Celje - skladišče D-Per 214/1988 glasilo delovne organizacije emo celje LETO XXXVIII - ŠT. 3-4 - MAREC 1988 Volitve 88 pred vrati V tem mesecu poteče mandat članom samoupravnih organov, zato so priprave na volitve tako rekoč v zaključni fazi. Delavski sveti so volitve že razpisali, sindikalne organizacije in samoupravne delovne skupine z drugimi DPO, pa pripravljajo kandidatne liste novih članov in delegatov v organih upravljanja. Z besedo »novih« ni mišljeno, da bodo sa-moupravljalske dolžnosti sprejeli delavci, ki so čisto na novo in prvič evidentirani, kajti med vsemi bo prav gotovo nekaj tudi takih, ki so dolžnosti že opravljali v prejšnjem mandatnem obdobju. Vsak delavec je lahko član istega samoupravnega organa večkrat, toda zapored največ dvakrat. Številčnost organov ostaja za naslednje obdboje enaka. To velja za organe, ki se volijo v neposrednih tajnih volitvah. Kar zadeva izvršilne organe, to je tiste, ki jih volijo ali imenujejo delavski sveti, bodo za enkrat enaki in bodo šteli enako število, v kolikor pa bo v teku mandata nastopila kakšna potreba po novem organu, ga bomo imenovali naknadno. Katere organe bomo volili neposredno s tajnim glasovanjem? Delavski sveti so razpisali volitve za 20. april 1988. Na volitvah pa bomo volili za člane in delegate v naslednje organe: - delavski svet TOZD (DSSS) - delegate TOZD (DSSS) v DS DO - odbor SDK TOZD (DSSS) - člane odbora SDK DO - člane disciplinske komisije DO. Volili bomo na ustaljenih voliščih po temeljnih organizacijah in v skupnih službah. Volilni listi v posameznih TOZD (DSSS) bodo obsegali: 1. člane delavskega sveta konkretne TOZD (DSSS), 2. delegate konkretne TOZD (DSSS) za delavski svet DO, 3. člane odbora SDK konkretne TOZD (DSSS), 4. enega člana in enega namestnika člana iz konkretne TOZD (DSSS) za odbor SDK DO EMO, 5. tri člane konkretne TOZD (DSSS) za disciplinsko komisijo DO EMO, 6. predsednika in dva namestnika predsednika disciplinske komisije DO EMO (kandidati bodo za celotno DO enaki) 7. zunanje člane disciplin- ske komisije DO EMO (kandidati bodo iz skupne liste zunanjih članov, ki jo pripravlja občina Celje in bo za celotno DO enaka) Volilne komisije bodo razglasile ugotovljen volilni izid na oglasnih deskah 22. aprila 1988. Odločiti se je naša dolžnost in naša pravica Poudarek na izvozu Ni naključje, da predlog občinske resolucije za letošnje leto postavlja na prvo mesto nalog družbenoekonomskega razvoja rast industrijske in kmetijske proizvodnje, še posebej izvozno usmerjene. Med pomembnimi resolucijskimi nalogami je krepitev akumulacijske sposobnosti gospodarstva, nadalje močnejši napori za tehnološko kot tudi organizacijsko prestrukturiranje proizvodnje in njena modernizacija. V tem je zapopadeno tudi ustanavljanje novih manjših delovnih organizacij. Razumljiva je skrb po usklajevanju vseh vrst porabe pa tudi skrb za ohranitev življenjskega standarda na osnovi produktivnosti in učinkovitosti dela. Glede'na čas, v katerem živimo, je poudarek na izboljšanju življenjskega in delovnega okolja z urejanjem stanovanjske, prometne in komunalne infrastrukture več kot razumljiv. Po predlogu pomembnega dokumenta naj bi.bile stopnje rasti vseh pomembnih kazalcev razvoja letos v celjski občini višje od republiških. Tako bi se naj družbeni proizvod v občini povečal za 1,7 % (v republiki za 1 %), industrijska proizvodnja za 2 % (1 %), kmetijska proizvodnja za 2,5 % (2 %), izvoz skupaj za 5 % (4,7 %), izvoz na konvertibilno področje za 10 % (5,5 %), uvoz skupaj pa v občini za 4 %, v republiki pa za 3,5 %. 2. SREČANJE UPOKOJENCEV EMO V soboto, 28. maja 1988 ob 11. uri bomo na prireditvenem prostoru Zavoda RŠC Golovec organizirali za vse vas, naše nekdanje sodelavce, sedaj upokojence, a verjetno po srcih še vedno prave emovce, drugo tovariško srečanje. Srečanje bo tudi letos potekalo v sproščenem razpoloženju, kjer boste veselih obrazov ob srečanju z nekdanjimi sodelavci ob hrani in pijači poklepetali o nekdanjem delu v naši tovarni in sedanjih upokojenskih navadah, željah, potrebah in spominih na vse, kar se vam je vtisnilo v spomin. Seveda pa bo poskrbljeno tudi za razvedrilo, lahko pa se boste tudi zavrteli ob zvokih narodno zabavnega ansambla. Pred samim srečanjem, to se pravi med 8. in 11. uro vas bomo. tudi letos, vse tiste, ki si boste to pač