SL 21. Poštnin*pawfi(!pa«Mi. V"Uubl]anlt ^mm 26, mala 1921. let® IS8. kmetijske stranke za Slovenijo". Izhaja -wsafe četrtek. Naroinina: celoletno . . ; . ....................K 50 poluletno ................. „ 25' Posamezna številka.............„ 1' pomagaj si sam, in. svoje stališče y ds>žavi upaimavaj si sam! Inserati: 1 mm inseratnega stolpiča stane za: male oglase . . uradne razglase reklame .... ..».M . . KI'-■ * yt 1*50 O._ Ure^mištu© m upravniSfvo lista i® v Liublgani na Korcggrasinem trgu št. 9 (nasproti cS^orca). Veliko in sijajno zmago je doživela o Binkoštih kmeti ška misel V Pragi. Stotisoči so se jej poklonili ta dan in stotisoči so obstrmeii, ko so videli njeno silo. Niti Praga, ki je vajena videti vsako leto največje slavnosti, ni še nikdar doživela tako sijajne manifestacije, kakršen je bil ravno binkošten zmagoslavni pohod češkoslovaških in slovanskih kmetovalcev. Ne samo, cla je binkoštna zmaga naših čeških bratov prekosila po svojem 'številu vse dosedanje sprevode, se je praška manifestacija odlikovala tudi po tem, da so se je udeležili sanvo ljudjo dela, oni, ki so Steber države iu ki so tega tudi zavedajo. Zato je bil binkoštni pohod češkoslovanskih kmetovalcev jasna in odločna zahteva, da gre vlada tistemu. ki vzdržuje vse življenje in ki jc podlaga vse sreče. Z nepremagljivo silo je bilo to izrečeno in ni bilo Pražana, ki ne bi tega uvidoval. Zmaga naših bratov je bila popolna. Pet strank je imelo isti dan plenarno zborovanje v Pragi, toda Pra-/.aut so opazili le eno zborovanje, ker v mogočnosti nastopa kmetovalcev je izginilo vse drugo. Čeprav so isti dan zborovale stranke, ki si la-ste pravico absolutne vlade v narodu, kakor komunisti, ki so razglašali, da imajo 350.000 organiziranih delavcev za seboj, je bil vendar viden samo nastop kmetovalcev. Narodni socialisti, nedavno še tako mogočna stranka, klerikalci in Modrač-kova skupina so dalje nastopali ob binkoštnih dneh, pa tudi vsi njih ti-coci so dosogli le to, da so utonili v stotisočih kmetov iz vse Češkoslovaške. Tako je. bil triurni čeških kmetovalcev popolen in neomajen in Praga ga jc morala priznati in se prikloniti pred njim. Češki svet pa se je priklonil tudi pred zmago kmetiške misli same. Vse mogoče stranke so zborovale ta dan, toda vse njih besede, vsi njih hrupni in medenosl&dki programi so postali neučinkoviti spričo priproste, toda bisernojasne kmetiške misli. Iz zemlje, te velike matere človeštva, izhaja vse in njeno zdravje, njena svežost in njena elementarna sila so temelji kmetiške misli. Zato je njena moč neodoljiva, zato trium-fira vselej, kadar le nasiopi. Še prav poseben triumf pa ji je zagotovljen tedaj, kadar jo izpovedujejo stotisoči, da, milijoni naprednega in zavednega češkega ljudstva. Ker se je zgodilo to o Binkoštih v Pragi, zato jc bil tudi triumf kmetiške misli popolen. Vsi češki rodoljubi so iz dna duše pozdravljali to triumfalno zmago, čeprav jih' je stanovski poklic morebiti že davno ločil od kmetovalca. Toda videli so, da je obstoj državi zagotovljen 5n da je drago kupljena svoboda češkoslovaškega naroda trdna, ker jo branijo nepregledni polki čeških kmetovalcev, katerih žilave roke in katerih pogumna srca so trden zid proti >sem napadom sovražnikov. Ne more biti kmetovalec kaj .drugega kakor rodoljub. Od njegovega znoja rodi zemlja in od njegove ljubezni do zemlje živi narod — država. Zato bo kmetovalec večno branil zemljo, zato bo stalno najboljši, naj-zaneslivejši, najpožrtvovalriejši bojevnik za domovino, za njeno zemljo. In češki kmetovalci so izpovedali to glasno in s takim poudarkom, da je moral vsakdo uvideti, da ni držav-notvorne stranke v deželi, ki bi se mogla primerjati s kmetiško. Zategadelj so tudi bili praški binkoštni dnevi praznik rodoljubov, triumf države in njene misli, in zategadelj narodni praznik prve vrste. Če pa je kmetovalec odločno za državo, potem iz tega še ne sledi, da