženih jskih uvozov oziroma izvozov ire,dvorišča ter zaprosila Repu-"Tl 0 u.Pravo za ceste, da s pri-ekirnimi ukrepi zagotovi upošte- Jje hitrostne omejitve. Meritve hitrosti motornega pro- ta, opravljene v tem letu so do-TVale, da večina vozil ni upošte-opa predpisane omejitve hitrosti km/h in da so jo presegala v -"VPrečju za 40 odstotkov. jlede na dokazano ogrožanje :ernosti prometa pešcev, kolesar-a ln tudi motornega prometa iJlaženja), je Republiška uprava /ceste naročila izdelavo projekta izvedbo prometno tehnične tjditve za umirjanje prometa, vn tem je bila upoštevana spe-~cnost tranzitne vožnje skozi Dr'5če, ki je terjala uvedbo 'povite hitrostne ovire, grbine obliki dvignjenih platojev, ki °8očajo sicer oviran toda va-i prevoz tudi tovornim vozili avtobusom in prometu trak-jev, ob upoštevanju predpisane jejitve hitrosti. Prometna ureditev predvideva II 'adi pravočasne prilagoditve rosti dve stopnji zmanjševanja r°sti, in sicer: zvočno zavoro, namenjeno predvsem opozarjanju vozni-staf kov motornih vozil in 5. I grbini, predpisani s standar-<*°m, s katerim je voznik prisilen upoštevati predpisano 5 omejitev hitrosti. 145>premljajoča prometna signala določa prometno ureditev 19: nanjo opozarja. 23 izbiro najugodnejšega izva-zvc^a !n priglasitvijo del na občini iji,nnika, na katera ni bilo pri-10K ' smo pristopili k realizaciji b0Vl čaH 'etošnjem letu so bili izvedeni je^P1 za umirjanje prometa v ird2a^u. Z omenjenim projektom, inii^f.J"-* izdelalo cestno podjetje (zadana. penimo, da je bila izvedba :no' ePov za umirjanje prometa pol rebna zaradi izboljšanja pro-)lofjne varnosti, kar s samo pro-e f no signalizacijo pri današnji sod^nietn' zavesti ni bilo dosegljivi L ato je nerazumljiv protest 'o,' ^ Borovnica glede izdelave :kar'n,' kot tudi pravilna ugotovi-/a ' 9a "črne točke« v gradu Bis- .} m. >tre^ jh fV omenjenimi ukrepi želimo le, ies!Je ne bi bilo. kf Ifkarna v Borovnici i —C|an Sveta KS Borovnica podal i otormacijo, da se namerava za-Lekarna v Borovnici. Kaj je s pos™ V zvezi? zd^aj občani zahtevajo, da je le-iburna odprta takrat, kadar dela ih javnik. ali naj se odda v privat. W;ekarna Ljubljana odgovarja: £ dopjsom št. 2/2-sl-022/93 z i r • ' f ■ 1993 ste nas zaprosili | P°Jasnilo oz. odgovor v zvezi z f arn'ško podružnico Borovni- f^karniška podružnica Borov-t Je del naše poslovne enote tolei"'ka ~ t0Je Lekarne Vrhnika •9 nanjo tudi organizacijsko in ar°vsko vezana. alilfkonomski rezultati same po-udRnice niso zadovoljivi, saj se v jnji^omskem smislu ne pokriva, jdar se v povezavi z matično leno rezultat izravna. isij,vCe.nJujemo, da lekarniška po-no* *mca normalno dela in da ni-0 v zvezi s tem naleteli na nika-'rh'^e Posebne probleme, razen 'olerna obračunavanja stroškov ldH^ostore lekarniške podružni-'or v1 'kakor namreč nismo mogli Pati na sklenitev najemne po-Kf?e.< Po kateri bi bil naš naje-iLJdajalec Zdravstveni dom Vrh-—.'a> ki skladno z Zakonom o zavodih ni lastnik objekta. Problem je bil uspešno rešen s podpisom ustrezne pogodbe o pokrivanju vseh nastalih stroškov v zvezi s prostori lekarniške podružnice. Zavod Lekarna Ljubljana skladno z navedenim ne razmišlja o zaprtju Lekarniške podružnice Borovnica. Delovni čas službe za zaposlovanje Kljub velikim potrebam nezaposlenih in tudi tistih, ki iščejo delovno moč, je delovni čas službe za zaposlovanje Vrhnika skrajno neprimeren, saj tedensko za stranke obratujejo le 15 ur. Naj se delovni čas Uradna za delo na Vrhniki ustrezno spremeni glede na potrebe, sprašuje Andrej Ocepek. Republiški zavod za zaposlovanje, območna enota Ljubljana, odgovarja: URAD ZA DELO VRHNIKA deluje organizacijsko oziroma funkcionalno v okviru REPUBLIŠKEGA ZAVODA ZA ZAPOSLOVANJE, OBMOČNE ENOTE LJUBLJANA, ki zagotavlja vse operativne naloge izvajanja dejavnosti zavoda na območju ljubljanske regije. Tako so tudi uradne ure na celotnem področju določene enotno in po naši oceni tudi ustrezno prilagojene potrebam delodajalcev, šolajočih se in brezposelnih. Menimo, da ni potrebno posebej poudarjati, da uradne ure ne predstavljajo celotnega delovnega časa zaposlenih na zavodu za zaposlovanje, niti vsega časa, ki je namenjen delu s strankami. To je le čas, ko so vrata odprta vsakomur brez predhodne najave. Izven uradnih ur pa poteka zahtevnejše svetovalno delo s strankami po sistemu naročanja, prijava skupin delavcev, ki so izgubili zaposlitev zaradi stečaja ali kot presežni delavci, sodelovanje s podjetji, reševanje zahtevkov, strokovna priprava na delo, izobraževanje, sodelovanje z drugimi službami in še bi lahko naštevali. Ocenjujemo, da vse številnejše naloge na področju zaposlovanja glede na pogoje, v katerih delujemo, opravljamo zadovoljivo. Razumemo tudi željo po povečanem obsegu uradnih ur. Vendar pa tega zaradi premajhnih kadrovskih in prostorskih kapacitet ne moremo zagotoviti. Cesta v Bevke Pri pregledu gradiva za sejo skupščine smo zasledili tudi razporeditev sredstev za rekonstrukcijo ceste Bevke — Blatna Brezovica, zanima pa nas naslednje: Ali so sredstva 7 milijonov tolarjev za leto 1994 in se k tem sredstvom prištejejo tudi sredstva iz leta 1993, ali so to združena sredstva iz leta 1993 in 1994. Nadalje nas zanima, kdaj se bo z deli začelo, saj so dela že izlicitira-na in če bodo dela popolnoma končana v letu 1994, vprašuje Marjan Vehar iz KS Bevke. Za cesto Bevke — Blatna Brezovica je bilo v letu 1993 planiranih in pretežno porabljenih 2.000.000,00 Sit, in sicer delno za avans izbranemu izvajalcu in delno za material. V osnutku proračuna za leto 1994je predvidenih še 7.000.000,00 SIT, h kateremu pa se lanska planirana sredstva ne prištevajo. Oba zneska v skupni višini 9.000.000,00 SIT zadostujeta za izgradnjo ceste v makadamu. Za gradnjo je že izbran izvajalec, ki bo z deli pričel takoj, ko bodo dopuščale vremenske razmere in jo dokončal cca v 2 mesecih. Stanovanja Janez Umek sprašuje: 1. Kolikšno število družbenih stanovanj je bilo prodano v občini Vrhnika, če je delež cca 65% po kategorijah: — solidarnostna — občinska — podjetniška Koliko stanovanj je bilo odkupljenih v enkratnem znesku, v višini 40% (ali cca 10,020 DEM) in koliko v obročnem odplačevanju? V kakšne namene so bila porabljena ta in ostala sredstva, ki so se zbrala iz dela, ki gaje dobila občina Vrhnika? 2. Kolikšno je število najemnikov, ki najemnine ne plačuje redno, glede na stanovalce, ki niso odkupili stanovanja? V skladu z določili 117. člena Stanovanjskega zakona (Ur. list RS št. 18/91) je bilo v obdobju od uveljavitve stanovanjskega zakona do 19. 10. 1993 prodanih v občini Vrhnika 664 stanovanjskih enot. Od tega: 1. solidarnostnih: 250 — enkratno plačilo 79 — obročno plačilo 171 2. občinskih (UO): 10 — enkratno plačilo 7 — obročno plačilo 3 3. družbene dejavnosti 28 — enkratno plačilo 23 — obročno plačilo 5 4. podjetniških 322 — enkratno plačilo 102 — obročno plačilo 220 5. vojaških (rok za odkup še ni potekel) 54 — enkratno plačilo 23 — obročno plačilo 31 PORABA SREDSTEV — Sredstva, zbrana iz kupnih občinskih stanovanj in stanovanj družbenih dejavnosti, so se porabila za stanovanjski kredit delavcev, UO in delavcev zaposlenih v družbenih dejavnostih. — sredstva, zbrana iz kupnin solidarnostnih stanovanj, se namensko rabijo za realizacijo nalog, določenih s stanovanjskim programom, in sicer za: — pridobitev stanovanj z adaptacijo objektov — nakup socialnih ter pro-fitnih stanovanj — za realizacijo nalog, določenih s stanovanjskim zakonom (vračilo lastne udeležbe, 30% izplačilo imetnikom, ki stanovanje v roku 2 let izpraznijo, plačilo prometnega davka, plačilo republiškemu odškodninskemu skladu in stanovanjskemu skladu RS, plačilo razlike v vrednostih stanovanj lastnikom nacionaliziranih objektov, ki bodo stanovanja prodali imetnikom, itd.) — investicijsko vzdrževanje objektov splošnega družbenega pomena. PLAČILO NAJEMNINE Od 150 najemnikov, ki živijo v občinskih stanovanjih, ne poravnava svojih obveznosti iz naslova najemnin 14 najemnikov. Za navedene dolžnike tečejo postopki za izterjavo zapadle najemnine in v skladu z določili najemnih pogodb odpovedi najemnega razmerja. Delovna dovoljenja za tujce Janez Umek sprašuje: 1. Kolikšno število je bilo vloženih za podaljšanje delovnih dovoljenj tujcev od delodajalcev? Za kakšna dela so bile pretežno zahteve delodajalcev in katera dela opravljajo tuji prosilci? 2. Kakšno stališče ima Zavod za zaposlovanje Vrhnika glede domačih delavcev brez zaposlitve, ki jih je po neuradnih podatkih cca 1000 delavcev brez zaposlitve. Po zakonu o zaposlovanju tujih oseb imajo prednost domači nezaposleni delavci. 3. Kakšno število dovoljenj za bivanje tujih delavcev za določen čas (1 leto) je bilo izdano za leto 1993 in koliko od teh dovoljenj je prenehalo veljati. Prosim, če se v bodoče te podatke poda v gradivu občinske skupščine Vrhnika na trome-sečje. ODGOVOR NA 3. VPRAŠANJE JE PRIPRAVIL Oddelek za notranje zadeve Če Republiški zavod za zaposlovanje izda tujcu delovno dovoljenje, mu tudi mi, seveda pod določenimi pogoji, lahko izdamo DELOVNO VIZO. Takih viz smo v letu 1993 izdali 123 Dovoljenj za začasno bivanje smo izdali 59 Št. dovoljenj, kijih tujci niso podaljšali 46 Skupaj obravnavanih zadev tujcev v 1. 93 228 Lesen most Dajem pobudo, da se prouči možnost postavitve lesenega peš mostu med Janezovo vasjo in Vrhniko, v zaledju vrtca, je rekel Andrej Vajnič. Peš povezavo med Janezovo vasjo in centrom mesta Vrhnika ponuja že v letu 1978 potrjen zazidalni načrt Janezova vas, smeri povezave od Ljubljanice do avtobusne postaje pa nakazujeta tudi širše območje ZN Mantova iz leta 1989 in idejno rešitev ureditve širše okolice občinske stavbe iz leta 1992. Izvršni svet SO Vrhnika je v septembru 1993 naročil pri biroju Primis izdelavo variantnih rešitev peš povezave centra mesta z Verdom — Janezovo vasjo. Izdelane so bile štiri variante, ki so usklajevane v prvi fazi z lastniki zemljišč, preko katerih bi bila izvedena peš pot (OŠ Ivan Cankar, VVZ Antonije Kucler, Športna zveza); variante bodo posredovane v razpravo krajevnima skupnostima, usklajena varianta pa bo s sklepom izvršnega sveta določena kot strokovna podlaga za izdelavo lokacijskega načrta. Kot strokovna osnova k predvidenemu prostorskemu načrtu je naročena tudi že hidravlična presoja mostne odprtine. Zemljiška knjiga Andrej Peklaj je sprožil pobudo za spremembo uradnih ur za stranke na zemljiški knjigi Vrhnika. Mnenja sem, da bi uradne ure lahko prilagajali občinskim uradnim uram. Velik premik bi bil že to, če bi bila vrata za stranke odprta poleg ponedeljka, srede in petka še 1 — 2 uri v torek in četrtek. V zvezi z vašim dopisom št. 2/2-sl-022/94 z dne 24. 1. 1994 vam sporočamo, da je dne 31. 12. 1993 začela veljati uredba o razporeditvi delovnega časa v upravnih organih (Ur. 1. RS, št. 72/93), kise uporablja od 1. 1. 1994. Določbe 3. in 9. do 11. člena uredbe veljajo tudi za sodišča. 10. člen citirane uredbe določa, da imajo republiški upravni organi in republiške upravne organizacije uradne ure v ponedeljek in petek od 8. do 12. ure, v sredo pa od 8. do 12. ure in od 14. do 16. ure. Skladno s to uredbo je predsednik Temeljnega sodišča v Ljubljani dne 4. 1. 1994 izdal ustrezno odredbo. Z uveljavitvijo te odredbe so se prenehale uporabljati določbe Pravilnika o notranji organizaciji in delu Temeljnega sodišča v Ljubljani, in sicer v tistem delu, kjer so določene uradne ure po posameznih enotah, je odgovorilo Temeljno sodišče v Ljubljani. Na podlagi 1. in 4. člena zakona o komunalnih taksah (Ur. list SRS, št. 29/65,7/70,7/72), 25. člena zakona o prekrških (Ur. list SRS, št. 25/83, 52/85, 47/87, 5/90) in 202. člena statuta občine Vrhnika (Ur. list SRS, št. 31/89, 5/82, 11/86 in 2/87), je Skupščina občine Vrhnika na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora, dne sprejela ODLOK O KOMUNALNIH TAKSAH V OBČINI VRHNIKA 1. člen V občini Vrhnika so predpisane komunalne takse za naslednje predmete oziroma storitve (v nadaljevanju: taksni predmeti); 1. za uporabo javnih površin; 2. za napise, objave in druge oblike reklamnih oglasov; 3. za igralna sredstva in glasbene avtomate v javnih lokalih. Komunalne takse se ne odmerijo: a) za taksne predmete, ki se uporabljajo izključno za humanitarne namene; b) če se materialni stroški taksnega zavezanca financirajo iz proračuna občine Vrhnika, c) če je tako določeno v tarifi komunalnih taks. 2. člen Komunalne takse se plačuje po tarifi komunalnih taks. Višina komunalne takse je izražena s točkami. Tarifo komunalnih taks in vrednost točke določa Izvršni svet SO Vrhnika. Izvršni svet lahko v primeru vlaganj zavezanca v taksni predmet zniža komunalno takso do 50% največ za dobo enega leta. Izvršni svet lahko odloči, da se takse ne plačujejo za uporabo taksnih predmetov, za katere zavezanec plačuje najemnino, kije prihodek proračuna. 3. člen Taksni zavezanci so pravne osebe, zasebniki in druge fizične osebe, ki uporabljajo taksne predmete. Taksni zavezanec je lahko tudi lastnik ali najemnik nepremičnine, na kateri se nahaja predmet ali izvaja storitev. O tem, kdo je taksni zavezanec, odloči upravni organ, pristojen za komunalne zadeve. Komunalna taksa za določen taksni predmet se lahko odmeri le enemu taksnemu zavezancu. 4. člen Obveznost plačila komunalne takse nastane z dnem namestitve taksnega predmeta oz. pričetka uporabe, preneha pa z dnem prenehanja uporabe oz. z dnem, ko je taksni zavezanec pisno obvestil upravni organ, pristojen za komunalne zadeve o odstranitvi taksnega predmeta oziroma o prenehanju uporabe. Kadar je za namestitev ali uporabo taksnega predmeta potrebno dovoljenje po posebnih predpisih, si ga mora taksni zavezanec pridobiti pred namestitvijo ali uporabo, vendar pridobitev takega dovoljenja ni pogoj za nastanek taksne obveznosti. 5. člen Taksni zavezanec je dolžan prijaviti nastanek taksne obveznosti upravnemu organu, ki je pristojen za komunalne zadeve do dneva nastanka taksne obveznosti. V primeru, daje za namestitev ali uporabo taksnega predmeta potrebno dovoljenje po posebnih predpisih, taksnemu zavezancu nastanka taksne obveznosti ni potrebno posebej prijavljati. Prijava nastanka taksne obveznosti mora vsebovati podatke o taksnem zavezancu ter podatke in dejstva, ki so potrebna za določitev višine komunalne takse. Okoliščina, da taksni zavezanec taksnega predmeta ali storitve začasno ni mogel uporabljati, ne vpliva na taksno obveznost. 6. člen Komunalne takse plačujejo taksni zavezanci vnaprej. Komunalna taksa se odmeri z odločbo, ki jo izda upravni organ, pristojen za komunalne zadeve, če je namestitev taksnega predmeta oziroma njegova uporaba trajne narave. V tem primeru se komunalna taksa plača na podlagi obvestila pristojnega upravnega organa. Če je namestitev ali uporaba taksnega predmeta začasne narave, se taksa plača pred izdajo dovoljenja oz. namestitvijo ali uporabo taksnega predmeta. Zavezancu se izda potrdilo o plačani komunalni taksi oz. se plačilo takse potrdi na dovoljenju. 7. člen Za leto, v katerem taksna obveznost nastane oz. preneha, se komunalna taksa plača za čas, ki je sorazmeren času uporabe taksnega predmeta. 8. člen Ce taksni zavezanec ne prijavi taksnega predmeta oziroma ne prijavi pravilnih podatkov in nastanek taksne obveznosti ugotovi služba komunalnega nadzora, se komunalna taksa za tekoče leto odmeri v dvakratnem znesku. 9. člen Izvršni svet lahko pooblasti pravne osebe, ki opravljajo storitve v zvezi z nameščanjem in uporabo taksnih predmetov, da zavezancu obračunajo komunalno takso in najemnino za uporabo javne površine. 10. člen Prisilna izterjava komunalnih taks od zasebnikov in fizičnih oseb se opravi po predpisih o prisilni izterjavi davkov občanov, od pravnih oseb pa po splošnih predpisih o opravljanju izvršbe denarnih obveznosti. Pravica do izterjave komunalnih taks zastara v dveh letih po preteku leta, v katerem bi morala biti taksa plačana. Pravica do povrnitve preveč plačanih taks zastara v dveh letih po preteku leta, v katerem je bila plačana. 11. člen Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvajata služba komunalnega nadzora in pristojna inšpekcijska služba. 12. člen Z denarno kaznijo od 20.00 do 50.000 SIT se kaznuje za prekršek taksni zavezanec, če v določenem roku ne prijavi taksnega predmeta oz. če so podatki, ki vplivajo na odmero komunalne takse neresnični. Z denarno kaznijo od 5.000 do 10.000 SIT se kaznuje tudi odgovorna oseba taksnega zavezanca, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena. 13. člen Taksni zavezanci, ki so na dan uveljavitve tega odloka uporabljali taksne predmete, pa niso prijavili nastanka taksne obveznosti, so dolžni to storiti v roku 15 dni od uveljavitve tega odloka. Komunalne takse za leto 1994 zapadejo v plačilo v roku 30 dni od uveljavitve tega odloka. 14. člen Z dnem uvlejavitve tega odloka preneha veljati odlok o komunalnih taksah v občini Vrhnika (Ur. list RS, št. 16/91). 15. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE VRHNIKA Vinko Tomšič 4 MAREC 1994 NA|ČASfe( PREGLED ZBOROV OBČANOV Prva faza opravljena V vseh petnajstih krajevnih skupnostih vrhniške občine so v marcu potekali zbori občanov, s tem, da sta bila usklajevalna zbora le v KS Log in KS Dragomer-Lukovica. Prebivalci so se na njih odločili takole: 1. Dosedanja občina Vrhnika naj se v skladu z izraženo voljo občanov razdeli: 1. V referendumsko območje VRHNIKA, ki naj obsega naslednja naselja: a. mesto Vrhnika, ki ga sestavljajo KS Breg, KS Vas in KS Center b. KS Verd z naselji Bistra, Mirke in Verd c. KS Ligojna z naselji Mala Ligojna in Velika Ligojna d. KS Podlipa-Smrečje z naselji Podlipa in Smrečje e. KS Drenov Grič-Lesno Brdo z naselji Drenov Grič in Lesno Brdo — del f. KS Bevke z naseljem Bevke g. KS Log pri Brezovici z naseljem Log pri Brezovici h. KS Dragomer z naselji Dragomer in Lukovica pri Brezovici i. KS Blatna Brezovica z naseljem Blatna Brezovica j. KS Sinja Gorica z naseljem Sinja Gorica k. KS Stara Vrhnika z naseljem Stara Vrhnika 1. KS Zaplana z naseljem Zaplana — del m. naselja Padež, Pokojišče in Zavrh pri Borovnici 2. V referendumsko območje Borovnica, ki naj obsega naslednja naselja: a. Borovnica b. Breg pri Borovnici c. Brezovica pri Borovnici d. Dol pri Borovnici e. Dražica f. Lašče g. Laze pri Borovnici h. Niževec i. Ohonica j. Pako k. Pristava 1. z^abočevo Naše krajevne skupnosti so imele zbore: 4. 3. 1994 KS Ligojna Zbora seje udeležilo 24 občanov, kar je 12% volilnih upravičencev. Vsi prisotni so glasovali za referendumsko območje Vrhnika. 4. 3.1994 KS Log pri Brezovici Zbora seje udeležilo 42 občanov, kar je 4,72% volilih upravičencev. Soglasno so se odločili, da bodo pred odločitvijo za referendumsko območje zbirali še podpise od občanov. 5. 3. 1994 KS Blatna Brezovica Zbora seje udeležilo 20 občanov, kar je 12,1% volilnih upravičencev. Soglasno so se odločili za referendumsko območje Vrhnika. 6. 3.1994 KS Bevke Zbora seje udeležilo 46 občanov, kar je 10% volilnih upravičencev. Soglasno so se odločili za referendumsko območje Vrhnika. 6. 3. 1994 KS Podlipa-Smrečje Zbora seje udeležilo 52 občanov, kar je 13,85% volilnih upravičencev. Soglasno so se odločili za referendumsko območje Vrhnika. Posebna želja Trček Janeza iz Rovt 148 je, da bi tudi on spadal v KS Podlipa-Smrečje, ker je geografsko in infrastrukturno v celoti povezan s to KS. 7. 3. 1994 KS Sinja Gorica Zbora seje udeležilo 37 občanov, kar je 12% volilnih upravičencev. Soglasno so se odločili za referendumsko območje Vrhnika. 7. 3.1994 naselja Zavrh, Pokojišče in Padež Zbora seje udeležilo 27 občanov, kar je 35% volilnih upravičencev. Soglasno so se odločili za referendumsko območje Vrhnika. Zapisniku zbora so priložili tudi seznam podpisov za referendumsko območje Vrhnika, podpisanih je 60 volilnih upravičencev. 8. 3. 1994 KS Stara Vrhnika Zbora seje udeležilo 32 občanov, kar je 7% volilnih upravičencev. Soglasno so se odločili za referendumsko območje Vrhnika. 9. 3. 1994 KS Drenov Grič — Lesno Brdo Zbora seje udeležilo 23 občanov, kar je 3,5% volilnih upravičencev. Soglasno so se odločili za referendumsko območje Vrhnika. 10. 3. 1994 KS Verd Zbora seje udeležilo 37 občanov, kar je 2,6% volilnih upravičencev. Soglasno so se odločili za referendumsko območje Vrhnika. 10.3.1994 KS Center, KS Breg in KS Vas Zbora seje udeležilo 33 občanov, kar je 0,6% volilnih upravičencev. Soglasno so se odločili za referendumsko območje Vrhnika. 11. 3. 1994 KS Dragomer — Lukovica Zbora seje udeležilo 45 občanov, kar je 3,11% volilnih upravičencev. Na zboru občanov pa so glasovali: za referendumsko območje Brezovica 16 občanov L C a" ' va in cef | za releicnuumsko območje Dragomer 12 obča za referendumsko območje Vrhnika 9 občaii ostali pa so se vzdržali glasoval Del občanov se je odločil za [ ranje podpisov. Pri podpisova se je 456 občanov izjavilo za r< rendumsko območje Vrhnika. 13. 3.1994 KS Zaplana Zbora seje udeležilo 42 občar.1 kar je 23% volilnih upravičencef Soglasno so se odločili za rt rendumsko območje Vrhnika. 11.3.1994 KS Borovnica Zbora se je udeležilo 110 obe nek nov, kar je 3,935% volilnih uplu raz vičencev. bije ii 105 občanov je glasovalo za re rendumsko območje Borovnicaetošn tem da so naselje Padež, Zavrhto tur Pokojišče v referendumskem Se ak močju Vrhnika. Proti so glasovalja še občani. no lol amer i, da :ujcer Is ta vi itoru kraj. ot srr :ka v miki i Yom Yom leni ši tnega anje i trna« la Vr učilo •kupn laselj; Ijetja, $ajo 'lja. 'rav { lučilo mika. lilo sv svoje 'si sk ezac otreb I stor leno i »gas ava, tobzi ijni anim .lo. ečin; Pom< akcij( Vrhn, rfialno no de Drenov grič, ne pa KS Dn* DreF grič-Lesno brdo. /r!cei1 Misija Med razpravo o lokalni s^mo upravi so ugotovili, da so ko''Jc,_k Jani premalo seznanjeni in infiSnaži rani o novostih lokalne sl0ral uprave, da še vedno ni znano,t0Pal bo potekalo finansiranje. Pri'nas ! jejo, da se bo KS finansirala Ine Si prej tako kot sedaj. Zavedajoča* s bodo morali marsikatero akti!0 m izgradnje svojega zaselka sol-cbo cirati tudi sami, kar so delali t'°Jegi sedaj. S sedanjo obliko povez^* na< v občino Vrhnika pa so še k*ato r dovoljni, čeprav bi lahko ma|mo tudi izboljšali. )ravlj n na; Vsi prisotni so se soglasnoj.ktivi čili, da bodo še naprej povenščen občino Vrhnika, vztrajajo psh, k ostane lastna KS Drenov . ulii Lesno brdo. e'jih, »nov; Na koncu so zelo kritično Clujen počasnost reševanja magisVkciji ceste M-10 Ljubljana-Vrhnik;v ur obljubljenega sestanka z MSmo i stva za promet in zveze še nt črni Obenem sprašujejo in protestih i kaj bo s počasnim prometomievni celotno naselje Drenov grič-kr vel brdo, če bo rekonstrukcija *jo ol kot dvopasovnica. jja oi otak ■galij Bor ču »let b si ženi »to | KS DRAGOMER-LUKOVICA Težijo k Brezovici V petek, II. 3. 1994, je bil v Gasilskem domu Dragomer zbor krajanov. Odločali so se o referendumskem območju: ali k novi občini Brezovica ali pa ostanejo tako kot sedaj pri Vrhniki. Glede na zanimivo in odgovorno odločitev se je zbora udeležilo kar nekako premalo krajanov, vsega 46 od približno 1400 volilnih upravičencev. Na začetku zbora je navzoče pozdravil predsednik skupščine Vinko Tomšič, ki je krajane pozval, da se morajo o referendumskem območju odločiti sami. Odločijo naj se krajani sami brez kakršnihkoli pritiskov in »navijanj« od zunaj. Zanimiva je bila njegova prispodoba: Ko je v neki družini hči godna za možitev, je njena volja, ali bo odšla od toplega domačega gnezda, ter si ustvarila novo ognjišče. Ravno takšna pa je odločitev krajanov KS Dragomer-Lukovica, ali se bodo sami odločali za novo brezoviš-ko občino. V zelo zanimivi razpravi, ki je trajala več kot dve uri, pa so se izkazali različni pogledi in mnenja glede oblikovanja nove lokalne samouprave za KS Dragomer-Lukovca. Spoznajmo glavne za-nčilnosti razprave: — ni nobenih pravih finančnih pokazateljev, kaj bi prinesla nova občina; — tudi ni pravih izračunov, kaj bi dobili, če vse ostane pri Vrhniki; — z dosedanjo občino so bili kar zadovoljni, saj so dobili pomoč pri raznih aktivnostih; — so težnje, da gredo k Brezovi- ci, kjer računajo na večjo pomoč kot sedaj; — v nekaterih obdobjih so morali večino akcij finansirati sami; — pri sami novi lokalni samoupravi je še veliko nedorečenega, o čem bodo sploh odločali še v občinah; — glavni finančni vir je dohodnina in ker je visokokakovosten potencial krajanov, bi dobili več sredstev za bodočo novo občino; — gotovo bo problem neprofesionalnih članov svetov v bodočih občinah, saj še sedaj v svetu KS deluje le peščica zanesenjakov; — ne glede na novo oblikovano občino pa bodo morali še vedno hoditi na Vrhniko glede vseh upravnih in pravnih postopkov; — same tovarne in podjetja na formiranje novih občin nimajo vpliva; — tudi ni pravih argumentov za priključitev v novo ali staro občino; — bolje je, da ostanemo v starem sestavu, ki ga že poznamo; — z odločitvijo v novo sredino si bomo sami krojili usodo; —je pa že skrajni časa, da se odločimo za nekaj novega, saj vsaka novost prinese določene koristi; — morali bi imeti tako občino, kot je nekoč delovala KS Dragomer-Lukovica; — saj so večino stvari naredili sami brez pomoči sedanjega občinskega središča; — bolj udarne in delovne bodo manjše občine; — še sedaj ni znano, koliko bo stala ta reorganizacija, — tudi ni nobenih finančnih in drugih podatkov, da bi se lahko odločali, skratka zadeva je še nezrela; —je tudi kratek čas za odločanje in skoraj prisila Državnega zbora; — res pa je, da se prvič odločamo sami o lastni občini. Na podlagi razprave so se izoblikovali trije predlogi za glasovanje: novo referendumsko območje Bre- zovica ali da ostanejo pri občini Vrhnika ter da se KS Dragomer-Lukovica preoblikuje v lastno občino. Izzid glasovanja je bil: 12glasov za referendumsko območje Vrhnika; 16 glasov za novo referendumsko območje Brezovica in 9 glasov za lastno občino Dragomer-Lukovica. S. S. KS DRENOV GRIC-LESNO BRDO Problem je cesti V domu Karla Grabeljška je bilo pripravljenih 100 sedežev, vendar pa še polovica ni bila zasedenih. ZA TRI VRHNIŠKE KRAJEVNE SKUPNOSTI Mestna skupnost? Na začetku zbora krajanov v KS Dragomer Lukovica je bilo 46 krajanov. Po več kot dveurni razpravi pa jih je nekaj zbor že zapustilo, saj je glasovalo le 37 krajanov. V Domu Karla Grabeljška je bil v četrtek, 10. 3. 1994, zbor krajanov za vse tri vrhniške krajevne skupnosti — Vas, Center in Breg. Glavna točka dnevnega reda je bila določitev referendumskega območja za novo lokalno samoupravo. Sejo so vodili vsi trije predsedniki KS, ki pa so žal morali ugotoviti, da je udeležba slaba, saj je bilo prisotnih le nekaj več kot 30 krajanov. Po pravilih je bilo treba počakati eno uro, da je prisotni zbor krajanov lahko glasoval o referendumskem območju. Med tem časom pa je potekala zanimiva razprava o problemih in nepoznavanju predloga o novi lokalni samoupravi. Razpravljala so negodovali zaradi prehitre in nedorečene vloge nove občine, saj precej opravil prevzeme država. Zaradi tega bi se moral zmanjšati tudi sedanji občinski aparat. Ljudje so premalo seznanjeni tudi z bistvenimi točkami predloga Zakona o lokalni samoupravi in oblikovanj referendumskih območij. Na terenu, kjer o tem razpravljajo in urejajo, pa bodo nastali nemiri in razprtije med krajani in določenimi zaselki. Tudi finansiranje bodoče občine še ni dorečeno, kar pa je glavni problem, saj so do sedaj nekatere krajevne skupnosti kar dobro in uspešno delovale. Pri novem financiranju pa se lahko zgodi, da bodo prikrajšane obrobne krajevne skupnosti, ki so sedaj skupno in povezano živele. V nadaljevanju razprave je bila izrečena pobuda, da bi se vse tri sedanje krajevne skupnosti združile v eno in bi bila Vrhnika lahko kot mestna krajevna skupnost. Na glasovanju so se vsi prisotni soglasno odločili za vrhniško referendumsko območje. O pobudi za eno vrhniško krajevno skupnost pa bodo še počakali, ko bo končano oblikovanje občin po novi lokalni samoupravi. Podprli so tudi predlog, naj sedanji sestav skupščine deluje tako kot doslej, in sicer do dokončnega oblikovanja nove občine Vrhnika. Do sedaj je bilo delo skupščine kar uspešno. Strinjali so se tudi, da se lahko vse sedanje krajevne skupnosti ponovno vključijo v obstoječo občino, tistih, ki pa se bodo odločile za nove občine, pa ne bodo ovirali. S. S. V gasilskem gomu na Drenovem Griču se je v sredo, 9. 3. 1994, na zboru krajanov zbralo nekaj nad dvajset krajanov, ki naj bi se odločali o referendumskem območju za svojo KS. Kot vemo, je v predlogu formiranja nove lokalne samouprave KS Drenov grič-Lesno brdo namenjeno ostati še naprej v občini Vrhnika, kar pomeni, da so se odločali o referendumskem območju za občino Vrhnika. Glede na to, da na zboru krajanov ni bilo prisotnih 5% volilnih upravičencev, so med čakanjem (eno uro) opravili še preostali dve točki dnevnega reda, in sicer sprejeli so finančno poslovanje KS v letu 1993 in načrt izgradnje ter aktivnosti v letu 1994. Vsi prisotni so soglasno protestirali, ker se v nekaterih dokumentih in spisih uporablja samo ime KS Kulturno-prlredlrvenl center In okrepčevalnica fMSM Najbolj vztrajni krajani KS Drenov grič-Lesno brdo na zboru krajanooblii MAREC 1994 5 :CIJA POMLADANSKEGA ČIŠČENJA IN UREJANJA OKOUA naredimo sedanjo občino irijazno sebi in tujcem obe nekaj let potekajo v mesecu uplu razne akcije in aktivnosti za mje in urejanje bivalnega oko- IK licaetošnje leto je proglašeno za /rhto turizma«, kar nas obvezuje, i Se akcije čiščenja in urejanja ivalja še bolj odgovorno in organi- 30 lotimo. amen akcije je očistiti okolje >, da bo privlačno nam samim tujcem, če hočemo Vrhniko Istaviti v širšem slovenskem itoru kot prijazen, zanimiv in kraj. ot smo že povedali, akcija letos ska v letu turizma in sovpada s miki velike noči, 22. aprilom — vom zemlje, 27. aprilom — »om upora in 1. majem, kar »eni še večji motiv in uresničitev tnega projekta, »Pomladansko anje okolja v letu 1994 — Letu trna«. la Vrhniki naj bi se v akcijo "čilo čimveč krajanov, krajev-kupnosti, posamezniki, zaselki aselja, vse šole, razna društva, lietja, skratka vsi, ki lahko podajo pri čiščenju in urejanju •lja. 'rav gotovo pa se bo v akcijo ličilo tudi Komunalno podjetje jnika, ki je že prejšnja leta polilo svoja mehanizirana sredstva svoje strokovne delavce, 'si skupaj se moramo zavedati, e za ohranitev življenja na zem-'otrebno storiti mnogo več, kot __j storili doslej. Čisto, zdravo in leno okolje, čiste vode in zrak, 'ogastvo, ki nam gaje poklonila ava, mi pa smo ga leta in leta tobzirno uničevali. Sedaj je ijni čas, da se streznimo in tanimo, kar nam je zdravega Llo. 'ečina ljudi pa se le zaveda, ka-Pomembno je urejeno okolje, akcije pomladanskega čiščenja Vrhniki, kar vedno in že tradi-_*ialno potekajo. Ne smemo pa no dejstva, da akcije vse preveč-pl prepustimo našim otrokom, to 'rtcem in šolam. Zanimivo je mišljanje otrok, ki pravijo, zakaj ii /amo čistiti in urejati tudi tisto ko''Jc._ki ga mi nismo razkopali ali infsnažili. Čisto prav imajo. Vsak ; sen> krajevnih skupnostih, me-ov . ulicah, podjetjih, blokovnih elJ'h, privatnih hišah, šolah, 'novah, skratka povsod, kjer ločujemo, delamo in živimo. igisVkciji se vsako leto pridružuje-nikv uredništvu Našega časopisa, M>>mo na razne pozive odkrili ve-e n" črnih smetišč in odlagališč ter testiih neurejenosti. V nekaterih omievnih skupnostih so se potrudi-ič-ljr veliko črnih odlagališč s polja -jo občine in Komunalnega po-;Ja odstranili. Še veliko pa je otaknjenih ali na novo nastalih rgališč. Borovnici se ob nogometnem feu (Dol-Laze) sanira znano Netno črno odlagališče (Slika Pb slikanju pa smo videli, da je |ze nekaj novih primerkov sme-§ato nič ne koristi, če se bo sme-* saniralo, nato pa se ga bo spet lrabljalo. Potrebna bo večja za-l< da se v območju zajetja vrh-»e vode ne bodo več odpirala .odlagališča. b cesti Drenov Grič—Horjul Ncepu v kamnolom smo slikali odlagališči, čeprav je ob vsej cele nešteto odvrženih vrečk ter lega materiala. Slika 2 prikazu-Jecej veliko črno smetišče, na ■Fega smo opozorili že lansko gi To smetišče je cca 100 m od jjf.Pa v kamnolom, v majhni do-Nekoliko više pa smo odkrili vo skladišče« (slika 3) za »sta-anoobhke in oblačila, kdor je po- ANKETA treben te pomoči, jo lahko sam dvigne. To je samo nekaj fotografij na temo črna odlagališča, saj bomo v naslednji številki odkrili še kakšno. O akciji čiščenja okolja, katera bo lahko uspešna ali neuspešna, bomo tudi še poročali. Naredimo vsi, da bo naš kraj prijazen nam samim in tujcem, ki se pripeljejo in ustavljajo v naših krajih. • S. S. Sosedje tudi naprej Nekatere sosede smo povprašali, kako se pripravljajo na spremembe v lokalni samoupravi. Ne nazadnje tudi zato, ker bomo tudi potem živeli skupaj, čeprav bodo med nami nove občinske meje. Vprašanja so bila: 1. Ob zborih krajanov imate verjetno že bolj jasno podobo, v kakšnih okvirih boste živeli po novem. Prosimo vas, da nam jo opišete. 