želeli, popeljali skozi tovarniške prostore, da si boste lahko-ogledali del sedanjega proizvodnega procesa, oziroma se podrobneje seznanili z današnjim utripom našega kolektiva. Torej kljub težkemu gospodarskemu položaju srečanje bo. Več o srečanju v naslednji številki. VOLITVE, KI SO PRED NAMI, MORAJO POMENITI TUDI KVALITETNI PREMIK V DELU NAŠIH SAMOUPRAVNIH ORGANOV OSREDNJA KNJ. CELJE BOLJŠA KAKOVOST JE POGOJ ZA BOUŠI DELOVNI USPEH Doseženi cilji na področju kakovosti izdelkov TOZD Posoda Delovna organizacija EMO ali bolje rečeno njeni proizvodi, je tako doma, v Jugoslaviji, kot v inozemstvu znana kot soliden poslovni partner. Do te stopnje je bilo treba prehoditi dolgo pot in premagati marsikatero oviro pri razvoju, proizvodnji, prodaji. Eden glavnih elementov za ocenjevanje solidnosti proizvajalca je nedvomno kakovost izdelka. Če kakovost v izvoru ni pravilno zastavljena, jo tudi pozneje, na drugih stopnjah uresničevanja ni mogoče doseči. Izvor je v razvoju, ki ima usodni vpliv na kakovost v poznejših fazah nastajanja izdelka, oziroma proizvoda V naši delovni organizaciji se dobro zavedamo, da je le kakovost tista, s katero si pridobiš vizo za vse bolj zahtevna domača in tuja tržišča, razen tega pa se še kako zavedamo, da je prav slabša kakovost tista, ki povzroča tudi večje stroške, s tem pa seveda tudi izgubo dohodka. Ker je naš cilj obdržati kakovost izdelkov in storitev na nivoju, ki nam omogoča določeno prednost na domačem in tujem tržišču, smo v naši delovni organizaciji v začetku lanskega leta še temeljiteje pristopili k reševa- nju problematike kakovosti naših proizvodov, še posebej pri proizvodnji posode, kjer smo si zastavili za cilj znižanje deleža slabe kakovosti pri lahki, poltežki in težki posodi. Da takšnih ciljev ne bo lahko, oziroma enostavno doseči, se je zavedlo tudi vodstvo naše DO, ko se je lotilo izdelave programa za izboljšanje stanje na področju kakovosti. Potrebno je bilo podrobno definirati vrsto aktivnosti in sicer od kakovostnih zahtev repromate-rialov in kooperantskih de- lov, način naročanja preko oskrbe, izbiranja dobavitelja po kakovosti, strokovnega usposabljanja vhodne kontrole kakovosti in uvedbe stoodstotne kontrole materialov po šaržah glede na mehanske in tehnološke priprave proizvodnje pri artiklih, kjer so se pojavili višji procenti slabe kakovosti, uvedbe dnevne analize izdelkov slabe kakovosti in takojšnje ukrepanje v procesu, v katerega so vključeni vsi vodstveni in vodilni delavci TOZD Posoda, vključno s kontrolo kakovosti, do uvedbe izvajalcev tekoče kontrole kakovosti v toku proizvodnega procesa s ciljem preprečevanja pojava slabe kakovosti izdelkov. Izredno pozornost do problema kakovosti so posvetili tudi samoupravljalci preko delavskega sveta TOZD Posoda in vodstvo TOZD Posoda. Z ozirom na dejstvo, da je bila akcija izredno široka in precizno zastavljena ter da so se vse aktivnosti dosledno izvajale, je bilo povsem upravičeno pričakovati, da tudi uspeh ne bo izostal. Iz shematično podanega grafičnega prikaza je razvidno, tako za lahko in poltežko ter težko posodo, da so se prvi rezultati znižanja slabe kakovosti začeli pojavljati že takoj po široko zastavljeni in dosledno izvajani akciji: Gibanje slabe kakovosti poltežke in težke posode v obdobju od JANUAR 1987 do JANUAR 1988 Prikaz gibanja slabe kakovosti lahke posode v obdobju od JANUAR 1987 do JANUAR 1988 Iz tega grafičnega prikaza je razvidno, da smo po približno enoletnem doslednem izvajanju programa za dosego višje kakovosti izdelkov v TOZD Posoda dosegli zastavljene cilje, to je znižanje slabe kakovosti lahke posode na 15 % in težke ter poltežke posode na 10 %. Seveda z dosego teh rezultatov ne moremo biti zadovoljni, vse zastavljene aktivnosti moramo naprej dosledno izvajati tako, da bi obdržali trend zniževanja slabe kakovosti izdelkov, ki pa seveda realno gledano ne more biti v bodoče tako strm. Za lažjo predstavo doseženega rezultata navajamo primerjavo količine slabe kakovosti izdelkov v mesecu januarju 1987. leta in januarju 1988. leta v količini in procentu slabe kakovosti: Obdobje Količina slabe Slaba kakovost izdelkov kakovost v kg v % JANUAR 1987 112.175 15,62 JANUAR 1988 62.175 9,85 kar pomeni 50.000 kg izdelkov slabe kakovosti manj (približno 400 boks palet) in to ovrednoteno nam predstavlja prihranek