podpira vsak sistem, vsako kri- vico v državi. Kmetovalec je pošteno za državo, toda le za pošteno državo. Hoče dobro in trdno upravo ter brezobzirno zruši vsako upravo, ki jo slaba, keruptna, podkupljiva ali izkvarjena. Zaradi tega je tudi kmetovalec najbolj državnotvoren, ker ne krepi le državne misli, ampak skrbi tudi za njeno zdravje, za poštenost uprave. In v tlm tiči nov pomen praške zmage. Ni ga stanu, ki bi toliko trpel zaradi nasilja posvetne in duhovne gospode, kakor trpi ravno kmetiški stan. Dasi od visi vse od njegovega dela, vendar hoče vse, da bodi kmet samo sužonj, le delen užitkar svoje zemlje. Stoletja se je kmet zaman boril, da bi se oprostil suženjstva. Zadnji čas se mu je to vendarle posrečilo in o Binkoštih je praznoval triumf svoje zmage. In praznoval ga je v znamenju pravice in boja proti krivici. Krivica je bila kmetovAlcevo trpljenje in pravica je njegova zmaga.- Pa kakor kmet noče, da trpi krivico sam, tako tudi noče, da bi jo trpeli, drugi..Socialno pravičnost zahtevamo, socialno pravičnost za vsak stan in za slehernega poedmea bomo izvojevali, tako so zahtevali češkoslovaški kmetje v Pragi. Zato je bila njih zmaga tudi zmaga pravice in socialne pravičnosti. Na delu sloni ta pravičnost. Zdrav človek še nima pravice do življenja že zaradi tega, ker je človek, temveč šele tedaj, kadar dela. »Kdor ne dela, naj . ne je!« je geslo socialne pravičnosti. Proč troti, pa naj so v gosposki, delavski ali celo kmetiški obleki. Delo je sila, kateri se mora ukloniti vsakdo, ker delo je vir vsega blagostanja. Zato vso pravice tistemu, ki dela, ker storil je svoje dolžnosti, zato pa naj izgubi tudi vse pravice tisti, ki ne dela, ki ni zadostil svojim dolžnostim. Prvo je dolž- nost" in drugo šele pravica, prav posebno še v razritih povojnih razmerah. Kmetovalci edini so imeli pogum, to javno in odločno povedati. In doživeli so popolno zmago. Ker so proti vsem demagogom, hujskačem in zapeljivcem ljudstva izrekli to geslo, zato je njih triumf tudi triumf dela, zidajočega in blagostanje ustvarjajočega dela. Praznik čeških bratov je bil končno tudi slovanski praznik, kajti ne samo, da so se kmetiške manifestacije udeležili Srbi, Hrvati in Slovenci, ampak na njej so bili številno zastopani tudi Bolgari, podkarpatški Rusi, Lužičani, Slovaki in drugi. Že z ozirom na udeležbo manifestacije je bil torej ta dan v resnici slovanski praznik. Bil pa je tudi v drugem ožini. Vse trpljenje Slovanov, je trpljenje slovanskega kmeta. Če še do danes ni uresničena misel slovanstva in če 5e uo danes nismo prišli do skupne ^fcvanske fronte, je temu vzrok le to. da-vladajo slovanske narode še. dandanes "tujci,"in Jaa-še ni povsod- izvojevanaFzmaga^ kmetiške osamosvojitve. Kadar bo prišei v vseh slovanskih državah kmet do svoje veljave, takrat bo vzel on v roke državne vajeti in tedaj bo tudi končan medsebojni spor slovanskih narodov, ker Ie na podstavi zemlje in na podstavi skupnih interesov bo dosežena rešitev. Ne more biti Rusija v resnici slovanska, dokler je v njej sam kmetovalec suženj. Toda kmetiška Rusija bo naša rešiteljica, bo velika ujedinjiteljica Slovanov, bo naša zmaga. Ar Pragi smo doživeli prvo njeno etapo, naša stranka pomeni njeno drugo. Ni slučaj',' da je v Pragi izvojevana prva, ker Čehi so najkulturnejši ljudje med Slovani. Ni pa tudi slučaj, da je druga etapa med nami, ker takoj za Čehi smo mi. Že se vidijo na obzorju predhodniki velike zmage ruskih kmetovalcev in v slavnih praških dneh smo videli to osobito. Zategadelj pozdravljamo svetle binkoštne praznike, s aj so nam oznanjali največjo zrnato slovanstva, ujedinjenje vseh kmet o-valcev Slavije. Vse to je veliki pomen praških* dni in v ponos si štejemo, da sr ao se jih mi slovenski kmetje udeležnli v največjem številu. Se v večie zadoščenje nam pa je, da smo se u šteje 33.000 naročnikov. Ali vprašani" vas: ali ga vsi naročniki tudi preberete? Kmetijska