2. Kaj je doslej bilo najbolj značilno za vašo KS: turizem, obrt, industrija, kmetijstvo, šolstvo, šport, kulturne dejavnosti in drugo. Na katero dejavnost ste najbolj ponosni in je lahko vaš prispevek tudi pri prihodnjih povezavah. 3. Ali sodite, da bi tudi širša regija potrebovala svoje glasilo, ki bi bolje od osrednjih republiških medijev merilo njen utrip. Nekaj takih časopisov že izhaja, ali bi bilo dobro, ko bi se povezali v enega? Prejeli smo naslednje odgovore Jože Sojer, predsednik sveta KS Notranje Gorice — Plešivica V krajevni skupnosti Notranje Gorice — Plešivica že nekaj let potekajo priprave na ustanovitev novih občin. Do stališča, katerega je oblikovala strokovna skupina pri Državnem zboru, naj bi bila naša KS sestavni del občine Brezovica, ni bilo bistvenih pripomb. V KS smo povabili tudi strokovnjake, ki nam naj bi odgovorili na posamezna vprašanja. Na večino pomembnih vprašanj nismo dobili konkretnega odgovora. Načeloma se strinjamo, da bi pripadali novi občini, to je Brezovica — Notranje Gorice, v katero naj bi se pripojile tudi KS, kot so: Dragomcr, Lukovica, Log, ki so v tem obdobju bile v sestavu občine Vrhnika. Menim, da bi to bila tako ekonomsko kot politično kar primerna nova občina. Več naših otrok iz naselja Plešivica že mnogo let obiskuje šolo Dragomcr v vaši občini, kar pomeni, da nekatera skupna interesna področja že obstajajo. Kulturno-prlredltvenl center In okrepčevalnica Izvršni svet Skupščine občine Vrhnika objavlja JAVNI RAZPIS za sofinanciranje programov krajevnih skupnosti za leto 1994 1. Predmet razpisa je sofinanciranje lokalnih investicij, ki jih bodo krajevne skupnosti izvajale na podlagi načrtov za leto 1994. 2. Krajevne skupnosti morajo vlogi za pridobitev dodatnih sredstev priložiti: a) opis investicije z navedbo že pridobljene dokumentacije (npr. idejni projekt s projektantskim predračunom, podpisane izjave krajanov, da bodo sofinancirali ustrezni del investicije); V primeru, da je investicija takšne narave, da ne zahteva navedene dokumentacije in (ali) da je krajani neposredno ne sofinancirajo, je treba priložiti predračun izvajalca. b) predvideno finančno konstrukcijo, ki mora vsebovati vse vire sredstev: — sredstva Sklada stavbnih zemljišč, če jih program sklada predvideva; — sredstva proračuna občine, če se investicija financira tudi iz proračuna (npr. sredstva za odvodnjavanje pri rekonstrukcijah nekategoriziranih cest in ulic); — sredstva krajanov, če krajani neposredno sofinancirajo investicijo; — sredstva krajevne skupnosti (ki vključujejo sredstva, ki jih KS dobi iz rednih dotacij in drugih virov, sredstva, zbrana s samoprispevkom....); — sredstva, ki jih KS pričakuje na podlagi tega razpisa. Izvršni svet bo s proračunom predvidena sredstva razdelil na osnovi naslednjih meril: — vodovod do 30% predračunske vrednosti . — kanalizacija do 25% — nekategorizirane ceste do 20% — ulice in druge prometne površine do 10% — druge investicije do 10% Višina sredstev, dodeljenih na osnovi navedenih meril, se poveča za 50% pri investicijah, ki se financirajo s krajevnim samoprispevkom. . Krajevne skupnosti bodo odobrena sredstva pridobile na osnovi dokazil o dejanski izvedbi investicije. . Rok za vložitev prijave in zahtevane dokumentacije je 11. 4.1994. Krajevne skupnosti bodo obveščene o višini odobrenih sredstev do 30. 4.1994. . Krajevne skupnosti lahko dobijo dodatne informacije na občini Vrhnika, oddelek za družbenoekonomski razvoj in planiranje, tel.: 755-121 (Boža Smole, Andrej Treven). KS Notranje Gorice-Plešivica meji na območje občine Vrhnika v dolžini 5 km in priznati moramo, da so bili odnosi z vašo občino ves čas korektni. V KS imamo zelo razvito kulturno dejavnost, športno dejavnost in druge oblike ljubiteljskega delovanja. Krajani so pretežno zaposleni v mestu Ljubljana, delno tudi na Vrhniki in v bližnji lesni industriji Podpeč. Razvita je tudi kmetijska dejavnost, imamo več obrtnikov. Najbolj smo ponosni predvsem na dobro medsebojno sodelovanje in pripravljenost krajanov do razvoja vasi in drugih dejavnosti. Na vprašanje, ali podpiramo glasilo, ki naj bi ga izdajala širša regija, menim, da bi bilo dobro. Seveda pa še ne vemo, katera bo tista regija, v katero naj bi naša bodoča občina pripadala. V naši dosedanji občini doslej izhaja časopis Naša komuna, na katerega so se krajani zelo navezali in je zagotovo eden najbolj branih časopisov v vsaki družini. Menimo, da smo vam odgovorili na vprašanja, ki bodo zanimala tudi bralce vašega časopisa. Janez Repar predsednik sveta KS Podpeč—Preserje V naši KS smo organizirali zbor krajanov za določitev referendumskega območja za določitev občine 5. 3. 1994 ob 18. uri v prostorih OŠ Preserje. Zbora se je udeležilo 74 občanov, kar je 4,25% volilnih upravičencev. Udeleženci zbora so z večino glasov sprejeli, da se kot referendumsko območje določi območje KS Podpeč — Preserje. Ker je v vseh dosedanjih predlogih za ustanovitev novih občin v novi občini Preserje vključena tudi KS Rakitna, smo se pogovorili tudi o tem. Naši krajani menijo, da bi se formiralo novo občino Preserje, v katero bi bila vključena tudi KS Rakitna, vendar svoje volje ne želijo vsiljevati prebivalcem Rakitne. Zato so se odločili za referendumsko območje, kot smo ga navedli. Za samostojno občino smo se odločili predvsem zato, ker vemo, da ne bomo mogli obstati v okviru Mestne občine Ljubljana, z združevanjem v manjše občine, kot sta npr. Brezovica in Ig, pa menimo, da ne bi nič pridobili. Na zboru je ostalo veliko odprtih vprašanj predvsem glede financiranja novih občin, na katera ni bilo mogoče dobiti odgovorov, predvsem zaradi ne-sprejetih zakonov. Naša KS, ki obsega osem vasi in en zaselek, ima po popisu iz. leta 1991 2.271 prebivalcev. Od 988 zaposlenih jih je 145 zaposlenih v kraju bivanja. Na tem območju je 220 kmečkih gospodarstev, 15 od njih živi izključno od kmetijstva. V kraju imamo nekaj industrije (Hoja Galanterija, Podpeč, Mineral obrat Podpeč, Obrtno podjetje Podpeč). Več zasebnikov se ukvarja predvsem s storitveno dejavnostjo. Na področju turizma je razvita gostinska dejavnost; imamo nekaj zelo dobrih gostiln (Kirn — Podpeč, Pri Rožci — Preserje, Kirn —Kamnik, Pri Mari — Kamnik, Pri Koširju — Kamnik) in nekaj manjših okrepčevalnic. Imamo zelo dobre naravne danosti za razvoj ribiškega (Jezero, Ljubljanica), lovskega (podkrimski gozdovi) in izletniškega turizma (Krim, Planinca, Sv. Ana, Žalostna gora...), ki pa še niso izkoriščene. V kraju je Osnovna šola Preserje z dvema podružničnima enotama (Jezero in Rakitna). V Podpeči sta tudi otroški vrtec in zdravstvena postaja. Na športnem področju je zelo aktiven in uspešen Namiznoteniški klub Preserje. Kulturna dejavnost pa je zamrla s prenehanjem delovanja DPD Svoboda Podpeč. Kot občani občine Ljubljana Vič — Rudnik naši krajani prejemajo glasilo Naša Komuna. Na kvaliteto tega glasila doslej nismo imeli pripomb in smo z njim zadovoljni. Prav tako pa moramo pohvaliti tudi vaš »Naš časopis«, katerega izvod ste nam poslali. Tudi po razpadu občine Ljubljana Vič-Rudnik bo gotovo ostala potreba po glasilu, ki bo namenjeno krajanom in ki ga bodo ti lahko tudi soustvarjali. Prav gotovo pa ne bo smotrno in ekonomično, da bi vsaka od novih majhnih občin imela svoje glasilo. Zato verjamemo, da se bodo zainteresirane nove občine združile in ustanovile svoja glasila. To bodo lahko obstoječa ali pa tudi nova, pač glede na interes in finančne možnosti. Na koncu se vam zahvaljujemo za vaše zanimanje za naš kraj in vam želimo še veliko uspehov pri nadaljnjem delu. Daniel Fortuna, mag. oec. Predsednik sveta KS Horjul V februarju in marcu so bili v KS Horjul po vseh vaseh zbori občanov glede lokalne samouprave. V devetih vaseh (Horjul, Vrzdenec, Žažar, Samotorica, Koreno, Za-klanec, Podolnica, Ljubgojna in Lesno brdo) so se vaščani soglasno odločili za referendumsko območje bodoče občine Horjul. V treh vaseh (Šentjošt, Butajnova in Planina) pa so se vaščani odločili za referendumsko območje bodoče občine Šentjošt. Končno besedo pa bo dal še Državni zbor. zanimivo je, da jc večina krajanov izrazila željo, da bi se začeli v prihodnje navezovati v »okraj« Vrhnika zaradi bližine in lažje dostopnosti (parkiranje) ter dejstva, daje tako nekdaj že bilo. Če bo Državni zbor potrdil referendumsko območje Horjul v okviru naštetih vasi, bi prihodnja občina štela 2600 prebivalcev. Horjul izpolnjuje vse pogoje za samostojno občino, saj je v kraju zdravstveni doni, pošta, osnovna šola z glasbenim oddelkom, več trgovin z. osnovno preskrbo itd. Poleg tega je zelo aktivno Kulturno umetniško društvo, predvsem s pevskim zborom, ki šteje več kot 50 članov, ter razna druga društva (gasilska — 5 društev, planinsko, športno itd.). V Horjulu so tudi trije industrijski objekti (Iskra, Rašica, Perutnina), zelo razvita je obrtniška in podjetniška dejavnost, kar se bo še hitreje razvijalo, ko bomo v letošnjem letu pridobili novo telefonsko omrežje z 900 telef. priključki v vrednosti 250 mio SIT. V zadnjih letih se jc začela razvijati tudi turistična dejavnost, med katere spadajo tudi domačije odrtih vrat. Lahko se pohvalimo tudi z najstarejšo cerkvijo na Vrzdcncu in turškim taborom pri cerkvi sv. Urna nad Zaklancem in Podolnico itd. Kot sem že navedel, se želi Horjul bolj navezovati na Vrhniko, zato bi bilo zaželeno, da bi na celotnem jugozahodnem obrobju Ljubljane izhajalo glasilo, ki bi obravnavalo bolj lokalno življenje. 6 MAREC 1994 NAŠ ČAS01A! BOROVNICAM O OBČINI Od česa bo živela Borovničani so najbolj pohiteli, ko so 2. marca organizirali zbor prebivalcev za odločitev o referendumskem območju. Medse so povabili tudi poslanca državnega zbora in člana komisije za lokalno samoupravo Janeza Podobnika, od katerega so hoteli čimveč slišati. Predvsem to, kako bo nova občina živela, s kakšnim denarjem bo razpolagala. To je bila tudi rdeča nit celotne razprave, ki sojo delno naredili še bolj živahno številni pomisleki ob tem, daje imela Borovnica v prejšnjih časih živahno gospodarsko rast, ki pa se je s tem, da so marsikatero ustanovo preselili na Vrhniko, nekoliko ustavila. Pogrešajo denimo žago v kraju, kar je bila dolgoletna tradicija in še marsikaj. Janez Podobnik, ki je prišel v Borovnico z vrhniškim županom Vinkom Tomšičem, je po svojih močeh razlagal, kaj se prav tiste dni dogaja na področju lokalne samouprave v državnem zboru, zagotavljal je, da bo on sam, ki je obenem tudi idrijski župan, skrbel za to, da bo v celoti veljal 52. člen v zakonu, ki posebej predpisuje dodatna finančna sredstva, kadar občina glede na določena merila nima dovolj denarja za vse potrebe, s tem, da država s tako imenovano izravnavo poskrbi za potrebe na ravni 90 odstotne porabe v vseh slovenskih občinah, kar je tudi ob številnih pomislekih v javnosti nekakšno jamstvo za zagon nove lokalne uprave. Videlo pa seje, daje bil prvi zbor v sedanji vrhniški občini organiziran nekoliko na vrat na nos in da ljudem ni bilo jasno, kam jih politika spet vodi. Pri pojasnjevanju zamisli lokalne samouprave je sodeloval tudi predsednik občine Vinko Tomšič s stališčem, da morajo ljudje prevzeti odgovornost za krajevno upravo. Dejal je, da Vrhničani Borovničanov nič ne zadržujejo v svoji občini, da pa se ti lahko odločijo tako ali drugače, saj je to njihova odgovornost. Razprava tisti večerje dolgo trajala, vmes je bilo precej čustveno obarvanih nastopov, ki so pokazali, kako se je vrhovna slovenska oblast pomembnega projekta lotila preveč zlahka, čeprav gre za usodne odločitve. Razen visokih političnih tem so prevladovale tudi popolnoma krajevne, na vprašanje pa povečini ni bilo odgovorjeno. Ljudje so začeli zapuščati sestanek nekoliko razočarani nad tem, da jim skoraj nihče ne more pojasniti nič dokončnega. Dogovorili so se, da bodo nadaljevali čez dober teden. V tistem času se je sestal svet krajevne skupnosti, ki seje zadeve lotil bolj domišljeno. Tehtal je med možnostmi in zadrugo srečanje v osnovni šoli pripravil nekatera gradiva, ki naj bi vsaj nekoliko odgovorila na vprašanja iz prvega večera. Gradivo, ki so ga potem dobili vsi udeleženci nadaljevanja sestanka v roke, je bilo naslednje: V letu, ko smo zadnjč volili občinske skupščine, je večina strank v Borovnici nastopila tudi s programskim geslom o Borovnici kot novi občini. Tedaj je bilo to čisto razumljiva vaba za volilce. Danes, ko naj bi do tega res prišlo, seje pokazalo, da je lažje take zahteve dajati na volilne plakate kot dejansko pripraviti vse za delovanje nove občine. Financiranje je res eno od usodnih vprašanj, od katerega je odvisna stopnja samostojnosti in uspešnosti delovanja občin. Popolnoma utemeljeno je torej vprašanje, ali se ustanovitev občine splača, kaj bomo pri tem dobili in kaj izgubili, kakšne bodo pristojnosti občine in kakšna bodo finančna sredstva, s katerimi bo občina Borovnica razpolagala. Turistično društvo Borovnica razpisuje tekmovanje za najlepše balkone po stanovanjskih hišah, vrtove okrog njih in najlepša hišna pročelja. Najlepše urejene hiše bodo nagrajene. Akcija bo potekala od 1. maja do 31. avgusta. Urejenost balkonov, vrtov in hišnih pročelij bo ocenjevala posebna komisija Turistične zveze Slovenije. Po novi zakonodaji premoženje občine sestavljajo nepremične in premične stvari, ki so v lasti občine, denarna sredstva in pravice, občina pa mora s svojim premoženjem gospodariti kot dober gospodar. Tako porabo nadzorujeta župan in občinski svet. Vrednost premoženja občina izkazuje v premoženjski bilanci. Občina ima tudi svoj proračun. Po zakonu občina zadeve javnega pomena financira iz lastnih sredstev, sredstev države in iz zadolžitve. Med lastne vire občine spadajo davki in druge dajatve ter dohodki iz njenega premoženja. Davki, ki pripadajo občini, so davek od premoženja, davek od dediščin in daril, davek na dobitke od iger na srečo, davek od prometa nepremičnin in še nekateri davki. Poleg tega se občina živi tudi od dela dohodnine. Zakon predvideva občinam finančno izravnavo v višini 90 odstotkov povprečne javne porabe na prebivalca v vseh slovenskih občinah. Dohodki od premoženja, s katerimi upravljajo občine, so dohodki od zakupnin in najemnin za zemljišča in objekte, ki so v občinski lasti, dohodki od vlaganj kapitala, dohodki od vrednostnih papirjev in drugih pravic občine ter dohodki od rent, dobička javnih podjetij in koncesij. Država zagotovi dodatna sredstva občinam za tiste naloge, ki jih prenese nanje, kadar ima poseben interes za razvoj občine, mora sofinancirati tudi nekatere zadeve javnega pomena. V občinah, ki imajo najnižji komunalni standard, mora država zagotoviti finančno izravnavo z investicijskim vložkom. Ta sredstva gredo iz državnega proračuna. Zakon tudi posebej predpisuje, kdaj lahko občine dobijo denar iz državnega proračuna. Borovnica bi tako lahko dobila ta denar kot razvojno šibka občina, kot ekološko degradirana itd. Borovniška občina bi se lahko živela tudi od rente, ki jo prinaša vodovodno zajetje in s tem povezana zaščita vodnega vira. Med drugim bi lahko rento prinašale tudi tovarne na občinskem svetu, ne nazadnje je omejitveni dejavnik tudi vojaška zasedba dela območja, za katero doslej še nihče ni pobiral rente in s tem v zvezi omejena dejavnost v turizmu. Zavedati pa seje treba, da bo po merilih, ki obstajajo, do državnega denarja težko priti. Po merilih namreč Borovnica že ima marsikaj, kar ji daje vse možnosti za ustanovitev občine. Ne glede na sedež delujeta dve tovarni (Liko, Fenolit), podjetje Elles, imamo pošto, banko, osnovno šolo, prometno smo povezani, imamo zdravstveni dom in nekaj kmetijstva. Občinska bo stavba, v kateri je sedaj sedež KS ter še nekateri drugi objekti. Nove občine ne gre razumeti tako, kot smo razumeli dosedanjo komuno. Ta je bila določena kot družbeno politična skupnost, ki je ustvarjala presežke. Zamišljena je bila kot politična in geografska enota, v kateri je bilo toliko in toliko denarja ustvariti tudi za potrebe republiške in tudi zvezne države, obenem je dosedanja občina izvajala tudi nekatere popolnoma državne funkcije, ki jih po novem ne bo več, če pa bodo, bo ta denar morala kompenzirati država. Če Borovnica ostane pod vrhniško občino, se mora zavedati, da bo ostal kraj na prefieriji brez svojega proračuna. Običajno se občinsko središče razvija tudi na škodo manjših krajev v občini in tudi po novem ob vsem razumevanju občinskega središča ne bo nič drugače. Borovnica bo torej, če bo občina, le razpolagala s svojim denarjem in bo lahko urejala stvari na svojem območju samostojno. Želeti pa bi bilo, da bi bili v vodstvu občine ljudje, ki bi bili vešči upravljanja z javnimi zadevami, zlasti mlajši, ki imajo še skrb za svojo eksistenco. V petek, 11. marca zvečer, je bil sestanek precej bolj umirjen. Še največ vprašanj je bilo namenjenih vodji proračuna v občini Slavki Grdina, ki je morala pojasnjevati predvsem številke. Spodbujeni k razpravi so številni, bilo pa jih je manj kot prvič, dejali, daje Borovnica želela biti občina, da je to v zraku že nekaj let in da odgovornosti za to, da bi sto ljudi odločalo o nečem, kar je zadeva vseh volilcev, ne morejo prevzemati sami. Z nekaj izjemami so soglasno potrdili referendumsko območje Borovnica, brez krajev na Pokojiški planoti, ki so se odločili drugače. Vsekakor pa več kot časnikarski zapis velja pogled uglednega Bo-rovničana na občino g. Staneta Novačana, ki ga objavljamo posebej v okviru. Borovnica občina, da ali ne Zaradi nejasnosti, nedodelanosti zakona o lokalni samoupravi je bil prvi zbor krajanov za določitev referendumskega območja nove občine Borovnica buren, oster, včasih Že prek meje kulturnosti. Na ponovljenem zboru 11.3.1994, ko so krajani dobili v roke Že neke številke, so premišljali pretehtano, korektno, brez kakršnihkoli političnih primesi in se nazadnje odločili skoraj enoglasno za referendumsko območje nove občine Borovnica. Tako bodo vsi krajani imeli priložnost, da sami odločijo, ali so za novo, svojo občino ali ne. Zaskrbljenost je veljala predvsem temu, kako bo občina delovala. Ali imamo dovolj sposobnih, delavoljnih, mladih ljudi, ki bodo pripravljeni krmilo nove občine učinkovito vzeti v svoje roke. Ali so krajani tudi sami pripravljeni pljuniti v roke in prispevati k razvoju, urejenosti svojega kraja. Glasovanje je na ta vprašanja odgovorilo pritrdilno. Tudi sedanja krajevna skupnost bi lahko naredila mnogo več, če bi imela pripravljene izdelane projekte in bi z njimi nastopila v občinski skupščini. Vsi borovniški odborniki bi gotovo podprli tak projekt. Pa takih projektov, podprtih s finančnimi izračuni in drugimi potrebnimi podatki, ni bilo in odborniki niso imeli kaj podpreti. Denarja z občine ni bilo. Zopet: sposobni kadri, ljudje! V tem primeru pravzaprav samo eden ali dva sposobna, redno zaposlena uslužbenca, ki bi zamisli, predloge ljudi spravila na papir, podprla z vsemi potrebnimi podatki, opravila vsa potrebna birokratska poti in opravila, za kar bi bila plačana. Tako in pa s pomočjo dobrih odbornikov bi se verjetno dalo pripraviti ljudi do del, akcij v svojem kraju (primer: ureditev, asfaltiranje Mikuževe ulice, kjer so prizadeti sami sedli skupaj, izvolili vodjo del, plačali vsak 1550 Dem, približno toliko pa še občina. Ali: ureditev Ceste pod goro in še kaj). Tako trezno razmišljanje, zlasti na drugem zboru, je prevladalo. Nobene demagogije, sprenevedanja, prekladanja odgovornosti na druga ramena, nabiranja političnih točk ni bilo. Ne tako, kot pisec socialistične stranke iz Borovnice v prejšnji številki, ki zatrjuje, kako se je na začetku svojega mandata brez uspeha trudil za enotno delovanje borovniških odbornikov, kako da so se borovniški problemi reševali na sedežu DEMOS-a na Vrhniki, kako da so pred volitvami nekateri aktivni politiki prispevali k neenotnosti krajanov. Da Borovnica še vedno nima izdelanega koncepta razvoja kraja, da premalo dobivamo z občine. Čudovite besede, kako nesebično zavzemanje za dobro našega kraja! Za enotno delovanje, ko gre za korist našega kraja, smo bili in smo vsi Borovničani. Pri asfaltu, kanalizaciji, vodi, cestah ni v kraju nobene visoke politike. Če pa je imel pisec v mislih svoj predlog na začetku svojega mandata, da bi v občinske organe volili po njegovih predlogih, morda kar iz njegove SZDL, pa moramo povedati, da smo tako pozorno potegavščino spregledali takoj. Ni bilo težko, saj smo desetletja poslušali paro- le o enotnem ljudstvu, ki ima modre voditelje iz ene, edine partije. Neenotnost med Borovničani naj bi povzročale nove stranke, njihovi člani in voditelji! Prej pa je med ljudmi vladal čudovit mir, bratstvo in edin-stvo, enotnost! Nedelavnost K S naj bi povzročalo to, da so se borovniški problemi reševali na sedežu DEMOS-a na Vrhniki, ne pa to, da KS ni izdelala projektov, brez katerih tudi pri dobri volji občina ni mogla dati denarja. Kako znana, stara cekajevsko-komitejevska miselnost, da se vse rešuje na komiteju, ne pa v občinski skupščini. DEMOS je demokracijo vzel zares in mu na misel ni prišlo, da bi poveljeval skupščini. Tam naj odločajo izvoljeni odborniki. Tudi če bi hotel, ne bi uspel, ker je imel prepičlo večino, v zboru delovnih skupnosti pa je bil v manjšini in bi ta lahko blokiral delo skupščine. Prav pa ima pisec: KS Borovnica res nima izdelanega koncepta razvoja kraja. Tudi denarja dobivamo premalo — ker ga KS argumentirano ni zahtevala. Nova občina Borovnica? Da! Če drugega ne: V neposrednem soočenju z delom in nalogami na mestu samem ne bodo veljale parole, besedičenje, demagogija, zvračanje na druge prav nič, veljalo bo samo delo in sposobnost. Opomba: V prispevku omenjena stranka se je izvirno imenovala SZDL, potem Socialistična stranka in sedaj LDS s križčkom v sredi. Novačan Stane, Borovnica "m c OCENA PRIHODKOV INV-STROŠKOV OBČINE, KI BI SEJg OBLIKOVALA NA PODROČ-po JU KRAJEVNE SKUPNOSTI^ BOROVNICA nsk a 1! nili viti Kn Ministrstvo za finance je z dopisom dne 17. 2. 1994 poslalo izra-ušt' čun javne porabe za občine za leto 1994, izhodišče je dogovorjena,a javna poraba za leto 1993, povečana za 17%. Tako izračunana jav-^ na poraba za občino Vrhniko znaša 562.712.000 SIT oz. 24.943 SlTron na prebivalca. -jia Število prebivalcev: lal občina Vrhnika 19.465v a KS Borovnica 3.673 oz. 18.879&Na Ob oceni, da občine opravljajo 80% državne naloge in le 20% lo-UK kalne, ocenjujemo, da bo s prenosom državnih nalog v državni pro-zvo račun spremenjeno razmerje v delitvi dohodnine med državo iAVr občino (sedaj 60:40). krt Ocenjeni stroški upravnih organov, ki se prenašajo na državo, so v« za leto 1994 94.080.000 SlTiski Medobčinski inšpektorat 12.400.000 SIT, ur Center za socialno delo 3.200.00 Slldol Občinsko javno pravobranilstvo 1.000.000 Sit Jan Obramba 2.500.000 SlTijiž, 113.180.000 SlTijjg Ta znesek predstavlja cca 10% vse vplačane dohodnine. Če ta)vo sredstva odštejemo od izračunane javne porabe za občine Vrhniko, y 1 dobimo znesek, ki je predmet delitve med nove lokalne skupnosti, ■' 1 to je 449.032.000 SIT. Ker je dohodnina glavni vir javne porabe'me (90% davkov predstavljajo prihodki iz dohodnine) smo tudi ostale 43 davke delili glede na število prebivalcev. Ker na KS Borovnica odpade 18.87% vseh prebivalcev, bi ob li-» a nearni delitvi izvirnih proračunskih prihodkov za leto 1994 imela"^ cca 84.732.000 SIT prihodkov. Poleg tega bi nova občina ustvarjala še druge prihodke — sprememba namembnosti kmetijskih zemljišč — oddajanje zemljišč, stanovanj in lokalov v najem — nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča — razširjena raprodukcija in amortizacija od komunalnih objektov Višina teh virov je odvisna od delitvene premoženjske bilance. Iz izvirnih prihodkov bi morala občina pokrivati: — plače zaposlenih v občinski upravi 6.000.000 (izhod. 27560, 4 zap., povpreč. koef. 2.91) F VVZ šola (mater, str., obč. del plač, amort.) knjižnica (plače in mater, str.) 17.200.000, 17.300.000, 2.000.000 45.500.0001 Pc leli Ostale izvirne prihodke (39.232.000) in druge prihodke bi občina arn lahko namenila za: požarno varstvo pospeševanje kmetijstva športne in kulturne dejavnosti preventivo in vzgojo v cestnem prometu urbanistično načrtovanje vzdrževanje lokalnih cest vzdrževanje ostalega premoženja (stanovanja, poslovni objekti, šole, vrtci, knjižnica) investicije Vse je bilo obrestovano ati ilti mi -m. > ž >m la |ra po O ->att let cm :ak itrc sc Jki Odgovor cenjenima poslancema iz KS Borovnica v zboru Krajevnih skupnosti občine Vrhnika, g. Vole-ku in g. Šviglju (SKD) na vprašanje, postavljeno na zboru občanov KS Borovnica dne 2. marca 1994 glede neupravičene porabe sredstev krajevne skupnosti v letu 1991: Krajevna skupnost Borovnica je imela v začetku aprila 1991 na razpolago prosta sredstva v višini 200.000,00 SIT. Glede na to, da v tem času ni imela predvidene nujne porabe, seje odločila, da bo prosta sredstva vezala v ELLES Borovnica po obrestni meri, veljavni v sistemu Ljubljanske banke, d.d., Ljubljana, in s tem preprečila razvrednotenje omenjenih sredstev. Med obema partnerjema je bila sklenjena kreditna pogodba. Obračun obresti: — glavnica: 200.000,00 SIT — Obračunane obresti (1991, 1992,1993) 148.624,30 SIT — provizija ELLES 12.560,00 SIT SKUPAJ: 361.184,30 SIT dit >rr Krajevna skupnost je za svCen vložena sredstva prejela v cefS; (glavnico + obresti) z naslednjo'j j namiko vračanja: >ki (27.166,60 SIT — 20. 9. 19*:m 48.785,00 SIT — 30. 1. 19»zc 72.672,70 SIT — 19. 10. l9Va 100.000,00 SIT — 5. 1. 1993?rE 100.000,00 SIT — 28. 1. 1993). nk Menimo, da je KS BorovnicKol tem primeru ravnala kot dohei gospodar in za prosta sredstva, Kv tera bi v nasprotnem neobrestovaj na ležala na žiro računu, prejela^t i pe obresti. tr< Vodja rač. in fina«si: Adrijana Wallner, od s Direkt« le Franjo Modrijan, ddr izj Podpisani Franc Drašler, pr'ey sednik KS Borovnica izjavljam, d?ro navedeni podatki resnični, obenentr , podjetju ELLES, d.o.o., Borovnic Obrtniška 2, zahvaljujem za opr'r Ijeno finančno storitev v korist \', Borovnica. Borovnica, 15. marca 1994 Predsedi] 5 Franc Dra§ kš ČASOPIS MAREC 1994 IJIZNICA V BOROVNICI malu 125 let bralnega društva o v teh dneh državljani raz-^vljajo o oblikovanju novih ob-si vsi želijo, da bi bile bodoče Kine prijaznejše od sedanjih. V p naj bi bilo poskrbljeno za ures-jevanje vseh občanovih intere-na področju gospodarstva, [stva, zdravstva, varstva otrok, skrbe, varnosti, komunalne ure-ve in čeprav običajno na koncu, li za kulturni razvoj, ki je pogoj sodobnega, ustvarjalnega in pesnega državljana. Za celostno _dobo občine je še kako po-imbna knjižnica, ki posreduje in-"macije, znanje in vedenje o svetu ^ nudi tudi kulturno razvedrilo. Borovnici ima knjižnica že ^lgo tradicijo. Njeni prebivalci so •ko ponosni na svojo preteklost, „ posebej na to, da so bili v ljub-nski okolici med prvimi, ki so že ¥ a 1870 imeli bralno društvo (6 let *5d Vrhniko). Prihodnje leto bo nilo že 125 let od njegove ustavitve in 50 let delovanja knjižnice. Knjižnica je vse do leta 1972 de-'ala kot knjižnica prosvetnega a'uštva Svoboda. Finančna sred-ia,a, ki jih je društvo lahko name-X*lo za knjižnico, so bila sila 'romna, zato je knjižnica le života. Prizadevni g. Anton Štru-lj. kije z veliko požrtvovalnostjo ,,'al v knjižnici, je knjige kupoval antikvariatih. /"Na priporočilo matične službe ^UK je v letu 1973 skrb za njen °~*voj prevzela matična knjižnica '"•Vrhniki. Z novimi knjigami jo je krbovala po enakih merilih, kot >o veljala za občinsko knjižnico, ^skrbela je tudi za njeno strokov-T.1 ureditev po sistemu UDK in za 'dobno knjižnično opremo. Od panjih 4000 knjig, se je njen |U'žni sklad povečal na 16.500 'liig, redno pa prejema tudi 43 na-ta,vov revij in časopisov. 3, V letu 1993 je knjižnico obiskalo .¡,•118 občanov, kar v povprečju jeTneni 2,7-krat; izposojenih je bilo |e.433 enot knjižničnega gradiva ali 5,5 na prebivalca. Poleg izposoje gradiva se je v knjižnici dogajalo še marsikaj. Ko se je otroški vrtec preselil v nove prostore, seje knjižnica razširila in ima 150 m2. Pridobila je prostor, ki je namenjen prireditvam za mlade obiskovalce. Tu lahko gledajo vi-deo projekcije in igrajo računalniške igrice. Predšolski otroci vsak ponedeljek poslušajo pravljico, rišejo, oblikujejo, pojejo ali kako drugače sproščajo svojo ustvarjalnost. Tu so bile tudi likovne in jezikovne delavnice. Starši otrok, ki so obiskovali kuharsko delavnico, verjetno še niso pozabili slastnih dobrot, ki so jih pripravili otroci, saj so jih predstavili tudi na razstavi. Knjižnica vsako leto sodeluje tudi v mednarodnem bralnem kvizu, mesečno pa otroci rešujejo literarne uganke in tako širijo svoje obzorje. Lani je pri omenjenih dejavnostih v knjižnici sodelovalo 3705 otrok. Knjižnica je namreč zelo primeren prostor, kjer otroci koristno porabijo svoj prosti čas. To pa je tudi edini tak prostor v Borovnici. Za dobro delovanje knjižnice pa so potrebna finančna sredstva, ki jih je iz proračuna zagotavljala občina Vrhnika; manjši delež za nakup je prispevalo Ministrstvo za kulturo, za svoje delavce so plačala članarino nekatera podjetja in zavodi, nekaj sredstev pa prispevajo tudi občani. Knjižnica je odprta v ponedeljek in četrtek popoldne, torek in petek dopoldne, skupaj 22 ur na teden. Redno je zaposlena ena višja knjižničarka, po normativu pa bi glede na opravljeno dejavnost potrebovali dve. Za pomoč pri delu se poslužujemo študentskega servisa, strokovno obdelavo in tehnično opremo knjig opravljamo na Vrhniki, kjer gradivo računalniško obdelujemo.Cistilka dela po pogodbi. Ko boste oblikovali svojo občino, gotovo ne boste pozabili na kulturo. Ob tem vas želimo sezna- niti s sedanjim stanjem v knjižnici v Borovnici, temu je namenjeno to naše sporočilo. Po mnenju Ministrstva za kulturo RS in Republiške matične službe pri NUK, naj bi knjižnična mreža sedanjih občin ostala nespremenjena, ker le ta zagotavlja ustrezen strokovni nivo, ki v novih občinah ne sme biti slabši. Če pa bodoča občina lahko zagotovi hitrejši napredek knjižnice od sedanjega, ji tega nihče ne bo branil. Zelo pogosto se govori o vstopu Slovenije v Evropo. Pogled na zemljevid pokaže, da smo tam že. Premalo pa razmišljamo o tem, da biti v Evropi pomeni drugačno kakovost življenja, bolj izobraženo in kulturno ljudstvo, boljše delo in s tem kakovostnejše proizvode, drugačen odnos do okolja in še marsikaj. Tako pot pa trasira tudi dobro razvita sodobna splošnoizobraže-valna knjižnica. (M. I.) FINANČNI PODATKI KNJIŽNICE V BOROVNICI ZA LETO 1993 PRIHODKI — prispevki občanov — Cankarjeva knjižnica Vrhnika SKUPAJ ODHODKI — nakup knjig (539 x 1990 SIT) — nakup revij in časopisov — nakup video kaset — strokovna obdelava knjig — tehnična oprema knjig — najemnina prostorov — pripomočki za delo in čistila — ogrevanje in elektrika — dimnikarske storitve — poštne storitve — zavarovalna premija — delo preko študentskega servisa — stroški vodenja in finančnega poslovanja — čiščenje prostorov — plača s prispevki za redno zaposlitev — regres za letni dopust in topli obrok — amortizacija — drobni inventar — popravila SKUPAJ 200.000.-4.699.631. 4.899.631.- 1.072,610.-309.600.-152.504.-242.085.-113.610.-436.391.-47.220.-104.000.-16.505.-14.052.-22.991.-108.168.-441.639.-85.000.-1.389.865.-208.289.-85.902.-35.200.-14.000.-4.899.631.- ASILSKI DOM NA BREGU Po letih zastoja spet živo Drugi materiali: — Elles Borovnica, Copis,d.o.o., (Gerdina Tone): De facto, d.o.o., (Koren Srečko): pleskarski material vrednosti 350,000 SIT, S. O. Vrhnika, »Zupanov tolar«, (preds. skupš., g. Tomšič Vinko): novi stoli, 121,000.00 SIT, Drobnič Pavle, Mrše Janez, Obrtno podjetje Pod-pcč. 0 l>(.» nekaj več kot treh letih so 0 W| občni zbor tudi gasilci na Bre-nj 'n Pakem. Tokrat v prenovlje-0 :m gasilskem domu, ki mu je gro-q '°> da ga bodo kar pozabili ali dali a!'° v najem kakemu podjetniku, smisel bi utegnila biti s finančne atl zanimiva, vendar so se prebi-|'ci obeh krajev v borovniški kra-[ni skupnosti, ki sta ob tovarni fnolit, odločili, daje v njih še toli-5 življenja in delovne vneme, da jm lahko obnovijo. Odločitev je •a demokratična, po mnenjih so ' )r;>šali po vseh hišah. S tako izra-fj° voljo so začeli obnovo. () tem, koliko je kdo prispeval materialno in z delovnimi urami, 5cmo na posebnem seznamu. Bis-ct1° je, da je dom zdaj obnovljen, pko vnemo pa nc bo več mogoče ltreti delovne vneme ne gasilcev, so dobili nazaj lepo dvorano in •t.raja, ki ima zdaj prostor za pri-Ul,ve, kar seje pokazalo s prosla-* mateinskega dneva dan po gasilcem občnem zboru. el'Sarr, občni zbor seje začel v sko- o'J popolni egiptovski temi, kajti !kaj pre(j 19 uro ZVečer so celot-9/mu območju vzeli elektriko. Po ^zdravni besedi predsednika dru-•™a Cirila Šivica in po poročilu o 3?ravljenih delih pri obnovi, ki so • "kovestno izračunana vredna c*°'i 35.000 nemških mark, to pa je a^enu odbora za obnovo doma in , ovijanja družabnega življenja v ofaju inz. Janeza Mršeta izzvenelo a51 obljuba, da življenje v domu in 'r°8 njega ne bo zamrlo, je bilo a»silsko društvo Breg Pako delež-00 samih spodbudnih besed. Tako '"'epe želje društvu naslovili pred-o^mk OGZ. Turk, poveljnik g. ,r'Zjan. predstavniki sosednjih dru-jjev> ki so obljubili vso pomoč pri ^okovnem usposabljanju članstva / ne nazadnje vrhniški župan g. ,ri0mšič in predsednik KS g. Draš-f • Zasluga vrhniškega župana je, I, s.