približno 250,000.000 din. Konkretno to pomeni, če bi zadržali tako visok nivo slabe kakovosti v januarju 1988, kot smoga imeli v januarju 1987. leta, bi bili poslovni rezultati pri TOZD Posoda v januarju 1988. leta za približno 250,000.000 din slabši. Za sklep naj zapišemo, da si bomo delavci v temeljni organizaciji ter službi kontrole kvalitete tudi v prihodnje prizadevali ne le obdržati sedanjo stopnjo kakovosti, temveč jo še dvigniti - seveda ob prizadevanjih vseh, ki sodelujejo na skupnem proizvodu, kajti le-to je lahko jamstvo za uspešno nastopanje na domačih in tujih tržiščih. ZAGOTAVLJANJE KVALITETE -NALOGA NAS VSEH Kako (naj) delamo z mladimi kadri Mladi delavec se kot osebnost oblikuje v določenem delovnem okolju. Razmere danega okolja imajo poglaviten vpliv na njegovo formiranje. Dosežki delovne sredine na področju načinov dela, spoznanj, mišljenja, govora, moralnosti... se prej ali slej odražajo na učencu, pripravniku in nje-gbvem odnosu. Če želimo pridobiti zaupanje in lojalnost mladega človeka, pre- Vprašanje, s katerim začenjamo ta sestavek - kako (naj) delamo z mladimi kadri -ni novo. V izobraževanju se z njim običajno srečujemo pri organizciji proizvodnega dela, delovne prakse in pripravništva učencev ter študentov - štipendistov naše delovne organizacije. Rast števila štipendistov in dogovorjena koncepcija razvoja kadrov potrjujeta, da smo kadrovsko reprodukcijo sprejeli za svojo temeljno nalogo. Praksa kaže, da brez zavestnega vzgojnega dela »med šolo« in tudi »po šoli« v delovni organizaciji ne moremo pričakovati zahtevam procesov dela ustrezen kader. Potrebne so oblike dodatnega napora, ki vključuje delo z mladimi brez delovnih izkušenj, katerega cilj je izobraževanje in vzgajanje za. delo, samoupravljanje in za osebni razvoj. Praksa pa tudi kaže, da so dogajanja na tem področju živa in da dajejo dobre in slabe rezultate. Kljub tem dejstvom pa smo se ob znanem primeru bodočega strokovnega delavca, ki si je v enomesečni delovni praksi v delovni organizaciji pridobil vrsto negativnih vtisov in doživljal neskladja s svojimi pričakovanji, osebnimi interesi in v odnosu z delovno sredino, odločili da širše, v glasilu razglabljamo o vprašanju, ki smo si ga zastavili na začetku. Čerpav gre za izrazito destruktivno in pasivno od-reagiranje na neskladja, na katera je opozoril šele v zaključnem poročilu, je to vseeno primer, ki opozarja na nepravilnosti, ki jih je potrebno pravočasno uvideti in sproti reševati oziroma še bolje preprečevati. Ob takem primeru se človeku nehote vsiljuje znana resnica, da uspešnost katerekoli organizacijske strukture ni odvisna le od njene kvalitete ampak predvsem od ljudi, ki jo organizirajo. Teoretično še tako popolna organizcija ni učinkovita, če v njej ne »deluje človeški faktor«. Po tem tudi uspešnost organizacije takega procesa kot je delovna praksa (ali proizvodno delo ali pripravništvo) ni vezana le na njeno notranjo kvaliteto. Notranja kvaliteta se izraža v dobri urejenosti samoupravnih splošnih aktov, v organizacijskih predpisih, v solidno izdelanih programih usposabljanja, itd. Njena uspešnost in moč je izražena predvsem v ljudeh, nosilcih. Šele ti lahko oživijo organizacijske programske podlage za izvedbo usposabljanja, za delo z mladimi. Pri vključevanju in usposabljanju mladih kadrov sodelujejo trije temeljni med seboj povezani dejavniki: organizatorji (izobraževanje), izvajalci (mentorji, inštruktorji) in sami učenci, študentje ali pripravniki. Vendar se krog delavcev, ki so nosilci dela z mladimi, ki organizirajo in izvajajo usposabljanje, širi. Vedno več je potreb po delavcih, ki morajo sprejemati vzgojr.oizobraževalne naloge. Pri tem pa je nujno, da so za delo ne samo usposobljeni ampak tudi motivirani. Za zagotovitev »delovanja človeškega faktorja« pri delu z mladimi, je v osnovi potrebno ustvarjanje ugodnih stališč kolektiva do vključevanja in usposabljanja mladih in novih, nadalje spreminjanje ustaljenih stališč in navad posameznih skupin ter posameznikov in osvojitev vlog nosilcev dela z mladimi. Delo z mladimi kadri je os-veščevalno delo, s katerim jim pomagamo in jih vodimo, da skozi lastno aktivnost razvijajo tudi potrebo po lastni ustvarjalnosti. Poglavitna dejavnost učenca, pripravnika je delo. Le-to mu omogoča spoznati stvarnost delovnih procesov in