družba® nima namena, da bi ji «Kmetovalec» prinašal trgovski profit, marveč ta list naj bo verno glasilo potreb slovenskega kmeta, njegov prijatelj, svetovalec! «Knietova-lec» naj predstavlja enotno stremljenje slovenskega km sla, on naj jači, bodri in oživlja napredni duh kmetskega stanu. Nas cilj bodi, da ta napredni duh prevzame dušo slednjega jugoslovanskega kmeta! Ako ne gre večina duševno in v delu z nami, potem ne moremo naprej, potem ne bomo zmagali žrtev, s katerimi naj dosežemo blagostanje kmetskega naroda. Kdor še ni prepričan, da brez žrtev ni uspeha, ta še ni našega duha. V7 letošnjem 3S. letniku «Kmetovalca» je javilo uredništvo, kako skrajnji čas je, že, da razširimo ta. svoj strokovni list ter d.i omogočimo izdajanje novih prilog, novih brošur itd. Nujno je, da spoznamo in zboljšamo gospodarske prilike slovenskega ozemlja, pa. da so seznanimo tudi z brati onkraj Sotle vse do Ba-nata in Macedonije. Čas je, da organizirani napredni duh jugoslovanskega kmetskega stanu povzdigne svoj glas: «Naprej. vsi na delo, vsak do svojih' pravic, proč z nepoštenjaki! Zvišajmo produkcijo, štedimo, da sc rešimo siromaštva, da obogati naše narodno gospodarstvo!® Kadar se razlegne ta glas, takrat no bo nikogar več, ki bi ga ne poslušal, rad ali nerad. In izginili bodo brezdo-movinci in ne bo več toliko betežnih beračev in ne bo več tako žalostna tista pesem: — tamkaj v Ameriki, tamkaj v Vestfaliji so nam izginili — .več ne doseže jih naše oko ... Ne strančarirao, nego zediniino se, iztirajmo demagoge, odprimo srce narodnemu zanosu! In Jugoslavija bo dobila v družbi narodov obraz zdravj -l veseli obraz rdečega kmetskega zdravja in zadovoljstva. Kmetje vse Jwj*©s!av?Je9 ferss rasMce ver©, plemena In narodnost!, združimo se Kamor kmet in o&rtnžk zahajata in kjer dajeta zaslužek, tam moralo biti naročeni na »Kmetijski list« i r silje, naj volijo tako, 3 a izrečejo svoje zaupanje Italiji, njih novi mačehi, še jasnejše in odločnejše pa so dejali naši ljudje, da velja njih ljubezen edinole Jugoslaviji. Slava in vse priznanje jim za to! Ze od nekdaj slove Primorci, da so naš najzavednejši živelj, pri zadnjih volitvah pa so to dokazali vnovič in nad vse sijajno. Ni na svetu prevare, sleparije in nasilstva, ki jih ne bi uporabili Italijani, samo da bi zmagali pri volitvah. Toda ves peklenski register hu-«oWj je bil brezmočen proti domovinski ljubezni Primorcev. Iz volilnih imenikov so izpustili tia', tisoče naših ljudi, nepravilno pa vpisali na tisoče Italijanov. Toda vse eno so ostali še tisoči naših volilcev in le-ti so rešili čast resnice. Ker torej sleparija z volilnimi imeniki ni zadostovala, zato so Italijani pričeli z nasiljem. Zastražili so vsa pola k voliščem in preiskali, vsakega, vofflca, če ima jugoslovansko glasovnico. Gorje tistemu, pri katerem so jo našli, kajti bil je izbit, dostikrat do mrtvega, in glasovnica je bila u:tričena. Pa pretrdna je bila volja našega iiaroda, vsled česar tudi to nasilje ni uspelo. Tedaj so zagrozili Italijani, 'da. bodo požgali vse tiste vasi, katere bcvlo izkazale jugoslovansko večino, in uničili v njih vsa polja in vse vinograde. Tudi ta grožnja ni opla-šila naših ljudi, dasi so imeli že težke izkušnje, da so fašisti v stanu svojo grožnjo uresničiti. Ko so spoznali Italijani, da ne po-tria. gaj o nobene grožnje, so pričeli s slej »arijami in z nasilstvi na volišču samem. Kjer je bila jugoslovanska večina gotova, tam so tako zavlačevali volitve, da jc ob šestih, ko so se imele volitve zaključiti, volila šele črkat F. Italijani nasprotno so volili ,vsi in v Trstu se je hvalil neki fašist, da j« volil šestnajstkrat. Ce pa je bil naš trpinčeni narod vseeno tako odločen, da je znal premagati vse ovire, teidaj pa so dostikrat fašisti razbili volilne skrinjico in Italija je bila rešena. Izmed vseh' Primorcev so trpeli najhuje Istrani. Najbolj obdani od Italijanov in oropani že