°, vsi v dvorani lahko sedeli, gtl iz županovega tolarja je pri- dal za nove stole. lil o ~* WV }s atarejši člani društva so mladim glede na svoje izkušnje nekoliko zamerili nekajletno nedejavnost, ki pa je razumljiva, saj je bil tudi ta dom nekakšna vojna žrtev iz leta 1991. Na koncu občnega zbora so podelili priznanja za večletno delo v gasilstvu 33 članom. Imajo štiri veterane, ki delujejo v društvu nad 50 let in so dobili priznanja pravzaprav za nazaj — njihova doba v društvu je veliko daljša. Jubilanti z najdaljšim stažem so bili deležni dolgega in prisrčnega aplavza. Za naprej čaka GD Breg Pako še marsikaj pri obnovi doma, javno so povedali, da bi se ne branili orodnega vozila in da nc bodo manjkali pri strokovnem izpopolnjevanju. Takoj so bili povabljeni na tečaj za izprašane gasilec, ki že poteka na Vrhniki in se ga te dni udeležuje iz občine 40 članov različnih gasilskih društev. Trdni sklepi so bili izraženi pri polni svetlobi, ki je zasijala nekje na polovici občnega zbora. Točka razno je trajala pozno v noč. Dan kasneje, v nedeljo popoldne je bila v gasilskem domu na Bregu tudi že prva prireditev po nekaj letih. Pripravili sojo ob materinskem dnevu. Domačinov in drugih je prišlo toliko, da bi morda morali dom razširiti. V okolici doma je bilo opaziti tudi registrske številke avtomobilov iz drugih slovenskih občin, ne samo vrhniških. Nastopajoči so bili v glavnem sami domači, v goste so povabili le borovniški upokojenski pevski zbor, ženski oktet in zbor iz osnovne šole. Prireditev je začel harmonikar Peter Grmek, takoj nato je Janez Mrše voščil materam in povedal, koliko poleta je vgrajenega v dom. V več kot enournem sporedu so nastopili v glavnem mladi, od otrok iz otroškega vrtca, kije v sosednji zgradbi, do mladih iz Brega in Pakega, ki so na starejše naslovili prošnjo, naj jim vendar odstopijo nekaj časa in prostora pod to streho. Občinstvo, kije hvaležno sprejemalo nastopajoče, je pozdravilo glasbenike, pevce, re-citatorje, ki so se lepo pripravili na ta nastop. Če bo šlo tako naprej, za vsebino dela v domu ne bo treba posebej skrbeti. Prireditev so končali harmonikarji iz kraja, domači godci, s skupnim nastopom, ki seje podaljšal v večer, toliko časa pač, kolikor časa so bili v domu gostje. Gospodinje iz vasi so se izkazale z okusnim pecivom. T. J. Jubilanti Prispevki v gotovini 1994 — Rot Kristina — Petelin Milan — Peršin Majda — Koren Srečko — Mazi Cvetka — Kržič Leon — Kmet Metka — Peršin Ivanka — Volk Milena — Volk Drago — Rot Milena — Rot Lado 20 let Tone Čepon Janko Čepon Lado Gerdina Janez Juha Lado Kržič Leon Kržič Mirko Kirn Jože Molek Milan Petelin Rupert Peršin Metod Peršin Janko Smole Ciril Šivic Janko Šivic Ivan Verbič Zvone Volk 40 let Franc Juha •Lado Mikuž Franc Pire Janez Smole 50 let Marija Brezovšček Jože Dormiš Kristina Rot Jakob Šivic PRISPEVKI V MATERIALU: Les so dali: — Šivic Ciril, Telban Karel, Kržič Marjan, Čepon Anton, Verbič Ivan, Podržaj Franc, Mikuž Igor, Kirn Marija, Gerdina Franc, Mikuž Lado, Kovač Anton, Jereb Viljem, Smole Janko, Gerdina Alojz, Brancelj Janko, Pire Franc. 10 let Janko Brancelj Božo Jereb Marko Juha Simona Juha Slavko Kržič Marjan Kržič Marjan Kovač Albina Molek Metod Mavec Franci Pire Jože Pretnar Istok Pretnar Franci Smole Viko Škrbec 30 let Marjan Kržič Franc Svete Najstarejši gasilski veterani z Brega in Pakega: Kristina Rot, Jože Dormiš in Brezovšček Marija. Na sliki manjka četrti «petdesetletnik« Jakob Sivic. Proslava materinskega doma na Bregu. Dvorana je bila premajhna za vse. Mladina z Brega in Pakega. do 20. marca 1,500.00 5,000.00 1.000,00 500.00 15.000,00 7,000.00 lJJOO.OO 2,000.00 1,000.00 5,000.00 1,000.00 2,000.00 Prispevki v pijači — Koren Srečko, Brancelj Janko, Turšič Iva, Volk Drago, Drobnič Pavlel Gerdina Ančka, Peršin Rupert, Šivic Ciril, Bo-Ma-Di, d.o.o., (Mitja Brezavšček) Opravljene delovne ure 1459 ur Uporaba raznih strojev 120 ur Skupaj SIT 2,791,301.10 Skupaj DEM 35,332,93 Urejajo okolico Letošnje leto je v Sloveniji razglašeno za leto turizma, zlato je tudi turistično društvo v Borovnici sledilo akciji Turistične zveze Slovenije in ministrstva za okolje in prejšnji teden v četrtek, petek in soboto začelo čistiti kraj. Vendar se s tem akcija ni končala, prebivalce vabijo, naj podobno naredijo vsaj okrog svojih hiš tudi pred veliko nočjo, pred birmo, ki bo letos v Borovnici, pred državnim praznikom dnevom OF 27. aprila in pred 1. majem. Kulturno-prlreditvenl center In okrepčevalnica Will Najmlajši: štiri sestrice in sosedova za pomoč. Domači godci. Peter Grmek in brata Kržič. Obisk v Gramozni jami Ob praznovanju našega krajevnega praznika 10. marca smo s svojci padlih in delegacijo šole obiskali Gramozno jamo in grobove. Vsem udeležencem in vsem tistim, ki so nam to omogočili, se lepo zahvaljujemo. Obenem se zahvaljujemo tudi S30. učnemu centru Vrhnika za pomoč pri organizaciji. Krajevna skupnost Borovnica ZB Borovnica 2. OBLETNICA 530. UČNEGA CENTRA TO SLOVENIJE Vpeti v vse tokove časa na Vrhniki 2. 4. 1992 je bivša kasarna J A na Stari Vrhniki sprejela prvega slovenskega vojaka v prenovljeni 530. učni center teritorialne obrambe Republike Slovenije. Takrat so starešine slovenske vojske sprejele prvo generacijo mladih vojakov na služenje vojaškega roka. Med prvimi vojaki, če ne celo prvi je bil Samo Gostišča, eden izmed najboljših smučarskih skakalcev v Sloveniji in na svetu. Od takrat pa do danes je minilo skoraj dve leti in tako bo 2. 4. 1994 obeležen kot druga obletnica delo- vanja 530. učnega centra na Vrhniki. Doslej seje zvrstilo že sedem generacij vojakov, ki so v učnem centru preživeli tri mesece, nato pa gredo v bojne enote sirom Slovenije. Sedanja, 7. generacija ravno sedaj končuje osnovno usposabljanje ter spoznavanje prvih in osnovnih vojaških veščin, 30. marca pa bodo šli v prerazporeditev v bojne enote, kjer bodo odslužili še tri mesece vojaškega roka. Sredi aprila bo učni center sprejel že 8. generacijo mladih vojakov. Vrhniški učni center je po oce- nah eden izmed najboljših v Sloveniji, in sicer tako po organizaciji kot načinu usposabljanja vojakov. Za vsako generacijo, približo 500 vojakov, skrbi 120 zaposlenih častnikov, podčastnikov in delavcev različnih poklicev, ki zagotavljajo nemoteno delovanje učnega centra. Od vseh zaposlenih jih je 2/3 iz celotne vrhniške občine, preostali pa so iz bližnjih krajev. Tudi oskrbovanje učnega centra je v večini primerov zagotovljeno iz vrhniških podjetij, kot so Kmetijska zadruga, Zito-Pekama, Merca-tor in druge manjše trgovine, kar doseže vrednost 4 do 5 milijonov sit na mesec. Vso infrastrukturo uporabljajo iz Vrhnike, kjer imajo dobre povezave s Komunalnim podjetjem Vrhnika. Vojaki v svojem trimesečnem bivanju v vojašnici spoznajo Vrhniko tudi po kulturnem, športnem, zabavnem in turističnem življenju. Tako vsaki generaciji priredijo predavanje o Vrhniki in njeni okolici, da jo spoznajo z vseh strani. V skladu s programom jih popeljejo tudi na ogled Muzeja v Bistri, raznih razstav v Mali dvorani Cankar- Zunanji minister države ESTONIJE si z zanimanjem ogleduje orožje slovenske vojske. Na prvi svečani prisegi je bil slavnostni govornik Ivan Oman. Pogled na urejen vhod v učni center ter na poveljniško stavbo Vojaki so med trimesečnim služenjem na Vrhniki tudi zelo delavni, saj se udeležijo marsikatere očiščevalne akcije. Državni sekretar Franci Žnidaršič s svojimi sodelavci na eni izmed priseg v 530. učnem centru Vrhnika Eden prvih vojakov v učnem centru je bil smučarski skakalec Samo Gostiša. Združenje veteranov vojne za Slovenijo V teh dneh prejemate prijavnice za včlanitev v Združenje veteranov vojne za Slovenijo. Kdor seje pripravljen včlaniti, naj prijavnico izpolni in pošlje na oddelek za obrambo, Cankarjev trg 4. Dodatne informacije dobite po telefonu 755-718 (Jesenko). jevega doma, raznih kulturnih prireditev in dramskih iger. Udeležujejo pa se tudi športnih tekmovanj v občinskem merilu, pa tudi v okviru svojih vojaških tekmovanj in prireditev. Sami večkrat organizirajo strelska tekmovanja na svojem avtomatskem strelišču za zračno orožje. V dveh letih so navezali pristne prijateljske stike s krajevno skupnostjo Stara Vrhnika, saj krajane večkrat povabijo medse: ob različnih svečanostih in prireditvah. Občutek imajo, da so jih krajani vzeli za svoje, saj so le z medsebojnim razumevanjem in sožitjem mogoči lepi odnosi in povezave v zadovoljstvo vseh. Tudi glede na druge občane so poskušali biti zelo odprti, pač kolikor jim je dopuščal čas; njihova glavna naloga je usposabljanje in učenje vojakov osnovnih vojaških veščin. Odprtost se kaže tudi v vseh sredstvih javnih glasil ter posebno še Našega časopisa, saj skoraj ni številke, da ne bi občanov in krajanov obveščali o dogodkih, predstavitvah, svečanostih in drugih informacijah v 530. učnem centru. Iz kronologije dveh letnih dogodkov, ki jo tudi sami pišejo in vodijo, navajamo samo nekaj najpomembnejših obiskov raznih delegacij in posameznikov: — parlamentarna delegacija Švarcbartel, Puc, Jerina; — delegacija LDS, Tone Anderlič; — general Janez Slapar, ko je bil C še načelnik RŠTO; 'iii — sedanji načelnik RŠT( ralpolkovnik Albin Gutmal — poveljnik 5. PŠTO b Marjan Balant; — delegacija države B> zunanji minister TRIVIMIf LISTE; — na vseh sedanjih prišel' različni gostje iz vlade, obra ga ministrstva in poveljstva«-— — Ivan Oman, Igor Bavi nez Janša, sto\ — državna sekretarja za otn Vrhnika, naših krajevnih skihljei ter raznih društev in ustanohli Ob vsem tem pa ne smerf ol zabiti, da so tako vojaki kolGZ šine sodelovali pri raznih hihzjs tarnih akcijah RK in Karitas, j čiščenju daljne in bližnje okoki Ii sodelovali pri vseh pomemtg. dogodkih in svečanostih v tavr občine in širše regije. Pač sod&bil so tam, kjer sta jim to dovoprej čas in program usposabljanj0, d Kako pa bodo praznovalfruje obletnico delovanja učnega ena. Na poveljstvu 520. učnega'oro so odgovorili, da skromno, !.a ir svečano, s postrojem vseh vej in častnikov in podčastnikoiAvni boljšim vojakom sedme gerferai bodo podelili diplome. Svoj ni znak »močvirni tulipan« ravajo izdati še v drugih c kot na znački in namizni za* Del svečanega postroja mladih vojakov DELEGACIJA ZAHODNOEVROPSKE UNIJE V VOJAŠNICI IVANA CANKAR J) Postroj pred gosti Vojašnica Ivana Cankarja in 54. oklepno-mehanizirani batali TO Republike Slovenije na Vrhniki je 10. marca sprejela med? rodno delegacijo udeležencev konference civilno-vojaška razmeki g v demokraciji, ki jo je vodil dr. Willem van Eekelen, generalni kretar zahodnoevropske unije. V delegaciji so bili tudi predstav^""" NATA, slovenski obrambni minister Janez Janša s sodelavci in venski veleposlanik pri združenih narodih v Ženevi dr. Anf Bebler. £ V vojašnici so visoke goste sprejeli načelnik RŠTO generalp^^ er ^ kovnik Albin Gutman, poveljnik 5. PŠTO polkovnik Marjan I lant in poveljnik 54. OKMB na Vrhniki podpolkovnik BcL Končan. » Na uradnem sprejemu so mednarodno delegacijo seznanili z I vojem slovenske teritorialne obrambe, organizacijsko struktU načinom popolnjevanja in usposabljanja ter življenjskimi in deli nimi razmerami v enoti na Vrhniki. Zelo velik interes so pokazaP-e i določene vrste bojne tehnike in strukturo popolnjevanja enadic ljudmi. Po razgovorih so si ogledali sanitetno postajo, bivalne pUpa store vojakov ter jedilnico. |q j Na ploščadi, pred postrojenimi vojaki in bojnimi sredstvi (ta^j n in oklepnimi transporterji), sta dr. Willem van Eekelen in Ja',,«^ ml; Pogovori o predstavitvi in razvoju TO Republike Slovenije so za zaprtimi vrati. potek S£ Dr. Willer von Eekelen in Janez Janša si z zanimanjem ogledujeta s' čani postroj oklepne-mehanizirane enote. Janša sprejela »raport« ter si s preostalimi gosti ogledala sveči postroj. Vsi so si z zanimanjem ogledali tudi notranjost oklepne transporterja. Na koncu so bili člani mednarodne delegacije z' zadovoljni z obiskom ter izrekli pohvalne in vzpodbudne bese poveljniku oklepno-mehanizirane enote na Vrhniki. § ČASOPIS MAREC 1994 9 NI OBČNI ZBOR PGD VRHNIKA I otr ebujejo opremo stovoljno gasilsko društvo sem v prispevku »Že 2250 Pnključkov«, opisal nadaljni Priključevanja telefonskih "kov po nekaterih krajevnih 0stih in zaselkih, kjer je bila 1,3 telefonska mreža. Podatki so bili posredovani aPnem sestanku na PTT ."Ja, pri vodji delovne enote elekomunikacij in organiza-ilz8radnje celotne telefonske ln naročnikov za občino a- To poudarjam zato, ker je pvne skupnosti Ligojna od 1111 vaščanov prišla anonim-'0rnba, da stvari le ne tečejo ' tako kot je bilo opisano. Podlagi ponovnih informacij '"4) pri predsedniku KS PEDIKURA IN DEPILACIJA KOPALIŠKA 4, VRHNIKA ODPRTO od torka do petka 9. — 12. in 16. — 19. Tel.: 752-530 prej dobi željeno opremo in da gasilska tradicija na Vrhniki še naprej dobro deluje, za kar je vrhniško društvo dobro usposobljeno. Omenjeno je bilo tudi vprašanje nove lokalne samouprave in financiranje gasilskih organizacij. Z optimizmom in s kančkom upanja, da se bo ta problem rešil, ker to ni samo naš problem, ampak problem celotne družbe v občini Vrhnika, smo člani društva komaj čakali, kaj bo povedal predsednik skupščine g. Vinko Tomšič. Tudi on je menil, naj se dolgoletna tradicija gasilstva na Vrhniki ne prekine, kajti veselje, daje društvo na Vrhniki -spet zaživelo in da ima veliko podmladka. Glede željeno opremo pa je menil, da naj vse potrebe vodijo prek OGZ Vrhnika, ki bo prišla prek društva v stik z odgovornimi v občini in naj pripravijo finančno konstrukcijo za potrebo gasilskega vozila in druge opreme. Sam pa si bo prizadeval, da bi se prek OGZ Vrhnika rešil ta problem vrhniškega gasilskega društva. Na koncu je zaželel društvu, naj še naprej deluje tako, kot si je zastavilo svoje delo in zaželel veliko nadaljnjih uspehov pri uresničevanju le-tega. V razpravo se je vključil tudi g. Karel Jurjevčič, predsednik KS Vrhnika-Vas. Dejal je, da se strinja z željami društva in da bo vložil vse, da se bo to uresničilo. Vsi po vaseh so namreč bolje opremljeni kot pa gasilci na Vrhniki, ki resnično potrebujejo opremo za opravljanje njihovih nalog, ki pa, kot vemo, niso majhne in da je društvo tudi usposobljeno za opravljanje le-teh. G. Jožetu Jeraj pa niso bili očitki na račun gasilcev na Vrhniki, da so spali, nič kaj po godu. Omenjeno klevetanje je ožigosal za blatenje oziroma žalitev društva, s čimer se strinjamo tudi mi, člani društva. Omenil je še, da gasilstvo na Vrhniki spremlja že prek 30 let in da so gasilci na Vrhniki ob vseskozi slabi opremi zelo delovni in da niso manjkali na nobenem požaru. S temi bodrilnimi besedami staroste gasilstva smo končali našo konferenco z željo, da bi prihodnje leto ob tem času napisal, kako smo zadovoljni z novo opremo, brez katere, je dejal naš poveljnik g. Janez Buček, bo Vrhnika v dveh letih brez gasilcev, morda rečeno malo kruto, toda resnično bo tako. S temi besedami pa smo prešli na malo bolj sproščen del naše konference, na zakusko, na kateri smo prijetno kramljali ob Kranjčevi klobasi in dobri kapljici, katero pa je društvo plačalo z lastnim delom. Pozdravljamo Vas in vam želimo blagoslovljene velikonočne praznike. VRHNIŠKI GASILCI! V SLUŽBI LJUDI - NA POMOČ! Zapisal: Vinko Pečar IN MEMORIAM Mihca ni več Dne 26. 2. 1994 se je na naši šoli pripetil nesrečen dogodek, ki nas je vse pretresel. Življenje je izgubil naš ljubi nekdanji učenec Miha I^evačič, vedno nasmejan, vedno dobre volje, vedno voljan vsakemu pomagal. Že prav majhen je kazal izjemno tehnično nadarjenost, ki jo je z leti še razvil. Poleg splošne priljubljenosti, zlasti med najmlajšimi, ga je zaznamovalo še delo med njimi in zanje: Kar dolgo časa je veselo vodil gasilski krožek in pokazal pri tem veliko pedagoške sposobnosti. Prav vsi, ki smo Mihca poznali, ga bomo še dolgo — tako tenkočutnega, tolerantnega, prijaznega in vedno vedrega —ohranili v naših srcih. OSNOVNA ŠOLA LO G-DRA G OMER Danica Z. Jazbinšek Nikoli ne bom pozabila tega dragega obraza, s smejočimi očmi in bleščečimi zobki. Vedno je vse obrnil na smeh in šalo, življenje je gledal le s pozitivne strani. Ob koncu osmega razreda sem se odločila, da mu izročim posebno pohvalo za njegov štiriletni prispevek k dobri volji in vedremu razpoloženju vsega razreda. Vem, da bo lep spomin na Mihca ostal v srcih vseh njegovih sošolcev iz osnovne šole, še posebno pa v mojem srcu, ki sem bila štiri leta njegova razredničarka. Milica Lavrenčič Na koncu komedije so se vsi igralci predstavili. Od leve proti desni so: Helena Fortuna (služkinja Ana), Sabina Merlak (gospa Bergerjeva), Grega Filipič (sodni svetnik), Zvone Bastarda (dr. Rant), Beno Trček (sluga Nace), Janez Cankar (policaj); sedijo: Bogdan Merlak (g. baron), Dejan Jurca (Boris, baronov sin), Breda Jereb (gospa baronica), Primož Pečirer (Fridolin) in Simon Fortuna (Krišpin). Za kulisami pa so bili še šepetalka Damjana Filipič in tehnika Klemen Trček ter Grega Slabe. IGRALCI IZ PODLIPE—SMREČJA NAŠTUDIRALI NOVO KOMEDIJO Krišpin in Fridolin V soboto, 26. 2. 1994, sem se namenil v Podlipo-Smrečje, kamor so me povabili mladi gledališki amaterji iz kulturnega društva Pod-lipa-Smrečje. Tega dne so pripravili premiero svoje nove komedije v treh dejanjih Krišpin in Fridolin, avtorja Hansa Englerja. Dvorana gasilskega doma KS Podlipa-Smrečje seje polnila iz minute v minuto, tako da je bila malo pred začetkom že nabito polna. Vsi so z nestrpnostjo pričakovali začetek, kaj^so jim pripravili domači igralci. Žilica mi ni dala miru in pokukal sem v garderobo, kjer so se pripravljali igralci. Nekoliko živčno in s tremo so vsak zase še utrjevali besedilo ter se oblačili v igralske kostume. Nekako sem jih opogumil in zaželel dobro igranje brez treme, saj je tudi Katja Koren ni imela, ko je ravno tisto soboto osvojila kolajno. Medtem je zvonec že tretjič za- zvonil in v dvorani je nastala tišina. Zastor se je odgrnil in prikazala se je lepo urejena scena, ki sojo naredili sami igralci. ' Beseda je stekla, igralci so se zvrstili na odru, v dvorani pa je bilo smeha vedno več ob vsakem smešnem prizoru. Tudi po vsakem dejanju je bilo slišati dolg aplavz in odobravanje gledalcev, večinoma domačinov, ki so z zanimanjem gledali komedijo. Ob koncu so z navdušenjem pozdravili in nagradili igralce za prijetno komedijo v treh dejanjih. Vsebina same komedije je dokaj preprosta, iz časov baronov in gradov, ki pa bi bila primerna tudi za sedanje čase. Dva hudomušna lopova, Krišpin in Fridolin, pogebneta iz vaškega zapora ter se zatečeta na dvor, kjer baronica in baron pričakujeta »neznanega« sina. Lopova izkoristita novico in se izdajata za sina, da bi si pridobila čimveč bogastva in la- godnega življenja. Ob smešnih prizorih se vrstijo vragolije in na koncu le delno zmaga pravica, lopova sta razkrinkana, vendar pobegneta s policajevo žepno uro. Komedijo je režiral domačin Janez Cankar, ki je tudi zelo dobro odigral vlogo policaja. Z vajami so pričeli konec novembra ter tako imeli približno 50 vaj po dve uri. Kot sem že omenil, je bilo na premieri 26. 2. 1994 300 gledalcev, naslednji dan pa še 200. Doslej so s komedijo gostovali že petkrat in vedno so doživeli lep sprejem in aplavz. Za pomoč pri pripravi in izvedbi same komedije se zahvaljujejo glavnemu sponzorju LIKO Verd, Zvezi kulturnih organizacij Vrhnika, KS Podlipi-Smrečjc in vsem posameznikom, ki so karkoli pomagali pri tem kulturnem projektu. Simon Seljak TUDI Ml IMAMO VALETO! Prva valeta v Podlipi Pa smo jo dočakali! Valeto namreč. Ko je pred dvema letoma mlajša sestra ene naših gojenk zapuščala osnovnošolske klopi, je to dekle zelo žalostno povedalo: »Jaz. pa nikoli ne bom imela va-lete!« Takrat sva s kolegico sklenili, da bodo tudi naši otroci imeli valeto, ko bodo zapuščali delovno usposabljanje (DU). In ta trenutek je prišel. 1. februarja je namreč uradno pričela delovati Delavnica pod posebnimi pogoji (DPP) na adaptirani podstrehi podlipske šole, kamor seje vključilo pet naših otrok, ki so po starosti in zrelosti presegli usposabljanje. Z otroki smo se o tem že nekaj časa pogovarjali in jih pripravljali na ta prelomni trenutek v njihovem življenju. V petek zjutraj so praznično oblečeni vstopili v šolo. S kolegico sva jih pričakali z nageljni, na kasetofonu pa se je vrtela glasba, primerna za ta praznični dan. In obrazi naših otrok so žareli! Bili so srečni in ponosni. Le kdo bi vedel, kaj se je takrat godilo v njihovih glavah!? Dopoldne smo se vsi zbrali in ob Kulturno-prlredltvenl center In okrepčevalnica strunah kitare zapeli nekaj naših najljubših pesmi, eno pa je kolegica Gena sestavila samo zanje. Ob tem sije Simon skrivaj otrl solzo. Nato smo obujali spomina na preteklih pet let, ki smo jih preživeli skupaj. Pri tem nam je odlično služila video kaseta, na kateri so žabe* leženi neponovljivi skupni dogodki. Namesto šolskega kosila smo se odpeljali v Močilnik, kjer nas je čakala praznično pogrnjena miza. Saj smo vedele, da se naši otroci znajo lepo in kulturno vesti na javnih mestih, toda ta dan so presegli najina pričakovanja! Pri tem pa nam je pomagal prijazni gostinec. Tudi zaplesali smo! Nazadnje sta se nam pridružili še varuška Mojca in naša zunanja sodelavka Tatjana. Sara in Selvira sta jima pripeli šopka. Ob prijetnem kramljanju nam je čas kar prehitro minil. Vsi so bili zadovoljni, ko smo se razšli, le Sabina ni mogla razumeti, zakaj končujemo valeto že sredi popoldneva in ne šele naslednje jutro. Sedaj že nekaj časa niso več naši gojenci, pač pa delavci v Delavnici. Zjutraj, ko pridejo v šolo, pozdravijo, na hitro kaj povedo ali poko-mentirajo, potem pa ponosno odkorakajo na svoja delovna mesta. Anica Žilavec, učiteljica v DU Podlipa 10 MAREC 1994 NAŠČASOj PROF. DR. TONE VIDRIH, BIOTEHNIŠKA FAKULTETA: Travnati svet je usoda naroda na sončni strani alp Tako, za vsakdanji okus malce nenavadno, je bilo zapisano na lepaku, ki je 10. III. 1994 vabil na ustanovni sestanek travarjev na Vrhniki. Pobudnik srečanja je bil profesor Biotehniške fakulteta v Ljubljani dr. Tone Vidrih, sicer tudi prestojnik Instituta za poljedelstvo, travništvo in pridelovanje krme BF. Vabilo je učinkovalo, saj so travarji od vsepovsod docela napolnili Malo dvorano Cankarjevega doma. Prof. Tone Vidrih si namreč vseskozi prizadeva za izboljšanje travne ruše in se bori proti slabemu izkoriščanju travnatega sveta, ki je po njegovem globokem prepričanju predolgo vzdrževal poljedelstvo in se pri tem siromašil z napačno rabo, pregnojevanjem z dušičnimi gnojili in drugimi, zanj neprimernimi posegi. Kako zavzet je profesor za travnati svet, med drugim pričajo njegove razprave o tehnologiji travinja v hribovitem svetu, primerjava proizvodnosti paše govedi in ovac v slovenskem hribovitem svetu in proučevanje agrotehničnih in organizacijsko sistemskih ukrepov za bojlše pridelovanje hrane. V vrhniški občini je prof. Vidrih opazno prisoten poslednjih dvanajst let, zadnje čase pa se posebno vztrajno ukvarja z dvema razisko- valnima nalogama, z razvojem tehnologije paše za krave molznice in proučevanjem učinkovitosti obnove ruše v hribovitem svetu in razvojem tehnolgoije paše krav na melioriranih zemljiščih na območju KZ Vrhnika. Uglednega znanstvenika poznajo kmetje od Zaplane do Pristave nad Borovnico v Ligojni, na Drenovem Griču, v Verdu in Bistri, saj s svojo slikovito notranjsko govorico in prepričljivimi dokazi pritegne poslušalčevo pozornost. Se posebej mu radi prisluhnejo sedanji mladi in bodoči gospodarji, o katerih profesor meni, da so ohrabrujoč obet za prihodnji razvoj vrhniškega kmetijstva. Rezultati njegovih raziskav so kajpada tisti, ki zagotavljajo, da mladi kmetje profesorju tanko prisluhnejo in sledijo. Poskusi obnove ruše z vsejavanjem črne detelje na kmetiji Jazbar v Zaplani in vsejavanjem bele in črne detelje na kmetiji Košir v Pristavi nad Borovnico so bili nadvse uspešni, botanična sestava trave se je namreč izdatno izboljšala. Sodobna in docela domišljena pašnokošna raba travnika zagotavlja, da so ali bodo hribovski kmetje dosegli povprečno mlečnost 6000 kg. To je uspeh, ki nekaj velja tudi v slovenskem in srednjeevropskem merilu! Prof. Vidrih je prepričan — in tako je tudi zapisal — da so kmetijska zemljišča pod travnato rušo v okolici Ligojne, Drenovega Griča, Verda in Bistre manj primerna za poljedelsko obdelavo, vsekakor pa primernejša za tod tradicionalno živinorejo. Kmetijci so teze, da bo Barje ena sama njiva, že ovrgli. Tudi na melioriranih zemljiščih prevladuje travnati svet, primeren za živinorejo, toda botanična sestava ruše je slaba. Zatorej je treba najti pravšenj odgovor na vprašanje, kako izboljšati travno rušo, da bo izraba tal gospodarnejša in kako razviti take tehnologije izkoriščanja, ki bodo čim manj obremenjujoče za dokaj gosto naseljena območja in bodo v ravnotežju z naravnimi danostmi. Raziskave profesorja Vidriha in njegovih sodelavcev, ki trajajo že tretje leto, bodo letos znova ovrednotile vloge gnojenja z dušikom na pridelovalno zmogljivost ruše pri sistemu intenzivne paše, hkrati pa predvidevajo razširitev proučevanja, povezanih s sejalnico hunters. Za izboljšanje pridelovalnih zmogljivosti pašnikov bodo vsejavali različne mešanice trav, naredili pa bodo tudi poskuse z vsejavanjem jarega ječmena in pšenice v deteljno rušo in koruzišče. Hkrati bodo širili Prof. dr. TONE VIDRIH nov in že preizkušen ter doslej najbolj učinkovit sistem paše. O uporabnosti rezultatov dosedanjih raziskav, je prof. dr. Tone Vidrih zapisal: Zagotovitev boljšega izkoriščanja travnih površin na območju KZ Vrhnika je nujen ukrep zato, da bo učinek izvedenih melioracij čim večji in s tem sam poseg v ureditev zemljišč upravičen. Dosedanje delo in pridobljene izkušnje na področju izkoriščanja ruše s pašo in obnove ruše z neposrednim vsejavanjem je dobro poroštvo, da bodo rezultati, dobljeni z dosedanjimi raziskavami, koristni in uporabljeni na številnih kmetijah, kjer bodo želeli prispevati svoj delež k ohranjanju narave z uravnoteženo rabo svojih travišč ali pa bodo v to prisiljeni zaradi zakonodaje, če bo naravnana tako, da bodo zrak, voda in zemlja tudi dejansko zaščiteni. MITJA KREFT NACIONALNA STRANKA DELA Samovolja veljakov Spet se Vam oglašamo, da Vam popestrimo vsakdan. Minili so tudi novoletni prazniki in z njimi tudi nočne ka-nonade, ki so bile najmočnejše prav tam, kjer tudi za kruh »nemajo«. Hkrati pa hodijo po humanitarno pomoč, jo pred blokom pregledajo in »neužitne« stvari zmečejo v kontejner, od koder jih nekateri slovenski upokojenci izvlečejo in s pridom uporabljajo. Standard pa tak! Žal jc treba opozoriti na številne nepravilnosti, ki se pojavljajo kljub deklarirani zavzetosti za izboljšanje stanja. V prvi vrsti gre za nepravilnosti v posameznih podjetjih, kjer si vodilni kader oziroma vladajoča garnitura reže kruh po svoji mili volji, vendar pretežno za ozko sebične interese, ki niso v nujni povezavi s kratkoročno oz. srednjeročno vizijo uspešnega poslovanja, da o dolgoročni viziji sploh ne razpravljamo. Prav tako nc kaže izgubljati besed o bednih osebnih dohodkih oz. mezdah delavcev, ki v večini molčijo v bojazni, da ne bi izgubili delovnega mesta. Lep primer je v Iskra Antene, kjer velja nepisano pravilo: Bodi »priden« in tih ali pa marš ven. V isti firmi se lahko upokojiš, nato pa prideš nazaj in delaš honorarno. Seveda to ne velja za navadnega delavca, ki leti na cesto. Seveda ni treba poudarjati, kakšne tegobe in težave prinašajo brezposelnost, mizerna nadomestila in vse posledice, ki izvirajo iz tega. Če vse skupaj začinimo z demagogijo o previsokih plačah, ki rušijo makroekonomsko ravnovesje v naši mladi državi, je že kar dovolj povedanega. Vsekakor ni smešno preživeti s petnajst tisočaki na mesec. Ali pa se mogoče obeta repri-za stare zgodbe o bedi proletariata. Obstaja bojazen pred nekakšnim liberalizmom oz. liberalnim kapitalizmom, ki ga je Evropa preživela že v prejšnjem stoletju. Zaposleni, ki so v samoupravnem socializmu prispevali k rasti podjetij, so prispevali v družbeno lastnino, morajo sedaj, po stečaju socializma, dobiti svoj vloženi delež. Večina politikov računa, da se bodo razlaščenci sprijaznili s tem, da so razlaščeni. Ni pa nujen tak dokončni razplet zadeve. Nekateri trdijo.d a sploh ni smiselno deliti delnic delavcem, ker jih bodo takoj prodali naprej. Strinjamo se, da manjši del delavstva ni pripravljen odgovorno gospodariti z lastnino; nc razume in ga nc skrbi dejstvo, da je lastnina glavni temelj človekove svobode. To je »lumpen-proleta-riat«, sodobni tlačani meščanskega kot postkomunističnega-udbomafijskega kapitalizma. Toda večina zaposlenih je pripravljena gospodariti z lastnino, delnicami. To jc model bolj zdrave družbe; družbe, v kateri prevladujejo svobodnjaki nad tlačani in fevdalci. Nekater opravičujejo prodajo z notranjim odkupom, ker se bo tako vrnil ukradeni kapital v Slovenijo. Tudi to je nesprejemljivo. Nakradeni družbenikapital je treba vrniti s pregonom. Kraje se ne sme legalizirati, kajti posledica jc lahko ali upor razlaščenih ali moralno pokvarjena mafijska družba. Zato je treba v zakonu določiti, da se zaustavi privatizacija v vsakem podjetju, kjer je bil v postopku revizije ugotovljen utemeljen sum kraje družbene lastnine. Neki mislec je zapisal, da je človeška zgodovina en sam boj med zasužnjevanjem in osvobajanjem. Komunizem se je izrodil v zasužnjevanje ljudi z razlastitvijo vseh. Proletariat brez lastnine je bil materialno in politično odvisen od partije. Če se bojujemo, da bi bila lastnina bolj enakomerno porazdeljena med državljani, se bojujemo zato, da bi bilo več svobodnih in s tem več svobode. Mi si prizadevamo za deželo svobodnih ljudi, proti obnavljanju tlačanstva. Tudi v stanovanjski politiki naše občine še ni zavel veter mlade demokracije, saj poteka dodeljevanje stanovanj še po starem kopitu. Neslovenci dobiva- .00 VRHNIKA jo socialna stanovanja, za nas pa kar ostane, če. Dovolj je pogledati strukturo voznega parka, ki se šopiri pred bivšimi solidarnostnimi stanovanji. Celo predsednik IS Vrhnika je ponudil odlično stanovanje v razpadajoči baraki na Tojnicah našemu članu stranke s tričlansko družino. Meni osebno je pa taisti predsednik zagotovil, da bodo tiste barake porušili, čim se bodo dosedanji prebivalci preselili v solidarnostna stanovanja. Odveč je poudariti, da je stanovanjski zakon kljub popustom prinesel največ koristi prav premožnejšemu sloju in špekulantom, ki so pokupili tudi po več stanovanj. Glede same podobe občine pa tudi ni opaziti v zadnjih letih preskoka na boljše. Seveda je to stvar občinske politike, ki ji v precejšnji meri botruje gospodarska kriza. Govorimo pač v prid boljšega razumevanja o zunanji podobi Vrhnike, ki se ni bistveno spremenila. Zaman se nekateri tolčejo po prsih, tulijo z volko- GD BREZOVICA vi in si vesijo medalje, kaj vse so naredili za Vrhniko. Vse, kar je bilo narejenega in še več, smo plačali Vrhničani sami, saj plačujemo davek od davka za davek, da lahko živimo v tem prečudnem kraju. Lahko je zidati in obnavljati, če ti sosed plača! Sicer pa je tudi javna razsvetljava in voda ob zadnji »pocenitvi« postala odlična. Luči se prižigajo in ugašajo samodejno vse noči, voda pa je postala kristalno čista od samih enostavnih in razširjenih reprodukcij, da o davkih ne govorimo. Občasno pa le nekaj zasmrdi iz pipe, pa ne vem, ali je to iz Komunalnega podjetja ali iz enkratne čistilne naprave na Tojnicah. Vse skupaj je treba pošteno prevetriti in dati prave ljudi na prava mesta. Tudi o prihodnji lokalni samoupravi bi radi izrazili svoje stališče. Prepričani smo, da ne glede na strankarske zdrahe v parlamentu o tem odločajo tisti, ki bi radi obdržali svoja delovna mesta, ki so že sedaj odveč in obenem breme na plečih nas, davkoplačevalcev. Birokracije je pri nas veliko preveč, saj jo občutimo vsi državljani. Upravičeno sc pojavlja bojazen pred še večjo birokratizacijo življenja kot sedaj. Problem lokalne samouprave in organiziranosti občin še ni bil predstavljen javnosti s stroškovne strani. LUDVIK LAMPE za NSD Občinski Odbor Sedeli bodo na svojem Oj mladost ti moja L OSIVELA GLA V A IN NA GLUŠNI UŠESI, OJ MLADOST TI MOJA, KAM ODŠLA SI, KJE SI. 2. PLAČA, MOJA PLAČA, KAM SI SE ZGUBILA, V REVNO POKOJNINO SI SE SPREMENILA. 3. TOLAR PADA, PADA, VSAK DAN MANJ ZALEŽE, A SOCIALNA KRUHEK, VSAK DAN TANJŠE REŽE. 4. ČASI, ZLATI ČASI, KO SMO ŠE VERJELI, DA NA STARA LETA LEPO BOMO ŽIVELI. 