delovnih razmer. Z delom preizkuša pridobljena zna- nja, izuri spretnosti, razvija delovne navade, utrdi voljo in interes za delo. V delu so združene bistvene lastnosti, ki oblikujejo mlado osebnost, spoznanje, mišljenje, voljo, fizično sposobnost, moč, družbenost in individualnost. Zato mora biti delo organizirano smotrno, zavestno in ustvarjalno. Z delom se razvijajo in razširjajo tudi spoznavne sposobnosti učenca, pripravnika. Njegova spoznanja bodo različna, če bo imel možnost opravljanja različne prakse, pridobivanja različnih izkušenj, različno delo. Poleg dela pa vplivajo na spoznanja tudi interesi, čustva, hotenja, ki se kažejo v odnosu do dela in kolektiva. Tako velja, da tak, ki ga delo ne privlači in zanj ni zainteresiran, gleda negativno tudi na samo delo in kolektiv. prečujemo negativne vplive širjenja dezinformacij, prenašanje negativnih osebnih vtisov in obremenjevanje s problemi, ki jim ni dorasel. Glede na vse to, delo z mladimi ni in ne sme biti proces, ki se samodejno odvija, ampak ciljno usmerjena aktivnost, ki upozarja na stro- kovno zahtevnost in odgovornost. Od urejenosti in kvalitete vključevanja in usposabljanja kadrov je namreč v veliki meri odvisna delovna sposobnost kolektiva, ki prav z mladimi kadri dobiva moč in polet za nove razvojne načrte in prodorne tržne uspehe. Delo z mladimi kadri je osveščevalno delo, s katerim jim pomagamo in jih vodimo, da skozi lastno aktivnost razvijajo tudi potrebo po lastni ustvarjalnosti Letno na novo 94 stanovanj Po predlogu občinske resolucije za letos se bodo v celjski občini nadaljevala prizadevanja in tudi ustrezna vlaganja za prenovo stanovanj ter za družbeno usmerjeno stanovanjsko graditev. V tem okviru naj bi letos dogradili 174 stanovanj, na novo pa začeli graditi 94 stanovanj. V komunalnem gospodarstvu gre za nadaljevanje kanalizacijskega omrežja, tokrat rajonskih zbiralcev RZ-5 in RZ-9. Aktualna bodo tudi dela za pridobitev investicijsko tehnične dokumentacije za izgradnjo centralne čistilne naprave. Velika bodo dela za zagotovitev dodatnih količin pitne vode. Tako bo stekla poskusna infiltracija v podtalnico v Medlogu, nadaljevali bodo z deli za izgradnjo vodovodov v Vojniku, Škofji vasi in Pro-žinski vasi ter zgradili vodni rezervoar na Ostrožnem. Nadaljevala se bodo tudi prizadevanja za dokončno ureditev in sanacijo komunalnega odlagališča v Bukovem žlaku. Vrh tega bodo pripravili samoupravni sporazum za združevanje sredstev za izgradnjo objektov in naprav za predelavo posebnih odpadkov. Še naprej bodo tekla dela za razširitev pokopališča ob Mirni poti, razen tega pa tudi dela pri sanaciji razmer na pokopališčih na Teharjah in Kompolah. Na področju cestnega gospodarstva bodo stekle priprave za izgradnjo južne magistrale, pričeli bodo z izgradnjo podaljška Čopove ulice ter z rekonstrukcijo Ceste v Trnovlje. V železniškem gospodarstvu ostaja še od lani ureditev podhodov za dostop na potniški peron. Združeno delo bo ponovno dobilo v razpravo samoupravni sporazum o združevanju sredstev za razširitev PTT zmogljivosti v občini, še naprej pa bodo tekla dela za pridobitev dokumentacije za nov poštni center Celje. Zahtevna bodo tudi dela na področju vodnega gospodarstva, saj gre za zaključek regulacije vzhodne Ložnice, nadalje za izgradnjo suhe pregrade na Lahovni, za rešitev problema okoli Travniškega potoka (preboj pod Mariborsko cesto), za izgradnjo povezovalnega sistema za bogatitev Hudinje in Šmartinskega jezera in nenazadnje za gradnjo severnega nasipa ob Koprivnici zavoljo povečanja poplavne varnosti nove stanovanjske soseske na Ostrožnem. Letno konferenco osnovnih organizacij zveze sindikatov DO EMO je otvoril predsednik KOOZS tov. Adamič Slavko. Predlagano in izvoljeno je bilo delovno predsedstvo v sestavi: Ko-zovinc Adi - predsednik, Kotnik Friderik - član in Adamič Slavko - član. Za zapisnikarja konference je bila izvoljena Grobovšek Ana. Po potrditvi dnevnega reda je delovni predsednik tov. Kozovinc Adi seznanil prisotne s pravili o delu konference ter predlagal izvolitev verifikacijske komisije in komisije za sklepe. Po potrditvi obeh komisij je podal obširno in izčrpno poročilo o delu koordinacijskega odbora osnovnih organizacij zveze sindikatov njegov predsednik tov. Adamič Slavko, ki je med drugim dejal: »Predsedstvo KOOZS je delovalo po zastavljenih programskih usmeritvah. Pri svojem delu je vključevalo v svojo aktivnost tudi naloge, katere so bile posredovane iz višjih oblik sindikalne organiziranosti. Predsedstvo je imelo v preteklem mandatnem obdobju 14 rednih sej in 2 seji, katere so bile organizirane s političnimi aktivi po TOZD. Problematiko, katero je predsedstvo uvrščalo na dnevne rede posameznih sej, so v danih obdobjih zahtevale okoliščine oziroma smo tematiko obravnavali z dvema osnovnima ciljema: 1. Želeli smo, da se predsedstvo s tematiko temeljito informira in s svojo aktivnostjo prenese informacije vse do sindikalnih skupin. 