davno vse inteligence, so morali preprosti kmetje iVzdržati sami ves naval Italijanov. sKakor junaki so ga vzdržali in postali so zato mučeniki. Iz jeze nad Svojim porazom so Italijani zažgali že nešteto vasi v Istri, pobili mnoge duhovnike in kmete, po vrsti ukle-pali ljudi v železje in jih odpeljavali V ječe, kjer so jih dostikrat pretepali 'do mrtvega, izlivali kmetom vino, edino bogastvo trpečih Istranov, zažigali jim živino in poljske pridelke [ter divjali, kakor da bi jih ,vodil sam satan. tVnebovpijoČe je trpljenje naših frstranov, skoraj pol Istre so mora (skrivati po gozdih in iskati zavetrje pri nas! Kmetje, Slovenci! Če bi potrkal kateri teh nesrečnežev na Vaša vrata, tedaj ne pozabite, da ste Bogu, svojemu narodu in sebi dolžni, ga sprejeti z vsem gostoljubjem, kakor svojega rodnega brata v nesreči. Večna sramota tistemu, ki bi odrekel podporo bratu v nesreči, večno pogubljenje pa njegovi duši, če bi zatajil svojo krščansko dolžnost! Naši Primorci in osobito Istrani so storili svojo dolžnost v polni meri. Kljub vsemu nasilju pošljejo v Rim pet poslancev in dokažejo tako vsemu svetu, da je Primorje naše, ter da je bil storjen zločin, ker nam je bila ugrabljena ta naša zemlja. Večna slava zato Primorcem in naša pomoč jim ne sme izostati! Prvo oksovanje za nstavo. V Beogradu, dno 13. maja 1921. Sinoči je po dolgem obotavljanju in brezplodni, mestoma silno dolgočasni mlatvi slame prišlo do prvega glasovanja za ustavo. To glasovanje je pokazalo različna nagnjenja tako-zvane opozicije, ki izzvene v eno ssamo pesem: kaj je opozicionalcem do države, če niso oni njeni gospodarji. Klerikalci, komunisti in socialisti so to odločno pokazali. Pridružil pa Se jim je tudi na sramežljiv in slučajen način narodni socialist Brandner. Na slučajen in sramežljiv način zategadelj, ker je pri pr- vem čitanju imen zginil iz zbornice pri drugem pa tega ni mogel več sto riti, ker je prišel prehitro na vrsto V prav veliki zadregi je izjecljal svoj »proti«. Pohvalil pa ga je za to komunist Fabjančič. Vse to so seveda le drobčkani madeži, ld bodo ostali trajno v perilu prizadetih strank, izid: glasovanja pa je bil v celoti tako sijajen, da je uboge opo zicionalco, ld imajo svoje centre v Moskvi in še po drugih mestih Evrope, kar poparil. Izmed pri seji na-vzočnih poslaucev jih je glasovalo za ustavni predlog vlade 227, proti predlogu pa samo 93. Dr. Korošec, dr. Trumbič, komu nisti so klavrno gledali zlasti takrat, ko so tudi vsi poslanci »Zemljo radničkega kluba«, kolikor jih jc bilo navzočnih, glasovali za ustavni načrt, ki ga je predložila vlada g. Pašiča. Izjemo je napravil samo pro f^s^r Lovričevič iz Dalmacije, ki je zbežal iz zbornice, pri drugem čitanju imen pa se potuhnil za klerikalne klopi in ni hotel slišati svojega imena. Seveda je bil tudi za zadržanje »Zemljoradničkega kluba pri glasovanju za ustavni načrt me-rodajen tisti preudarni razum poštenega srbskega kmeta, kateri nam jamči, da bo jugoslovanska država kmalu kmalu ozdravela ter korakala potem na čelu kmetskih držav evropskih. Ker so za to glasovanje silno važni dogodki, ki so se odigravali pred glasovanjem v klubski seji zemljo radnikov, zato je dobro, da jih po-sebe pribijemo. Kakor znano, je Avramovič svoječasno izjavil, da bodo zemljoradniki glasovali za ustavo; znano je dalje tudi, da ga glede te izjave klub ni pooblastil Srbski tovariši so videli v tej uzurpaciji običajno teroristično samovoljo svojega paše, a so molčali. Drugi so videli v tej izjavi samo navaden »trik« g. Avramovioa, ki naj bi uspaval večinske stranke ter jih tako postavil svoječasno v neprijeten položaj. Verjelo se pa temu gospodu ni dosti. In res se je na klu-bovi seji pred glasovanj^ skušalo doseči, da bi zemljoradniki glasovali proti ustavnemu načrtu. Tu pa je izbruhnil vihar v dušah poštenega srbijanskega kmeta, ki ne dovoli, da bi se vedno razžaljena in nikdar raz-umevana mestna gospoda igrala z njegovo državo, katero je zgradil s stotisoči mladih življenj srbijanski kmet, katero je ustvaril baš ta kmet z najdragocenejšo krvjo, in sicer zato, da bi zadovoljno, mirno in po svoji volji živel na njej ter bil na svoji zemlji svoj gospod. Dvignil se je orjaški Jeremija Jeremič ter lo-putnil s težkimi pestmi po mizi: ^Gospodje, z državo se ne boste igra_ li! Šel bom in glasoval ,za'. Če Vam to ne ugaja, me izključite in jaz si bom poiskal boljše mesto!