5. SNEŽEK PADA, PADA, PADA NA GOMILO, DA POKRIJE MENE IN MOJO POKOJNINO. Rezka Zore V začetku marca so člani GD Brezovica imeli občni zbor. Pregledali so delo društva v preteklem letu. Ugotovili so, da so bili posebno po operativni plati uspešni, ravnali so po začrtanem planu in ga celo presegli, kar se jim zdi najvažnejše. Zelo uspešni so bili tudi po tekmovalni plati. Člani, mladinci in mladinke so nastopili na občinskem tekmovanju v Logatcu in so se uvrstili na regijsko tekmovanje v Cerknici, kjer so mladinke presegle vsa pričakovanja in dosegle prvo mesto ter se uvrstile na državno prvenstvo. Že tako pa polne vitrine gasilskega doma krasi še en pokal. Vse priznanje gre mentorjem in desetarjem za pripravo vseh treh desetin. Ob tem ne gre prezreti minulega dela g. Janeza Japlja. Pobirajo sadove njegovega dela v preteklosti. Gasilci v Kotih so obljubili, da bodo potrebovali za odhod na naslednje občinsko tekmovanje kar avtobus. Dejavni so bili tudi na kulturnem področju. Spomnili so se svojih mater in žena ob njihovem prazniku marca. Priredili so tradicional- no srečanje godcev in pevcev, organizirali sprevod ob Miklavžu v Borovnici, poprej pa so imeli še svojega Miklavža v Brezovici. Udeležili so se tudi maše na Florjanovo nedeljo. Na prošnjo g. župnika in borovniškega župnijskega sveta so uspešno zavarovali okolico cerkve pred vsiljivimi petardami med polnoč-nico. Glavna naloga društva v letu 1994 je strokovno izobraževanje članov, delo z mladimi in nakup prapora. Soglasni so bili, da bo na praporu Janez Krstnik, kije patron v Kotih. Izdelali si bodo tudi klopi in mize, da bodo na veselicah sedeli na svojih klopeh. Izkupiček od veselice pa je tudi eden izmed virov preživljanja društva v preteklem letu, kajti OGZ Vrhnika je društvu namenila denarja samo za »bencin.« V Kačaniji torej v preteklem letu ni bilo dolgčas. Dokler bo tako, se tudi za razvoj gasilstva in za družabnost ni bati. J. D. Nekaj iz zgodovine uspehov vrhniških živinorejcev ZGODOVINA • Leta 1931 je bila ustanovljena živinorejska zadruga na Vrhnil • Okrajni kmetijski referent g. Oto Muck uvede A rodovnik krave sivorjave pasme. • Uvožen plamenski bik po imenu Maks je na potomstvo rnoču prenašal kolčno širino; krave, hčere tega bika, so imele lahl porode in odlikovala jih je visoka mlečnost. • Leta 1934 začne živinorejska zadruga na Vrhniki z redno mol no kontrolo pri sivorjavem in tudi pri svetlolisastem govedu barjanskih vaseh, ki so ostale pri tej pasmi. • Na kmetiji Marije Jelovšek na Vrhniki, U je imela čredo sivorj vih krav v čisti pasmi, so v 30-letih posamezne krave dajale 4 kot 5000 kg mleka v laktaciji. • Živinorejska zadruga na Vrhniki je bila vključena v Zvezo s lekcijskih zadrug za sivorjavo govedo v Ljubljani. • Prikaz kontrole proizvodnosti krav in mesto vrhniških goved rejcev v Zvezi selekcijskih zadrug je v spodnji tabeli. JV TABELA Kraj Povprečna molznost na leto -Tideh 1. Sodražica 2. Vel. Lašče 3. Dobrepolje 4. Ribnica 5. Grosuplje 6. Planina 7. Stari trg 8. Logatec 9. Vrhnika 1934 1935 1936 1937 1938 2396 2298 2100 2205 2100 2130 2259 2288 2376 2432 1968 2130 2245 2359 2102 2548 2282 2202 2284 2216 2234 2120 2076 2129 1927 2109 2501 2590 2591 2476 2380 2289 2179 2265 2316 — 2320 2216 2429 2448 2851 2812 2687 2644 2319 1939 RJAVA PASMA 2223 obi 2442 nika 2085 «ira 2282 ceni 2104-je i 2749 p čl 2049 N 2275 lie,: 2730 i dn -lo Si :ekk eda; • Vseh krav rjave pasme na območju občine Vrhnika je 690, o""" tega jih je 450 vključenih v A kontrolo. • Povprečna mlečnost vseh kontroliranih krav po letih je taka:^J Leto štev, krav kg mleka kg mleč. masti % mleč. masti Ja^ 1953 1973 1983 1992 420 450 2616 3550 4004 4147 146.9 163.7 3.67 3.95 ret kil VC Posamezne kmetije z rejo rjavih krav dosegajo proizvodne rt zultate, ki so blizu rejskemu cilju za to pasmo v državi SloveniJ_ Leto štev. krav skupaj mleka k mleka mleč. mašČ. mlec. maš. mice. bel. mlec. bel. skupaj kg kg % kg 1 h 1989 17 75223 m 212 4.74 1993 15 77680 5000 228 4.56 176 3.52 404 N • Vsebnost mleka tako glede na mlečno mast kot na beljakovin na nekaterih kmetijah kaže na dolgoletno dokaj uspešno delo! selekciji. • V bodoče je treba pri rjavi pasmi slediti rejskemu cilju, — telesna teža krav 600 — 700 kg — mlečnost 6000 — 7000 kg — vsebnost tolšče 4% ] — vsebnost beljakovin 3.3% Mi da se temu cilju približa čim več rejcev našega društva, poseben po udarek je treba nameniti mlečnim beljakovinam, ker mleko naši'2.) krav v zadružni mlekarni na Vrhniki predelajo v sir ementalec. Si LISASTA PASMA • Vseh krav lisaste pasme na območju občine Vrhnika je 990, d 3 v tega jih je 400 vključeno v A kontrolo. • Povprečna mlečnost vseh kontroliranih krav po letih je: g Leto št. krav mleka kg mleč. masti kg mleč. masti PP 4.) 1983 1992 298 400 3797 3838 133.6 146.2 3.70 3.77 104 "a 98 bc — pli Posamezne kmetije z rejo krav lisaste pasme dosegajo proiz» . vodne rezultate, ki so enaki ali boljši od povprečnih rezultate' •] kmetij na Bavarskem, v republiki Sloveniji pa sodijo v sam vrl tako po količini mleka v standardni laktaciji predvsem pa p< ra vsebnosti mlečne masti in beljakovin -6/ Lelo štev. krav mleko skupaj mleko/tavo ml. masti ml. masti ml. bel. ml. bel. skupaj kg k kg //kg g 1988 14 65922 4567 199 4.35 1993 16 98075 6048 256 4.24 205 3.39 461 te 7. V bodoče je treba čimveč kmetij, ki redijo lisasto govedo, spod buditi k bolj načrtni in večji prireji mleka pri posamezni kravi,: K selekcijo izboljšati pripetost vimena in iztok mleka, predvsert pa paziti na dobro stojo zadnjih nog, hkrati pa obdržati odličn* pitovne sposobnosti in klavno kakovost moških živali te pasm* q 8. iS ČASOPIS MAREC 1994 11 JVEČJE DRUŠTVO NA VRHNIKI IMELO OBČNI ZBOR ielijo si večjo publiciteto mm udeleženci občnega zbora Društva upokojencev Vrhnika i . J10 izmed največjih društev v ; občini, Društvo upokojencev "'ka.jevtorek, 15. 3. 1994, or-i Kirala občni zbor, na katerem ! cenili enoletno delovanje. Zbo- I je udeležilo nekaj več kot pet-1 !t članov. Vse prisotne je po-1 'V>1 predsednik društva Matija PJ> kije tudi prebral poročilo o j1 društva v letu 1993. Naj navezo samo nekaj številk in akcij iz «klega leta. edaj društvo šteje že 1.361 čla- nov. Med letom seje na novo vključilo 78 upokojencev, članstvo pa je prenehalo 82 članom; od teh jih je 68 članov umrlo. Od skupnega števila članov je 1.166 starostnih, 115 družinskih, 59 invalidskih, 14 vojaških in 7 kmečkih upokojencev. Najstarejši član bo letos dopolnil 99 let, najmlajši šele 39, 75 let in več starih Članov pa je kar 309. Najbolj je razširjena izletniška dejavnost, saj se je osmih izletov udeležilo 640 članov, 21 članov seje udeležilo ko- JURISTIČNO DRUŠTVO »BLAGAJANA -VRHNIKA >abi na redni občni zbor, Ki bo v četrtek. 7. 4.1»94, ob 19. uri v Domu Karla Grabeljška na Vrhniki. Zbor bo potekal po običajnem dnevnem redu. Na zboru bomo podelili Blagajane in Osate vrhniškim goli stinskim lokalom. •j— Obvestilo za člane TD Blagajana VRHNIKA; Članarino lahko | poravnate tudi na občnem zboru. 11 TD Blagajana VRHNIKA PREDSEDNIK Tomaž Grom, l.r. 'Načrt izletov za leto 1994 »•) 24. marca 1994: Nova Gorica, Palmanova — nakupovanje, ogled gradu ^Miramar pri Trstu ali ogled Ogleja, vrnitev prek Sežane. lt2) v aprilu: . Litija, Vače, grad Bogenšperk, vrnitev na Šentvid pri Stič-m> postanek pri Bifeju Kepa oziroma kosilo v gostilni v borovju. J-)vvmaju: Skofja Loka, Železniki, Dražgoše, Kropa, Radovljica, Begunje — gostilna Avsenik ali Pokljuka. J, 4-) v juniju: - Ptuj, Velika Nedelja, Ormož, Jeruzalem — vinska klet in [nadaljevanje poti po vinski cesti v Prekmurje do Murske So- 1 °te —. Moravske Toplice ali do Lendave — Lendavske To-P'lce in ogled mlina na Muri. A) v juliju: rt Grosuplje, Taborska jama ali Županova jama, Višnja Go-"rain Polževo —piknik. '*•) v avgustu: Jesenice, Karavanški predor, Beljak — Osojsko jezero, A vrbsko jezero, Velikovec in jezero ob njem, Celovec — vrni-tev prek Ljubelja. 7-) v septembru: i ^ Trebnje, Mirna, Mokronog, Sevnica, Lisca, Brestanica, > Krško, vrnitev prek Otočca. i ali J Slovenske Konjice, Maribor — mariborsko Pohorje na Usankarico. *8) v oktobru: I vinska trgatev pri Treh lučkah, v novembru: I v, Martinovanje v Žužemberku in ogled oziroma nakupi v i Covern mestu. I V mesecu juniju srečanje upokojencev Slovenije na Rogli i ~~ Predvidoma. j*M V mesecu maju ali septembru 6-dnevni izlet v Španijo z t agencijo Royal. I W|) V mesecu maju kolesarjenje v Podlipo in v mesecu avgu-I tu ali septembru kolesarjenje v Bevke. lesarskega izleta v Bevke, 87 pusto-vanja in 95 članov silvestrovanja, kar je 843 vseh udeležencev. Izlete so organizirali vsak mesec po enega in sicer: nakupovalni izlet v Italijo (ogled kostnice v GONARSU), po Dolenjski (Trubarjeva domačija), na Primorsko, po Gorenjski, na Tolminsko (Kobarid, Vršič), na Koroško (Prežihovina), na trgatev v Krško ter Martinovanje v Beli krajini. Poleg izletov so v društvu tudi druge zelo uspešne dejavnosti; ponosni so na balinarsko žensko ekipo, ki zanje kar zavidljive uspehe. Ob sredah se dobivajo ženske, ki se ukvarjajo s pletejem, kvačkanjem in podobnimi ročnimi deli, da jim čas ob klepetu hitreje mine. Polno številno pa se članice udeležujejo organizirane rekreacijske telovadbe. Za vse člane je vsako prvo soboto organizirano srečanje v prostorih bifeja društva, kjer se po-veselijo in pozabijo na tegobe vsakdanjega življenja. Ob koncu leta so obiskali 238 svojih članov, starejših od 80 let, ter jih skromno obdarili. Na koncu svojega poročila, je predsednik Matija Turšič še dodal: »Ob tem bi rad povedal, da se naše društvo vzdržuje izključno z lastnimi finančnimi sredstvi, ki izvirajo predvsem iz članarine in delno tudi iz sredstev bifeja. Dotacij ne dobivamo od nikogar, le Zveza društev upokojencev Slovenije nam je nakazala 20.475,00 sit za rekreacijsko dejavnost naših članov. Res pa je, da nam je Izvršni svet občine Vrhnika v preteklem letu nakazal 30.000,00 sit, ki smo jih porabili izključno za novoletne obdaritve. Verjemite nam, da smo se, kar se je le dalo, potrudili, da bi bili naši izleti in druga praznovanja kar se da prijetna in kolikor toliko v mejah vaših finančnih zmožnosti. Naša želja je, da bi tako kot doslej prijateljsko sodelovali tudi v naprej in si s skupnimi močmi olep- šali našo prihodnost. Starejši upokojenci, ki jim na vseh koncih in krajih kratijo pravice, se sprašujejo, koliko časa še in do kdaj bo to trajalo. So res vsi pozabili na minulo delo in nočejo priznati, daje generacija starih upokojencev ustvarila zavidljive uspehe? Podjetja, ki smo jih ustanovili, prodajajo, finančna sredstva ostajajo v tujini. Problem je tudi prodaja stanovanj. Število upokojencev se veča, stanovanjski sklad za upokojence pa se iz dneva v dan zmanjšuje. Bodo upokojenci v prihodnje stanovali v kletnih in podstrešnih stanovanjih. V celoti podpiramo mnenje upravnega odbora Zveze društev upokojencev Slovenije in njegove ugotovitve, da vsa prizadevanja za ustanovitev novih strank in drugih organizacij upokojencev niso nič drugega kot razbijanje naše organizacijske mreže, zato odklanja takšne akcije. Naše usmeritve za delo so jasne. V ospredju je skupen interes vseh upokojencev v različnih dejavnostih, ki seje uveljavil v dolgih letih delovanja tako Zveze društev upokojencev kot tudi posameznih društev. Drobljenje naših sil ni dobro in ni v interesu upokojencev, zato moramo biti še bolj enotni in dosledni. Znano je tudi stališče, da funkcionarji društev ter zveze ne bi bili tudi funkcionarji v strankah, predvsem v upokojenskih. In tudi s tem se popolnoma strinjamo.« Nato so sledila še preostala poročila, ki so se nanašala na delovanje društva v letu 1993. V razpravi je sodelovalo le nekaj prisotnih članov, ki pa so poudarili: o akcijah in delovanju društva je treba nameniti večjo publiciteto, za kar je treba bolje izkoristiti Naš časopis; — doseči večjo povezanost s sorodnimi društvi; — za leto 1995 pa že sedaj razmišljati o povečani članarini, ki sedaj znaša 300,00 sit. Zbor upokojencev je pozdravil tudi predsednik društva invalidov Vrhnika Janez Petrič ter pohvalil dobro sodelovanje balinarjev obeh društev, želijo pa si povezanosti tudi pri drugih aktivnostih. Na koncu zbora so soglasno sprejeli načrt izletov za leto 1994, ki v celoti objavljamo z namenom, da se vsi upokojenci vključite in udeležite zanimivih izletov, ki pritegnejo člane k še boljšemu društvenemu življenju samega društva. S. S. INTERVJU S SLOBODANOM GROMOM IZ DOMA UPOKOJENCEV Veteran v domu Dne 22. 2. 1994 smo obiskali gospoda Slobodana Groma, ki je v Domu upokojencev že od leta 1957, se pravi že 37 let. Usedli smo se v prijeten, topel kotiček in začeli z intervjujem. O sebi nam je povedal naslednje: Otroštvo sem preživel zelo skromno. Imam dve sestri in brata, ki živijo v oddaljenih krajih. Živeli smo v skromni hiši pri Stari postaji, današnji Vrtnariji. Postavili smo mu tudi nekaj vprašanj, na katera je z veseljem odgovoril: 1. Zakaj in kako ste prišli v Dom upokojencev? Zdravnik dr. Kogoj meje poslal v dom. Tudi sam sem hotel iti, saj sem od drugih ljudi slišal, da je v domu dobra oskrba. Doma nisem želel biti v napoto, saj nas je bilo že tako veliko. 2. Kakšna se vam zdi oskrba? Imam lepo sobo, saj jo vsako jutro pospravi sestra. Tudi hrana mi je zelo všeč. Sestre so zelo prijazne do vseh. . Ali vas sorodniki pogosto obiskujejo? Včasih me obišče brat in mi dela družbo. 4. S čim ste se in se ukvarjate v življenju? 18 let sem delal kot komunalni uslužbenec. Na Stari Vrhniki sem bil za hlapca na Debevčevi kmetiji. Sedaj pa jeseni sekam makleno-ve šibe in iz njih naredim spine za klobase in salame ter jih pozimi prodajam in zaslužim kak tolar. 5. S kolikimi leti ste šli od doma? Zdoma sem šel zelo mlad, z 20 leti. 6. Ali ste imeli kaj težav z zdravjem? Imel sem veliko hrast po glavi, a so sčasoma izginile. Tudi oči so me bolele. Velikokrat mi zateka noga, zaradi ceferisa. 7. Če bi imeli še eno življenje na razpolago, kakšno življenje bi si ustvarili? Ne bi se poročil. Rekel je: »Ko mož pozno pride domov, ga žena okara in takoj vpraša, kje je hodil in kje ima denar.« 8. Ali ste obiskovali šolo? V šolo sem hodil do 3. razreda. Nisem maral hoditi v šolo, ker smo imeli strogo učiteljico. 9. Kaj ste delali med vojno? Med vojno sem bil italijanski in nemški vojak. Ko sem bil star 21 let, so me zaprli za 6 mesecev zaradi sodelovanja z nemško vojsko. Iz ječe meje spustil Josip Broz-Tito. Takrat smo živeli v starih barakah brez oken. 10. Imate tudi mucka, kajne? Ja. Z mano hodi v trgovino in na sprehode. Kadar je za kosilo meso, se mesu odpovem in ga raje dam svojemu mucku. Zmeraj me uboga in ga imam najraje od vseh. Po končanem intervjuju smo se mu iskreno zahvalili in mu zaželeli še veliko zdravja ter srečnega bivanja v domu. Aja Opeka, Tanja Markclc in Bojan Jeraj 8. razred OŠ Ivan Cankar NAŠ GLAS NAJ SEŽE DO VAS Kronika dogodkov 19. 2. so nas obiskali predstavniki slovenske vojske iz 530. učnega cestra, Stara Vrhnika. Janko in Štefan sta opisala obisk takole: »Obiskali so nas čisto tapravi slovenski vojaki, nam povedali, kako zdaj živijo, pokazali, kako so oblečeni in oboroženi. Častnik (menda je bil častnik), Matjaž Zi-rovnik je imel glavno besedo, tako kot v vojski mora biti. Fantje so pa pokazali, kar je on razlagal. Spomnili smo se naših časov, ko smo služili vojsko, »štelnge« in še marsičesa. Ko bodo spet prišli, jim bomo Pojdite z mi še kaj povedali.« 8.3. Ob mednarodnem dnevu žensk so stanovalci obiskali in obdarili z lepo narciso v vazici vse ženske v domu. Eden od njih je povedal: »Po dveh letih bivanja v domu sem bil počaščen, da sem lahko izrazil čestitke našim ženskam. Obiskali smo po sobah tiste, ki niso mogle priti na skupno srečanje. Ženske so bile vesele, presenečene, celo ganjene. Narcise so jim bile všeč. Morda so se nas tudi zato spomnile na dan mučenikov.« 10. 3. jc bila pri nas gledališka predstava Velika in mala luna Dramskega krožka OŠ Ivan Cankar Vrh- Tudi v zrelih letih življenjskega obdobja smo lahko aktivni, pa tudi sproščeni, srečni. Tudi v tem obdobju si moramo vzeti dovolj časa, da se posvetimo sami sebi. Kako se bomo odzvali na življenje v svojem okolju, je odvisno predvsem od nas samih. Seveda pa to življenje lahko popestrijo tudi dejavnosti društva upokojencev. Zato v Društvu upokojencev v Borovnici vsako leto načrtujemo take dejavnosti, ki pripomorejo k našemu boljšemu počutju. Ena takih dejavnosti so izleti, ki se jih veselim prav tako kot takrat, ko sem bila še osnovnošolka. Naši izleti oziroma potovanja so za nas upokojene predvsem užitki, ki nas sproščajo, so doživetja, ki ostanejo v spominu in nas družijo kot veliko družino. Za vse to pa moramo biti hvaležni vodji izletov gospe Mileni Volk, ki že vrsto let uspešno organizira in vodi izlete oziroma potovanja po prelepi Sloveniji in na tuje. Pri tem ne pozablja na prijetna presenečenja med potovanji ali na samem cilju. Vedno se zelo potrudi, da se čim bolje počutimo vsi, za kar smo ji še posebej hvaležni. Kdo drug, razen tistih, ki smo bi- li lani skoraj na vsakem izletu, si lahko zamisli, da se bo v enem letu z bore malo lastnih sredstev udeležil izletov dvakrat na Dolenjsko, na Primorsko, dvakrat na Gorenjsko pa na Štajersko, v Belo krajino in v tujino — Munchen, Salzburg in drugič v osrčje Ziljskih Alp. Pri tem nismo spoznali le novih krajev in njihovih značilnosti, ampak smo bili deležni tudi njihovih naravnih danosti in drugih ugodnosti — kopanja v toplicah, nakupovanja (Rašica, Škofja Loka, Nova Gorica) predavanja o izdelkih iz medu in nakup le-teh v Polhovem Gradcu, ogledali smo si sirarno v Kočevju in nakup sira idr. Uživali smo tudi ob Planšarskem jezeru na Jerzerskem, pa v Štorovju na Dolenjskem na »martinovanju«, kjer nas je navduševal za ples priljubljeni Janez s svojo večno spremljevalko — harmoniko. Tudi za letos je gospa Milena pripravila pester program izletov za vsak mesec od marca do novembra. Če programa še ne poznate, povprašajte zanj pri njej oz. pri Društvu upokjencev. POJDITE Z NAMI, NE BO VAM ŽAL! Milka Mihevc nika pod mentorskim vodstvom Lidije Rajer in ob spremljavi pevcev Helene Grbac. Gospa Helena Jeri-na, ki si je predstavo ogledala, je povedala: »Prva igra, ki sem jo gledala, je bila Mogočni prstan v ljubljanski Drami. Ko seje začel film, smo bolj hodili v kino. Ampak tale predstava o luni mi jc bila pa zelo všeč, jih je kar za pohvaliti, vse po vrsti.« Nasvidenje do prihodnjič Vera JE ČAS ZA RADOST IN JE ČAS ZA BOLEČINO... je zapisala Mila Kačičeva ob razstavi glasil, ki jih izdajajo domovi za starejše sirom Slovenije. Zimzelen, Utrinki, Iskrice, Cvetje v jeseni, Dolga pot, Izviri, Zlata leta, Barči-ca, Galeb, Mozaik... jc samo nekaj od 32 naslovov, kolikor jih jc prispevalo na razstavo, ki smo jo pripravili v Domu upokojencev na Vrhniki v času od 7. do 28. februarja. Med obiskovalci so bili ljudje iz drugih domov, naši zaposleni, šolarji, pedagogi, svojci, znanci, prijatelji, tudi čisto naključni obiskovalci. Največji odmev pa je imela razstava pri naših stanovalcih, saj so nekateri marsikakšno popoldne preživeli ob prebiranju glasil in pomenkovanju o tem, »kako neki se imajo zdajle v tistem domu, kjer prirejajo redne šahovske turnirje...« Gospa Vida ki tudi sama veliko dopisuje naše Utrinke, je zapisala v knjigo vtisov: »Koliko zanimivih dogodkov in misli v prozi in poeziji je skritih tukaj! Zlasti me prevzemata nasprotji Koper —sončni zahod ob obali in Vrhnika — blesk snega v planinah. To sta namreč zadnji moji bivališči.« V času razstave so imeli strokovno srečanje tudi delovni terapevti, zaposleni v domovih za starejše. Približno 50 udeležencev je v razgovoru o pripravi in izvedbi prireditev in praznovanj vodil režiser Matija Milčinski. Na okrogli mizi o vsebini, urejanju, oblikovanju glasil ter motiviranju ljudi za tovrstno ustvarjanje pa je sodeloval novinar Tone Stefanec. Ob tej priložnosti se je porodila tudi ideja o zborniku najboljših literarnih prispevkov ljudi, ki živijo v domovih, urejal pa bi ga kdo izmed slovenskih pesnikov in pisateljev. Idej torej ne manjka. Razstavi pa, ki zdaj potuje po Slovenij, želimo: Srečno! Andreja Grom Razstavljena glasila in rokopisi doma upokojencev. 9 MAREC 1994 NAŠ ČASOPIS SEJEM ALPE ADRIA — SVOBODA GIBANJA Vrhnika se je predstavila z geslom »Narava je vredna največjega občudovanja« V sredo, 23. marca so na ljubljanskem sejmišču (GR) že triintri-desetič odprli sejem Alpe-Adria, Svoboda gibanja. Sejem se je razprostiral na več kot 9.000 kvadratnih metrov razstavnih površin in je doslej po površini eden izmed največjih sejmov v Sloveniji. Predstavljalo se je 435 razstav-ljalcev, neposredno 169, 166 pa preko svojih zastopnikov. Med razstavljala je bilo 244 slovenskih, trinajst italijanskih, deset avstrijskih in dve podjetji iz Hrvaške, prek posrednikov pa so bila zasto- vwvntH pana podjetja iz celega sveta. Sejem je odprl minister za gospodarstvo Maks Tajnikar, ki je med drugim poudaril, da slovenski turizem niso le postelje, ampak da je le-ta odvisen tudi od nas, koliko bomo v letu turizma, posvečenem turističnemu podjetništvu in kakovosti, znali ponuditi vse tisto, kar imamo. Na letošnjem sejmu je bil tudi samostojen paviljon občine Vrhnika, pod geslom »Narava je vredna največjega občudovanja!«, kjer je bil predstavljen »Mali plač« ter vse najlepše lastnosti tega dela vrhniš- kega barja. Svoj razstavni prostor pa je imela tudi vrhniška PEKARNA, kjer so razstavljali in prodajali svoje pekarske specialitete, tako da si je znani vrhniški kruh zopet pridobil nove oboževalce. Vrhniški rastavni prostor je bil v sklopu turistične ponudbe slovenskih mest, ki so vključene v regijo Alpe-Adria. Predstavljal pa je življenje »Malega plača«, našega naravnega parka, katerega moramo predstaviti širši slovenski in tuji javnosti. Razstavljene slike, kamenine, žive želve, sveže in suhe rastline našega barja, so ponazarjale šc tisti mali del, obnovljene barjanske narave, katero hočemo ponuditi turistu. Poleg tega, pa je bilo poudarjeno še precej propagandnega turističnega materiala, pač takega kot ga v tem trenutku premoremo. Prodajali pa so se še nekateri značilni vrhniški izdelki, znani vrhniški sir ementalec KZ Vrhnika, peharji domačega suhega sadja ter domače žganje Jožeta Sušteršiča. V četrtek, 24. 3. 1994 pa je bil izpeljan vrhniški dan, ki gaje pripravila občina Vrhnika, Turistično društvo Vrhnika in Zveza kulturnih organizacij Vrhnika. V kulturnem programu so nastopili ljudski godec s harmoniko Miha Malovrh iz Smrečja, eden najstarejših godcev na Vrhniki, trio »na Klancu«, z nekaj znanimi melodijami starejše generacije ter oktet Raskovec. Vrhniko sta v kratkem predstavila župan Vinko Tomšič in Tomaž Grom, predsednik Turističnega društva Vrhnika. O Malem placu pa je spregovoril prof. Ljubo Mo-horič, ki je bil pobudnik za ohranitev in za imenovanje tega naravnega spomenika. Za dobro razpoloženje in vso postrežbo pa so poskrbele vrhniške gostilne Kranjc, Most — Nada Drašler, gostilna Marinčič Janko, Pizzerija Botter z mešanjem cocktailov Aleša Ogrina in obveznim polnim sodčkom vina Anžeta Stržinarja. S. S. Razstavni prostor naše občine je bil vse dni sejma precej zanimiv in obiskan Ob otvoritvi sejma, seje na vrhniškem paviljonu ustavil minister Maks Tajnikar in poizkusil izdelke KZ Vrhnika Na predstavitvi Vrhnike je bilo precej obiskovalcev in povabljenih gostov; KOMU GREDO BISERI Prvi obiskovalci na Malem placu Veliko se zadnje čase govori o naravnem spomeniku Malem palcu pri Bevkah... društvo Rosika, izid zloženke in čudovite, poučne razglednice, ureditev nekaterih najznačilnejših barjanskih zemljišč in navsezadnje splošno ozaveščanje ljudi o izginja-jočih biserih prirode... 11. marca pa smo imeli prvič priliko pokazati sebi in večstoglavi množici srednješolcev, ali smo tudi v resnici zmožni in dovolj pripravljeni na končno predstavitev Malega plača... torej — prikazati ga kot dediščino narave in ga hkrati takega očuvati v bodočnost. Društvo Rosika. Bevčani, ZKO Vrhnika in Turistično društvo Blagajana so ob pomoči še nekaterih sodelavcev in pod strokovnim vodstvom Ljuba Mohoriča pripravili natančen načrt poti, ki je povezovala posamezne točke Barja in bližnje okolice Vrhnike, s spremljajočim programom, ki naj bi na prijazen, gostoljuben in prijetno poučen način približal vrhniško barje širšim množicam obiskovalcev. Po nekaj napornih urah smo lahko z zadovoljstvom nazdravili uspehu in novim gostom, ki se že prijavljajo za ogled velikega Malega plača... Jezerna Roža pa je tudi povedala svoje... PREJELI SMO Informacija o dediščini Februarja 1994 je kot priloga Našega časopisa izšel Turistični informator Vrhnika. Teh preprostih nekaj strani je po mojem mnenju eno najboljših gradiv o kulturni in naravni dediščini, kar sem jih videl v zadnjih letih, ko je beseda »promocija« na vsakih ustih, a se tako redko udejanji. Najprej in predvsem zato, ker je informacija očitno namenjena občanom Vrhnike, torej domačinom. Njihovi predniki so dediščino obvarovali do današnjih dni, oni sojo soustvarjali, otroci jo bodo prevzeli. Samo kdor sam dobro in spoštljivo pozna svoj kraj, ga bolahko dostojno pokazal obiskovalcu od drugod. Informatorje tudi vsebinsko in oblikovno odlično zasnovan. Sporočila so pregledna, jasna, dovolj strokovna in hkrati zadosti poljudna za vsakega obiskovalca. Dopolnjujejo jih zanimivi razmišljujoči zapisi, ki bodo razveselili zahtevnejšega bralca. Ob nesporno izkazanem trudu in strokovnosti sodelujočih je jasno, daje bil ves projekt nizkoproračunski in speljan s kar najmanj denarja. Obenem pa Informator v sedanji obliki že obljublja in napoveduje, da bodo njegovi ustvarjalci kmalu pripravili podobne priloge z drugimi vsebinami. Ce morda celo že ne razmišljajo o drobnih knjižicah, ki bi jih lahko vtaknili v žep in se odpravili na sprehod! Dušan Kramberger, arhitekt-konservator Iz daljave slišim bobnenje eksplozij v kamnolomu, sem ter tja pripih-Ija do mojih ušes godrnjanje traktorja... sicer pa je nad menoj eno samo žgolenje. Kajne, saj bo jutri Gregorjevo! Vsa ta ptičja svatba, na kateri sem se povsem slučajno znašla, se odvija sredi Barja, na Malem placu. Tla so posuta z belimi cvetovi krone, tu in tam se že odpirajo prav sramežljivo mala sonca kalužnic... pravo sonce pa še vedno cinca... naj posije, ali ne. Ne vem, kdaj bomo zarezali v belo torto malih ščebetavcev, vem pa, da se bo prav kmalu izza temnih jelk izluščila nova pisana kača nadebudnih dijakov. J a, danes je res en hecen dan... ljubljanskim srajcam bi radi pokazali nekaj čudežev prirode, pa nam le redki zares prisluhnejo. No, saj nisem pričakovala, da bo ob pogledu na gnilo mlakužo vseh sedemsto šolarjev padlo v trans... in bi jih uspela potolažiti šele z dolgimi razlagami pelodnih diagramov, geoloških revolucij v poznem pliocenu in zagotovilom, da bo sredi Kostanjevice čez tri tisoč let prav gotovo rajna zemlji. Med šotnim mahovjem bodo dirkale želve sklednice, nad njimi bo bingljalo na tisoče močvirskih tulipanov, kanje in jerebice pa bodo v kljunih prinašale mravlje in črve za vedno lačne mesojede rosike... 1994. leto, ko smo se bojevali s težkimi kovinami v odpadnih vodah, ko je primanjkovalo dušika in fosforja, da o kisiku sploh ne govorim, bo le še daljna preteklost, večen opomin na človekov napuh in neodgovornost. Take prizadetosti si od obiskovalcev pravzaprav niti ne želim posebno, ampak res nas je en malček premalo, ki nam razpadajoča močvirja nekako diše. Sicer pa je akcija v polnem teku. V kulturnem domu sredi Bevk se vrtijo filmi o barjanski zgodovini, prodajajo razglednice, zloženke, spominke v obliki želv... goste pa pozdravljajo s kruhom in medom. Na Jurcovem šo-tišču in kamnolomu nad Lesnim br-dom sla ostali dve izletniški točki... vse je torej kot se šika. In če nas slučajno opazuje kdo z Olimpa navzdol, se verjetno samo krohota ob pogledu na štiri nabasane avtobuse, ki se po matematično določenem vrstnem redu, cijazijo sem ter tja po ozkih barjanskih kolovozih. Že zjutraj smo naredili več kot vtis na nekega traktorista, ki je samo strmel, ko je reka nepričakovnih avtobusov lovila ravnotežje in se tlačila mimo tovornjaka, ki je nenadoma, neoziraje se na naše točno izdelane načrte, pripeljal iz nasprotne smeri. Bilo je kot v kakšnem zaresnem filmu! Kaj si je mislil tisti olimpskifir-bec šele, ko je videl, kako poskušamo stlačiti v prtljažnik smetnjak, ki je bil večji kot sam avto! Več kot potrebno se nam je namreč zdelo — urediti polja na Marostu z opremo urbanih središč... me pa prav zanima, če se bo v mogočne kontejnerje sploh ujela kakšna smet. Ostale točke so med seboj povezane z voki tokiji, meni pa bi, izgnani v divjino in samoto Malega plača, še najbolje prišla ena puška. Samo dvoje se mi lahko zgodi... ali se bom počasi začela spraševati^ kaj je z mano narobe, da me ni nič strah in bom na koncu na pol zblaz-nena od groze samo čakala, da me nekaj v resnici ogrozi. ..ali pa se bom tako navadila na več kot odlično družbo, same nase torej, da bom ob približajoči se novi skupini, prestrašena zbezljala proč in me bodo med barjanskimi osamelci lovili še dolga, dolga leta. Vmes si bom ujela še kakšnega merjasca in odeta v kožeprejezdila v divjem diru teh nekaj stoletij... ko bo Slovenije eno samo močvirje in bomo iskali vsaj košček kopne in suhe pradavnine. In bodo v drevakih priplule iz bele Ljubljane nove zvedave množice ljudi, kijih prav nič na tem svetu v resnici ne briga, niti ne zanima... Nekaj je gotovo — ta vrsta ljudi nikakor ne bo izumrla! Roža Jezerna Lepo, koristno in plodno Barje Lepo vreme in pomlad, je na piano pritegnilo veliko vrtičkarjev in ljubiteljev lepih rastlin. Zato pa je potrebna dobra zemlja in če je še črna barjanska šotna zemlja, bo uspeh prav gotovo dober. Na anonimne klice, da se z Barja zopet vozi na tone barjanske šotne zemlje, smo se odzvali ter naredili posnetek kupa zemlje, ki bo prav gotovo za nekaj »črnega« denarja odplaval z Barja neznano kam ali znano kam. Strokovnjaki ugotavljajo, da se Barje znižuje, mogoče je tudi to vzrok. N. Č. D-C 13 NAŠ ČASOPIS MAREC 1994 ODNOSI MED DELODAJALCI IN PODREJENIMI NA PREHODU V TRŽNO GOSPODARSTVO Irena MARINKO Leila, agencija za kadrovsko svetovanje, d .0.0. Štefanova 9, Ljubljana Pri ocenjevalnih intervjujih v agenciji za kadre smo prišli do hipoteze, da so v delovnih kolektivih odnosi med nadrejenimi in podrejenimi zelo slabi, zato smo jih raziskali s pomočjo vprašalnika, razdeljenega 150 delavcem. V drugem delu pa je navedenih nekaj sugestij za izboljšanje razmer, kakor jih navaja domača in tuja literatura. S pomočjo ugotovitev je možno začrtati model znanj, ki bi jih bilo treba vključiti v fakultetno kot tudi funkcionalno izobraževanje vodstvenih kadrov. VZROKI ZA RAZISKAVO ODNOSOV MED NADREJENIMI IN PODREJENIMI Zamisel za obravnavo tega vprašanja je nastala po več tisoč opravljenih ocenjevalnih intervjujih, v katerih so se tako podrejeni kot tudi nadrejeni pritoževali glede odnosov v delovnih kolektivih. Potrebo po obravnavi pa je še potrdil pregled vsebin visokošolskih predmetov in funkcionalnega izobraževanja, pri čemer smo prišli do zaključka, da so vodenje ljudi in medoseb-ni odnosi v primerjavi z drugimi vsebinami izobraževanja zelo zanemarjena tema. V okviru ekonomskih, pravnih, organizacijskih, socialnih, jezikoslovnih in drugih učnih usmeritev najdemo zelo malo predmetov, ki se sploh nanašajo na ljudi v delovnih kolektivih (nekaj takih predmetov je le na kadrovski smeri Fakultete za družbene vede, Fakultete za organizacijske vede in Visoke šole za organizacijo dela). Prav tako pa je zelo malo takih tem med oblikami funkcionalnega izobraževanja, pri katerih je pomen kadrovanja navadno sicer omenjen, vendar le kot ena manj pomembnih poslovnih funkcij. To občutijo tudi kadroviki in vodstveni delavci v podjetjih, saj jih je bilo v anketi 87% mnenja, da 2. 4., sobota, ob 20.00: 3. 4., nedelja, ob 18.00 in ob 20.30: GOSPA DOUBTFIRE (OČKA V KRILU) — ameriški barvni stereo MRS. DOUBTFIRE Režija Chris COLUMBUS V gl. vi.: Robin WILLIAMS, Sally FIELD, Pierce BROSNAN, Harvey FIERSTE1N, Robert PROSKY Brez žene že šc gre, nikakor pa nc brez otrok. In tako se ločeni mož vrne domov k družini kot gospodinjska pomočnica ali kot vzgojiteljica, preoblečen v očarljivo gospo Doubtfire, ki jo imajo otroci zelo radi... 9. 4., sobota, ob 20.00 10. 4., nedelja, ob 18.00: POPOLN SVET — ameriški barvni sterco A PERFECT WORLD Režija: Clint EASTWOOD V gl. vi.: Kevin COSTNER, T. J., LOWTHER, Clint EASTWOOD, Laura DF.RN Razmerje med ugrabiteljem in žrtvijo — desetletnim dečkom prerašča v svojevrstno prijateljevanje, daleč od ustaljenih klišejev. Kevin Costner se je prvič spoprijel z zapleteno vlogo »negativca«. 10. 4., nedelja, ob 20.30: NESKONČEN DAN — amer, barvni ste reo GROUNDHOG DAY Režija: Harold RAMIS V gl. vi.: Bill MURRAY, Andie MacDOWELL, Chris ELLIOTT Dan njegovega življenja, ujet v časovno zanko, se ponavlja —vsako jutro od šestih naprej. TV »vremenku« bo ta izkušnja spremenila življenje. V tej izvrstni komediji bomo slišali tudi znani Jankovičev ansambel, ki slovi po polkah. 17. 