2. S povratnimi informacijami pa smo skušali izoblikovati stališča, katera smo izoblikovali na sejah in jih posredovali tja, kamor so bila namenjena. Predsedstvo je imelo pri svojem delu osnovno in najpomembnejše vodilo - vse naloge izvrševati odgovorno z edinim ciljem -nenehno izboljševati ekonomski položaj DO kot celote - zavedajoč se, da le z boljšim ekonomskim položajem lahko dosežemo tudi boljši osebni in družbeni standard nas vseh. Spričo težkega ekonomskega položaja družbe kot celote smo mnogokrat na- leteli na nepremagljive ovire tako, da smo se mnogokrat upravičeno spraševali ali smo dovolj učinkoviti oziroma kako naj kot organizacija delujemo v bodoče. V marcu preteklega leta, ko je predsedstvo analiziralo in oce- Adamič Slavko - predsednik konference osnovnih organizacij ZSS DO EMO njevalo razpravo o poslovanju v preteklem letu, smo tako kot že v preteklosti ugotovili, da je odločanje delavcev v DO oziroma TOZD o razporejanju dohodka ponovno za nekaj nians okrnjeno, oziroma, da je vpliv delavcev oz. samoupravnih organov minimalen. Omenjena ugotovitev je bila še bolj izpostavljena, saj smo v istem trenutku obravnavali informacijo o dohodkih v »UK« Savinja. Obravnava polletnega rezultata poslovanja v letu 1987 je zahtevala od vseh aktivistov maksimalno angažiranje z nalogo informirati slehernega zaposlenega o resnosti gospodarske situacije v DO. Predsedstvo je odločno podprlo predloge ukrepov vodstva DO in strokovnih služb za zahtevo, da se neizpolnjevanje planskih nalog sankcionira oziroma pri neizvrševanju dogovorjenih nalog odločno ukrepa. Kritično smo takrat ugotavljali, da se neodgovorno obnašamo pri ravnanju z repromateriali, ne spoštujemo dogovorjenih pravil v delovnem procesu, da nismo dosegli planskih obveznosti in končno ugotovili, da kljub nedoseganju dogovorjenega proizvajamo ogromen procent slabe kvalitete. Posledica takega stanja je sigurno odraz plasmaja naših izdelkov na tržišču. Vse te ugotovitve nas še vedno niso streznile, zato smo po analizi rezultatov gospodarjenja od 1-9 ponovno ugotavljali, da gospodarimo po starem. Ukrepi ZIS in s tem v zvezi še slabšanje položaja DO kot celote, so narekovali vodstvu DO, da predlaga samoupravnim organom ukrepe, s katerimi bi naj dokončno sanirali obstoječe stanje. DS DO je na zadnji seji v preteklem letu dal podporo predlaganim ukrepom, katere moramo za vsako ceno v tem letu realizirati. Samoupravno odločanje je bilo v preteklosti bolj na majavih nogah, tu predvsem mislim na izid referendumskega odločanja o delitvi oz. novi politiki nagrajevanja v DO. Obveščanje znotraj DO in TOZD o posameznih perečih in aktualnih problemih nam kljub velikemu številu raznoraznih sestankov in kupov papirja mnogokrat po zaslugi provokatorjev zaide v nezaželeno smer. Predsedstvo sindikata je ob analizi prekinitve dela v TOZD Posoda ugotovilo, da bi ob pravilni informaciji o izplačilu OD za 4 mesece preteklega leta ne prišlo do prekinitve dela. V zvezi s tem je potrebno poudariti, da smo informacijo o načinu izplačila temeljito obravnavali in o tem sproti obveščali sodelavce. Ob analizi drugih prekinitev pa je sindikalna organizacija zavzela stališče, da zahteva delavcev po informacijah, kaj je z njihovimi proizvodnimi programiv prihodnje, kakšna je njihov sociala varnost in podobno, da so takšne zahteve utemeljene, le način naj bi bil ob takih primerih bolj samoupraven. Mnogo aktivnosti so v sindikatu vodili tudi pri izvedbi IV. samoprispevka za modernizacijo in izgradnjo celjske bolnišnice. Uspeli smo, vendar ob raznoraznih člankih v dnevnem tisku dobivamo očitke, da smo vodili akcijo, katere rezultat posamezniki izrabljajo v druge namene. Z zadnjim pisanjem v tisku