« Pridružili so se mu takoj Borisav Štavlja-nin, kmet iz okolice čačaka, ter neizprosni Divljan in odločni Janjič iz Bosne. S tem je bilo glasovanje odločeno. Nc da bi čakali na klubov sklep, je odkorakala ta četvo-rica v zbornico h glasovanju. Dolgo ni bilo nikogar za njimi in vso je že mislilo, da gospoda izostane. V zadnjem hipu pa so se zbali sodbo svojih volilcev in sramežljivo so začeli capljati na svoja mesta. Profesor Moskovljevič se dolgo ni mogel pomeriti in še takrat, ko se je glasovanje že pričelo, sta so z Jeremičem vedno o nečem prepirala. Izmed zemljoradnikov je bil prvi na vrsti Borisav Stavljanin. Ko je s krepkim glasom zakričal svoj »za«, se navdušenje zbornice kar ni moglo poleči. Klavrno so gledali naši klerikalci in smililo se jim je črnilo, ki so ga zastonj razlivali za g. Avramoviča, katerega skupina je sedaj tako jasno pokazala, da nima in noče imeti nič skupnega z našimi klerikalci in njih separatističnimi težnjami. Tudi komunisti so žalostno gledali. Veliko navdušenje je nastalo, ko jc izrekel širokopleči Divljan svoj »za« v imenu dveh milijonov bosanskih kmetov. Pripetili pa so se še tudi drugi razveseljivi prizori, tako n. pr. ko je »zemljoradnik« Jovanovič glasoval »za« ali ko jc g. Moskovljevič. katerega so ob tej prilild posebno prisrčno smešili komunisti, • njegovi najbližji prijatelji in po izjavi S. Mar-koviča do pred kratkim najožji njegovi pristaši.,' Glasovanje je pokazalo, da je večina naroda za red in mir, za čvrsto in močno državo, ter da je pripravljena ta večina, da se osvobodi tudi vseh sovražnikov, notranjih in zunanjih. Spomenica iisirskemn predsedstvu v Beograda §!efie kolonizacije Mace&mije. (Sestavil Ivan Mrmolja, narodni poslanec iz Slovenije.) Vse žitje in bitje živega stvarstva naše zemeljske oble preživljajo in vzdržujejo plodovi zemlje in njenih rudninskih zakladov. Za pridobivanje vseli potrebnih dobrin jc potrebna spretna človeška roka. Za pravilno ukoriščanje zemlje, ki naj dviga blagostanje njenih prebivalcev, je potrebna pravilna ureditev s strani države. Naša država se šele poraja. Dolžnost nas vseli, ki jo resnično ljubimo, je, delati odločno in vztrajno z vsemi silami, da postane čim prej trdna in mogočna v čast in ponos svojih državljanov ter v spoštovanje ali pa strah njenih sosedov. Zavedajoč se svoje dolžnosti kot državni poslanec, sem prepotoval to našo še deviško zemljo Macedonijo, da bi proučil razmere glede kolonizacije. Meseca oktobra leta 1920. je bila izdana ministrska naredba glede naseljevanja v novih južnih krajih države. Naredba sama na sebi je tu in tam pomanjkljiva. Način naseljevanja, kakršen je običajen sedaj, pa je škodljiv za državo in naseljenika. Voljču rečeno je tudi naseljevanje nemogoče. Naredba govori, da dobi naseljenik zemljo brezplačno ter še tri leto davka prosto Državno pomoč pa more dobiti v obliki posojila le potem zadruge, zvane: «Agrarne zajednice». Zadrugo pa morejo ustanoviti šele naseljeniki na licu mesta. Naravno je torej, da se morejo na ta način naseliti le ljudje, ki imajo lastna sredstva za naselitev in ustanovitev gospodarstva. Takih ljudi pa bo med priglašenci bore malo. Pošiljati ljudi v te nove kraje brez sredstev in na golo zemljo, kjer naj si sami pomagajo, kakor vedo in znajo, je velika pogreška. Obiskal sem kraje, kamor se je poslalo tako ljudi. Ponekod so ostali tisti, ki so imeli sami sredstva za živež in za popravo zapuščenih