4., nedelja, ob 16.00 in 18.00: DENIS POKORA — amer, barvni stereo DENNIS THE MENACE Režija: Nick CASTLE V gl. vi: Christopher LLOYD, Joan PLOWRIGHT, Lea THOMPSON, Paul WINFIELD, Mason GAMBLE, Walter MATHAU Denis je oborožen (čeprav samo s fračo)... pa prisrčen ... in na počitnicah celo poletje. Na veliko grozo vseh tistih, ki jim Denis vsak dan, pa ne samo enkrat, zasmoli kakšno pobalinsko... 17. 4., nedelja, ob 20.30: KLUB SREČNIH ŽENSK — amer, stereo barvni obstaja mnogo več oblik funkcionalnega izobraževanja na področju financ, računovodstva, planiranja, strategije, informacij, kot pa na področju vodenja ljudi. Se večji pa je odstotek tistih, ki mislijo, da vodjem bolj manjkajo znanja o vodenju ljudi kot ostala znanja, potrebna za vodenje podjetij (89%). To dejstvo, posebej če upoštevamo, da je bilo med anketiranimi tretjina vodstvenih, tretjina kadrovskih in tretjina podrejenih delavcev, prav gotovo odraža neko značilnost sedanje slovenske družbe: da je človek — pa naj gre za podrejenega ali vodstvenega delavca — zelo malo upoštevan. Precej anketiranih je izjavilo, da se vodstveni in vodilni delavci ne zavedajo, da je treba voditi ljudi s pomočjo posebne tehnike (43%) in da vodje uporabljajo pri vodenju le avtoritarno metodo (35%), kar prav tako potrjuje, da je nepoznavanje vodenja človeškega faktorja problem, ki mu je treba posvetiti večjo pozornost kot doslej. Čeprav naši vodstveni delavci imajo določena znanja o vodenju ljudi, kar dokazujejo tisti, ki se ne strinjajo z gornjima trditvama, je odstotek temu nasprotnih rnnenj prevelik, da bi bili lahko zadovoljni. Predvsem pa bi bilo treba s temi vsebinami seznanjati mlade vodstvene kadre, ki nimajo niti življenjskih izkušenj in so ravno zato pri prvih poskusih vodenja v nevarnosti, da se jim bo vodenje za vedno uprlo. Dejstvo, da v Sloveniji manjka znanj o načinih vodenja in uravnavanja medsebojnih odnosov, potrjuje tudi drugi rezultat ankete, da namreč vodje spremembe delovne situacije uvajajo avtoritarno — brez predhodnega posvetovanja s podrejenimi. Daje temu tako, seje strinjalo 53% vseh anketiranih. Sicer bomo kasneje videli, daje delno v uporabi tudi metoda vodenja posebnih projektov in paternalistični način, vendar je avtoritarno vodenje velik problem in ga imajo podrejeni za eno največjih napak vodstvenih delavcev. THE JOY LUCK CLUB Režija: Wayne WANG V gl. vl.: Tamlyn TOMITA, Ming Na WEN, Melanic CHANG, Kleu Chinh, Vu MAI, Tsai CHIN Po romanu Amy Tan posnet film govori o »materah in hčerah«, torej o dveh generacijah kitajskih žensk v času pred 1949 in njihovih hčerah, rojenih v Ameriki. Film je postal v Ameriki nepričakovano uspešnica. Bo tako tudi pri nas? 23. 4., sobota, ob 20.00 24. 4., nedelja, ob 18.00: ROMANCA V SEATTLU — amer. barvni stereo SLEEPLESS IN SEATTLE Režija: Nora EPHRON V gl. vl.: Tom HANKS, Meg RYAN, Bill PULLMAN, Ross MALINGER, Rob REINER V tej melodramski komediji ali komedijski melodrami vdovcev sinček išče očiju novo ženo, sebi pa mamico. 24. 4., nedelja, ob 20.30: RED ROCK WEST — amer. barvni stereo Režija John DAHL V gl. vl.: Nicolas CAGE, Dennis HOPPER, Lara Flynn BOYLE, Timothy CALHART, J. T. WALSH Izvrstna kriminalka o nekdanjem marincu, ki pride v podeželsko mestece iskat kakršnokoli delo. Lokalni šerif Wayne mu izplača kup denarja za umor nezveste žene, misleč, da je on najeti morilec. Ko pride pravi, nastane v dotlej mirnem mestecu pravi pekel. Prav zgleden nizkoproračunski »road mo-vie«. 30. 4., sobota, ob 20.00 1. 5., nedelja, ob 18.00: VČERAJ ROJENA — amer. barvni stereo Born YESTERDAY V gl. vl.: Melanie GRIFFITH, Don JOHNSON 1. 5., nedelja, ob 20.30: PRAVA STVAR — amer. barvni stereo TRUE ROMANCE Režija: Tony SCOTT Vgl. vl.: Christian SLATER, Patricia ARQUETTE, Dennis HOPPER, Gary OLDMAN, Brad PITT, Christopher WALKEN Vrhunska koreografija nasilja z odličnimi dialogi in glasbo, ki »gre v ušesa« — pa še igralci, »da dol padeš«, zares prava stvar.... kultni film mladih, ki hodijo radi v kino. OPREDELITEV PROBLEMOV, KI NASTAJAJO PRI VODENJU LJUDI Probleme, ki nastajajo v medsebojnih odnosih, so anketirani vodstveni, kadrovski in podrejeni delavci opredelili tako, da so: — sami našteli največje probleme pri vodenju ljudi, — navedli, v čem delajo vodje največje napake, — specificirali, katere napake delajo vodje v zvezi z obvladovanjem samih sebe, — opisali, česa delavci pri vodjih ne marajo. Ugotovitve se do neke mere pokrivajo in z grupiranjem je možno tudi opredeliti najtežje probleme. Največji problemi pri vodenju: — motiviranje ljudi za doseganje načrtovanih rezultatov (20), — neustrezno komuniciranje (18), — uskladitev podrejenih in nadrejenih (14), — poštenost (10), — nepoznavanje vodenja (10), — nestrokovnost (10), — zagledanost vase (8), — dobri medsebojni odnosi (7), — slaba organizacija (7), — nerazčiščena lastnina (5), — skrb za teamsko vzdušje (5), Največje napake vodij: — neupoštevanje mnenj podrejenih (26), — preveč avtoritarno vodenje (25)' . . . — neustrezno komuniciranje (14), — neodzivanje na probleme pri medsebojnih odnosih (5), — nedoslednost, popuščanje pri disciplini (5), — vodje ne dajejo navodil (5), — nedelegiranje nalog (4), Napake vodij pri obvladovanju sebe samega: — preobčutljivost, prehitro reagiranje (54), — zapiranje vase (12), — aroganca (8), — maščevalnost, agresivnost (3), — preveč avtoritarno vodenje (3) Česa delavci pri vodjih ne marajo: — aroganca (33), — pretirana avtoriteta (21), — nestrokovnost (18), — nepoštenost (13), — favoriziranje (11), — skrivanje, izmikanje (8), — neustrezno komuniciranje (7), — neupoštevanje predlogov (4), — slaba informiranost (4) Čeprav sama trditev, da vodstveni delavci uporabljajo pri vodenju le avtoritaren način, ni bila potrjena 100%, ampak seje s trditvijo strinjalo le 35%, lahko iz naštevanja problemov, ki nastajajo pri vodenju, ugotovimo, da je preveč avtoritarno vodenje omenjeno kar pri vsakem od navedenih vprašanj in gotovo predstavlja eno največjih napak vodstvenih kadrov. V zvezi z avtoritarnim vodenjem se kot pojav, ki ga delavci vodstvenim kadrom zamerijo, pojavlja tudi aroganca, ki jo omenja 16% anketiranih. Velik problem predstavlja komuniciranje. V anketi se pojavlja ne le na prvem mestu problemov vodenja, ampak ga 9% anketiranih šteje tudi med največje napake vodij. Pri tem nekateri posebej poudarjajo neposlušanje podrejenih (17%), zapiranje vase (8%), nepravilno informiranje. Med napakami pri obvladovanju samega sebe pa delavci nadrejenim očitajo predvsem preveliko občutljivost, oziroma prehitro reagiranje (kar 35%). S tem v zvezi je tudi izogibanje konfrontacijam, oziroma nizka kon-fliktna toleranca, ki jo omenjajo nekateri anketirani. Tako med problemi vodenja kot med napakami vodij so pogosto navedeni medsebojni odnosi med nadrejenimi in podrejenimi. Nekateri posebej označujejo kot napako vodij, da se ne odzivajo na probleme medsebojnih odnosov ali da ne izpeljujejo dogovorov. Večkrat so omenjeni tudi nepoštenost, neiskrenost, nepravičnost, nepravočasno ugotavljanje in ne-priznavanje napak. Tudi motiviranje spada med velike probleme (11 %) in o njem velik odstotek izrecno navaja (12%), da ga sploh ni, medtem ko 20% anketiranih na vprašanje o vrstah moti-viranja sploh ne daje odgovora. Pogosto je kot velika napaka vodij omenjena strokovnost (9%), kar kaže, da podrejeni in drugi vodjem nestrokovnost oziroma nepoznavanje dela štejejo zelo v slabo. S tem v zvezi nekateri omenjajo tudi vodje, ki se ne izobražujejo. Večje probleme pri vodenju predstavlja usklajevanje zaposlenih, razvijanje timskega vzdušja (3%), poznavanje vodenja, slaba organizacija, nerazčiščena lastnina. Posebej izpostavljeni kot napake vodij so: favoriziranje posameznih članov kolektiva, ki ga je omenilo 5% anketiranih, nedoslednost, da ne dajejo navodil, ne delegirajo nalog, so maščevalni, pristranski, se izmikajo. Nekoliko manj težav se pojavlja na področju discipline, neposlušnosti podrejenih, sprejemanja odgovornosti. Nekaj anketiranih med napake vodij šteje tudi to, da si ne znajo ustvariti avtoritete. Anketirani so med napakami vodij navedli tudi nepoznavanje ljudi oziroma neposluh za podrejene, pretirano zglajevanje, pretirano agresivnost, nezaupanje sebi in drugim. Kot problem se pojavlja neupoštevanje sposobnosti ljudi, ki se ga kot napako vodij opazi tudi kot napačno ocenjevanje, oziroma pomanjkanje kriterijev. V manjšem številu pa so navedeni še naslednji problemi: — trdno vodenje in človeški odnos hkrati, — določanje osebne odgovornosti, — določitev kontrolnih točk pri spremljanju dela, — dojemanje novih razmer, — prevelika ali premajhna natančnost, — neupoštevanje zakonodaje, — sedanje stanje brezvladja, — razvijanje posameznikov. PREGLED POSAMEZNIH SKLOPOV PROCESA VODENJA ČLOVEŠKE DELOVNE SILE Precej anketiranih pri organiziranju dejavnosti opaža 07%), da vodje uvajajo posebne projekte, s katerimi skušajo pospešiti sodelovanje podrejenih, da vodje nekoliko manj uporabljajo paternalistični pristop (29%) in daje še manj pogajanja s podrejenimi (17%). V skladu z ugotovitvijo o avtoritarnem vodenju pa je tudi zapažanje, da ni veliko vodenja po sistemu laissez-faire(10%). O pomembnih zadevah se vodje odločajo sami (56%), se pogajajo s podrejenimi o najboljši možni rešitvi (29%), prosijo podrejene za pomoč (14%), ne prepuščajo pa odločitev podrejenim. Komuniciranje vodij največ poteka z nadrejenimi (45%), s predstavniki drugih oddelkov (20%) in s podrejenimi (20%), najmanj pa s specialisti (15%). Pri komuniciranju delajo vodje zlasti naslednje napake: se nejasno izražajo (20%), reagirajo preobčutljivo (10%), ne razčišujejo prvih znakov napetosti (28%), se skrivajo za fasado (15%), dajejo premalo navodil (25%). Večja nadarjenost nekaterih vodij za stike z ljudmi se kaže v obvladovanju samega sebe (40%) ter načinu komuniciranja (34%), šele nato sledi pravilen odnos do ljudi (15%) in drugo, kot npr.: — vedo, kaj hočejo, — znajo vzpostaviti pravilen odnos do dela, — jasno seznanijo podrejene s cilji in rezultati dela, — znajo izkoristiti sposobnosti delavcev, — znajo urejati konflikte. Glede občutka varnosti in jasnega feedbacka podrejenim o tem, kdaj so vodje zadovoljni z delom, so mnenja zelo porazdeljena: 56% anketiranih izjavlja, da se vodje zavedajo, da potrebujejo podrejeni občutek varnosti, 45% pa, da se ne zavedajo. S trditvijo, da vodje dajo podrejenim vedeti, kdaj so ti dobro opravili svoje delo, se ne strinja 48% anketiranih. Precejšen je procent tistih, ki menijo, da se vodje premalo družijo s podrejenimi (55%). Prav tako je precejšen odstotek tistih, ki menijo, da vodje preveč poudarjajo neformalno povezanost s skupino in izmenjujejo osebne usluge (47%). Anketiranci navajajo, da vodje v delovnem procesu: — ne spoštujejo pravice ljudi, da kdaj kaj zavrnejo (26%), — vzamejo zavrnitve osebno (20%), — se preveč branijo pred napadi (17%), — ne zahtevajo predlogov za spremembe (11%), — ne dajejo dovolj navodil (10%), — ne navajajo omejitev oziroma možnosti pošteno (8%). V zvezi s skupinskim delom moti naslednje: — ne določijo jasnih ciljev (17%), — vodje ne skrbijo za redno informiranje (16%), — ne spodbujajo povratne informacije (12%), — ne posvetujejo se dovolj s podrejenimi (10%), — zatirajo ljudi z neustreznimi metodami (7%), — ne skrbijo za klimo odobravanja (7%), — ne skrbijo za skupinsko pripadnost (7%), — dušijo diskusijo (5%). Pri svetovanju uporabljajo vodje zlasti način neposrednih nasvetov (35%), manj jih seznanja ljudi s cilji (27%), še manj jih spodbuja podrejene (13%). 18% anketiranih je izjavilo, da vodje sploh ne svetujejo. Razgovore z vsemi zaposlenimi imajo vodje takole: nič: 17% premalo: 12% enkrat letno: 13% Nekateri imajo razgovore tudi po dvakrat, tri do štirikrat letno, vendar če upoštevamo, da so bile ankete narejene v malih in srednje velikih podjetjih, v katerih res obstaja možnost za letni intervju, moramo ugotoviti, da to pri nas še ni uveljavljena metoda za reševanje problemov v medsebojnih odnosih. Do konfliktov prihaja v podjetjih iz naslednjih razlogov: — finančna sredstva oziroma denarne nagrade (25%), — neobveščenost (8%), — razporeditev količine dela (7%), — slaba organizacija dela (5%), — medsebojni odnosi (6%), — neizpolnjevanje delovnih nalog, — nedisciplina. Glede problematičnih oseb v podjetju je 60% anketiranih izjavilo, da se vodje ne poglabljajo vanje, ampak se jim skušajo izogibati in jih zatreti. Večina je mnenja (67%), da vodje obravnavajo pritožbe ne da bi to bistveno vplivalo na urejanje zadev. Z mnenjem, da se vodje premalo zavzemajo za koristi podrejenih, ne zgladijo napetosti in premalo rešujejo konfliktne situacije, se je strinjalo 75% anketiranih. Vodje uporabljajo naslednje vrste motiviranja: — denarne nagrade (26%), — pohvale (11%), — premestitev na boljše delovno mesto (5%), — jasna predstavitev ciljev (3%), — obljube (2%), — več dni dopusta in še posamezne druge metode. Pomenljiv pa je odgovor, da v 12% sploh ni nobenega motiviranja! DOM - OPREMA TRGOVINA POHIŠTVA VRHNIKA, TRŽAŠKA CESTA 23 (stara glasbena šola — pri kino dvorani), tel.: (061) 755-255 ODPRTO od 8.30 do 12. in od 16. do 19. ure ZA VAŠ DOM VAM NUDIMO PESTRO IZBIRO POHIŠTVA IN STANOVANJSKE OPREME PO UGODNIH CENAH IN PLAČILNIH POGOJIH POSEBNA PONUDBA: SEDEŽNA GARNITURA V BLAGU ALI USNJU PO VAŠIH MERAH (LAHKO TUDI V VAŠEM BLAGU) Spored vrhniškega kina v aprilu 1994: 14 MAREC 1994 NAŠ ČASOPIS £> PREDLOG NAČINOV ZA USTREZNEJŠE RAZVIJANJE MEDSEBOJNIH ODNOSOV OZIROMA ZA IZOBRAŽEVANJE VODIJ KOT UPORABNIKOV IZSLEDKOV Strokovna literatura o medsebojnih odnosih ima v zvezi z gornjimi problemi v glavnem izdelana stališča. Pri tem navaja boljše in slabše načine organiziranja dejavnosti v delovnih kolektivih, daje napotke glede sprememb, ki jih mora vodja razviti sam na sebi, podaja osnove psihološkega razumevanja položaja podrejenih, pa tudi organiziranja in konkretnega reševanja problemov. Glede na težave, ki se pojavljajo pri nas, lahko iz literature (seznam glavnih uporabljenih del je na koncu sestavka), povzamemo prdvsem naslednje predloge: Načini organiziranja dejavnosti Iz ankete je razvidno, da v Sloveniji poznamo več metod, ki jih vodje uporabljajo, da bi organizirali dejavnost ljudi in jih usmerili proti zadanim ciljem: metoda prisile, posebnih projektov, pogajanj in laissez-faire. Izsledki raziskave kažejo, da se pri nas veliko uoprablja metoda prisile, pri kateri imajo delavci na razpolago le dve možnosti: da delajo ali pa zapustijo kolektiv. Posledice tega načina so pogosto slabši delovni rezultati, sabotaže, organiziranje sindikatov itd. Literatura priporoča, naj bi moč prisile kot način vodenja uporabljali le kot sredstvo v sili. Pri paternalistični metodi skuša vodja poskrbeti za sredstva, ki bi zadovoljila potrebe podrejenih, od njih pa pričakuje, da bodo iz hvaležnosti in lojalnosti izpolnjevali njegove zahteve. Zgodovinsko gledano je dala ta metoda boljše rezultate od prve, vendar delavci sprejemajo to vodenje le do določene mere, zraven pa pričakujejo, da jih bo vodja nenehno motiviral z. novimi sredstvi. Pri uporabi metode pogajanj vodja usmerja dejavnost ljudi kot rezultat pogajanj, pri katerih se dogovorijo, da jim bo prcskrbel določene koristi, oni pa se mu podredijo v okviru določenih omejitev. Ta metoda je v današnjih podjetjih precej običajna. Anketa je pokazala, da naši vodstveni delavci precej uvajajo metodo posebnih projektov, pri katerih so cilji vodstvenih delavcev in cilji podrejenih v nečem podobni, oziroma imajo nekaj skupnega. O tem se v industriji veliko govori, sreča pa se malokdaj. Navadno skuša vodstvo prepričati delavce s propagandnimi sredstvi, da imajo skupne cilje. Vendar delavci hitro vidijo, ali gre le za besede ali tudi za dejanja. Bistveno pri tem načinu je, da podrejeni organizirano stopajo v stik z nadrejenimi in skupaj z njimi iščejo rešitve za probleme organizacije. Ta četrta metoda je v primerjavi z prvo pozitivno naravnana, ne povzroča sabotaž ali slabih rezultatov. S to metodo se zajame delovni potencial celotne skupine. Vodja, ki uporablja to metodo, kmalu odkrije velike možnosti za reševanje problemov, nižanje stroškov, izboljšave pri delu, ki jih pri drugih metodah ni mogoče aktivirati. Vendar nekateri vodje te metode nimajo v čislih, ker je povezana z izgubo moči in kontrole. Razumevanje in spreminjanje vodje samega Nujna znanja vodje Vodje kot vmesni člen med najvišjimi in nižjimi v hierarhiji neke organizacije štejemo med najpomembnejše nosilce nalog v delovnih kolektivih. Vodja mora poznati okolje, v katerem dela, vpliv tega okolja na obnašanje in dejavnost kolegov in nadrejenih, pa tudi omejitve — kaj sme in česa ne. Vodja mora biti seznanjen s pravili organizacije, za katero dela: z delovanjem, vpeljevanjem oziroma usposabljanjem novih članov kolektiva; vedeti mo-.' ra, kako se pomiri in včasih celo prepreči prepire, kako se izboljša varnostne pogoje, kako se vzdržuje disciplino in skrbi za osebno izgrajevanje posameznih delavcev v skladu zosnovnimi pravili organizacije, kako se ostane obvladan in fair, kako se pridobi sodelovanje s skupino, ki jo vodi, kako lahko čimbo-lje shaja z drugimi vodji in nadrejenimi. Lahko bi rekli, da mora biti voditelj manager, računovodja, pravnik, učitelj, inšpektor, disciplinska instanca, svetovalec, prijatelj. Značilno za sodobnega vodjo je, da mora pokazati rezultate: zadovoljne člane kolektiva v okviru danih tehničnih pogojev, socialnih odnosov itd. Omejitve vodje Čeprav se od vodje pričakuje, da bo obvladal veliko stvari, pa pri tem ne gre za globino. Vsak vodja ima še kakšno pomoč v obliki svetovanja, pomagajo pa mu tudi nadrejeni. Vodja danes ne more samostojno odločati o izločitvi ali napredovanju določenih delavcev, zahtevati, da opravljajo določene naloge, razvijati boljše metode ali postopke, ali planirati delo skupine. Vse te stvari so povezane in odvisne tudi od drugih, predvsem od politike vodstva. Vodje omejuje vrsta standardov, postopkov, določb, zakonov, pogodb, sporazumov in večino se sklene brez njegovega sodelovanja. Sodobni vodja navadno ve, kaj mora narediti njegova skupina, kakšne so najboljše metode dela, kolikšni bodo stroški itd. Vendar je njegova pozicija kljub vsemu manj definirana, manj varna, manj pomembna kakor včasih. Obvladovanje samega sebe Prva oseba, ki jo mora vsak vodja obvladati, je on sam. Podrejeni za napake in pomanjkljivosti nadrejenih niso slepi in ravno z odkrivanjem teh napak napadajo njegove najšibkejše točke. Zato bi se moral vsak vodja najprej poglobiti v lastne napake, ki bi mu lahko pri vodenju škodovale in jih skušal omiliti. Med napakami, ki jih podrejeni vodstvenim delavcem najbolj očitajo, je zlasti jeza, ki botruje preobčutljivemu, prenaglemu in nepremišljenemu reagiranju. Če se tudi vodja odziva z jezo, to sproži še večjo jezo in frustracijo in na koncu nastane kriza ali konflikt. Jeza povečuje frustracije, preprečuje, da bi reševali probleme, naredi slab vzgled za druge, vodi v še večjo jezo in povečuje konflikte, razjezi tudi druge ljudi itd. Zato se v literaturi vodjem priporoča, da se jezi in graji izognejo tako, da neprijetnemu dogodku ne posvečajo preveč pozornosti. Bolje je, da ga vzamejo kot priložnost, iz katere se bodo nekaj naučili in bodo skušali izključiti položaje, ki pripeljejo do takih situacij. Razumevanje in spreminjanje vzrokov za nezaželeno ravnanje posameznikov v kolektivu Pomen analize vzrokov Naloga vodje je, da poskrbi za dobro delo podrejenih, kar doseže tako, da usklajuje delo in obnašanje vseh posameznih članov. Pri tem nastajajo problemi: nekdo je pasiven, drugi preveč agresiven, tretji prepirljiv, na četrtega se ni mogoče zanesti itd. Vsak tak član kolektiva onemogoča zares učinkovito delo, zato predstavlja vodji krivca za probleme, ki nastajajo v skupini. Če vodja takšne osebe obravnava kot krivce in se jezi nanje, s tem povzroči samo frustracijo, odpor in nove, še hujše oblike konfliktov. Zato je pomembno, da nadrejeni v takih primerih razmišlja o vzrokih določenega nezaželenega ravnanja članov skupine, oziroma jemlje delavca ne kot krivca, pač pa kot človeka, ki ima probleme. Urejanje teh problemov posameznega člana kolektiva vodja vzame kot delovno nalogo in razmišlja, kako bi preprečil ponovitev nezaželenega ravnanja in ne, kako bi delavca kaznoval. Potreba po varnosti V hierarhično organizirani skupini si tisti, ki so v podrejenem položaju, prizadevajo, da bi se zaščitili pred resničnimi ali izmišljenimi težavami, ki grozijo zadovoljitvi njihovih potreb. Najpogosteje dojamejo kot grožnjo ravnanje nadrejenih, vodstva, uprave. Preden člani kolektiva verjamejo, da bodo v tej skupini lahko zadovoljili svoje potrebe, morajo pridobiti občutek varnosti kljub svojemu odvisnemu položaju. Klima odobravanja Najpomembnejši pogoj varnosti je klima odobravanja —da vodja ceni delo posameznikov, njihovo lastno vrednost kot posameznikov in kot kolektiva. Če vodja ne odobrava dejanj skupine, prihaja do nasprotovanja, sabotaž in podobno. Pogosto se zgodi, da vodja, ki želi biti priljubljen, ne vzdržuje take discipline, kot bi bilo potrebno, zato skupina ne dosega rezultatov. Podrejeni izkoristijo svobodo, vodja pa tega seveda ne more odobravati. V skupini ni več klime odobravanja, zato se delavci počutijo ogrožene. Kombinacija krivde in negotovosti vodi v antagonizme in v nadaljnja dejanja, kijih vodja ne odobrava in tako nastane krog, v katerem se nasprotja večajo. Zato mora vodja delavcev seznanjati, kaj smejo in česa ne, disciplino pa je treba vzdrževati v klimi odobravanja. Potreba po neodvisnosti Ko posameznik v skupini doseže določeno stopnjo varnosti v odnosu do vodstva, skuša bolje izkoristiti svoje zmožnosti in znanja in želi, da mu delo za skupne cilje prinaša zadovoljstvo. To aktivno iskanje neodvisnosti je konstruktivno in zdravo. Eden od najpomembnejših pogojev za razvoj posameznika je, da lahko izrazi svoje zamisli in prispeva predloge, preden vodstvo sproži akcijo, v katero bo vključen. Na ta način se začnejo delavci zavedati problemov vodje in občutijo resnično zadovoljstvo, če vidijo, da se pri reševanju problemov upošteva tudi njihovo mnenje. Najpogostejše situacije, v katerih je potreben določen način ravnanja Smisel za ljudi Vodja, ki je po naravi asocialen, bo imel velike težave, da se bo naučil vodenja ljudi. Lahko se nauči, da bo pozdravil podrejene, ko pridejo k njemu, da se bo nasmehnil, ko govori z njimi, da se bo z njimi pogovarjal o problemih, da ne bo kazal favoriziranja določenih oseb, se ne bo razjezil in da se bo na splošno obnašal na načine, ki kažejo zanimanje za ljudi. Vendar ljudje velikokrat ne reagirajo samo na dejanja, ampak že na telesno govorico vodje. Interpretacije te govorice pogosto povzročijo razna sumni-čenja, ki se vodstvu sicer praviloma zdijo neumna in otročja, vendar lahko sprožijo vrsto nesporazumov in nezaupanja. Doseganje sodelovanja Ljudje, ki znajo doseči sodelovanje vseh članov kolektiva, mnogo svojega časa porabijo za razgovore in za pospeševanje medsebojnega razumevanja. To sodelovanje, ki izvira iz notranjosti, je veliko več vredno kot tisto, ki nastane zaradi prisile. Mnogo takih vodij ni niti pretirano logičnih, niti nima posebnih izstopajočih lastnosti. Od drugih se ločijo samo po tem, da znajo ceniti in sprejemajo različnost drugih ljudi. Videti je, kot da imajo vedno čas poslušati težave in probleme drugih. Ne delajo se vsevedne, ampak vedo, kdaj naj poiščejo potrebno pomoč pri drugih. Neformalna organizacija V kolektivih, ki obstajajo že dalj časa, se med ljudmi spletejo različne vezi, oziroma nastanejo določene skupine, ki jih imenujemo neformalna organizacija. Vsaka taka skupina ima svojega vodjo. Pomembno je, da vodja take neformalne povezave ne skuša uničiti, ampak poskrbi, da kolektiv deluje v skladu z interesi organizacije. V ta namen je treba vplivati samo na neformalnega vodjo skupine, medtem ko apeliranje na vse člane nima pravega učinka. Komuniciranje v kolektivu Vodja komunicira z velikim številom ljudi: 1) s svojim nadrejenim, ki mu mora poročati o delu skupine, 2) z določenimi specialisti: za mednarodne odnose, za verska vprašanja itd. 3) z vodji drugih oddelkov, s katerimi se povezujejo, 4) s podrejenimi (neposredno in posredno), Če pogledamo, koliko nesporazumov nastaja pri vsakodnevnih stikih med ljudmi ravno zaradi slabega komuniciranja, lahko takoj začutimo utemeljenost znanj o komuniciranju, ki jih morajo pridobiti vodje: stvarna vsebina sporočil, enostransko sprejemanje sporočil, preobčutljivo reagiranje, interakcija, skrivanje za fasado, znaki motenj za dobro komuniciranje, pravila za izboljšanje komuniciranja, itd. S pomočjo določenih načinov komuniciranja in svetovanja se lahko voditelj bolj poglobi v ideje, misli, načrte, vrednote posameznikov v skupini. Dobro bi bilo, da bi si voditelj že v letni plan vnesel čas, ko bo sistematično opravil intervjuje z vsemi. Favoriziranje Včasih lahko favoriziranje določenih ljudi povzroči neprijetne situacije v kolektivu. Vsakemu se zdi dobro, če z vodjem spregovori nekaj besed ali mu vodja da kakšno dodatno nalogo. Vendar s tem sproži ljubosumnost med ostalimi, ki niso deležni teh privilegijev. Vodje velikokrat delijo ljudi na take, ki so navajeni sprejemati ukaze, so odgovorni in se ne pritožujejo, vestno opravljajo svoje delo itd., drugi pa so stalno na preži, da jih ne bi kdo kakorkoli izkoriščal in stalno sumijo vodstvo itd. Pri vodenju prvih ni težav in vodja jih navadno gleda z naklonjenostjo, preostale pa sumniči. Ti ljudje to čutijo in odgovorijo s sovražnostjo, na koncu pa zapustijo kolektiv. Vendar ni nujno, da do tega pride. Če vodja previdno apelira na njihovo koope-rativnost, lahko postanejo zelo lojalni. Obravnavanje pritožb Vodja mora poslušati pritožbe članov kolektiva. Vendar z določenimi vprašanji v mislih: O čem se delavec pritožuje? Kaj bi bilo možno narediti za izboljšanje? Ali obstaja globlji vzrok za nezadovoljstvo, o katerem neposred no ne govori? Če je temu tako, kako naj to izvem in kaj lahko naredim za to? Kako naj se soočim s sedanjo situacijo tako, da bo še prihajal k meni s svojimi problemi? Nujnost načrtovanja sprememb Če vodja želi, da kolektiv napreduje, mora nujno načrtovati spremembe. Ljudi pa je treba na spremembe vnaprej opozarjati, celo če gre za pozitivne stvari. Vsaka sprememba povzroči negotovost, zmedo, dezorientacijo delovnih moči. Človek se boji neznanega in se proti temu bori. Da bi položaj obvladal, je treba vzdrževati stari red. Proti odporu se vodje borijo tako, da vključujejo ljudi v odločanje o spremembah. Tisti, ki sodelujejo pri načrtovanju spremembe, jo potem laže uresničujejo. Zato izkušen vodja pove sodelavcem, da je razmišljal o možnih spremembah, vendar želi pred uvajanjem njihova mnenja. Na ta način vodja dobi dragocene nove predloge, ki mu pomagajo oblikovati njegov načrt, saj člani skupine, ki se neposredno ukvarjajo z neko zadevo, o njej vedo več kot vodja. Na vsak način pa razgovori pomagajo premagati odpor in lahko pripeljejo do tega, da podrejeni celo sprejmejo novi sistem z navdušenjem. V mnogih primerih določi reakcijo podrejenih ne slaba ideja vodje, pač pa način, kako z njo seznani skupino. Pri tem, ko načrtuje spremembe, naj bi se vodja držal določenih načel: — posreduje skupini čimveč informacij v rednih presledkih, pri čemer jim daje izvlečke, navodila, poskrbi za predstavitve, obvešča o sestankih na višjem nivoju, govori s posamezniki, — daje napotke celi skupini, — daje ljudem možnost, da ga sprašujejo, — verjame, kar pripoveduje, — izkoristi vsako priložnost za izobraževanje ljudi. Upoštevanje sposobnosti posameznikov Ljudje so si v sposobnostih različni, zato je pomembno, da vodja napore pravilno porazdeli. Podrejene, ki kaj naredijo slabo, vodja pogosto obtoži slabega dela. Vendar je vzrok slabemu delu pogosto dejstvo, da nekateri člani kolektiva ne zmorejo toliko kot drugi. Pred kritiko je treba analizirati napake pri delu. Sposobnost za izvajanje določene naloge je odvisna od pripravljenosti, izobraževanja in motivacije, zato je treba preudariti, kaj človeku manjka, preden se predpostavi pravo rešitev. Reševanje konfliktov Vsako reševanje konfliktov se mora pričeti na točki, ko ljudje še ne tvorijo stališč oz. sodb. Ko nastanejo sodbe, imata obe konfliktni strani že stališča in ideale, kijih želita braniti oz. se »bojujeta za sveto stvar«. Zato je tudi vsak program za vodstvene delavce v osnovi sestavljen bolj kot preventiva in ne kot razsojanje. Glede na poskuse v nekaterih ameriških firmah se stanje glede konfliktov lahko zelo izboljša z naslednjimi pripomočki: 1. letni intervju vseh članov in ugotovitev, kaj želijo, česa ne marajo, 2. študija pozitivnih in negativnih kometnarjev članov, 3. iniciativa za popravke ali ureditev stvari, o katerih seje večina izrazila nenaklonjeno, 4. izpeljava izobraževanja za vse vodje o tehniki intervjuja. Ta način cenijo tako vodje kot podrejeni. Ti čutijo olajšanje, da lahko izrazijo svoje misli, prav tako pa so zanj tudi vodje, ker pri tem spoznajo več o delavcih, o njihovih interesih in jih laže vodijo. Motiviranje Motiviranja je pri nas veliko premalo, kolikor pa ga je, temelji na denarnih nagradah in pohvalah. Vendar bi podrejeni kot močno motivacijsko sredstvo sprejeli tudi dejstvo, da vlada med vodjem in de- lavci pošten odnos, da vodja ceni strokovnost, da zna pritegniti podrejene k sodelovanju, da zna opredeliti odgovornost itd. Razvoj norm Zelo je očitno, da v podjetjih ni izgrajenih nikakršnih norm niti pri kadrovanju niti pri vodenju (70% odgovorov). Vodja mora velikokrat povedati, kaj je in kaj ni v redu. Ce vodja skupaj s člani kolektiva izdela izrecna pravila, se lahko s tem izogne problematičnim situacijam in se tako bolj osredotoči na druge cilje. Nekaj predlogov za razvoj norm so predlagali tudi anketirani: na kadrovskem področju: — zbiranje perspektivnih ljudi, — obveznosti delavcev, — točnost, zanesljivost, pridnost, vestnost, poštenost, — odgovornost, — strokovnost, — pripadnost vodji, — vodeni razgovori enkrat letno, — obvezno informiranje, — sistemizacija z opisi del, — materialna stimulacija, — izbor kadrov, — delovne izkušnje, — delo po pravilniku, — iskanje štipendistov, — pravila podjetja, — kontinuirano izobraževanje. Norme vodstvenih delavcev: — sposobnost posameznikov, — strokovnost, — zadovoljni delavci pripomorejo k uspešnosti podjetja, — vestnost, poštenost, pridnost, inovativnost, — vzbujanje zaupanja v delavcih, — doslednost, objektivnost, odkritost, — pričakovanje najmanj povprečnih delovnih rezultatov, — dopuščanje različnosti, — nagrajevanje uspešnosti, — moralne, kulturne norme. ZAKLJUČEK Problematiko, ki smo jo na kratko opisali s pomočjo raziskave in predložiti nekaj rešitev, kijih navajajo domači avtorji in literatura razvitega tržnega gospodarstva, bi bilo treba vnesti v izobraževanje vodstvenih delavcev in tako poskrbeti za drugačno kulturo medsebojnih odnosov. Sele ko bodo vodstveni delavci prepričani, da je možno tudi problemom medsebojnih odnosov najti rešitev in da za urejanje medsebojnih odnosov v delovnem kolektivu obstaja poseben sistem pravil, jih bodo pripravljeni sprejeti in uvajati v kolektiv. Freudenthall - Vesela dolina - Bistra Obiskovalec tehničnega muzeja v Bistri se je do nedavnega lahko malo okrepčal v gostišču ob vhodu v ta muzej. Navzven še kar vzdrževana enonadstropna hiša površine cca 30 krat 15 metrov danes sameva prazna in zapuščena. Videti je, kot da jo je doletela usoda, ko se niti sedanji lastnik več ne zmeni zanjo, saj mu je bolj v breme kot v korist. Pa nečesa vendar ne smemo prezreti. Debeli zunanji zidovi približno poldrugi meter ter obokani stropi nakazujejo, da je bila nekako le povezana z dogajanjem v sosednjem gradu. Po vsej verjetnosti seje tedaj, ko so gradili borovniški most, nekdo odločil njene zidove obložiti z opečnimi zidaki. Opekarstvo seje tedaj tako razmahnilo, da takega gradiva ni manjkalo. Ta pri-zidava je izrazito vidna že ob temeljih, kar pomeni, da se je tako nadpovprečno razširila tudi debelina sten. Izpod fasadnega ometa, ki ga je zob časa temeljito načel, danes posebej vidno po vsej dolžini stavbe izstopa pozornim očem viden napis FREUDENTHALL — TISCHLEREI — VVAGNERI. Slednji napis ni razločen in bi ga bilo mogoče obnoviti. Še bolj zanimiv je napis za hišo, to je na severni strani zgradbe, kjer lahko razločno preberete napis RESTAURATION — FREUDENTHALL. Ta napis izpričuje, da se je glavna dejavnost opravljala na tem prostoru, ki je danes za hišo, čeravno so danes vidne le sledi starih glavnih vrat. Danes je vhod na južni strani na nasprotni strani hiše. Ker ljudje še pomnijo, da je bilo tam nekje ob sedanjem jarku postavljeno kegljišče, naj bi bila ta moja trditev verodostojna. Tudi v krogu posajena drevesa nakazujejo, da so ta obkrožala vrtno hišico (uto), ki pa je danes ni več. Po vsem sodeč so imeli gostilno prvotno na severni strani, v novejšem času pa na zahodni ob glavni cesti. Ljudje vedo povedati, daje, kar pomnijo, to sc pravi vsaj 80 let nazaj, gostilno vodila žena grajskega šoferja, ki je bil tudi sedlar, in se je pisal Jože Zaviršek. Prišel je od nekod z Dolenjskega. Spominjajo se tudi mizarske delavnice, več se pa ne spomnijo. Tako kot stara zgradba v tej veseli dolini danes sameva zaprta in razpadajoča, vendarle skriva za svojimi zidovi na čudovitem kraju morda še marsikatero uganko. Morda se bo kdo potrudil in jo poskušal razvozlati z naml- France Leben NAŠ ČASOPIS MAREC 1994 15 OB MEDNARODNEM DNEVU . Organizacija združenih narodov Je leto 1994 proglasila za leto družine, h kateremu je pristopila tudi država Slovenija z različnimi aktivnostmi in nalogami. Med prvimi se je vključila tudi Zveza društev invalidov in leto 1994 proglasila kot geslo »Invalid v družini«. Vrhniško društvo invalidov je v ta namen zaprosilo vrhniške osnovne šole, da se vključijo v akcijo z pisanjem prispevkov in spisov na temo gesla »Invalid v družini«. Odziv je bil kar zadovoljiv, saj je na društvo prispelo dvanajst zanimivih spisov iz sedmih in osmih razredov dveh osnovnih šol Loga-LVagomerja in Ivana Cankarja. Iz razredne stopnje osnovne šole Log-Dragomer pa so otroci poslali se likovne in krajše pismene prispevke. Ob dnevu mednarodnega dneva invalidov 20. marca pa je vrhniško društvo invalidov povabilo vse pisce člankov na krajšo zakusko v PIZZERIJO BOTER, da se jim predvsem zahvalijo za trud in prosti čas, ki so ga uporabili za pisanje res zanimivih člankov o družinah, kjer se nenadoma pojavi invalid, kako naj mu družina omogoči enakovreden vstop v nadaljnje življenje in vključevanje v družbo. Nekaj teh prispevkov bomo tudi objavili v Našem časopisu. Nekako najboljši prispevek učenke VESNE REPA C — osnovna šola Ivan Cankar, pa je bil prebran na srečanju invalidov notranjske regije v Cerknici 20. 