nismo zadovoljni, zato zahtevamo, od sindikatov na nivoju občine, da se pripravi celovita informacija, ki bo pripomogla, da afera končno izgine z dnevnega reda. Mnogo aktivnosti v preteklem obdobju je sindikat uspešno vodil skupaj z vodstvom DO, TOZD in strokovnimi službami. Sodelovanje je bilo vedno na primerni ravni ob predpostavki, da moramo vendarle zaupati vodstvom in strokovnim službam, kajti vsi se borimo za iste cilje, za boljši ekonomski položaj DO in na podlagi boljših rezultatov za stimulativnejše nagrajevanje. Konferenca osnovnih organizacij zveze sindikatov EMO si bo tudi v naslednjem mandatnem obdobju prizadevala za uresničevanje funkcije sindikata v zaostreni smeri delovanja v delovni organizaciji, obravnavala aktivnosti skupnega pomena in interesa vsega članstva ter usklajevala stališča osnovnih organizacij. Pri svojem delu bodo osnovno vodilo usmeritve kongresa ZSS, program dela občinskega in medobčinskega sindikata V preteklosti nismo uspeli zadostiti potrebam po kulturnem življenju v DO. Naloga vseh nas v prihodnje je, da s svojimi predlogi in sugestijami več kot doslej pripomoremo kulturnim animatorjem pri njihovem poslanstvu. Uspeli pa smo oživiti naš »Pihalni orkester«. Simbolično ga 2500 delavcev EMA s 15 dinarji podpira, pomoči iz »sklada skupne porabe« pa v preteklih letih skoraj ni bilo. Politično delo v posameznih sredinah je pravica in dolžnost nas vseh, vendar moramo z vso odgovornostjo postaviti v ospredje delo in doseganje planskih rezultatov. Racionalno gospodarjenje izkoristka delovnega časa nam bo edino prineslo rezultat, od katerega je odvisen tudi naš osebni in družbeni standard. Zahtevamo, da se še bolj zaostri odgovornost vseh na vseh področjih. Dogovorimo se in začnimo delati in jutri nam bo lepše. Nič nam ne bo pomagalo, če bomo nenehno krivili, da je za vse slabosti kriv nekdo zunaj. Zavedajmo se, da je ogromno rezerv v nas samih, izkoristimo jih in rezultat bo kljub težki gospodaski situaciji v družbi viden.« Sledilo je poročilo sekretarja KOOZS tov. Kotnik Friderika, ki je o delu komisij pri konferenci povedal naslednje: »Pri organizaciji konference imamo naslednje komisije: - organizacijsko-kadrovska - vzajemna blagajna - kulturna - športna komisija vključena v RŠD EMO Pri programih dela posameznih komisij prihajamo do zaključkov, da se je del problematike in veliko nalog, ki so se v preteklosti reševale in odvijale pri konferenci sedaj preneslo v 00 v TOZD. V 00 pa te komisije izvajajo tiste naloge in programe, ki so skupek potreb in želja v posameznih sredinah. Bolj akcijsko poteka delo pri organizacijsko kadrovski komisiji, saj je tukaj večja potreba po skupnem delovanju in usmerjanju aktivnosti, ki se odvijajo 'na delu konference in zunanjem sodelovanju na področju sindikal- nega dela. Sodelujemo pri raznih razpisih in natečajih pri oblikovanju predlogov za imenovanje ali podelitev sindikalnih priznanj in podobno. Večji je problem pri izobraževanju kadrov, saj tukaj že prihajamo do težav saj nimamo dovolj predlogov da bi lahko vršili izbiro, ampak smo prezadovoljivi s kandidati, ki se pojavijo. Da nimamo urejenega programa kulturne komisije in da se to delo pojavlja le občasno, ni nič kaj novega, vseeno pa ne moremo reči, da nismo za kulturo. Saj se veliko naših sodelavcev udejstvuje s kulturo na ta ali oni način in da za naše sodelavce zveš da so nekateri po svoje talenti, ko prestopiš prag sosednjih občin ali pa manjših amaterskih skupin. Delo vzajemne blagajne poteka po pravilih o delu vzajemne blagajne. Komisija se stalno sestaja, da opravi svoje delo. Trenutno število članov vzajemne blagajne je 787. Komisija ni imela pri svojem delu nobenih težav, saj je sredstva razdeljevala v skladu s Pravilnikom o delu vzajemne blagajne ter v skladu s prošnjami. Sredstva katera se obračajo v vzajemni blagajni znašajo mesečno do 3,500.000 dinarjev. Ostanka sredstev iz meseca v mesec praktično ni, saj so potrebe članov vedno v takšni višini, da se ujemajo s sredstvi iz osnovnih vlog članov oz. od vračil posojila. Kotnik Friderik - sekretar konference osnovnih organizacij ZSS DO EMO Letna programska volilna konferenca sindikata Sindikat je pregledal svoje delo Na programsko volilni konferenci OOZS DO EMO, ki je bila v sredo 24. februarja so sindikalni aktivisti pregledali svoje delo