turških sel, drugi so so pa zopet vrnili. Oni, ld so ostali, so nevoljni in zabavljajo čez državno upravo. Namesto da bi budili patriotizem med domačim komunističnim narodom, se'jim v ne v olji še pridružujejo. Po mojem mnenju bi bilo torej umestno, naseljevanje ukiniti dotlej, dokler se le-to kako drugače ne uredi. Glede pravilne ureditve naseljevanja ali kolonizacije novih nekultiviranih trajev predlagam: Ureditev bodi mišljena tako-le: Kolonizacija bodi: 1.) čim dobičkanosnejša za celokupni interes države; 2.) urejena tako, da bo zadovoljevala naseljenike in jim dala takoj možnost intenzivnega ukoriščanja zemlje. Vsi vemo in trdimo, da je Jugoslavija zemljedelska država ter da je treba posvečaji zemljedelstvu največjo pažnjo. To jo dobro in prav. Vsekakor pa ne smemo pozabiti na vse druge ureditve (razen poljedelstva samega), ki so potrebne v moderni in napredni državi. To so moderna podjetja za ukoriščanje zemeljskih zakladov, istotako za podelovanje sirovih zemeljskih plodov, ki so produkt zemljedelca. Zategadelj si ne smemo misliti kolonizacije noivih krajev tako lahko ter jo kar prepustiti naseljenikom samim, da si pomagajo po svoje, kakor morejo in hočejo. Iniciativa in vodstvo celokupne kolonizacijo morata biti od zgoraj — od državne uprave. Zatorej vzemi državna uprava v roke kolonizacijo na tak-le način: 1.) V nove kraje naj se pošljejo strokovni inženjerji, da prouče zemljo in njene rude v svrlio otvoritve rudnikov. 2.) Inženjerji naj prouče material in kraje, primerne za cementne tvornice, opekarne, apnenice itd. 3.) Pri delitvi zemlje naj so gleda na to, da se zemlja poleg rudnikov in tvornic povsem ne razdeli. Poleg takih podjetij naj se pusti dovolj zemlje za hiše z delavskimi stanovanji in za vrtove. Delavcu naj se nudi lastni dom, da vzljubi svojo državo. Delavec brez lastnega doma je res brezdomovincc ter nima interesa ljubiti svojo državo in se za njo brigati. 4.) Macedonija ima tudi svoje kraje za zdraviliška kopališča, kakor so topli vrelci ob Kačani in S tipu. Ob teh vrelcih se naj pusti dovolj zemlje za vrtove, parke in še tališča. Glede delitve zemlje seljakom naj državna uprava: 1.) konstatira. s katerimi zemljišči, ki bi prišli pri delitvi v poštev, razpolaga; 2.) uredi seljačka posestva pod lastnim Vodstvom v lastni režiji. ,V lastni režiji naj se zgrade domovi, izvrše gozdni, sadni, trsni in murbini dudovi nasadi. Delo naj se izvrši s pomočjo vojske, njenih konj, voz in ljudi; sestavijo naj se delavski in tehnični oddelki. Ker je, kakor znano, Macedonija gola, brez gozdov v bližini, kjer bi stale naselbine, zato jc treba poskrbeti takoj za gozdne nasade, posebno za nasade akacij (bagren), s katerimi se Ze v nekaj letih odpomore potrebi. Kmetski domovi morajo bili takšni, da služijo lahko modernemu-kmeti jsk mu gospodarstvu in. prav tako vsestranskim življenskim razmeram. O kmetu se ne sme misliti, da bodi zanj dovolj, če Ie živi in dela za druge, ker tudi kmet ima isto pravico do uživanja življenja kakor drugi stanovi. Dosedanje kmetovo življenje v Mace-doniji ni primerno življenju človeka, kajti ondotni kmet živi in spi v iz blata zgrajeni krtini s kozo in oslom vred. Čudno torej ni, če bolj ceni prost, zdrav zrak v planinskih gozdovih, v hajfJ tiskih tolpah. Nastaja vprašanje, kako financirati to kolonizacijsko podjetje. V Macedoniji že deluje «Amerikan-ska dobrotvorna družba», ki je gradila v Srbiji domove za srbsko povojno si-ročad. Ta družba gradi iz lastne iniciative dogovorno z organi ministrstva za agrarno reformo hiše naseljenikom v Macedoniji. Do sedaj ni znano, v koliki meri hoče v tem oziru še poma-iti. Svetujem torej: Vlada se zavzemi z najboljšo voljo za pomoč v Ameriki, to je: vlada zaprosi v to svrho za potrebno posojilo. Z ozirom na čuvanje državne neodvisnosti ne sme država iskati pomoči pri zavezniških državah, katerih namen je, nas kolonizirati, da bi jim služili