3. 1994, vse ob mednarodnem dnevu invalidov. S. S. v Pizzeriji Boter so se ob vodstvu Društva invalidov Vrhnika zbrali učenci, ki so napisali članke o invalidih: Iz Osnovne šole Loga Dragomer: Anita Zaje, Tina Janša, Andrej Pleško in Tanja Kralj ter iz osnovne šole Ivana Cankarja: Vesna Repac, Tina Širok, Bina Turk, Nina Leb, Damjana Jereb, Seldin I luši-dič in Mojca Turk. Invalid v družini Življenje je zapleteno in skrivnostno, mnogokrat na žalost tudi kruto. Invalidi so žrtve te krutosti življenja celo dvakrat. Že samo živ- ljenje torej ni enostavno, če pa moraš prenašati še tegobe svojega telesa, je to toliko huje. Naj bo tako ali tako, invalidnost ljudem, uniči svobodo telesa. Za celo življenje so privezani na voziček in odvisni od drugih. Mnogi se že rodijo z napako, kijih priveze na voziček. Za mnoge pa je invalidnost posledica nepremišljene mladosti, pa tudi vojne pritrdijo nekatere »heroje« na voziček. Helenca se je rodila s premehko hrbtenico. Da pa ne more hoditi, so ugotovili šele po nekaj mesecih. Na videz se je razvijala kot vsak neprizadet otrok. Vendar pri starosti, ko drugi otroci začnejo hoditi, je ona samo sedela in ležala. Naposled so jo le peljali k zdravniku. Ti pa so ugotovili, da ima prešibko hrbtenico. Prestala je mnogo operacij in tudi v Švico so šli, a nihče ji ni znal pomagati. Šolo je naredila normalno, oziroma je delala samo izpite, učitelji pa so jo prihajali poučevati domov. Ker je bila bistra za učenje ni imela težav. Tudi zaposlena je, samo da delo opravlja doma, s pomočjo računalnika in telefona. Zdaj je že odrasla ženska. Odlično se znajde v »našem — neprizadetem svetu.« Na prvi pogled je nasmejana in dobre volje. Če pa ji dobro pogledaš v oči, vidiš drobno iskrico žalosti, neznatno malo je nevoščljivosti, ker jaz lahko hodim, tečem, skačem, ona pa tega ne more. Najbrž se večkrat sprašuje zakaj je prav ona tista, ki mora biti na vozičku. Zakaj ne kdo drug? Toda odgovora na to vprašanje ni, življenje je pač sestavljeno iz vprašajev. Domači so se prilagodili njej. Hišo imajo opremljeno z dvigalom, prirejeno, posebej za njo imajo stranišče, balkon imajo prostoren in kljuka na vhodnih vratih je nižje. Starši ji nikoli ne pokažejo žalosti in nikoli je ne pomilujejo. Vedno so močni, sprijaznili so se z usodo. Mojca Turk, 8.d OŠ I. Cankar, Vrhnika Moj prijatelj Elvis To kar vam bom napisal seje zgodilo v resnici. V Ljubljani je živela srečna družina, kije imela lepega in pridnega otroka. Rodil seje v Ljubljani in ime so mu dali Elvis. Elvis je bil zelo priden otrok. Starši pa so bili presrečni. Babico je imel v Sarajevu. Vsako leto so šli k njej na obisk in so bili tam en teden. Elvis se je najraje igral ob železnici. Ko je gledal mimoidoče vlake, je bil zelo vesel. Ko so pa nekega zimskega dne odšli v Sarajevo, se je zgodilo nekaj strašnega. Spet so prišli k babici, razpakirali in vsedli. Babica je skuhala čaj, starši so se pogovarjali, Elvis pa se je odšel igrat. Na hribu je bil sam led. Elvis je stekel k železnici, ko mu je naenkrat spodrsnelo. Drsel je ravno proti drvečemu vlaku. Hotel se je ustaviti, a zaman. Vlak mu je zapeljal čez obe nogi. Elvis je od strahu in bolečin padel v ^nezavest. Starše je začelo skrbeti. Šli so ga iskat. Oče je šel pogledat k železnici, če je slučajno tam. Ob železnici je zagledal nekaj razmrcvarjenega, a mislil je, da je povožen pes. Prišelje domov in rekel, da ga ni našel. In rekel je, da je videl ob železnici mrtvega psa. Mati se je spomnila, kje se je Elvis najraje igral. Stekla je k železnici in zagledala svojega sina, kije ležal na tleh ves krvav. Ko je prišla k njemu, je začela kričat in klicat na pomoč. Oče je pritekel in hitro poklical rešil-ca. Elvis je bil v bolnišnici dva meseca. Noge so mu odrezali in postal je invalid. Ko je mati za to izvedela se ni mogla s tem sprijazniti. Elvisa je hotela dati v dom, ampak oče ji to ni dovolil. Ko je Elvis prišel domov, je bil ves iz sebe. Ko je mati šla iz službe in videla, kako se drugi otroci igrajo in imajo noge, jo je to še bolj razžalo-stilo. Zelo težko se je prilagodila sinu in njegovim potrebam. Leta so minevala in Elvis je bil vedno večji. Kar se mu je zgodilo je pozabil. Njegova mama mi je rekla, da je srečna, da je sploh ostal živ. Na koncu sem ga vprašal, kaj bi rekel vsem otrokom na svetu, ki nimajo nog. On pa je odgovoril: »Vsi otroci, ki nimate nog in ste doživeli tako nesrečo, ne smete biti nevoščljivi drugim, ki imajo noge. Tudi invalidi lahko lepo in srečno živijo, če imajo poleg sebe ljudi, ki so jim pripravljeni pomagati in jih razumeti. Navsezadnje smo tudi mi normalni ljudje.« Seldin Hušidič OŠ I. Cankar Vrhnika POTOVALNA AGENCIJA VRHNIKA »PAV« TURIZEM IN RENT-A-CAR, d.o.o. CANKARJEV TRG 4 PRI ČRNEM ORLU PREDSEZONSKA PONUDBA POČITNICE 94 CENE SO PO OSEBI Z LETALSKIM POL PENZIONA. ZA 7 DNI TURČIJA: 112 V HOTELU ŽE OD APRTMA 1 12 tip A Najem APRTMA 1 /3 tip A Najem SICILIJA: 1 12 V HOTELU POL PENZION 1 / 2 V HOTELU NOČITEV Z ZAJTRKOM MAROKO: 112 V HOTELU POL PENZION MALTA: APRTMA 1 /6 NAJEM PO OSEBI ŠPANIJA: AVTOBUSNI PREVOZ V HOTELU 112 ITALIJA: LASTEN PREVOZ GARDSKEM JEZERU 112 POL PENZION HRVAŠKA: V ISTR1112 V HOTELIH SLOVENIJA: 112 V HOTELIH PREVOZOM IN S 753 DEM DALJE 734 DEM D AUE 613 DEM DALJE 725 DEM DALJE 580 DEM DALJE 1.239 DEM DAUE 575 DEM DAUE 390 DEM DAUE 390 DEM DAUE 130 DEM DAUE 199 DEM DAUE TIME OUT TRG0YISK0 ŠPORTNI CENTER BOGDAN BLAZNIK ODPRTO: VSAK DAN OD 14.30 — 19.00 sobota 9.00 — 12.00 Bogdan Blaznik, Poštna 7, Vrhnika TELEFONSKA ŠTEVILKA 753-079 753-079 OPOZARJAMO NA SPREMEMBO DELOVNEGA ČASA OD 1.3.1994 DAUE: VSAK DAN: OD 14.30 DO 19.00 SOBOTA: OD 9.00 DO 12.00 Pomlad je tu, zato vam nudimo popolno ponudbo športne obutve za tenis in jogging svetovno znanih firm: PUMA, ASICS, WILSON, ADIDAS, LOTTO... ter zelo kvalitetne otroške usnjene copate od številke 21 naprej RAZGLAS Lastnike in imetnike psov obveščamo, da bomo opravili obvezno cepljenje psov proti steklini za leto 1994 na območju SO Vrhnika po razporedu: PONEDELJEK, 11. 4.1994 od 8.30 do 9.00 pred trgovino v Dragomeru od 9.15. do 10.00 pri trgovini na Logu od 10.10 do 10.30 pri Verbiču na Logu od 10.40 do 11.00 pri Skodlarju na Logu od 11.15 do 12.00 pri vet. higieniku na Drenovem griču od 12.30 do 13.00 pri gostilni Rupert od 13.20 do 13.30 na Frtici od 14.00 do 15.00 ponovno v Dragomeru pred trgovino od 15.15 do 16.15 ponovno na Logu pred trgovino TOREK, 12. 4.1994 od 8.00 do 8.45 pri Spilaku v Bevkah od 9.00 do 9.30 pri Hladniku v Blatni Brezovici od 9.45 do 10.00 pri Frenku v Sinji Gorici od 10.10 do 10.30 pri Kozincu v Sinji Gorici od 11.00 do 11.30 pri Popitu v Mali Ligojni od 12.00 do 12.30 pri Cankarju v Veliki Ligojni od 13.15. do 13.45 pri Tomažu na Stari Vrhniki SREDA, 13. 4.1994 od 8.00 do 8.20 na križišču v Razorsko dolino od 8.30 do 8.40 pri avtobusni postaji pod Donatom od 8.50 do 9.20 pri Trohi v Podlipi od 9.30 do 9.40 pri avtobusni postaji za Kajndol od 9.50 do 10.00 pri zgornji avtobusni postaji v Smrečju od 10.15 do 11.00 pri kasarni v Smrečju od 11.50 do 12.00 pri Mivšku v Zaplani od 12.10 do 12.20 pri cerkvi v Zaplani od 12.30 do 13.00 pri gostilni Prčon v Zaplani od 13.15 do 13.25 pri Bizjanu v Zaplani ČETRTEK, 14.4. 1994 od 8.00 do 8.45 na Bregu pri Mikužu od 9.00 do 10.20 pri Kosu v Borovnici od 11.00 do 11.15 pri Ivanu v Brezovici od 11.25 do 11.45 pri Bizjaku v Ohonici od 12.00 do 12.30 pri Majerju na Dolu od 12.40 do 12.50 v gradu Bistra od 13.00 do 13.20 pri Petričku na Verdu od 13.50 do 14.10 pred trgovino na Pokojišču od 14.30 do 14.50 na žagi na Verdu od 15.00 do 15.30 pri gostilni Marinčič na Verdu PETEK, 15.4.1994 od 8.30 do 9.15 pri gostilni Matilda od 9.30 do 10.15 pri gostilni Turšič od 10.25 do 10.45 na dvorišču pri Lavrenčiču od 11.00 do 12.00 na dvorišču Veterinarske postaje Vrhnika, Cesta gradenj 1, Vrhnika SOBOTA, 16. 4.1994 od 8.00 do 10.30 za zamudnike vse občine Vrhnika na dvorišču Veterinarske postaje Vrhnika Za cepljenje, pasjo znamkico in registracijo psa bo treba plačati cepitelju takso. Cepljenje je obvezno za vse pse, starejše od ŠTIRIH mesecev. Kontrolo cepljenja bo opravljal, veterinarski higienik. Vse necepljene pse bomo pokončali, lastnike pa predali v upravno-pravni postopek. PSA NAJ NA NAJBLIŽJE MESTO CEPLJENJA PRIPELJE ODRASLA OSEBA!! Vodja DE Vrhnika: Ivan Kobal, dr. vet. med. Na podlagi 2. odstavka 106. člena Zakona o cestah (Ur. list SRS, št. 38/81,7/86,37/87 in 2/88), Zakona o varnosti cestnega prometa (Ur. list SRS, št. 5/82,40/84,29/86 in RS, št. 1/91), 52. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in RS, št. 26/90), 25. člena Zakona o prekrških (Ur. list SRS, št. 25/83, 42/85, 47/87, 5/90 in RS, št. 10/91) in Pravilnika o neprometnih znakih (Ur. list SRS, št. 17/82 in 22/84) ter 202. člena statuta občine Vrhnika (Ur. list SRS, št. 31/79, 5/82, 11/86 in 2/87), je Skupščina občine Vrhnika na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora, dne sprejela ODLOK O NEPROMETNIH ZNAKIH, PANOJIH IN TRANSPARENTIH V OBČINI VRHNIKA 1. člen S tem odlokom se ureja način postavljanja, vzdrževanja in odstranjevanja znakov, ki opozarjajo na kulturni spomenik, zgodovinsko ali naravno znamenitost, obveščajo o napravah in objektih, ki so v neposredni zvezi s prometom in turizmom, znakov, s katerimi se udeležence usmerja k podjetjem oziroma ustanovam (v nadaljnjem besedilu: neprometni znaki) ter panojev in transparentov v občini Vrhnika. 2. člen Neprometni znaki in panoji na območju občine Vrhnika so enotno oblikovani. Dovoljenje za postavitev neprometnih znakov, panojev in transparentov izdaja Oddelek za družbenoekonomski razvoj in planiranje (v nadaljnjem besedilu: pristojni občinski upravni organ). Dovoljenje izda za določen ali nedoločen čas. Evidenco izdanih dovoljenj vodi pristojni upravni organ. 3. člen Predlagatelj vloži vlogo za izdajo dovoljenja za postavitev neprometnega znaka, panoja ali transparenta organu, kije pristojen za izdajo dovoljenja. K vlogi mora biti priložena mapna kopija z označeno lokacijo postavitve, skica znaka v pomanjšanem merilu, soglasje uprav-ljalca ceste ter dokaz o pravici razpolaganja z zemljiščem ali stavbo. Če pristojni upravni organ presodi, da bi lahko postavitev neprometnega znaka, panoja ali transparenta negativno vplivala na prostor, pridobi še dodatno urbanistično presojo. Vsi stroški postopka, vključno s soglasji in urbanističnimi presojami, so breme predlagatelja. 4. člen Vsebina znaka mora biti oblikovana in predstavljena tako, da jo uporabnik, ki mu je namenjena, lahko prepozna v trenutku in se mora po osnovnih značilnostih jasno ločiti od prometnih znakov. Znaki morajo biti estetsko oblikovani, pri tem je potrebno upoštevati njihov pomen in značilnosti prostora, kjer bodo postavljeni. Velikost znaka ali skupine znakov na eni lokaciji mora biti okolici primerna in ne sme zmanjševati preglednosti prometnih znakov v okolici, preglednosti v križišču oziroma preglednosti ceste ter kako drugače vplivati na zmanjšanje varnosti cestnega prometa. Največja dovoljena velikost neprometnega znaka je 1,5 m2, velikost neprometnega znaka v skupini na isti lokaciji pa 1,25 m x 0,25 m. Velikost panoja ne sme presegati dimenzij 6 m x 3 m. 5. člen Postavitev neprometnega znaka, panoja in transparenta v varovalnem pasu ceste opravi upravljalec ceste. Postavitev neprometnih znakov, panojev in transparentov znotraj naselij izven varovalnega pasu ceste opravlja izvajalec, ki ga pooblasti Izvršni svet občine Vrhnika. Izvajalec, ki znak postavi, mora skrbeti tudi za njegovo vzdrževanje in odstranitev. Stroške postavitve, vzdrževanja in odstranitve mora izvajalcu plačati naročnik neprometnega znaka, panoja ali transparenta. 6. člen Od neprometnih znakov, panojev in transparentov se plačuje komunalna taksa v skladu z. odlokom o komunalnih taksah v občini Vrhnika. 7. člen Za neprometne znake, panoje in transparente, ki so ob uveljavitvi tega odloka že postavljeni na območju občine Vrhnika in ki ustrezajo kriterijem iz 4. člena tega odloka, morajo njihovi lastniki v roku 90 dni po uveljavitvi odloka pridobiti ustrezno dovoljenje iz 2. člena. V primeru, da lastnik že postavljenih znakov dovoljenja iz 2. člena tega odloka ne bo pridobil v predpisanem roku 90 dni, bo organ, pristojen za nadzor nad izvajanjem tega odloka odredil odstranitev znaka na stroške lastnika, lastnik pa se kaznuje tudi za prekršek po 10. členu tega odloka. 8. člen Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Medobčinski inšpektorat občin Idrija, Logatec in Vrhnika in komunalni nadzornik. 9. člen Z denarno kaznijo do 90.000 SIT se kaznuje za prekršek izvajalec iz 5. člena tega odloka: — če ne postavi neprometnega znaka, panoja ali transparenta v skladu z dovoljenjem, — če ne vzdržuje neprometnih znakov, panoja ali transparentov — če jih ne odstrani v predpisanem roku. Z denarno kaznijo do 15.000 SIT se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka tega člena tudi odgovorna oseba izvajalca. 10. člen Z denarno kaznijo 10.000 SIT se kaznuje takoj na mestu prekrška: — kdor postavi neprometni znak, pano ali transparent brez dovoljenja, — kdor uničuje ali drugače poškoduje neprometni znak, pano ali transparent, — kdor ne pridobi dovoljenj iz 7. člena. 11. člen Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE VRHNIKA Vinko Tomšič 236671 VULKANIZERSTVO MAREC 1994 NAS ČASOPIS JERNEJ JERŠINOVIČ • trgovina »avtooptika »servis (061) 753 -111 Voljčeva 11 61360 Vrhnika MONTAŽA GUM CENTRIRANJE KOLES ELEKTRONSKA NASTAVITEV KOLOTEKOV MENJAVA OLJA IN FILTROV MENJAVA ZAVORNIH OBLOG POPRAVILO POTNIŠKE AVTOPNEVMATIKE NOVO - NOVO - NOVO - NOVO - NOVO Obveščamo cenjene stranke, da imamo na zalogi novo vrsto avtomatik FIRME HANKOOK, po zelo ugodnih cenah: gume 155/70 x 13 po 4.673,00 sit gume 135 x 13 po 4.065,00 sit gume 185 x 14 C 8 po 8.736,00 sit gume 195 x 14 C 8 po 9.712, sit gume 205 x 14 C 8 po 11.334,00 sit Poleg avtopnevmatik SAVA, SEMPERIT in NOKIA imamo v prodaji gume svetovno znane firme good$vear in PIRELLI poleg avtopnevmatike na zalogi imamo: motorna in hidravlična olja zavorne obloge oljne in zračne filtre brisalce avtopreproge avtoprevleke in ostali potrošni material ' d.o.o. Družba za organizacijo prireditev In gostinstvo trg Karla Grabeljika 3. 6l360 Vrhnika tel.: 061/755-503 1 I 1 1 I i S Kulturno-prireditveni center in okrepčevalnica IPI« Trg Karla Grabeljška 3, Vrhnika 1 ^<<&> Delovni čas: PONEDELJEK TOREK SREDA ČETRTEK PETEK SOBOTA NEDELJA 08-17 08-22 08-17 08-22 08-01 08-01 10-22 SALON KOPALNIŠKE OPREME IMMAGINE Šmartinska 28, Ljubljana Vhod Grablovičeva 1 tel.: 319-367; 1337255/int. 233 Velika izbira vrhunske kopališke opreme po zelo ugodnih cenah POSEBNA PONUDBA MESECA: Kompletna kopalnica za samo 129.900,00 — 30 m2 ploščic (izbira 7 modelov) — umivalnik — WC školjka — bide — kad 170x70 — komplet baterijskih pip Prepričajte se, da smo najcenejši!! Dssign KS DRENOV GRIC — LESNO BRDO RAZPISUJE 1. V krajevni skupnosti bi takoj potrebovali blagajnika. 2. Od 1.7.1994 bi potrebovali raznašalca za NAŠ ČASOPIS za vsa gospodinjstva v krajevni skupnosti. Nudimo ustrezni honorar! Zainteresirani naj oddajo vloge na KS Drenov Grič — Lesno brdo. SVET KRAJEVNE SKUPNOSTI V.I.P. d.o.o. Vrhniški inkubator podjetništva Pisarna: Tržaška c. 23, Vrhnika, tel./fax 755-820 — splošna in specialistična svetovanja s področja podjetništva — priprava in izvedba posameznih projektov s področja podjetništva — svetovanja s področja pridobivanja finančnih sredstev in priprava dokumentacije — fin.—računovodski servis — posredovanje nepremičnin Izvajamo svetovanje o pravnostatusnih oblikah. Uredimo potrebno dokumentacijo za uskladitev v skladu z določili Zakona o gospodarskih družbah. Splošno svetovanje se izvaja brezplačno ob pomoči Ministrstva za gospodarske dejavnosti in občine Vrhnika. Kulturno-prireditveni center In okrepčevalnica [flzrln NAROČILA NA p.p.45, 61101 Ljubljana ali na tel.: g (061) 213-475 J DZIRLO GUARD USTNIK ZA TRAJNO UPORABO ZDRAVJE JE VAŠE NAJVEČJE BCX;ASTVO. Se strinjate? Torej nehajte kadili! O pa sc vam to zdi nemogoče, se zavarujte: DŽIRLO GUARD. I )/l KLO GUARD je japonski i/clelek, ki osvaja svel. Majhno varovafo za TRAJNO uporabo, ki odstrani do l>7 škodljivih snovi iz cigaretnega dima. Deluje po fizikalnih zakonih aerodinamike in nima fillra, zalo cigareti ne odvzame arome in je trajno uporaben. DŽIRLO GUARD omili ali celo odpravi značilen kadilski kašelj in preprečuje nastajanje nikotinskih oblog na zobeh. Pomembno raziskave so pokazale, da v veliki meri peprečuje bolezenske spremembe na pljučih. Pri naročilu dobite poleg elegantnega črnega ustnika DŽIRLOGUARD še prozornega, kjer boste lahko opazovali njegovo doli lovanje. [>OStC lahko op KAKO DELUJE DŽIRLO GUARD ni filter! Deluje (xi zakonih aerodinamike venturijeve cevi. Pri vdihu dim potuje skozi odprtino A po drobni cevki, kjer njegova hitrost naraste na 300 km/h. Nato zadene ob pregrado B, kjer se vroči katran loči od dima in se kopiči v notranjosti držala C. Ohlajen dim nato deluje po deblu tesnila D v ocfprtino E, pri tem pa ne i/gubi okusa in vonja. Cena: 999,00 SIT + PTT stroški NAROČILNICA imf in trumi k it.ica in st. hlm in postxa st.: kom giggirici NAROČILNICO pošljite no naslov DŽIRLO d. o. o., P.P. 45, 61101 LJUBLJANA ZA NASO PRODAJO IZDELKOV IŠČEMO AGENTE. ZAINTERESIRANE NAJ SE JAVIJO NA TELEFON (Otl) 213-475 NAROČILA NA p.p.45, 61101 Ljubljana ali na tel.: © (061) 213-475 GIGGIRICI OIOOIRICI • LOSION, KI POSTOPNO VRNE LASEM NJIHOVO PRVOTNO, MLADOSTNO NARAVNO BARVO!!! Revolucionaren dosežek kemične industrije v borbi za ohranitev mladosti! Ali poznate vzrok za sivenje las v starosti? Naj vam jih na kratko razložimo. Lasje so pretežno sestavljeni iz proteinov, kateri vsebujejo tudi snov MELANIN, količina melanina pa določa barvo naših las. S starostjo se količina melanina v laseh zmanjšuje, zalo lasje postopoma sivijo in sčasoma postanejo popolnoma beli. I.osion GIGGIRICI je blaga, brezbarvna tekočina, ki vsebuje pigment, po sestavi podoben melaninu. Z vsakodnevnim nanašanjem na lase bo ta pigment postopoma nadomestil melanin. Rezultata ne boste takoj opazili, kajti GIGGIRICI deluje počasi in postopoma. Okolica ne bo opazila nenadne spremembe! Losion ne vsebuje snovi, ki bi vašim lasem škodile in jih razžirale, kot sc dogaja pri barvanju las. Primeren je za vse barve las, za vse dolžine. NEVERJETNO, VENDAR RESNIČNO. PREPRIČAJTE SE SAMI! . teden 2. teden 3. teden 4.teden Cena: 2.399,00 SIT+ PTT stroški NAROČILNICA imkix pw1mkk lio in st.: krai in postna st kom giggirici NAROČILNICO pošljite no našlo. DŽIRLO d. o. o., P.P. 45, 61101 LJUBLJANA ZA NAŠO PRODAJO IZDELKOV IŠČEMO AGENTE. ZAINTERESIRANI NAJ IE JAVIJO NA TELEFON 10611113-475 fliipln NAROČILA NA p.p. 45, 61101 Ljubljana ali na tel.: «ET (061) 213-475 Cang - Šlang shujševalni čaj (dihi čaj v Republiki Sloveniji, ki ima potrdilo od Zavoda za farmacijo in za preizkušanje zdravil o svoji neškodljivosti. Vsaka škatla vsebuje to potrdilo. Z zmanjševanjem telesne teže krepite organizem Vsi dosedanji preparati za hujša nje (vitaminske tablete, dietetski preparati) so reševali problem zmanjševanja telesne teže, ne pa tudi ohranjevanja idealne telesne leže. Izjema pri tem je Čang - Šlang čaj za reduciranje telesne teže po kitajski recepturi, je zdravilen, iz naravnih seslavin in ga lahko uporabljamo za posebno nego telesa, povzroča izgub« teže, plinov, nakopičenih maščob in spodbuja izgubo teka. Z rednim pitjem čaja Cang - Šlang bodo izgorele odvečne telesne maščobe, vaše telo pa bo postalo gladko in gibčno. Čaj Cang - Šlang je sestavljen iz posebnih sestavin in je primeren za ženske in moške, stare in mlade, za vse starosti. Cang - Šlang so nekoč pili bogati Kitajci. S pitjem tega č^lsa so obdržali vitkost in gibčnost. Tudi vsak obrok hrane so čutih kot en sam požirek. Škatlica Čang - Šlang vsebuje 40 vrečk čaja, ki so garancija za dosego želene telesne teže. Po pitju čaja ne čutite v želodcu nobene teže, niti kakšne druge neprijetnosti, kajti niste pili [pivskega kvasa, pač pa Čang - Šlang, čaj s tradicijo več kot 1700 let. Za izgubo teže je dovolj, da vsak dan pred obrokom popijete eno skodelico tega čiija in vsi problemi bodo rešeni. Zaradi izgube telesne teže ne boste nervozni, nasprotno, ohranili boste dobro razpoloženje. Isti učinek boste dosegli, če popijete dve skodelici Čang - Šlanga pred spanjem. Uživanje čaja ni dovoljeno otrokom in nosečnicam. Čaj Čang - Šlang lahko naročite po pošti na naslov: Džirlo, p.p. 45, 61000 Ljubljana in po telefonu: (061)213-475. Čang - Šlang prodaja na slovenskem tržišču podjetje Džirlo, d.o.o., Ljubljana. Cena Čang - Šlanga je 599 tolarjev + poštni stroški. Plačate po povzetju. NAROČILNICA IME IN PRIIMEK ULICA IN ŠT. POŠTNA ŠT. IN KRA.I ŠTEVILO ZAVITKOV NAŠ ČASOPIS MAREC 1994 17 UGODNA PONUDBA V APRILU Canon Birosistemi V R H N I K A PRODAJA-SERVIS Stara cesta 7 tel.: 752-212 fax: 754-292 FOTOKOPIRNI STROJ CANON NP 6010 213.300,00 SIT | mm FOTOKOPIRNI STROJ CANON NP 1550 299.900,00 SIT TELEFAX CANON B-200 174.200,00 SIT TELEFAX CANON T-40 83.200.00 SIT BUBBLE-JET TISKALNIK CANON BJ-200 53.300.00 SIT Kakovost Hitra dobava — Plačilo s čeki (z odlogom) Se priporočamo! eskove Stara cesta 23 VRHNIKA COM-TAR d.o.o. AVTO ŠOLA TURISTIČNA AGENCIJA VRHNIKA 1. Tečaj cestnoprometnih predpisov bo v ponedeljek, 11.4.1994, ob 16. uri v OŠ Ivan Cankar. 2. Zbiramo prijave za tečaj iz varstva pri delu s traktorjem. 3. NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! NOVOI! Tečaj CPP od aprila tudi za C in E kategorijo! Vožnja brez čakalne dobe! 4. Prodajamo turistične aranžmaje priznanih agencij — izleti in počitnice v domovini in tujini. INFORMACIJE IN PRIJAVE: Cankarjev trg 5, Vrhnika TELEFON/FAX: 755-828 URADNE URE: pon. in sreda od 9. do 18. ure torek, čet. in petek od 9. do 15.30. sobota od 8. do 11. ure. EM HELIOS — trgovina z avtoličarskim in avtokle-parskim materialom — mešanje avtolakov glasurit in mo-bihel — ličarske storitve AVTOCOLOR d.o.o. Drenov grič 62 VRHNIKA tel.: (061) 752-797 in (061) 753-797 OH TRGOAVTO Z METALOTRGOM MERCATOR TRGOAVTO Cankarjev trg 6; tel. 061/756-210 ali 756-211 Zaradi razširitve programa iščemo kreativnega, samostojnega delavca za delo v trgovini s tehničnim blagom. Zaželjeno je poznavanje avtodelov, tehničnega blaga, veselje do opravljanja tega poklica in ustrezna izobrazba. Interesenti lahko pošljejo prijave z ustreznimi dokazili na naslov: Trgoavto Vrhnika, Cankarjev trg 6, 61360 Vrhnika Telefon: 061/756-210 POLOS doo Zapoge 40, 61217 VODICE POCENI PREMOG Polos, trgovina s premogom, vam po zelo ugodni ceni dostavi na dom premog vseh vrst Možnost plačila na čeke. Dostava brezplačna do 30 km. Se priporoča POLOS, Zapoge 40, Vodice ® 061/823-585 824-096 tel. 061 752 983 PAPIRNICA Trgovina obutve Trgovina NADA Restavracija M. ANA d.o.o. LARA LESKOVEC 18 MAREC 1994 NAŠ ČASOPIS zastopanje posredovanje trgovina LJUBLJANSKA 10, 61360 VRHNIKA telefon: 061 753-340 fax: 061 753-302 Na Ljubljanski cesti 10 (bivša Lesnina-Gramex) vam v prenovljeni trgovini nudimo poleg GRADBENEGA MATERIALA in IZOLACIJ še druge vrste blaga, ki je potrebno pri gradnji oziroma obnovi vaše hiše ali stanovanja: • STAVBNO POHIŠTVO — OKNA in VRATA — JELOVICA po tovarniških cenah z dostavo na dom pri nakupu v vrednosti nad 50.000 sit • LAMELNI in KLASIČNI PARKET, OPAŽ, LADIJSKI POD, LESNI IZDELKI • VIJAKI, ŽIČNIKI, KLJUČAVNICE, OKOVJE • CEVI in NOSILCI različnih profilov NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! NOVO NOVO! Vsak mesec pripravljamo IZREDNO UGODNE CENE za določene vrste blaga — v marcu in aprilu za: — POHIŠTVENE CEVI raznih profilov — 99 sit/kg — ČRNE CEVI raznih profilov — 99 sit/kg — NOVOTERM filc v rolah za izolacijo podstrešij debeline 5,10,12, in 14 CM od 200,00 sit/m2 dalje V sodelovanju s priznanim avstrijskim proizvajalcem gradbenih materialov »ROFIX« vam nudimo: • FASADE v 6-tih granulacijah in 150-tih barvah na stiroporju, novotermu, pluti in izolacijskem ometu • MINERALNE NOTRANJE OMETE • TLAKE Obiščite nas in se prepričajte, da je naša ponudba ugodna! NOTRANJSKI RADIO LOGATEC Tržaška 148 61370 Logatec tel.: 741 612 741 632 fax.: 741 205 Notranjski radio Logatec vabi k sodelovanju honorarne sodelavce, ki jih veseli delo novinarja, napovedovalca ali tonskega tehnika. Prijavite se lahko v prostorih Notranjskega radia na Tržaški 148 v Logatcu ali prek telefona na številki 741 612 in 741 632, fax. 741 205. Radio naj bi predvidoma začel oddajati svoj program v začetku maja, zato pohitite s prijavami. Avdicija z mikrofonskim preizkusom bo sredi aprila, o natančnem datumu vas bomo pravočasno obvestili po pošti, zato v prijavi napišite svoj naslov in telefonsko številko, priložite pa tudi kratek življenjepis, podatke o izobrazbi in o dosedanjih izkušnjah pri delu v medijih. Logatec, 22. 3.1994 UREDNIŠTVO NTR MALČKI, NE POZABITE NA PRAVLJICE V KNJIŽNICAH V MESECU APRILU! V Cankarjevi knjižnici na Vrhniki bodo vsak četrtek ob 17. uri: 14. aprila: KAKO STA REGICA IN SKOKICA PRIČAKALI POMLAD 21. aprila: KANGLICA DOBRE VOLJE 28. aprila: PLESNA OBLEKA RUMENEGA REGRATA v knjižnici v Borovnici vsak ponedeljek ob 16.30: 11. aprila: MRAVUINČKOVE PRIGODE 18. aprila: KRESNICA PODNEVNICA 25. aprila: MEDO, ALI SE MUHE BOJIŠ? PRIDITE, LEPO VAM BO! SPOMLADANSKA REKLAMNA PONUDBA: BOROVNICA — gospodinjske lestve COKLAR — art. 200 — vrtne zložljive garniture — stoli miza Prometni davek v ceno ni vračunan. Izdelke lahko kupite v Borovnici, Obrtniška 2, vsak dan od 8. — 15. ure. Vabimo vas, da nas obiščete na sejmu ALPE ADRIA — SVOBODA GIBANJA, ki bo v času 7. — 12. aprila 1994 na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani (dvorana 3 — galerija B). V času sejma bomo našim cenjenim kupcem nudili posebne ugodnosti pri nakupu in montaži izdelkov. art. 150 4.049,00 SIT/kom 5.169,00 SIT/kom 1.049,00 SIT/kom 2.199,00 SIT/kom ART. 100 PRIDITE — PREPRIČAJTE SE — NE BO VAM ŽAL! ART. 200 NOVOSTI V CANKARJEVI KNJIŽNICI FILOZOFIJA — PSIHOLOGIJA Otrok in knjiga 36 Dve knjigi stihov iz Dzvana Lacan, J.: Televizija Kierschner, J.: Obramba pred manipuliranjem Dolar, M.: Heglova fenomenologija duha Filozofija skozi psihonolizo Filozofija v operi Žibert. F.: Teorija javnih financ DRUŽBENE VEDE Rakočcvič, S.: Državna uprava Ribičič, C: Centralizem zoper Slovenijo Socialna Slovenija Good, P.: ... in mule si bo pomagal Izobraževanje odraslih v Sloveniji Stopar, I.: Kranjske noše Zonapend, F.: Dolgi spomin MATEMATIKA — PRIRODOSLOV-NE VEDE Prebil, I.: Opisna geometrija Stropnik, J.: Dinamika Stropnik, N.: Zagotovimo svojim otrokom varno odraščanje Ferkovič, M.: Akupunktura UPORABNE ZNANOSTI Brajša, P.: Managerska komunikologija Iglic, B.: Tehnologija pridobivanja vlaknin za izdelavo papirja ARHITEKTURA — UMETNOST Goscinnv, R.: Srečni Luka Blaukopf, K.: Glasba v družbenih spremembah Bavdek, S.: V vrtincu mata Mojstrovine v muzejih sveta Tek na smučeh JEZIKOSLOVJE — LEPOSLOVJE — LITERARNA VEDA Črnič, B.: Moj jezik, tvoj jezik, naš jezik Literatura Druon, M.: Prekleti kralji 7 Dumas, A.: Grof Monte Cristo Hill, L.: Baletni copatki Hill, L.: Sanje p baletni šoli Hudičev slovarček Lobato, A.: Max und Mister Maus Moški in ženske, psi in mačke Olfers.: Pokonci izpod korenin Stevenson, R.: Otok zakladov Twain, M.: Princ in beraček Fajdiga, F.: Škrlatni sij Glazer, J.: Pesmi Kermauncr, T.: Majcnova dramatika v kontekstu slovenske dramatike Kermauner, T.: Od bratovstva k bratomoru Košir, N.: Simfonija slovesa Malavašič, I.: Pozabljeni Milčinski, F.: Skavt Peter Nardin, V.: Prehod Novak, B.: Puščica Od Ivana Preglja do Cirila Kosmača: izbor novel Remškar, S.: April in drugi letni časi Snoj, J.-. Domotožje Torkar, L: Revizor 93 Trdina, J.: Basen o mački ZGODOVINA — DOMOZNANSTVO — ZEMLJEPIS Afrika južno od Sahare TRGOAVTO Z METALOTRGOM MERCATOR TRGOAVTO v kooperaciji z Metalotrgom ob avtobusni postaji na Vrhniki: Cankarjev trg 6; tel. 061 /756-210 ali 756-211 Akcijska prodaja na kredit od 6 mesecev do treh let za raznovrstno blago: — kolesa ROG in ATALA-ltalija — vseh vrst — krediti do enega leta; — motorji TOMOS vseh vrst: APM 6 = 102.278,00, sit (za gotovino) — vespe PIAAGGIO 50 in 150 m3; — motorne žage HUSOVVARNA F 61 = 50.973,00 (za gotovino) na kredit eno leto 54.541,00 sit; — električno orodje FELISATTI Italija kotna brusilka 2 kW 0 plošče 230 = 20.045,00 oblic 720 W širine del. 8,2 = 20.901,00 — betonski mešalec 120 I = 39.990,00 — samokolnica = 4.725,00 — ogrevalne peči iz Japonske 2,4 kVV = 32.070,00 — GUME EXACT-SAVA z dodatnimi ugodnostmi pri montaži 145 R — 13 = 4.686,00 175/70-13 = 5.934,00 — OGREVALNE naprave in sistemi: grelci, cisterne,... NOVO: TRAKTORSKE GUME 11 X 28/6tz POGONSKE 21.835,00 + 5% PD 600 —16 vodilne 5.330,00 + 5% PD 600 — 16 pogonske 5.330,00 + 5% PD DELOVNI ČAS: 8.