v zadnjem obdobju, zastavili program dela za naprej, izvolili novo vodstvo in organe sindikalne organizacije v naši DO. Konferenca v sredo je bila pravzaprav sklepno dejanje več kot dva meseca trajajočih aktivnosti naših osnovnih organizacij Zveze sindikatov, ki so organizirale članske sestanke in spregovorile o opravljenih in prihodnjih nalogah sindikata v delovnih okoljih o proizvodnih oziroma poslovnih problemih in podobnem ter obenem izvolile svoja nova vodstva. Na predlog Komisije za vzajemno blagajno je predsedstvo KOOZS DO EMO na svoji redni seji, dne 21. januarja 1988 sprejelo sklep o povišanju osnovnih vlog članov vzajemne blagajne in posojil tako, da je sedaj osnovna vloga članov vzajemne blagajne 1500 din (prej 800), maksimalni znesek posojila pa je 60.000 din (prej 30.000); rok vračanja ostane pa še v prihodnje v skladu s pravilnikom in sicer 6 mesecev. Na področju športa in rekreacije se vključujemo v športno društvo EMO. Precej svojih sredstev namenimo za razne oblike rekrei-ranja. V zadnjem času pa se pojavljajo pripombe v upadanju splošne rekreacije in neaktivnosti na tem področju." O preventivni dejavnosti v naši delovni organizaciji je podala poročilo tov. Muhovec Darinka: »Na področju socialne dejavnosti so bile naloge izvajane v skladu z etičnimi načeli stroke. Planiranje in izvedba nalog je potekala na nivoju DO. Akcije so bile finansirane iz materialnih stroškov iz SSP. Ravnamo po zastavljenih ciljih in poudarjamo funkcionalne oblike pomoči. Preventivnega zdravljenja v zdraviliščih se je udeležilo 87 delavcev. Medicinsko pre-gramiran aktivni oddih je bil organiziran v Lipiku in se ga je udeležilo 18 delavcev iz TOZD Posoda, TOZD Frite in TOZD KOntejner. Navedeno obliko smo razširili in želeli vključiti še eno težavnostno stopnjo delavcev, vendar pri de- Programsko volilne konference našega sindikata se je udeležila tudi predsednica občinskega sindikalnega sveta tov. Majda Meštrov, ki je med drugim poudarila, da je moč našega sindikata odvisna od nas samih, od naše aktivnosti oz. zainteresiranosti ,za delo, saj živimo v času, ko nihče nikomur nič ne poklanja lavcih ni bilo pričakovanega odziva. Za obe obliki zdravljenja v Lipiku je bil organiziran prevoz s tovarniškim avtobusom. Nekaj delavcev je vključilo v programirani oddih svoje zakonske partnerje, s katerimi želijo v takšni obliki preživljati redni dopust tudi v bodoče. Za leto 1988 je planiranih 25.000.000,- din iz materialnih stroškov. Kot funkcionalno obliko Sklepi letne seje konference OO ZS EMO Komisija za sklepe je na osnovi razprav oblikovala naslednje sklepe: 1. Konferenca potrdi finančno poročilo za vse OOZS in »Bilanco« za leto 1987. 2. Konferenca potrdi finančni načrt za leto 1988. 3. Konferenca sprejme sklep o akciji financiranja posameznikov za Pihalni orkester EMO. Akcija oziroma osebno izjavljanje - podpis na plačilnih listah se naj izvrši 18. 3. 1988. 4. Strokovne službe morajo skupaj z občinskimi institucijami dogovoriti možnost prilagajanja varstva otrok v skladu s potrebami združenega dela - varstvo v obeh izmenah. 5. Občinski svet se mora dogovoriti z vzgojno izobraževalnimi ustanovami glede financiranja »šole v naravi«. Pri aktivnostih mora predvideti socialni položaj mater samohranilk in družine z nizkimi OD in družine z več šoloobveznimi otroci. 6. Strokovna služba mora ponovno preveriti z ustrezno institucijo, zakaj imajo delavci EMO najnižjo pokojninsko osnovo v primerjavi z drugimi delavci. 7. Strokovna služba mora proučiti možnost povišanja 5. in 6. plačilnega razreda v vseh TOZD in DSSS. 8. Vprašanja, ki se postavljajo v OOZS in imajo širši pomen, bi morala preko občinskih sindikatov in naprej vplivati tudi na delovanje zveznih teles. 9. S strani zvezni sindikatov se zahteva, da morajo hitreje sprejemati ukrepe o razbremenitvi gospodarstva. 10. Občinskemu sindikalnemu svetu se daje pobuda o možnosti spremembe delitve sindikalne članarine v korist osnovnih organizacij. 11. Komiteji za SLO in DS naj bodo vplivnejši in izvajajo svoj program dela, predvsem na varovanju družbene lastnine. 12. Konferenca ugotavlja, da se v času predvolilnih aktivnosti premalo vključujejo v delo in izvedbo tudi ostale subjektivne sile v DO. Tudi kandidatne liste, ki se obravnavajo, so nepopolne in se hitro spreminjajo in usklajujejo težave pri izvedbi kandidacijskih konferenc. socialne pomoči smo organizirali letovanje otrok naših delavcev, kjer smo sofinancirali 40-50 % cene letovanja. 