kakor friške kolonije. Amerika nima z nami tega namena in ne interesa. Po mojem mnenju naj bi se gradili domovi za stanovanja v nižji Macedoniji, kjer ni gozdov, iz kamenja; gospodarska poslopja in hlevi pa iz blata in slame. Kamenja in peska je povsod dovolj, tako tudi kamenja za apno. Spredaj omenjeni vojaški tehnični in delavski oddelki naj bi stalno obstojali tudi za nadaljnje kultiviranje Macedc-nije. Za odpravo malarije je potrebna regulacija rek, posebno Vardarja, St.ru-mice in Bregalnice. Komarci se goje v mlakah vode. ki jo te reke popuščajo ob straneh. Poleg vojaških delavskih in tehničnih oddelkov naj se pozovo tudi po en član priglašenih družin, da pomaga pri delu na njemu določenem posestvu. Naredbo glede naseljevanja jc toliko izpremeniti, da bodo mogle dobiti zemljo tudi vdove z malo deco in ne samo porodiee z odraslimi moškimi. Sosedje domačini naj takim družinam pri delu pomagajo, dokler deca ne doraste. Da ne bo imela država izgube, ni treba dajati naseljenikom brezplačna posestva. Urejeno posestvo naj se ceni ter da naseljeniku na odplačilo potem amortizacije. Da se očisti pokrajina hajdukov in arnavtskih roparskih tolp, mora pokazati država več odločne volje. Te ljudi je treba sistematično loviti. Zajete naj se kaznuje s tem. da se jih uvrsti v delavske kompanije za več let. Kazen se naj popušča posamezniku v tisti meri, v kakršni kaže voljo do dela. Po prestani kazni naj se mu da kos zemlje, na katerem naj se kot koristen član družbe stalno naseli. Posebno glede Albanije bo treba pokarati Italiji zobe. Naša država mi sme mirno gledati, da zalaga Italija stalno Arnavte z orožjem ter .jih huj-ska proti Jugoslaviji. Zahtevati se mora mednarodni sklep glede razoroženja teh ljudi, ki se živo samo od ropa; tudi bo treba prisiliti te ljudi k plodnemu delu. Mi ne moremo vsled italijanskih intrig stalno vzdrževati celo vojsko ob albanskih mejah ter z delom svojih državljanov in naseljenikov vzdrževati albanske tolovaje. Za izvršitev kolonizacije predlagam, da se izvoli parlamentarni odsek izmed poslancev za nadziranje celokupne tozadevne akcije. V Beogradu, dne 10. maja 1921'. B»®snic% o občinslik volitvah. Sijajen napredek SKS. Klerikalci padli od 90 na 49 odstotkov, rni pa napredovali od 22 na 33 odstotkov.---- Iz nujne potrebe gospodarsko in politične osamosvojitve slovenskega kmeta je nastala naša SKS. Njena potreba je bila tako globoka, da je mahoma, že pri prvem nastopu, zbrala pod svojim praporom silno arma do samih zavednih kmetovalcev. Niti dve leti stara, je volilo pri volitvah v konstituanto že 22 odstotkov vseh volilcev njene kandi: date, pri pravkar končanih občinskih volitvah pa je narastlo to število že na 33. Pod najtežjimi okoliščinami je bila izvojevana ta zmaga. Sledeč pravim kmetiškim interesom, so izstopili naši poslanci iz cZomljoradničkcga klu-ba», v interesu kmetiškega stanu doprinesli novo žrtev in vstopili v vlado. Z brezprimerno binavščino so se nato navalili klerikalci na nas in v neprekosljivi brezvestnosti napadli nas za grehe, ki so jih storili oni. Pa zaman so bili vsi njih napadi, zaman tudi vse njih laži, ker dokazali smo, da smo zdrava in čvrsta stranka, ki nosi v sebi življenje in zmago. Govorili so o nas, da smo enodnevnica, prerokovali so naš pogin, resnica pa je postavila na laž vse njih prorokbe in iz boja smo izšli zmagoviti. Čeprav je bil boj neenak, čeprav so imeli klerikalci dva dnevnika, štiri tednike, celo armado inteligence, zanesljive trdnjave po župniščih in kaplanijah', čeprav so njih blagajne nakopičene z milijoni in čeprav nam vsega tega manjka, smo vendar vzdržali vse navale in celo znatno in silno napredovali. Laž so klerikalne vesti, katere poročajo, da so dobili pri občinskih volitvah klerikalci 63 odstotkov vseh odbornikov. Na podstavi dosedanjih rezultatov, ki se ne bodo več dosti izpremenili, moremo reči, da niso dobili klerikalci niti