— 12.; 15. SOBOTA: 8. — 12.; 19.; REAN inženiring d.o.o. 6^367 NOTRANJE GORICE ^^^^^ " Podpeška cesta 236 V\fe^W tel./fax: 061/651-309 Sedaj je čas za preureditev ogrevanja na kurilno olje. AKCIJA Atestirane cisterne z vgrajenim čepom — dostava na dom: prostornina 1000 I 15001 2000 1 2500 1 3000 1 Oljni gorilniki z montažo: Ecoflam Thyssen API SIT 23.900 27.900 32.900 40.900 45.900 SIT 45.900 57.900 65.900 # H3I \ NU-^ Dr. B.THYSSEN ^ naš Časopis MAREC 1994 19 ZAHVALA Ob izgubi drage žene, mame, babice in prababice Manje Krzic roj. TAVŽELJ iz Borovnice se zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem za izrečena soža-lja, darovano cvetje in sveče ter vsem, ki ste jo spremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo osebju Doma upokojencev na Vrhniki za večletno skrb in nego ter dr. Heleni Rožmanc-Drašler za lajšanje trpljenja. Hvala lepa Društvu upokojencev Borovnica, pevcem in g. župniku za lepo opravljen obred. Vsem skupaj še enkrat iskrena hvala. Vsi njeni Dioniziju Prizmiču v spomin! Tiho in neopazno nas je zapustil PRIZMA. V tistih lokalih, kjer je Ponavadi pil svoje šilce, ga že kar "ekaj časa ni bilo. Sosedi se je menda *udno zdelo, da ne sliši več njegovega kaSljanja. Skoraj pol stoletja je ta tujec živel na Vrhniki, ne da bi ga domačini v svoji ozkosrčnosti sprejeli za svojega, čeprav bi se lahko reklo, da je za Vrhniko gorel in dogorel. Na Vrhniko je prišel s Tankovsko brigado; bil je nekaj več kot dvajsetleten mladenič in življenje je naneslo tako, da je ni nikoli več zapustil. Na telovadišču bivšega sokolske-ga doma je z otroki igral med dvema °gnjema, z mladinci pa odbojko. Bil je vsestranski športnik in tudi dober šahist. V začetku 50-tih let je bil v Tan-kovski brigadi referent za ftzkulturo "> kot tak skrbel za povezavo športnega življenja in prireditev med voj-sko in civili. Nogomet je igral v vseh fazah nastajanja nogometnega društva: naj-Prej v telovadnem društvu, kasneje v društvu Ivan Cankar, nadaljeval je v Usnjarju. Leta 1952 je bil med ustanovitelji košarkarske sekcije in igral na otvoritveni tekmi s poljansko gimnazijo. V namiznem tenisu je bil dolga leta nepogrešljivi člen. V tem času se je na Vrhniki poročil in osnoval družino. Razmeroma mlad se je upokojil in ves prosti čas posvetil telesnovzgojni dejavnosti. Brez pretiravanja lahko rečemo, da je bil v 60-tih letih motiv in duša Športnega društva Partizan. V zimah 1961 in 1963je organiziral široko akcijo smučarskih tečajev v okolici Vrhnike. V sodelovanju z učitelji telesne vzgoje v šolah je tekmovanja za občinska prvenstva pionirjev v nogometu, orodni telovadbi in košarki razširil preko Logatca, Žiri do Cerknice do Postojne. Zlasti v košarki so bila tekmovanja na zavidljivi kakovostni ravni. Znal je pridobiti somišljenike in sodelavce, tako da je z njihovo pomočjo uredil športni park z bazenom in kampom, kar je bilo v tistem času središče vrhniškega dogajanja. Tudi pri uveljavitvi vrhniških košarkarjev v II. zvezno ligo je nosil velik delež zaslug. Vseskozi je bil neutruden snovalec in nemiren duh. Ne bi mu pa škodovalo nekoliko več diplomacije v medsebojnih odnosih. Kot tak si je nabral tudi veliko zamer, zaradi katerih je bil prisiljen zapustiti vodstvo ŠD Partizan, ki ni nikoli več zasijal v tako razkošni luči. Priključil se je aktivistom na področju kartinga. Kljub njegovi zagnanosti in uspehom društva je moral, zaradi enakih vzrokov, zapustiti tudi to dejavnost. Potem je dolga leta uspešno deloval v A vtomoto društvu, vse dokler se ni preoblikovalo. Vsi so ga poznali, vendar na splošno ni bil najbolj priljubljen, bodisi zaradi njemu svojskih »štosov« bodisi zaradi pikrega jezika. Toda tak je bil njegov značaj in ni mogel iz svoje kože. Med tem sta njegova otroka odrasla, z ženo sta se razšla in ostal je popolnoma sam. Dokler je čutil koristnost svoje aktivnosti pri Avtomotu, njegova vitalnost ni popustila. Ko pa je bilo končano tudi s to dejavnostjo, je šlo z njim naglo navzdol. Okolje ga ni sprejelo, postajal je vedno bolj zagrenjen, čutil se je potisnjenega na rob. Poleg tega ga je razjedala bolezen, ki mu je zadala še zadnji udarec, daleč proč od rodnega Dubrovnika. Kljub vsemu pa bi bil presenečen in srečen zaradi številnih prijateljev in znancev, ki so ga spremili na zadnji poti in nad toplimi besedami priznanja govornikov za njegovo nesebično delo. M. Z. ZAHVALA Ob izgubi dragega sina, brata in očija Toneta Petelina iz Zabočevega se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Posebna zahvala g. župniku Jožetu Stržaju za lep pogrebni obred in pevcem za petje. Se enkrat hvala vsem, ki ste kakorkoli pomagali in ga v tako velikem številu pospremili k zadnjemu počitku. Vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči izgubi moje najdražje mame, stare mame, tašče, prababice in sestre Marijane Malavašič s Stare Vrhnike 20 se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče, ki ste pomagali v težkih trenutkih, in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala tudi za lep pogrebni obred. Prisrčna hvala pa še posebno vsem tistim, ki ste jo v času bolezni obiskovali in ji pomagali. Žalujoči: hči Marta z možem, vnuki, pravnuki ter sestra Albina ZAHVALA Ob smrti naše drage mame, stare mame in sestre Antonije Slabe roj. Tominc iz Smrečja se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem ter vsem, ki ste jo imeli radi, za izrečena sožalja, darovano cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Še posebna zahvala pa velja dr. Prebilovi, dr. Rusu in patronažni sestri Habetovi za nego v času njene bolezni. Hvala tudi župnikoma in pogrebcem za opravljen pogrebni obred ter pevcem in govorniku za lepe poslovilne besede. hčerka Štefka in sin Tone z družinama ^ • ZAHVALA ZAHVALA V 89. letu nas je zapustila stara mama l| V 52. letu življenja nas je mnogo preji zgodaj zapustil naš ata, mož, dedek, svak, tast in stric Ivanka Jerina po domače Tinčnkova Hani Stanislav Novak Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, posebno sosedom Oblakovim, prijateljem, znancem in vsem, ki ste darovali cvetje in jo spremljali na njeni zadni poti. Zahvaljujemo se tudi dr. Primožu Rusu, pogrebni službi Pepita in g. Božnarju za lepo opravljen obred in sočutno izražene poslovilne besede. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala g. dekanu za lepo opravljen pogrebni obred. Vsi njeni Vsi njegovi ^Mk. V SPOMIN V naših srcih ti naprej živiš, zato pot nas vodi tja, kjer v tišini spiš. Tam lučka ljubezni vedno gori in tvoj nasmeh med nami živi. ZAHVALA Ko moči me bodo zapustile in roke, vedno delavne, obmirovale, žalujte tiho, dragi moji, privoščite mi pokoj — vse je dokončano. Ob smrti našega očeta i Darko Banič Usnjarska 14, Vrhnika Jakoba Tomšiča zidarja iz Dragomerja V mesecu pomladi, 14. 3. 1994, so minila tri leta, odkar te je kruta usoda tragično iztrgala iz naše sredine, naš ljubljeni sin in brat. Od vseh nas, ki smo te imeli radi in ki te zelo pogrešamo in te ne bomo nikoli pozabili. Zahvaljujemo se vsem, ki ga niste pozabili in ki postojite pred njegovim mnogo preranim grobom in se mu poklonite. se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za osebno in pisno izraženo sožalje, darovano cvetje, sveče^sv. maše in za tako številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Se posebno sc zahvaljujemo osebju zdr. doma VRHNIKA, pevskemu zboru DRAGOMER in g. župniku za opravljeno pogrebno svečanost. Z žalostjo v srcu mami, ati in sestra Suzana Žalujoči: vsi njegovi Ne jočite ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, se spomnite, kako trpel sem in večni mir mi zaželite. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega očeta, sina, brata, strica in svaka Stanka Nagodeta iz. BI. Brezovice se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za darovano cvetje in sveče. Posebna zahvala IUV za pomoč, pevcem okteta Raskovec za lepo petje, g. kaplanu za lepo opravljen pogrebni obred, gasilskemu društvu BI. Brezovica, Antonu Rožmancu in Rajku Pircu za poslovilne besede, zdravstvenemu osebju za lajšanje bolečin. Zahvaljujemo se vsem, ki ste ga pospremili k večnemu počitku. Vsi njegovi •k In vendar je dobro, da si odšla. Si preživela zadosti pekla. Spočij se! Spočij se od tega sveta. Tone Kuntner Vsem, ki ste naši teti Angeli Petkovšek kaj dobrega storili in bili prijazni z njo v letih njene bolezni, dr. Rožmančevi in osebju Doma upokojencev za skrb in nego v zadnjem letu njenega življenja ter g. dekanu Božnarju za duhovno tolažbo prisrčna hvala. Hvala tudi vsem, ki ste jo pospremili na zadnjo pot, darovali cvetje in sveče, kvartetu iz Logatca za lepo petje, organistu Franciju Lorenčiču ter Francetu Kuharju za prijazno pomoč na pokopališču. Petkovškovi 20 MAREC 1994 naš Časopis PROJEKTNO UČNO DELO VRHNIŠKIH TRETJEŠOLCEV Kako je človek izkoriščal vode Učitelji tretjih razredov vrhniške osnovne šole Ivan Cankar so se odločili, da bodo svoje učence začeli že sedaj uvajati v samostojno in raziskovalno delo. Tako so uvedli nov način pridobivanja znanja, ki se imenuje »projektno učno delo«. Pri tem je pomembno, da dobi vsak posameznik svojo nalogo, ki jo mora dobro proučiti in raziskati, pri tem pa sta spvcrla najpomembnejša aktivnost in samostojno delovanje učenca. Učitelj se predstavi le kot mentor in usmerjevalec dela, poleg tega pa je pri tem dokaj pomembno tudi sodelovanje staršev. Sad projektnega učnega dela je razstava, ki so jo poimenovali »Življenje nekoč — kako je človek izkoriščal vode«. V naslednjih sestavkih vam jo bodo učenci predstavili sami. Razstavo so pripravili učenci s svojimi izdelki, tako da je bila na ogled tudi vsem učencem iz drugih razredov. Napajanje živine Pri nas doma imamo kmetijo. Včasih so živino napajali na vasi pri koritu. To je pri nas vsak dan delala moja stara mama. Najprej je kravam dala jesti. Koso se malo najedle, jih je odvezala in gnala na vodo. Pri koritu so se napile vode. Med potjo so se krave prerivale in Mlin na Beli marsikatera je stari mami ušla. Tako je morala vedno tekati za njimi. Danes, ko imamo vodovod, tega ni več. Vodo so napeljali v hlev. Tu ima vsaka krava svoj napajalnik, iz katerega pije vodo, kadar hoče. Nežka Jesenovcc, 3.d S prijateljico sva obiskali družino Habe na Stari cesti. Pri tej hiši se po domače reče pri Malnarje-vih. Ime ni naključno, saj je bil v tej hiši še ne dolgo tega mlin. Gospodar Janez nc skriva častitljive starosti, njegov um pa je bister in tako nama je hitro natrosil polno podatkov o mlinu, v katerem je delal od rane mladosti do starosti. Mlinarstvo je bilo v tej hiši razvito, še preden jc gospodarjev oče kmetijo in mlin kupil od Jelovška. Na hiši so bila kar štiri mlinska kolesa. Voda potoka Bela je bila dovolj visoka in močna, da so lahko obratovala kar vsa hkrati. Mlinska kolesa so bila namenjena za mletje koruze in pšenice, stope so uporabljali za predelavo ječmena v ješprenj in prosa v ka-ip. Imeli pa so tudi posebno kolo, ki je mlelo čreslo (suho smrekovo lubje), ki so ga potem tako zmletega uporabljali v usnjarstvu. Zadnje kolo pa jc poganjalo valovko. To je bil velik sod v klini, v katerega so dali umazane živalske kože, čreslovino in apno. Po obdelavi so bile kože pripravljene za ziv-zav na strojenje. Mlinarsko delo je bilo težko in naporno, saj jc moral mlinar kar petkrat nositi mernike pšenice v gred, daje prek mlinskega kamna in vejalnika, v katerem so bila sita, zmlcl pšenico in ločil moko od otrobov. Pri koruzi je bil postopek enak, le da jc bilo treba nositi koruzo v gred štirikrat. Zaradi nezadržnega naraščanja Vrhnike in s tem potrebe po pitni vodi so v l.intvcrnu in Stajah naredili zajetja za vodovod. Pretok potoka Bele seje zmanjšal. Delo v mlinu ni bilo več mogoče, saj voda ni imela dovolj moči, da bi vrtela mlinska kolesa. Mlin so opustili in žal je zob časa načel tudi edino preostalo mlinsko kolo, ki so ga podrli. Gospodar nama je povedal še veliko zanimivega iz življenja, ki ga mi ne poznamo več. Zahvaljujeva se mu, saj sva izvedeli veliko novega o mlinu in življenju v njem. Špela Krže, 3.a Jerica Kržič, 3.c IVI I v Četrtošolci smo organizirali pustno rajanje za nižjo stopnjo. Zabave se je udeležilo veliko mask. Nekatere so bile zelo izvirne, deset najboljših smo nagradili. Pripravili smo križanko in izžrebali 88 pravilnih rešitev. Nagrajenci so dobili praktične nagrade. Tovarišica je sestavila kviz na temo olimpijskih iger. Kdor je pravilno odgovoril, ga je obdarila s pomarančami. Na plesu je bilo prijetno, ker so se pustne maske lepo obnašale. Tudi starši so se izkazali: Rokova mamica je pridno nabirala nagrade pri naših sponzorjih, Matjaževa, Matejeva in Tanjina mamica so vneto ličile učence v lepotilnem kotičku. Špelina mamica je priskočila na pomoč pri prodaji kokic in čokoladkah, Špelin očka pa je prispeval veliko lončnic in cvetic. Zahvaljujemo se: Edu, ki je skrbel za glasbo, gospodu Marjanu Koširju, ki je izdelal lepa priznanja za najlepše maske, našima hišniku in kuharju, ki sta pomagala pri tehnični pripravi plesa ter gospe ravnateljici — brez njenega dovoljenja se na pustni totrek ne bi zabavali. Naši pokrovitelji pa so bili: KIM-VI, GODEC, DANTE, MOST, KOCKA, JURČEK, JANIT, SADJE-ZELENJAVA Sylai, MERCATOR IZBIRA, MERCATOR KRIM, BREZA, ČMERIŠNIK, ŠKORPIJON, KAME-LIJ A, STIK, Frizerstvo Saša in Julka, Ključavničarstvo Mikuž, PIŠKOTEK. Vsem prav iskrena hvala! Učenci 4.a in 4.b ter tovarišici! Mlinar Tam za goro, lam za vodo, mlinar v svojem mlinu zapel je na ves glas: hajo, hajo! Zapel je lak o lepo, da je v dolino odmevalo glasno. Tja za goro, tja za vodo. ljudje k mlinu prinesli so, prinesli so zvrhane vreče prosa, da jim mlinar moko da. Tam za goro, lam za vodo, mlin melje z vso močjo. Melje in melje: ropa, klopa, ropa. klopa! Melje in melje pšenico, da bi v dolini spekli polico. Manca Ralkovič, i.d Ribič Ribič jo maha ob reki navzgor, da ribo bi ujel, jo nesel domov. Reka pa pravi, ribe ti ne dam! Za obed si pripravi kaj drugega sam. Bojan Samotorčun, i.e Perice Ženice hodile k potoku so prat po perilniku, drgnejo in drgnejo in si veselo prepevajo. Potok žubori in šumi, a v daljavo razlega se pesem vesela, ko perilo oprano je bilo, potok so zapustile in domov skupaj odšle. Mateja Barukčič, 3.b Ribič Ribič ob vodi sloji, ulova si silno želi. Klen sem ter tja plava, mladega ribiča izigrava. Tanja Volk, 3.e Pripravila: Mateja Šmuc Mlini in žage na Podlipščici Obiskali smo lastnika žage in mlina, Vinka Železnika iz Smrečja. Pokazal nam je stari mlin, ki zdaj osamljen počiva in le včasih pritegne pogled radovedneža. Nekdanjo vodno žago zdaj poganja elektrika. Gospodar Vinko nam je povedal, da seje včasih ob Podlipščici vrtelo devet mlinov in tri žage. Nobeden od mlinov zdaj ne melje več moke, nekaj žag pa poganja elektrika. Zvedeli smo tudi, da so pri njih imeli v Podlipi prvo lastno vodno elektrarno (leta 1913), ki je dajala elektriko za razsvetljevanje njihovega doma. V zadnjih letih so ob potoku zgradili tri manjše zasebne elektrarne. Anja, Janja in Sani, 3.f Stari mlin Mlinar pride, cin, cin, cin, jaz že hitro se vrlim. Strese zrnje v mene, 4FL jaz ga hitro zmeljem, v moko spremenim. Čez nekaj dni prišli zidarji so, da me popravijo. Potem jaz hitro me/jem, hitro meljem, da moke mlinar več proda. Sava Wagner, î.b V Kožuhovem mlinu V Tomšičevem mlinu niso mleli samo žita, ki so ga pripeljali v mletje kmetje iz okolice, ampak so žito kupovali v Vojvodini, ga zmleli in prodali moko ljudem. Vsak mesec so kupili en vagon žita. Velikokrat so morali vzeti posojilo, da so to žito plačali. Vrnili so ga, ko so prodali moko. Kmetje so mletje žita plačevali z denarjem ali pa so pustili vsako deseto merico mlinarju namesto plačila. Med vojno je bilo veliko ljudi lačnih. Vso moko, ki sojo pri Kožu-hovih dobili kot plačilo za mletje, so razdelili revnim družinam. Žito, ki gaje kmet pripeljal v mlin, je moralo biti zelo suho, brez vlage. Mlinar ga je, da ga je lahko mlel, navlažil. Koliko vode je dodal žitu, je bila mlinarjeva skrivnost. Mlinarjevi otroci niso smeli hoditi v mlin, ker je bilo nevarno. Tudi zapornic se niso smeli dotakniti, ker bi jih lahko po nesreči odprli in voda bi šla v izgubo. Anja Mikulan, 3. b Stari oče Frideric Jeršinovič von Lovengreiss, rojen 1856. leta, je dvajset let star prišel na Vrhniko. Kupil je hišo in začeli so stroji-ti. Za njim je posel prevzel njegov sin Anton Jeršinovič. To je bila strojarna pri Fricu. Imeli so dva pomočnika in tri vajence. Ob Hribskem potoku jc bilo več stro-jarn, katerih lastniki so bili Štefic (Pečkaj), Fric (Jeršinovič), Ja-vornik (Stržinar), Grogar(Tršar), Tomšič in Polak. Polakova tovarna je pred vojno ustavila obratovanje. Pri Fricu so nehali strojiti leta 1942, pri Tomšiču istega leta, pri Šteficu pred letom 1930, pri Javorniku in Grogarju pred drugo svetovno vojno. Kalinu so požgali tovarno v Mokronogu in je po osvoboditvi kupil Polakovo tovarno. Kasneje, po nacionalizaciji, je to postala Industrija usnja Vrhnika. Scbastjan, 3.b Nekoč sem si kupila hot-dog. Naročila sem si ga z veliko ajvarja in gorčice. Zelo sem bila lačna, zato sem mislila, da mi bo teknil. Nisem še dvakrat ugriznila, ko sem ugotovila, da so me bile same oči. Postalo mi je slabo in ob pogledu na hot-dog mi je šlo na bruhanje. Z očmi sem začela iskati smetnjak, v katerega bi lahko odvrgla malico. Končno sem ga zagledala. Pohitela sem do njega in odvrgla hot-dog, nato pa odšla naprej. Ko sem bila od smetnjaka oddaljena slabih sto metrov, sem se ozrla nazaj. Zagledala sem starca, kije brskal po smetnjaku, v katerega sem odvrgla hot-dog. Starec ga je izvlekel, pojedel in se odpravit naprej. Šele tedaj sem se zavedala, kako zelo pomemben je kruh. Takrat sem se odločila, da kruha ne bom nikoli več metala stran.,, . „ , c j Maša Pahor, 5. d Kaj pomeni ljubezen učencem petega razreda osnovne šole Ivana Cankarja na Vrhniki Jo j, kako si mi... Ljubezen mi pomeni prijateljstvo med dvema človekoma. Pomeni mi tudi to, da bi dva človeka rada ustvarila skupno življenje. Meni pomeni tudi to, da se človeka zelo dobro razumeta. Pomeni mi življenje dveh ljudi. Tudi jaz sem zaljubljena, vendar ne povem, v koga. ljubezen je to, da čutiš v sebi toploto, da se zaljubiš. Ko ti fant ali punca pogleda v oči in se ti nasmehe. Jaz mislim, da je to ljubezen. Ljubezen je moja najljubša beseda. Beseda mi pomeni nekaj toplega, lepega. Ljubezen živi v srcu vsakega človeka. Vsak človek, prav vsak, si pod besedo ljubezen predstavlja nekaj drugega. Tudi jaz sem zaljubljen, v koga, pa naj bo skrivnost. Ljubezen je prijateljstvo, ki ga čutiš v srcu. Brez ljubezni ljudje ne bi mogli živeti. Ljubezen ima vsak človek. Za ljubezen živi ves svet. Ljubezen pomeni tudi to, da imaš nekoga rad. Brez ljubezni ni življenja. Če povem po pravici, se zelo malo zavedam, kaj je ljubezen. Velikokrat premišljujem o tem, kaj je ljubezen. Mogoče je ljubezen to, ko mati ljubi svoje otroke, ali pa ko se dekle zaljubi v fanta. Spominjam se še zelo dobro starih dogodkov, ko sem bila s prijatelji in med nami je gorela ljubezen. Ljubezen pomeni to, da se dva imata rada. Ljubezen pomeni, da se razumeš z mamico in da jo imaš rad. Da se z njo lepo pogovarjaš in da nanjo ne kričiš. Da le ne razvaja in ne zagovarja. Ljubezen je nekaj toplega in lepega. Ljubezen je med dvema spoloma. Ljubezen mi pomeni veliko. Odnos staršev do otrok, odnos otroka do staršev. Mislim, da otroci, ki imajo starše ločene, so zelo žalostni. Imamo pa vrsto med dvema človekoma. Ko vidita, da bi bila lahko par, se od- ločita za zakon. Srečna sem, da imam starše. Tudi zaljubljena sem, a tega ne povem nikomur. Ljubezen je medsebojno spoštovanje. Meni pomeni ljubezen to, da imaš nekoga rad. da ti srce začne biti, ko ga zagledaš. Da si zaljubljen, da ga rad srečaš. Ljubezen mi pomeni, da imaš nekoga rad. Če ne bi imel nekoga rad vsak človek, bi bilo na Zemlji samo sovraštvo. Tako pa ima vsaj kakšen človek nekoga rad. Ljubezen je čut, ki ga vsakdo spozna, ko ima nekoga rad. Vsakdo pa to izrazi drugače. Ljubezen je stvar, kise ti najbolj vtisne v spomin od vsega življenja. Ljubezen mi pomeni občutek, čas brez vojn. Ljubezen je lahko tudi dogodek, ki ti spremeni življenje. Marsikaterim ljubezen pomeni vse. Ljubezen je čustvo, ki se ne da spremeniti. Ljubezen mi pomeni, da imaš nekoga rad. Ljubezen je čustvo do nekoga, ki mu to čustvo izraziš. Tudi ljubezen razdre sovraštvo pri nekaterih ljudeh. Prijateljstvo do človeka je ljubezen. Ljubezen je nekaj zelo lepega, kar občuti vsak človek. Starševska ljubezen pa je nekaj posebnega, kar potrebuje vsak človek. Ljubezen je neko prijetno čustvo, ki ga doživiš v srednjih letih. Ljubezen je občutek sreče in veselja. Ljubezen lahko občutimo na več načinov. Ljubezen je na neki način tudi odnos do narave. Ljubezen mi pomeni prijateljstvo do nekoga, človeka, ki ga spoštuješ in mu zaupaš. Poveš mu vse svoje želje in probleme. Največkrat je največja ljubezen do matere. Poveš ji vse, kar te skrbi in ona ti bo znala odgovoriti na vsako vprašanje. Včasih pa je ljubezen večja do fanta ali dekleta. Vsakdo ima ljubezen do nekoga. NAŠ ČASOPIS MAREC 1994 21 MIRO POTOČNIK SPET GOST OSNOVNE ŠOLE LOG-DRAGOMER Podvodni svet na ogled Na predvečer kulturnega praznika je bila v Osnovni šoli Log-Dragomer otvoritev razstave podvodnih umetniških slik avtorja Mira Potočnika. To je že drugo srečanje z umetnikom in podvodnim raziskovalcem, kije v lanskem maju v šoli predstavil stalno zbirko arheoloških najdb, kar je v naši občini edina in vsebinsko bogata ter obsežna zbirka. Razstavljene slike so tudi del njegovega nemirnega in raziskovalnega duha ter podvodnega življenja, ki gaje prebil z fotografom okoli vratu. Lahko rečemo, da je barjanski mož, ki mu struga Ljubljanice in Barja pomenita del življenja, umet- niškega ustvarjanja in iskanja in dragocenih sporočil preteklosti v naši barjanski reki. Ob odprtju razstave je o življenju in delu umetnika Mira Potočnika spregovorila Marta Rijavec ter med drugim poudarila: »Miro Potočnik predstavlja svojo razstavo z uzmet-niškimi fotografijami podvodnega sveta. To je že druga samostojna razstava. Lani seje prvič predstavil v Cankarjevem domu na Vrhniki. Na skupinski razstavi umetniške fotografije je sodeloval leta 1992 v galeriji Commerce v Ljubljani ter se udeležil tudi več foto tekmovanj in dosegel vidno, višje mesto. Samo Otvoritev razstave in kratkega glasbenega vložka se je udeležilo kar precej bližnjih krajanov. Avtor umetniških fotografij Mira Potočnik umetniško ustvarjanje Mira Potočnika pa odkriva torej svet, ki je našim očem prikrit, njemu pa ta svet predstavlja nenehen izvir: mir, ki utiša nemir, samoto in tišino, ki siju je treba prigarati, odkritje najdbe in občutki ob tem pa so gotovo mistični.« Na koncu je umetniški večer glasbeno popestril kantavtor Adi Smolar s svojimi pesmimi. Lahko rečemo, da Osnovna šola Log-Dragomer postaja neki novi kulturni hram za vse krajane Loga, Dragomerja in Bevka, kar je prav gotovo treba pozdraviti in izreči vse priznanje vodstvu šole, da zna pritegniti tudi starejše krajane nazaj v šolske prostore. S. S. Pogovor z go. Darjo Prelec 1. Ali imate radi likovno umetnost že od otroštva? — Spomnim se nekega trenutka iz svojega otroštva, ampak takrat sem morala biti še zelo majhna. Na Primorskem je taka navada, da se božje podobe postavlja po stenah oziroma so to zelo kičaste slike iz Svetega pisma in spomnim se, da ko sem še ležala posteljici, sem razmišljala, kako se naredi slika (opisuje podobo Marije in Jožefa s polno skledo jabolk v rokah), čeprav sem bila dojenček. Dostikrat se v življenju spomnim tega, tako da se mi zdi čudno, od kje dojenčku ali pa otroku ideja; torej je ustvarjalnost ali pa želja po ustvarjanju verjetno v človeku že prej postavljena. To se ne rodi z rojstvom ali z vzgojo, to je verjetno že od prej. 2. Kdo pa vas je sicer navdušil, da ste začeli slikati? — Predvsem sama. Potem pa pedagogi v šoli — imela sem dobro učiteljico v osnovni šoli, končala sem klasično gimnazijo, ker je pač mama mislila, daje to bolje zame, ker je treba v življenju nekaj znati. Potem sem se na hitro odločila, da bom šla na akademijo, naredila sem sprejemni izpit in sepo-tem odločila za umetnost. 3. In zdaj se s slikanjem profesionalno ukvarjate? — Da. V bistvu imam status svobodnega umetnika, to se pravi, da imam nekakšno malo obrtno delavnico. Za vse odgovarjam sama. Kolikor zaslužim, tako živim, toliko ustvarim. To je v bistvu moj način življenja. 4. Kje pa dobite navdih za slikanje? — Ukvarjam se s tisto stranjo človekovega uma, kije nezavedna in praktično iz teh sanjskih podob dobim vse slike. Malo se skoncen-triram in se spomnim vseh podob; vprašam se, kako bi prikazala svoj odnos do narave ali do človeka ali pa ljubezen do nekoga. Nato se malo zamislim in dobim otroci mislijo, daje likovni pouk za sprostitev človeka in dejansko je tako, ker so drugi predmeti tako zahtevni, bolj ostri. Meni se to ne zdi pravično do likovnega pouka. Zato sem se potem umaknila, ker bo očitno treba spremeniti učni sistem, da bi se likovnosti dalo boljši pomen. Učenci Os. šole Ivana Cankarja so pozorno poslušali avtorico razstave Darjo Prelec, ki je sama predstavila slike. natančno sliko — nekakšno predstavo, kaj naj naredim. 5. Ali tudi kje učite? — Zdaj ne učim, ampak si želim imeti zasebno šolo — mogoče pet do deset učencev. 6. Kako da ste nehali učiti na naši šoli (OŠ I. C)? — To je bila v bistvu osebna odločitev, ker je pedagoško delo likovnega učitelja strašno naporno zaradi agresije, ki se sprošča znotraj likovnega pouka. Zato, ker Kako moja mama peče kruh Najprej je v mendrgo nasejala moko. Postavila jo je na klop h kmečki peči, da seje čez noč ogrela. Zjutraj je pripravila kvas. Moki je najprej dodala sol, ji počasi dodajala tople vode, nazadnje še vzhajan kvas in vse skupaj zamesila v testo. Mendrgo je pokrila z lesenim pokrovom in jo pustila pri topli peči, da je testo vzhajalo. Potem je testo razdelila na šest ali sedem enakih delov in še nekaj manjših delov za otroke. Dele je polagala v peharje, ki so bili obloženi s platnenimi krpami in jih z njimi pokrila. Ko je testo ob peči ponovno vzhajalo, je morala biti peč že pripravljena za peko. Peč je najprej pogrebla z grebljo, da je odstranila ogorke. Z metlo iz ličkanja, ki je bila namočena v vodi, je pometla iz peči pepel in preizkusi- la, če je peč že dovolj topla za peko. To je ugotovila tako, da je v peč vrgla ščepec moke in če je ta lepo porjavela, je bila peč pripravljena. Pripravila je lopar, metlico, belo kavo, zeljnato perje in nož. Večje hlebce testa je položila na lopar, nanje naredila dve ali tri zareze in jih poškropila s kavo. Manjše hlebce za otroke je zavila v zeljnato perje in jih zložila v peč. Ko so bili vsi hlebci zloženi v peči, je čeznje naredila z roko križ in jo zaprla. Čez eno uro je bil kruh pečen. Večje hlebce je po spodnji strani pometla, da je odstranila pepel. Potem jih je zložila na mizo in jih pokrila z debelim platnenim prtom. Manjše hlebce je odvila iz zeljnatega perja in še tople ponudila otrokom, ki so jih veseli sprejeli. Matevž Caserman, 5.d 7. Ali imate drugače radi otroke? — Da, imam rada otroke. Letos se mi je rodil tudi sin, ampak nekaj drugega bi rada povedala glede otrok — mislim, da smo ljudje celo življenje otroci in da tukaj ni nobene razlike, samo ljudje se počasi navadimo enega načina življenja; zrastemo in potem mislimo, da smo odrasli. Dejansko pa se naša čustva, zavest in naš intelekt nikdar ne razvijejo tako močno, da bi lahko rekli, da je to neka) dragega kot pa tisto, ki seje rodilo. 8. Prej sem opazovala vaše slike in sem opazila, da dosti uporabljate modro barvo. Ali je to vaša najljubša barva? — Temno modra je moja zelo priljubljena barva. Ampak dejansko uporabljam dve do tri barve. Vedno ko začnem, se odločim za tri odtenke. Več kot tri redkokdaj uporabim. — Lepo se vam zahvaljujem za ta pogovor in vam želim še veliko uspeha v prihodnje. — Hvala vam vsem. Želim vam, da bi se spomnili kdaj na to, da ima človek vse čudežne stvari v sebi, da ni treba čudežev iskati nikjer — tudi bogastva ne, ki je eno od čudežev — to je v človeku. Katja Kogovšek 8.g Domači kraj S šole Ivana Cankarja smo prejeli lepo pismo: »Tudi učenci 4. razreda si želijo prispevati k zanimivemu branju časopisa NAŠ ČASOPIS. Odločili smo se, da poskusimo sodelovati. K temu nas je še posebej vzpodbudil članek o Vrhniki. Marsikaj koristnega smo prebrali in prepoznali nekaj zapisov, saj se tudi mi pogovarjamo o domačem kraju in spoznavamo zgodovino. Prilagam samo nekaj izdelkov, ki so jih zapisali učenci 4. c razreda. Če menite, da ustrezajo vas lepo prosim, če jih objavite. Že vnaprej se vam zahvaljujem in vas pozdravljam v imenu učencev. Irena Sivec-Maglica razredničarka 4. c razreda OŠ »Ivan Cankar« Vrhnika Domača pokrajina Stanujem na Vrhniki v Gradišču 14/c. Moja mami se vsak dan vozi v Ljubljano na delo. V našem bloku poznava nekaj stanovalcev. Velikokrat se samo pozdravimo. Iz sosednjih blokov pa ne poznava skoraj nikogar. Veliko naših sosedov je zaposlenih na Vrhniki, zato se jim ni treba vsak dan voziti na delo. Pri nas je veliko blokov in premalo prostora za igro. Včasih opazujem potok Bela z balkona in vidim, da je zelo onesnažen. V potoku pa so kljub temu ribe. Oba z mamico rada kolesariva, zato se velikokrat peljeva do Bistre ali čez Močilnik, Retovje in Horjul, tako da se malo nadihava svežega zraka. Rok Groznik, 4. c Domača pokrajina Naša domača pokrajina je zelo lepa. Hiša stoji na obrobju vrtač. Zaselek se imenuje Kačja vas v smeri proti Logatcu. Ljudje iz naše okolice v glavnem hodijo delat v tovarne na Vrhniko ali Ljubljano. V vasi je tudi več kmetij, kjer redijo krave in prašiče. Moj oči je zaposlen v Ljubljani, babi pa se doma ukvarja z vrtom in kokošmi. Sestra Aleša stanuje na Vrhniki. Sosedje Voljčevi so zaposleni v podjetju Baškovč, kjer delajo rezance. Življenje na vasi je mirno in zdravo. Ana Jurjevčič, 4. c Življenje ljudi v naši okolici Živim v bloku, ki mi je zelo všeč. Blizu bloka sta dve trgovini. Skoraj vsako jutro ljudje odidejo v trgovino in s seboj peljejo psičke. Vsako soboto moja soseda pomije stopnišče. Gospa pod nami pograbi pesek in uredi vrt, na katerem raste veliko rož. V našem bloku je veliko Šola se predstavi Od 8. 3. do 12. marca je bila na Gospodarskem razstavišču izobraževalno sejemska prireditev Dnevi slovenskega izobraževanja 1994. V okviru PROJEKTA BARJE, za katerega je prostor zakupi) Zavod za šolstvo, smo poleg OŠ Oskar Kovačič, Ljubljana, Teen Collegea ter Srednje šole za strojništvo sodelovali tudi mi. Na našem delu prostora, ki je bil domiselno vključen med obe šoli, smo prikazali nekaj utrinkov naših učencev in njihovih mentorjev. Prikazali smo dveletno delo raziskovalne skupine osmih razredov pri dodatnem pouku kemije pod vodstvom predane učiteljice Tonke Pcrmoser-Zvab. Ejia naloga sc jc ukvarjala s temo Čistilna naprava IUV in odpadno blato. V drugi nalogi so raziskovalci blato tc čistilne naprave kompostirali pol leta in ponovno opravili analizo. Za obe so naši učenci dvakrat zapored odnesli državno nagrado: leta 1992 in leta 1993. Prikazali smo tudi delček dela dveh ekoloških celotedenskih taborov v Bevkah, leta 1992 ter leta 1993, ki smo ju pod uspešnim pokroviteljstvom in organizacijo ZELENIH Vrhnike izvedli v sodelovanju z OŠ z Brezovice, OŠ Vrhni- ke ter OŠ Log-Dragomer. Na razstavi je bil zelo odmeven arheološki kotiček, kjer so se oči obiskovalcev pogosto ustavile. Za dragocene eksponate je zaslužen zunanji sodelavec naše šole, g. Potočnik. Obiskovalcem so vneto razlagali vsebino šolske razstave učitelji in učenci, ki so dežurali vsak dan, lično odeti vsi v enake bele majice z znakom naše šole. Naši učenci, Andreja Čamernik, Matic Meglic, Klemen Naveršnik, Eva Vukelič, ki so na sklepnem predstavitvenem delu v petek zaokrožili razstavo z individualnim prikazom, še posebej izkazali. Šolsko leto so vsak na svojem področju nazorno in sistematično predstavili širšemu občinstvu. Rezultat prizadevnega in kolc-gialnega dela učencev in kar nekaj učiteljic ter ravanteljice, ko so pod vodstvom akademske slikarke Drage Erič pripravili razstavo, jc bilo posebno priznanje za sistematično urejeno razstavo dejavnosti v zvezi z Barjem. Menim, da tudi s strani sošolcev ter kolegov vsi sodelujoči zaslužijo pohvalo. OŠ LOG DRAGOMER Danica Jazbinšck P I Z Z E R I J A PIŠEK FRANC, TRŽAŠKA 6, VRHNIKA m starih ljudi, ki ne hodijo več na delo, temveč pospravljajo in čistijo vrtove. Ljudje, ki so še mladi, hodijo na delo v Ljubljano. Zelo blizu imamo cerkev, avtomehanika in gostilno Turšič. Pri sosedovih imajo dva fanta. Z njima se dostikrat igramo. V moji okolici je tudi avtobusna postaja in otroški vrtec. Urška Markelj, 4. c Moja domača pokrajina Živimo na novo naseljem delu Vrhnike. Naše naselje se imenuje Tičnica. Tu živijo ljudje raznih poklicev. Nekateri so uslužbenci, delavci, nekaj pa je tudi obrtnikov. Svojega dela ne opravljajo vsi v domačem kraju. Nekateri se vozijo tudi v Ljubljano. Vsak ima okoli hiše tudi vrt, ki ga z veseljem obdeluje. Na našem končuje tudi pekarna piškotov, ki odišavi našo okolico, da si takoj lačen dobrot iz njihove delavnice. Spet drugi se ukvarja s trgovino, pa s šivanjem našitkov, pri sosedu polnijo šampone, tudi elek-tričar je blizu. Soseda je zlatarka in zdravnica je na našem koncu, ki nam pomaga, kadar smo potrebni pomoči. Doma imamo gradbeno obrt. Pri delu pomaga moj starejši brat. S tem se ukvarjajo ljudje v moji okolici. Marko Tesar, 4. c MALI OGLASI Prodam GOZD (1 ha) med Vrhniko in Logatcem, NJIVO (1/2 ha) med Sinjo Gorico in Drenovim Gričem. Telefon 061/791-270! Na Vrhniki mlad par išče dvosobno stanovanje v najem, z možnostjo poznejšega odkupa (ni pogoj). Telefon 653-884.V PRODAM GOZD na Ljubljanskem vrhu pri Verdu, pare. št. 1686/20 v izmeri 53972 m2 po ugodni ceni. ANTON TEI.BAN, Vaška pot 21, Radomlje pri Domžalah. Prodam starejšo hišo, potrebno adaptacije, možnost manjše obrti, lepa lega v Dolenjem Logatcu. Cena: 55.000 DEM, telefon 741-664. Inštruiram kemijo, angleščino in matematiko za srednje šole. Kličite zvečer po 16. uri. Tel. 753-492. PRODAM NOVO DELOVNO MIZO (mizarski ponk). Telefon 752-600. Ugodno prodam malo rabljeno italijansko peč »GIBO« na kurilno olje. Inf. 061/752-783. Kultumo-prlredltvenl center In okrepčevalnica mmš PICO d.o.o., SINJA GORICA 98, 61360 VRHNIKA Tel & fax : 061/753-323, 755-388 Trgovina PIC0 - odprto : PONEDEUEK-PETEK 8-12 in 15-19, SOBOTA 8-12 uro Prodaja tekstilij za notranjo opremo, karnis, talnih oblog in ostale opreme za dom in prosti čas. 22 MAREC 1994 NAŠ ČASOPIS ŠOLA V NARAVI ZA OTROKE IZ VRTCEV Pokljuka oživela z vrhniškimi otroki Novost v letošnjem letu pa je bila večja možnost telefoniranja otrok s starši, in to ob zajtrku in kosilu, saj bi ob večerni uri le preveč mislili na dom in svoje starše. S. S. Kulturno-priredltvenl center In okrepčevalnica Zimska šola v naravi za otroke iz vrtcev, ki se pripravljajo na šolo, je bila tudi letos organizirana in izpeljana na Pokljuki v penzionu JELKA. To je že tretja šola v naravi, ki je bila na Pokljuki, kar je postala že kar tradicionalna postojanka za naše predšolske otroke. Prva skupina je bila od 10. marca do 17.3.1994, in je štela 66 otrok iz WZ Dragomer Lukovica in iz vrtca v Borovnici. Za vse otroke je skrbelo 7 vzgojiteljic, dva študenta, zdravnica in vodja šole v naravi. Druga skupina pa je bila od 17. 