15 otrok je letovalo v Crikvenici, Savudriji in na Pagu. Enkratno denarno pomoč ob bolniškem staležu daljšem od 6 mesecev je prejelo 7 delavcev. Dalj časa načrtovani aktivni odmor za delavce, pri katerih zahteva delo stalno ponavljajoče enake gibe, se uspešno izvaja v oddelku montaže TOZD Posoda. Program je izdelan v Zdravstvenem centru Celje, neposredno izvajanje pa vodijo usposobljene delavke montaže. Vključitev posameznih enot je bila postopna. V planu je oragnizacija aktivnega odmora še za druge obrate TOZD Posoda. Pri vsem moramo omeniti pozitivni odnos OOZS DO »EMO« za podporo pri planiranju preventivne dejavnosti. Skrb za delavce se odraža tudi v finančni udeležbi, s čemer se zmanjša lastni prispevek delavca. Pričakujemo, da bo sedanje dobro sodelovanje z OOZS DO še nadalje omogočalo delavcem vključevanje v zdravljenja.« Vodja službe družbenega standarda in splošnih zadev tov. Petrnei Franjo je nato spregovoril o stanovanjski problematiki. Med drugim je povedal naslednje: »Vletu 1987 je komisija za reševanje stanovanjskih zadev delavcev DO EMO razdelila 13 standardnih stanovanj iz prednostne liste za dodelitev družbe-no-najemnega stanovanja, enega upravičenca pa je rešila iz liste zamenjav. Z dodelitvijo nestandardnega stanovanja je komisija začasno rešila stanovanjski problem osmim delavcem izven prednostne liste, trem delavcem pa smo omogočili medsebojno zamenjavo stanovanj. Zaradi smrti ali razveze imetnikov stanovanjskih pravic na standardnem stanovanju, je bil opravljen prenos stanovanjskih pravic petim delavcem. Preko samoupravne stanovanjske skupnosti občine Celje, je bilo iz sklada družbene pomoči (solidarnostno stanovanje, dodeljeno 14 standardnih stanovanj delavcem DO EMO. 19 upravičencev na listi za dodelitev solidarnostnih stanovanj v občini Celje še nima rešenega stanovanjskega problema in se jih bo reševalo dokler ne bo stopila v veljavo nova lista, za katero bo razpis predvidoma v mesecu maju 1988. V kolikor vsi upravičenci ne bi bili rešeni do nastanka nove liste, se bo stare upravičence na novo obravnavalo in točkovalo. V letu 1988 je bilo dodeljenih 8 dolgoročnih kreditov za novogradnjo, en dolgoročni kredit za novogradnjo po kadrovski osnovi in 5 dolgoročnih kreditov za adaptacijo. Na predlog DO je bilo v letu 1987 dodeljeno trem našim strokovnim delavcem standardno kadrovsko stanovanje, preko Samoupravne stanovanjske skupnosti na ravni občine Celje. Stanovanjska problematika predstavlja v naši DO pereč pro- Stanimirovič Ljubo - namest- Ramšak Milan - namestnik nik predsednika konference predsednika konference os-osnovnih organizacij ZSS DO novnih organizacij ZSS DO EMO EMO blem, saj že nekaj let nismo uspeli kupiti novega stanovanja. Dodeljujemo le naša stara stanovanja, ki so se izpraznila iz različnih razlogov. Na obstoječi listi je uvrščenih še 29 upravičencev za dodelitev družbeno-najemnega stanovanja in 12 upravičencev iz liste zamenjav.« V nadaljevanju je sledilo še poročilo o inventivni dejavnosti, ki ga je podal tov. Žvižej, pa poročilo tov. Bračun Marte o izvajanju nalog na področju kadrovanja ter poročilo o gospodarskem položaju naše DO, ki ga je podal tov. Mihelčič Boris. Po poročilih se je razvila razprava, v kateri so sodelovali: tov. Žnidarec Pavla, tov. Bračun Marta, tov. Žnidar, tov. Mišja Edvard, tEJ- ostjeLu -0- »So vse te krave vaše?« vpraša mestni izletnik gorenjskega kmeta. »Ja, vse so moje. Zakaj vas to zanima?« »Sprašujem se, čemu vam toliko krav, ko pa se mleko dobi že v tetrapaku?« -0- Sodnik: »Spoznate torej v obtoženem moža, ki je ukradel vaš avto?« Tožitelj oklevajoče: »Po govoru njegovega odvetnika sploh nisem več gotov, da sem kdajkoli imel kak avto ...« -0- »Mama, vrnila sem se k tebi...« »Te mož vara?« »Nasprotno, on me je zasačil z drugim.« »Kaj te nisem že pred poroko svarila, da je čisto navadna baraba!« -0- V javno hišo pride Gorenje in pravi prostitutki: »Preživel bi noč z vami, vendar le na gorenjski način.« Ker prostitutka tega načina ni poznala, si je ogrnila haljo in pohitela k lastnici. »Na gorenjski način?« je vzkliknila lastnica bordela. »Takoj ga vrzi ven, on hoče na kredit!« emo SlarioVGnfiko, -o-