3. do 24. 3.1994 in je štela 69 otrok. Ti pa so bili iz centralnega vrtca na Tržaški 2, iz vrtca pri pošti, mala šola ter otroci iz podlipske šole. Za 12 otrok iz podlipske šole so skrbeli štirje vzgojitelji, za ostalih 57 pa 6 vzgojiteljev, en študent in vodja šole v naravi. Seveda tudi ta skupina otrok ni bila brez zdravnice. V lepo urejenem penzionu JELKA so tako otroci preživeli sedem polnih dni. Tudi z vremenom so imeli kar srečo, saj ni bilo dneva, da ga ne bi izkoristili za vse planirane aktivnosti. Prva skupina seje lahko tudi še veliko nasmučala ter uporabljala smučišče in žičnico pri šport hotelu na Pokljuki, kije oddaljen le 100 metrov od penziona. Vendar pa je toplo sonce stopilo precej snega, tako da se je druga skupina manj smučala. Zato pa so organizirali druge zanimive aktivnosti, predvsem »dričanje na plast ičih lopatkah«, kar je bilo pri otrocih najbolj popularno in zaželeno. Vedeti tudi moramo, da name-ijajo pri predšolskih otrocih poudarek šole v naravi predvsem temu, da spoznajo in občutijo samostojno življenje, da so na svežem /raku in spoznajo tudi lepote Po- kljuške planote ter da se znajo prilagoditi snegu in vsem vragolijam na njem. Seveda spoznajo tudi prve korake in osnove smučanja ter sankanja na snegu. Medtem ko je pri šolskih otrocih poudarek prav na smučanju. Pokljuko in vrhniške otroke smo obiskali v petek popoldan 18. marca, ko je bila tam druga izmena otrok. Naredili smo fotoreportažo, ki jo objavljamo z namenom, da se vidi, kako najmlajši preživijo sedem dni v prelepi idili Pokljuke, ki bo kmalu izgubila še tiste skope krpe snega. Otroci so bili zelo veseli obiska ter so se smukal i okoli fotoaparata, da bi se videli v časopisu. Povedali so nam, da jim še ni dolgčas, saj so zaposleni in aktivni ves dan. Skupine, ki štejejo od 7 do 8 otrok, so se pripravljale na sprehode ali »dričanje« s plastičnimi nastavki. Nekateri pa so si obuvali pancerje ter pripravljali smuči za prve korake na snegu. Tudi hrano in vso postrežbo so pohvalili, saj imajo štiri kompletne obroke, z obvezno popoldansko malico, da pri aktivnostih na snegu niso lačni. Pri ravnateljici WZ Matildi Hafner, ki je bila tudi vodja prve skupine, smo izvedeli, da so se za letošnjo šolo v naravi pripravili še bolj zavzeto in odgovorno. V to jih je navedel lanski nesrečni dogodek, tako da so s pomočjo občine zagotovili stalno prisotnost zdravnika. Tako je v prvi izmeni bila dr. Helena Rozmane Drašler in v drugi pa dr. Andreja Zupan. Iz občinskega proračuna so bila zagotovljena sredstva za pokrivanje vseh stroškov vzgojiteljev in voditeljev ter 80% vožnje za otroke do Pokljuke in nazaj. Sami starši pa so za sedem polnih penzionov prispevali 11.090,00 sit, z možnostjo plačila v treh obrokih (november, december, januar). Veseli in nasmejani otroci iz šole v Podlipi amezne skupine so kar tekmovale, katera se bo prej postavila pred 'aparat. Nekoliko razmetane sobe niso ovira, da ne bi vsak našel svoje opreme. SMUČARSKE NOVICE Aleš Prek z bronasto medaljo Na državnem smučarskem prvenstvu za najmlajše kategorije je nastopila maloštevilna, vendar pa uspešna vrhniška smučarska četica obetajočih smučarjev. Že vso letošnjo smučarsko sezono mladi smučarji Smučarskega kluba Vrhnika uspešno nastopajo sirom Slovenije in žanjejo kar lepe uspehe. Gotovo pa je bil vrhunec nastopa na državnem prvenstvu na Rogli od 3. 3. do 5.3.1994. Tekmovali so v treh disciplinah v slalomu, veleslalomu in superveleslalomu. Pravico udeležbe so imeli štirje tekmovalci z Vrhnike, in sicer Irena Brenčič, Barbara Krašovec, Žiga Hočevar in Aleš Prek. V slalomu je nastopilo 70 tekmovalcev in Aleš Prek je zasedel 8. mesto, Žiga Hočevar pa 49. Pri mlajših deklicah je bilo 55 tekmovalk in Barbara Krašovec je osvojila 25. mesto, Irena Brenčič pa 19. Največji uspeh je Aleš Prek dosegel v veleslalomu (67 tekmovalcev), kjer je bil tretji ter osvojil bronasto kolajno. Pri deklicah je bila Kra-šovčeva 46., Brenčičeva pa je odstopila. V superveleslalomu je pri dečkih nastopilo 73 tekmovalcev, Aleš Prek je bil šesti. Deklic je tekmovalo 59, med katerimi je izjemen uspeh dosegla Irena Brenčič, bila je šesta. Starejši dečki in deklice pa so nastopili na državnem prvenstvu na Sorici, kjer je Vrhniko zastopal Jernej Markič. V veleslalomu je bil 37. v superveleslalomu 42. medtem, ko je v slalomu odstopil. Prek odličen na pokalu Loka Na tradicionalni smučarski prireditvi za mlajše kategorije POKAL LOKA, ki je ena največjih smučarskih prireditev v Sloveniji za mlade smučarje, je nastopilo 13 smučarskih reprezentanc iz vsega sveta. V slovenski B reprezentanci je nastopil tudi mladi vrhniški smučar Aleš Prek in v slalomu dosegel enega svojih najboljših uspehov, saj je osvojil tretje mesto — bronasto medaljo. V veleslalomu pa je bil 10., kar je tudi zelo vzpodbuden rezultat mladega smučarja. Ob vsem tem lahko rečemo, da na Vrhniki raste mladi rod obetajočih smučarjev, ki gredo po stopinjah Mojce Suhadolc in Danija Mattiasa. Tudi ti bodo ime Vrhnike ponesli sirom Slovenije. S. S. Vrhnika - Triglav »94« Priprave na letošnji jubilejni pohod glede organizacije pohoda so v polnem teku. Glede na dosedanji interes kaže, da bo julija na Triglav romala najmanj stotnija pohodnikov. Določili smo tudi okvirno traso pohoda in možne variante. Po najkrajši jo bodo mahale ženske in slabše pripravljeni, drugi pa lahko dnevno izbrali vzporedno oziroma malo daljšo pot. Vse skupine naj bi se dnevno vsaj trikrat sešle in sicer zjutraj, okoli poldneva in proti večeru. Vsaka bo imela svojega vodiča in ekonoma ter povezavo z drugimi skupinami. Plan pohoda je naslednji: 20. do 23. julija 94 1. dan: Odhod ob 12.00 s Cankarjevega trga proti Ligojni in Vrz-dencu, čez Suhi dol do Hotavelj v Poljanski dolini, kjer bomo prvič prenočili, (cca 30 km) 2. dan: Hotavlje — Leskovica — Davča (varianta Čez. Blegoš ali Črni kal), popoldne čez Soriško planino v Bohinj (varianta Petrovo brdo — Vrh Bače — Bohinj) (40 — 50 km oziroma 10 do 12 ur hoje) 3. dan: Bohinj — Uskovnica (Vojc) — Vodnikova koča — Kredarica (8 do 10 ur) 4. dan: Kredarica — Triglav in dol Da pohod ne bo samo hoja, bomo poskrbeli tudi sami, saj je med dosedanjimi oziroma letošnjimi potencialnimi pohodniki pevcev za srednje velik zborček, pa tudi harmonika naj bi bila zraven. Bliža se zadnji rok prijav, zato še ekrat: PRIJAVE bodo sprejemali vodje sedanjih pohodnih skupin do 31. 3. 94 PREJELI SMO Spoštovano uredništvo! V februarski številki Našega časopisa sem zasledila v članku z naslovom Portret Nine Vengust naslednji podatek, citiram: »Bila je tudi že uspešna udeleženka državne reprezentance Slovenije. "Obveščam vas, da telovadka N. V. do objave v časopisu zagotovo še ni nastopila za reprezentanco Slovenije. Uredništvo se lahko o tem pozanima na Gimna-stični zvezi Slovenije (GZS, Drenikova 32, Ljubljana; tel. 553-885). Uspešen nastop za reprezentanco SLO bo morala telovadka šele opraviti in naj se vodstvo kluba potem pohvali z njim. Menim, daje avtorica članka, funk-cionarka KŠRG Narodni dom LJ, prof. Jelica Vazzas ravnala nešportno, saj je hvalila nekaj, česar ni bilo. Moj protest ni bil namenjen telovadki, saj bo z rezultatom letošnjega DP gotovo nastopila za reprezentanco SLO in bo njen klub tudi s pomočjo člankov v časopisu o njenih uspehih laže in zasluženo pridobival sredstva za tekmovanja. Meta Mohar športna delavka na področju gimnastike TRIGLAVCI Krašovec Srečo TRIGLAVKE Šušteršič Jože POVŽARJI Petkovšek F., Susman J. LINTVERNI Pečar Janez VAŠANI Sotlar Bert VERJANI Drašler Janez UČNI CENTER Žirovnik Matjaž Lahko pa se prijavite tudi članu odbora pohoda: Krašovec Srečo, Rijavec Elo, Pečar Janez, Miklavčič L>amjana, Grom Boža in Marjan, Šušteršič Jože in Susman Jaka. ŠTARTNINA oziroma kavcija je 2.000 tolarjev, ki jo je treba vplačati ob prijavi do 31. 3. 94. Celotna oskrba pa bo stala cca 5.000 tolarjev, razliko 3.000 se torej poravna do začetka pohoda. Za kondicijo smo v marcu že kar dobro skrbeli, saj smo osvojili Nanos in Snežnik, konec meseca pa mislimo še Porozen. V aprilu gremo na Ključ, pa za Ljubljanski vrh in Pokojišče. Izlet v Planico Na razvodju med Savo Dolinko, ki teče na vzhod po Sloveniji, in Belim potokom, ki teče na zahod po Italiji, leži vas Rateče. Pri Ratečah se cesta odcepi v dolino Planice, ki je znana predvsem po več skakalnicah in eni letalnici. V petek, 18. 3. 1994, smo z veseljem sprejeli povabilo zavarovalnice Triglav, ki nas je povabila v Planico. Zgodaj zjutraj smo se z avtobusi odpeljali v dolino pod Poncami, kjer je bil trening skakalcev. Ves dan nas je grelo sonce. Blizu velikanke so bile razporejene stojnice z različnimi živili. In že je prišel čas smučarskih skokov. Stali smo pod velikanko in težko pričakovali prve tekmovalce. Najdlje je skočil Espen Bredsen, ki je poletel kar 209 metrov. To je bil najdaljši polet človeka na smučeh v zgodovini. Ko sem gledal te pogumne može, kako letijo po zraku, se mi je zdelo nekaj neverjetnega. Že leta 1936 je Šepp Bradi v Planici preskočil 100-metrsko znamko, zdaj pa preskakujejo že 200 metrov. Kakšen napredek! Pozimi dolina privablja tudi v Tamar. Ljudje so prepričani, da je to najlepši del v Julijskih Alpah. V nedeljo sem tudi po televiziji spremljal tekmovanje v poletih, vendar nihče ni poletel tako daleč kot Bredesen v petek. Zato bi se rad zahvalil vsem iz zavarovalnice Triglav, ki so mi omogočili, da sem kot eden izmed redkih ljudi na svetu videl v živo najdaljši polet človeka na smučeh v zgodovini. Matic Šuen, 4.a. r. NAŠ ČASOPIS MAREC 1994 ŠPORTNA RITMIČNA GIMNASTIKA DEJAN MILOSEVIC — SKAKALEC V VIŠINO Rodetova dvakrat prva, Atletika je moj šport! trojna zmaga kadetinj Drugo mesto Jeremičeve na močnem mednarodnem turnirju na Dunaju, dve bronasti medalji Cvetkove v finalih državnega prvenstva mladink ter visoke uvrstitve tekmovalk iz vrhniške občine na prvi tekmi v množičnosti..., bi lahko nadaljevali z največjimi uspehi naših telovadk v ŠRG v preteklih mesecih, sicer pa kar spoznajmo, kako so si sledila tekmovanja. Zadnji vikend v januarju se je mlada Urška Cvetko, glede na starost komaj kadetinja, pomerila na DP za mladinke. V mnogoboju jo je izdala trema, tako daje nekoliko slabše vrtela obrate, s kiji in trakom pa je napravila tudi precej napak (morda tudi zaradi odsotnosti od treningov teden poprej, ker se je udeležila šole v naravi), tako da je osvojila 5. mesto, kar je bilo po uvodnem tretjem mestu precejšnje razočaranje, še posebej ob dejstvu, da Nina Piletič, sicer najboljša mladinka, zaradi bolezni sploh ni nastopila. V finalih pa se ji je le uspelo zbrati, tako da je vendarle osvojila bronasti medalji za vaji z žogo in kiji. 5. februarja pa so na Vrhniki nastopile najmlajše, devetletne deklice. Od naših se je najbolje izkazala Helena Trček, kije le za las zgrešila bronasto medaljo, pa vendarle bila več kot zadovoljna tudi s 4. mestom. Preostale Da so se uvrstile takole: 10. Maja Čeplak, 12. Barbara Sinigoj, 13. Bojana Grigič in 18.—19. Manca Podvratnik. 12. in 13. februarja so tri naša dekleta odpotovala na Dunaj, kjer so nastopila na mednarodnem turnirju ob stoletnici kluba Wiener Neustadt. Takoj po naporni vožnji fprva tekmovala članica Sandra ilavec, ki pa se tokrat ni izkazala, saj je prav z vsemi rekviziti napravila večje napake, ki so jo potisnile v spodnji del razvrstitve. Dan kasneje pa nas je razveselila Dušica Je-remič, ki je v kadetski kategoriji ugnala celo Češko prvakinjo Kala- bovo ter Bolgarko Denčevo. Pred njo se je uvrstila le Belorusinja Raskina. Izkazala pa seje tudi Tina Pajnič, kije v isti kategoriji osvojila 5. mesto, za seboj pa je pustila številne tekmice iz Finske, Češke, Na drugo zmago pa ni bilo treba dolgo čakati; 4. marca je namreč Vrhnika gostila vse najboljše slovenske kadetinje na 1. prvenstveni tekmi v novi sezoni. Dušica je vnovič dokazala, da v tej kategoriji nima enakovredne tekmice, tako da je prvo zasledovalko pustila za seboj skoraj za tri točke. Najbližji zasledovalki na mestih, ki prinašajo medalje, pa sta bila prav klubski kolegici Biljana Milašinovič, lani najboljša pionirka, ter Tina Pajnič. S tem seveda tudi ekipa zmaga vrh- Poljske, Madžarske, Avstrije, Slovaške in Nemčije. Le pet dni za tem pa smo dočakali tudi prvo zmago v letošnjem letu. Pritelovadila jo je Starovrhničanka Mojca Rode, ki je na prvi prvenstveni pionirk v Mariboru zanesljivo prehitela tekmice iz Most, Narodnega doma, Maribora in Murske Sobote. Druga Vrhničanka, Metka Resnik, je bila 17. Veterani za zelenimi mizami Pred mnogimi, mnogimi leti je bil v vrhniški občini namizni tenis Šport številka ena, saj seje na Vrhniki, v Verdu in Borovnici kar precej občanov ukvarjalo s to športno panogo. Sedaj pa nekaj navdušencev-Veteranov hoče na svoj način oživiti to športno zvrst vsaj delno oživeti (n pridobiti predvsem mlade za igranje namiznega tenisa. V soboto, 19. 3. 1994, je veteranska sekcija igralcev namiznega tenisa z Vrhnike in Zvezde (NTK Olimpija Ljubljana) ter športne zveze Vrhnika organizirala II. turnir veteranov v namiznem tenisu v telovadnici ŠD Partizan na Vrhniki. Turnirja seje udeležilo 31 igralcev — veteranov iz različnih krajev Slovenije. Za dobro organizacijo turnirja je poskrbel Bruno Kosi, ki Je zbral tudi sponzorje: Komunalno podjetje Vrhnika, Gostilna Ma-rinčič, Športna zveza Vrhnika in Graverstvo Kosi. REZULTATI: Veterani od 40 do 50 let: 1. Andrej Kastelic (Ljubljana) 2. Miro Šemrov (Zalog) 3. Gorazd Staut (Koper) 4. Dušan Bažata (Nova Gorica) Veterani od 50 do 60 let: 1. Stane Bec (Kranj) 2. Julij Jug (Nova Gorica) 3. Duško Veselinovič (Izola) 4. Boris Kosovel (N. Gorica) Veterani dvojice: 1. Kastelic — Štih (Ljubljana — Vrhnika) 2. Božata — Jug (Nova Gorica) 3. Šemrov — Privšek (Zalog) 4. Bevc — Juranec (Kranj — Ljubljana) V razgovoru z Brunom Kosijem, ki že nekaj časa živi na Vrhniki in je bil predleti predsednik NTK Olim-pije iz Ljubljane, smo izvedeli, da bi veterani na Vrhniki radi imeli redno rekreacijo tenisa ter da bi se tudi radi vključili v delo z mladimi, seveda, če bi bilo zanimanje. Turnir pa bo prav gotovo postal tradicionalen ter še bolj obiskan in znan v Sloveniji. S. S. niške ekipe Športne zveze ni bila vprašljiva. 15. marca je bila Vrhnika prizorišče 2. prvenstvene tekme za pionirke. Tudi tokrat Mojca ni imela enakovredne tekmice ter svoji zbirki dodala še eno zlato medaljo in tako ostaja glavna favoritinja za naslov državne prvakinje v svoji kategoriji. V marcu je Narodni dom organiziral tudi tekmovanje za množičnost. Sodelovala so društva iz Kranja, Maribora, Trsta ter prostimi vajami z rekvizitom po izbiri (program A) ter z obveznimi vajami (program B, oboji v 2 starostnih kategorijah — od 1. — borovniška šola, saj je njihova Sladjana Milašinovič v programu B od 5. do 8. r. premagala vseh 25 tekmic, Katarina Hrestak (ŠŠD Kurir) je bila 4., Polona Kohne (Borovnica) 5. in Tina Kristan (Log-Dragomer) 6. Stopničke sije prislužila tudi bivša selekcijska tekmovalka Nina Žni-daršič (ŠŠD Kurir), ki je v programu A od 5. do 8. razreda za vajo s kolebnico osvojila drugo mesto. EKipno pa so bili rezultati taki: program B (1.—4. r.): 1. KŠRG ND, 2. O.S.I. Korošec (Borovnica), 3. ŠŠD Kurir Vrhnika... program B(l.—4. r.j: 1. SD Kranj, 2. KŠRG ND, 3. ŠŠD Kurir (Vrhnika)... Špela Mohar Na služenju vojaškega roka v 530. UC Vrhnika je tudi slovenski atlet, skakalec v višino, nosilec slovenskega mladinskega rekorda (210 cm) Dejan Miloševič. Postavili smo mu nekaj vprašanj o njegovi karieri in vojaškemu usposabljanju. Od kod prihajate? Prihajam iz majhne vasi Petelinje pri Pivki, rojen sem bil 2. 9. 1973, po poklicu sem avtomehanik. Kdaj ste se začeli ukvarjati z atletiko in v katerem klubu trenirate? Za atletiko sem se navdušil že v osnovni šoli. Profesor telovadbe Dušan Baje pa me je usmeril v panogo skoka v višino in tako sem počasi pričel s treningi v Prestran-ku, kjer sem preživel obdobje otroštva od 10. leta starosti. Ko smo se s starši preselili v novo hišo v Petelinje, meje vzel pod okrilje novi trener g. Boris Mikuž in AK Postojna, kjer treniram še dandanes in seveda z istim trenerjem. Kateri so vaši največji uspehi doslej? Če izvzamem samo največje tekme, so moji uspehi: — kategorija mlajši mladinci — državni prvak v sezoni leta 1989 (201 cm) — mednarodni atletski miting Verona 1990 (Italija) izenačen državni rekord v absolutni mladinski kategoriji (216 cm). — dosežen osebni rekord 220 cm na Balkanskem prvenstvu za mladince v sezoni 1990/91 v Solunu (Grčija) — Evropsko mladinsko prvenstvo v atletiki 9. mesto (216 cm) — svetovno mladinsko prvenstvo v Seulu 12. mesto (213 cm). Kako se počutite na služenju vojaškega roka? Moje služenje se počasi približuje koncu. Moram reči, da se bom na čas, ki sem ga preživel na Vrhniki, spominjal z veseljem in zadovoljstvom. Dobro sem se počutil pri vas. S poveljeniki nisem imel težav, v okolje sem se vključil normalno. Rad bi se zahvalil poveljnikom UČ/B za razumevanje pri moji športni dejavnosti, posebno pa poveljstvu UC, da so mi omogočili služenje II. faze na Vrhniki ter priprave in treninge za naslednjo sezono. Kako je s treningom v vojski? Trening je bil mogoč v popoldanskem času v samem centru, ni pa bilo ovir za sodelovanje na pripravah zunaj centra. Poveljstvo UC mi je celo omogočilo udeležbo na pripravah na Madžarskem. Kako poteka delovni dan skakalca v višino? Trening je praviloma dvakrat na dan, v dopoldanskem in popoldanskem času; traja po dve uri. Nedelja je načeloma prosta, toda vse pomembne tekme so konec tedna, tako da mi skoki vzamejo ves teden, vključno z nedeljo. Tekmujem predvsem v Sloveniji, Italiji, Avstriji, deloma Madžarski in bolj poredko na Češkem in Slovaškem. Kdo je vaš vzornik? Moj vzornik v skokih v višino je švedski as, ki je še vedno aktiven; to je Patrick Sjoberg. Po tehniki bi se rad čimbolj približal temu velikemu tekmovalcu. Šport vam vzame ogromno prostega časa. Kakšne načrte pa imate vendar zelo poredko. Živim pač življenje mladega človeka, kakršno živijo moji vrstniki, s tem, da sem aktiven v športu. Vaši načrti po koncu vojaškega roka? V prihodnje bodo načrti podrejeni predvsem moji tekmovalni ka- na poklicnem področju? Svojega poklica avtomehanika doslej nisem opravljal. Prihodnost svojega poklicnega življenja vidim v športu, v atletiki, v nadaljevanju morda celo kot trener. Vas poleg športa v življenju privlači še kaj? Trening in tekme so mi sedaj glavna preokupacija in mi vzamejo veliko časa. Še vedno pa se rad dobim s prijatelji ter odigramo kakšno košarko, zavijemo v kak disko, rieri. Cilji, ki si jih želim doseči, so dobri rezultati in s tem je povezano članstvo v državni reprezentanci. Seveda je z mojimi ambicijami povezano tudi sodelovanje na večjih tekmovanjih in morda nekoč tudi na takih tekmah, kot so evropska in podobna prvenstva. To si od srca želim. Hvala lepa za pogovor in naj se vam želje uresničijo. Hvala lepa. Zapisal: Matjaž Žirovnik ŠAHOVSKE NOVICE Šoln zopet državni prvak V času zimskih počitnic je bilo v Mariboru od 19. 2. do 26. 2. 1994 državno prvenstvo v šahu za vse mlajše kategorije. Ob udeležbi vseh najboljših mladih šahistov iz vse Slovenije je bilo v Mariboru tudi veliko šahistov iz Dragomerja, Borovnice in Vrhnike. Prav vzpodbudno jc, da so tudi v Borovnici, pod vodstvom g. Jeriča, pričeli delovati tudi z najmlajšimi šahisti, ki Planinski izlet na Hleviše nhtp ■ -■ " "Tj 1 V stari dvorani ŠD Partizan Vrhnika so se na štirih zelenih mizah pomerili "amiznoteniški veterani, med njimi tudi Jože Stih (Vrhnika), prvi z leve V februarju smo se člani Mladinskega odseka Planinskega društva Vrhnika odločili, da bomo organizirali izlet na Hleviše. Ob sedmi uri zjutraj smo se z avtobusom odpravili proti Idriji. Tam smo izstopili iz avtobusa in se začeli gristi v kolena. Pot je bila zelo strma, večinoma je potekala po gozdu. Po dobri uri hoje smo prispevali pred kočo, kjer se je čutil vpliv hribov in gora. Zrak je bil svež in mrzel, rahlo je naletaval sneg. Napotili smo se v kočo, kjer je bilo prijeto toplo. Tam smo ostali precej časa, saj je bila pot razmeroma kratka in nismo porabili veliko časa prav zanjo. Predviden je bil tudi vzpon na sam vrh, kajti koča ne stoji prav na njem. Otroci nad tem načrtom niso bili preveč navdušeni, zato smo se odločili, da bomo raje malo dlje v koči. Ob trinajsti uri smo se napotili v dolino oziroma v Idrijo. Hoja je bila težja kot navzgor, saj je pot že bila malo po-mrznjena in zasnežena. V slabi uri smo prišli v Idrijo, kjer pa nas čas ni ubogal in ura nikakor ni hotela biti tri popoldne. Ogledali smo si še tamkajšnji rudnik. V njem nismo bili, ker so bile vstopnice predrage, tovarišica pa nam je povedala, da so tam kopali živo srebro. Počasi je mineval čas in po končanem predavanju smo odšli proti mestu, kjer nas je čakal avtobus. Odpeljali smo se proti Vrhniki. Dan je prelepo minil. Ta izlet je bil samo eden od mnogih, ki jih je v letošnjem šolskem letu organiziral Mladinski odsek Planinskega društva Vrhnika. Obiskali smo že Kofce, Kriško goro, Lubnik, Vršič in Škocjanske jame. Izletov se udeležujejo otroci razredne in predmetne stopnje Osnovne šole Ivana Cankarja na Vrhniki. Na izleti jih povprečno hodi 52. Do konca šolskega leta se bomo povzpeli še na nekaj vrhov in tako izpolnjevali načrt, ki smo si ga zasta- vili v začetku šolskega leta. Zaključek dela v vsem letu pa bo, kot terja tradicija, tabor, ki bo v avgustu na Rudnem polju (Pokljuka). To bo že trideseti planinski tabor po vrsti in obletnici primerno ga bomo tudi obeležili. Že sedaj vabimo vse, ki jim taka oblika dopusta ustreza, da se nam pridružijo. Tabor bo primeren za vse starosti, za cele družine ali za posameznike. Prisrčno vabljeni v naš trideseti tabor, pa tudi na naše izlete vsak mesec. Mladinski odsek Planinskega društva Vrhnika URŠA ŽIROVNIK Kulturno-prlreditveni center in okrepčevalnica bodo lahko dosegali uspehe nekdanjih borovniških šahistov. Ša-histe iz Dragomerja je vodil A. Praznik, Vrhniške pa S. Čačič. V kategoriji od 14 do 16 let jc nastopilo 42 tekmovalcev, med katerimi jc bil Šoln najboljši in postal državni prvak. Zelo dobri so bili drugi trije, in sicer 5. Stojnic, 9. Praznik in 18. Glavač. V kategoriji od 12 do 14 let so nastopili trije šahisti iz naše občine. Izmed 48 tekmovalcev jc bil 11. Pctkovšck, 14. Kozjan in 20. Po-lancc. Vkategorijipd lOdo 12 let je lep uspeh dosegel Šebcnik in zasedel 2. mesto, Latičpajcbil 11. V tej kategoriji je nastopilo 50 tekmovalcev. V najmlajši kategoriji do 10 let sta nastopila dva šahista iz Borovnice, Kržič in Cerk, ter se med 36 tekmovalci uvrstila okoli 20. mesta. V kategoriji deklic do 10 let jc nastopila šahistka iz Borovnice Kržič ter med 18 tekmovalkami zasedla 7. mesto. Glede na številno vrhniško zastopstvo mladih šahistov ter tudi vseh tistih, ki so ostali doma in budno spremljali rezultate svojih boljših kolegov, lahko rečemo, da se za prihodnost šaha v sedanji vrhniški občini ni bati, saj se uspehi mladih šahistov ponavljajo že nekaj let. Glede na uvrstitev nav državnem prvenstvu pa se bo Šoln udeležil svetovnega prvenstva v šahu, Šebenik kot drugi v svoji skupini pa evropskega prvenstva. Tako bosta oba športnika ime Vrhnike in Slovenije zopet ponesla sirom naših meja. Udeležbo v Mariboru jc šahistom omogočila ŠPORTNA ZVEZA VRHNIKA, starši šahistov in Mercator-Optima (Marjan Sedej). S. S. 24 MAREC 1994 NAŠ ČASOPIS CESTA M-10 LJUBLJANA-VRHNIKA Kot nova v štirih letih 15. marca je bila v Domu Karla Grabeljška Podjetniška delavnica na temo: Uskladitev obstoječih gospodarskih družb z določili Zakona o gospodarskih družbah. Namenjena je bila strokovnemu usposabljanju članov konzorcija HI( »-Slovenski podjetniški centri. Organizatorje bil Vrhniški inkubator podjetništva kot član BIG-a. Ob celodnevnem deluje sodelovalo več strokovnih predavateljev. Člani BIG-a so ugotovili, daje ob izvajanju Zakona o gospodarskih družbah precej težav. Z izsledki podjetniške delavnice so seznanili pristojne službe Ministrstva za gospodarske dejavnosti. Po koncu podjetniške delavnice je bila še redna seja konzorcija BIG. V začetku aprila 1994 bo organizirano predavanje z aktualnimi temami Zakona o gospodarskih družbah za vrhniška podjetja in posameznike. O točnem datumu seminarja bodo udeleženci obveščeni pravočasno. Magistralna cesta M-10 Ljublja-na-Vrhnika še vedno buri duhove in jezo vseh občanov, ki se vozijo po njej, še posebno pa krajane vseh naselij in krajevnih skupnosti, ki ob njej živijo. Tudi na zborih krajanov o določitvi referendumskih območij, je bilo izrečeno precej pikrih na račun res katastrofalne ceste, ki ti do Ljubljane skoraj odtrga vsa štiri kolesa pri avtomobilu. Na pobudo občine in štirih krajevnih skupnosti Drenov Grič — Lesno Brdo, Log, Bevke in Dra-gomer-Lukovica se je točno po dveh mesecih v četrtek 24. marca, le odzvalo ministrstvo za promet in zveze ter se udeležilo sestanka na temo »Problematika reševanja magistralne ceste M 10«. Sestanka sta se udeležila državni sekretar v ministrstvu za promet g. Dvornik in podsekretar g. Brečko Kulturno-prlreditvenl center In okrepčevalnica ram ter predstavniki vseh štirih krajevnih skupnosti in organizator sklica Občina Vrhnika. V nekoliko napetem vzdušju so predstavniki krajevnih skupnosti kritično ocenili sedanje katastrofalno stanje ceste Vrhnika — Ljubljana ter še enkrat opozorili, da so krajani ob cesti, pripravljeni cesto tudi opozorilno zapreti. Predstavnika ministrstva za promet in zveze sta nato podala obrazložitev težkega finančnega položaja za gradnjo in adaptacijo cest v celi Sloveniji in nekoliko le priznala, da je ta odsek ceste res v neznosnem stanju in daje potreben celotne obnove tudi zaradi velikega vsakodnevnega prometa. V letu 1994 bo obnovo cestišča od Vrhnike do Sinje Gorice veljalo okoli 50 milijonov SIT (cca 1800 m). Obljubila pa sta, da se predvideva izdelava 4-letnega programa obnove cest v državi Sloveniji, kjer bo vključena tudi rekonstrukcija ceste Ljubljana — Vrhnika. Za vsa štiri leta naj bi se planirala ista sredstva kot za leto 1994 to je od 50 do 70 milijonov SIT. Sam program je v pripravi in ko ga bo sprejela vlada bo razviden in dan v pogled tudi vsem krajanom ob magistralni cesti M-10. Na očitek predstavnikov krajevne skupnosti, da tudi sedanje vzdrževanje ceste ni kvalitetno, sta predstavnika ministrstva obljubila, da bosta pri cestnem podjetju Ljubljana institirala na rednem vzdrževanju celotne ceste, ki mora biti sprotna, kvalitetnejša in kakovostna, da se luknje in jame ne bodo pojavljale že naslednji dan po popravilu. Te obljube in predvidevanja pa so bili tudi zaključkisestanka. Zdaj je samo vprašanje, ali se bodo obljube uresničile, projekti naredili ter pričela nadaljna obnovitvena dela magistralke M-10, najbrž v obdobju štirih let pač po vrstnem redu, kateri odsek je najbolj potreben. S. S. Čudeži v prečudnem kraju Udeleženci največjega smučarskega teka na svetu VASALOPPET 94 na Švedskem pozdravljajo naše bralce ter se zahvaljujejo vsem pokroviteljem, ki so omogočili odpravo. V naslednji številki pa je nekaj več o tekmovanju in vtisih s poti. Na sliki udeleženci na olimpijskih progah v LILLEHAMMERJU. Od leve proti desni: Peter Pctkovšek, Bojan Zadravec, Dušan Leb, Mateja Grom, Lojze Berginc, Roman Rupnik, Katarina Skufca, Bogdan Grom, David Rupnik, Zoran Gorm, Jani Slavec, Cveto Mole. VRHNICANI — LJUBITELJI KOŠARKE Vsi na tekmo veteranov 22. aprila Marsikdo ni verjel, da je to res: Vrhnika je bila pokalni zmagovalec v košarki Slovenije za leto 1971. Takratna generacija vrhniških košarkarjev je na asfaltno zunanje igrišče pri ŠD Partizan Vrhnika privabljala številne Vrhničanc, ki so si vse tekme, z zanimanjem in z vzpodbujanjem, ogledali. Takratni uspehi košarkarjev so ime Vrhnike popeljali sirom Slovenije in takratne Jugoslavije. Tudi sama Vrhnika je živela za košarko NAS ČASOPIS je vrhniško občinsko glasilo. Ureja ga uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik Tone Janežlč. Predsednik časopisnega sveta Brane Jereb. Uredništvo: Tržaška 1, Vrhnika, tel. 756-224 In 755-121, Int. 222, fax 755-158. Organizator Simon Seljak. Grafična priprava: Grafika Novo mesto. Tisk: Tiskarna Ljudske pravice. Časopis je brezplačen in ga prejme vsako gospodinjstvo v vrhniški občini. Po mnenju Ministrstva za informiranje je obdavčen s 5-odstot-nim prometnim davkom. in sobote so bile središče športnega življenja takratne mladine in tudi starejših generacij. Ti košarkarji in ostali športni delavci so takratno Vrhniko v marsičem zadolžili, saj pravega priznanja niso nikoli prejeli. Za ponovno srečanje s takratnimi košarkarji, ki so odigrali zmagovito pokalno tekmo z Olimpijo, bodo poskrbeli kot organizatorji Športna zveza Vrhnika in Skupščina občine Vrhnika. Srečanje bo popestreno s košarkarsko tekmo, ki bo v petek 22. aprila 1994 ob 20.00 uri v hali osnovne šole Ivana Cankarja. Nasprotnik naj ostane presenečenje, bo pa prav zanimivo videti stare ase vrhniške košarke, zopet po triindvajsetih letih, ki igranje Košarke prav gotovo še niso pozabili. S. S. Na Vrhniki smo ljudje že vsega navajeni. Smrdi po prečudnem kraju z vseh koncev, tako da se včasih že kar Bogu in Hudiču gravža. Posebno prijetno je, kadar se pripravlja k dežju. Kdo so parfumerji, ki skrbijo za prelepe vonjave vam ne kanim naštevati, saj jih tako kot jaz, vsi meščani dobro poznate. Prav tako je vsem poznan problem v zvezi z novim odlagališčem odpadkov. Bojim se, da bo lepega dne uresničena napoved in bodo naši vrli Komunalci pričeli res s smetmi zasipati zeleno oazo na starih gli-nokopih. Komu neki je mar podtalnica, kdo se še danes zmeni za floro in favno, ki jo imamo zaenkrat neokrnjeno tako rekoč pred pragom naših domov. Sumljivo tiho jc postalo okrog tega. To, da je naokoli vse polno kraških lukenj, ki bi bile morda primernejše za zasipanje, ni nikomur mar. Krona vsega pa so gradbena dela na cestah, ali bolje rečeno na nekaj sto metrov dolgih odsekih tistega, kar naj bi ceste bile. Vsi se še dobro spomnimo, koliko Ljubljanice je steklo proti prestolnici naše državice, predno so končno uredili odsek od črpalke, do stare vojašnice. Kopalo in rilo seje na nekaj metrih cestišča kar sramotno dolgo. Nikomur se ni zdelo vredno pohiteti z deli, verjetno takšno mečkanje delo poceni!? Čc bo kakšni kripi na luknjah odpadlo kolo, ali počil kak amortizer, prava preč. Ljudje imajo denar, ta pa se itak mora obračati. Da se od takrat, do danes ni nič spremenilo, lahko vidimo že lep čas na odseku od bivšega Gramexa, do Sinje Gorice. Cestišče jc že itak slabo, sedaj pa je še razkopano in nezavarovano, da je lahko izvajalce del in oblast, ki bi morala za prometno varnost poskrbeti, v dno duše sram. Kaj se bo moralo zgoditi, da se bodo dela pospešila, da se bo gradbišče primerno zaščitilo? Bo morda kdo moral povoziti kakega kolesarja ali pešca, da se bojo odgovorni zganili? Ali se spoštovani gospodje zavedate, da ni treba biti preveč neroden, da zapelješ v kupe razritega asfalta, ali v kakšno luknjo, ki na začetku turistične sezone vkljudno vabijo k sebi? Tu so znanilci pomladi. Mopedi-sti in kolesarji. Tu so delavni stroji. Tu je možno sto in sto slučajev, da pride do nesreče. Mar res nikogar več nič ne briga, kaj in kako se dela? Če bi vsi tako hiteli z deli in vsi tako skrbeli za varnost, kot to počnejo sedanji izvajalci in odgovorne osebe, potem bi bili še v kameni dobi. Bo tudi na vrhniškem britofu potrebno izkopati kakšno jamo, zaradi vsega tega, ali se bo kdo le zganil? Koliko časa so potrebovali pred davnimi časi, da so potegnili železniško progo od Dunaja, do Trsta se ve. Če bi takrat tako hiteli, bi po vrhniškem klancu še vedno škripali parizarji proti morju. Da bi tako? Dokažite. Zganite se, odgovorni! Andrej Burnik Brigadirska 7 Vrhnika Prva z desne sta predstavnika za promet in zveze, ki sta obljubila rekonstrukcijo ceste po odsekih v štirih letih Bilo je pred 23 leti, ko se je v dnevnem časopisju pojavil naslednji razveseljivi članek. PRESENETLJIV VENDAR ZASLUŽEN PORAZ 0LIMPIJE NA VRHNIKI Vrhnika-Olimpija 77:72 VRHNIKA. 28. - Finale košarkarskega pokala Slovenije: Vrhnika ; Olimpiji 77:72 (39:35). igriiče Vrhnike, gledalcev 500. Sodnika P. Kavčič Boiič ; 0-i)inJerij{Ttb). Vrhnika: Gani« 18, Globačnik 20, De Glena Modrijan 3,Obid 15. Olimpija: Zllokai 2, Lorbek 11, Sagadin 5. Gvardjančič 10, Fiftet 2, Logar 19, 2otga 11. Protli meti: Vrhnika 22:13, Obmsija 14:8. Pel osebnih napak: Gantar (Vrhnika) in Lorbek (01impi|j) Domači m v zelo razburljivi lek MoJlvo Vrhnike \. Kostno križanko pošljite do 15. aprila ci, na kateri napišite »KRIŽANKA«. 1994 na naslov: Uredništvo Našega časopisa, Tržaška 1,61360 Vrhnika v ovojni-Izžrebali bomo praktične nagrade.