polovico odborni- kov. Te naše številke so bolj zanesljivo kakor uradne in stokrat bolj zanesljive kakor klerikalne. Za vzgled klerikalnih laži naj navedemo le nekaj primerov. V Rib-nem, Kamni gorici in Iški vasi, v katerih občinah je bila po klerikalnih poročilih zanesljiva in velika večina klerikalcev, so bili izvoljeni za župane samo zavedni pristaši naše stranke. Klerikalci so dalje potvarjali resnico S' tem, da so povsod, kjer so bile na podstavi kompromisa, toda pod imenom SLS., izvoljene kompromisne liste, šteli vse odbornike za svoje, dasi jc dostikrat v takih krajih naša večina trdna. Največ so pomagali klerikalcem komunisti in socialisti, ki so volili klerikalne odbornike. Socialistične stranke so izgubile dve tretjini svojih pristašev. Ljudstvo jc spoznalo deloma prazne obljube socialistov, deloma pa so nastopali klerikalci tako hujskajoče* proti državi, da so jih nerazsodni vo-lilci zameniii s komunisti. Odtod izvira tudi relativen napredek klerikalcev, ki pa je nestanoviten, ker izhaja prav od ljudi, ki begajo iz eno stranke v drugo stranko. Iz vseh' teh dejstev pa izhaja neizpodbitna resnica, da klerikalci propadajo, in sicer na vsej črti. Naravnost usodepolno je za klerikalce, da so šele v pričetku propadanja in da prihodnjič ne zbero niti toliko glasov več, kolikor so jih mogli pri občinskih volitvah. Edina stranka, ki stalno in gotovo raste, je naša in ni več daleč čas, ko bo izšla iz volilnega boja kot najmočnejša. Čast in slava volilcem, ki so priborili dosedanje uspehe! Se večja slava pa onim, ki delajo na to. da zmaga prihodnjič Stara pravda celotno. V boj za njo! Deluimo s vsemi močmi za proevit In razširjanje „ Kmetijskega list Žganjekuho so obdačili klerikalci — naši pa so dosegli prosto žganjekuho. Kdo Vam torej pomaga? 3 Klerikalna lnmparija. Pri občinski volitvi v Voseku pri Sv. Marjeti ob Pesnici so zmagali klerikalci. Svojo slavnostno zmago nad prešmentanimi »Samostojneži« so klerikalni petelinčki naznanili svojemu dušnemu pastirju, g. župniku Frange šu, s streljanjem iz možnarjev. To glo-rijo pa so si pridobili z nastopno lum-parijo: V hiši bivšega g. župana Ivana Čopa se je vršila volitev občinskih odbornikov. Seveda je imel pri volitvi glavno besedo g. Cep. Za inštruktorja je postavil posestnika Januša, sam pa je skrbel, da je šlo vse v takšnem redu, kakršnega so pač vajeni le ljudje okrog klerikalne nezmotljivosti in poštenosti. Že v jutro, ko se je imel pregledati volilni material, je obdržal g. Cep ključa obeh skrinjic, zatrjujoč: «Saj je to vseeno!« Glasovati je pustil tudi osebi, ki ni bila v volilnem imeniku. Ko pa je uvidel svojo pregreho, je zahteval, naj se odpre skrinjica, določena za S0CS., ter se vzame iz nje ena kroglica. Med tem pa je vstopil županov sin in odsvetoval to protizako-nitost. Opoldne je rekel g. Cep: «Gospodje! sedaj bomo pa malo poobedovali.« Kljub prigovarjanju vse volilne komisije, da se mora volilna soba zakleniti, je vztrajal g. Cep pri svoji klerikalni brezmadežnosti, češ: «Saj ne bo nihče ničesar ukradel!« Gospod župan so nato poskrbeli za rujno pijačo in kosilo. Med tem časom so se pa čudežno zaprla vrata in vsegamogočni gospod je dopustil, da so kroglice samostojnih oživele, začele rojiti in se preseljevati v skrinjico zveličanih. Po zaključenem skrutiniju pa so očka Cep nabasali šest možnarjev ter streljali iz njih na čast neskončno pravičnemu, ki je dal, da so zopet enkrat zmagali «verni» nad brezvernimi in liberalnimi «Samostojneži», kateri pa bodo že poskrbeli, da bo napravilo naše okrajno glavarstvo drug čudež v podobi nove volitve. Kaj ne, gospod župnik in kompanija? Voiilci Pokrajinske vesti. (O sijajno uspelem praškem izletu) kmetovalcev vse Jugoslavije bomo poročali prihodnjič obširneje. Na kratko omenjamo že sedaj, da se je izlet posrečil v vsakem oziru in da bo tovarišu Puclju, ki ga je omogočil, vedno v čast. Izleta se je udeležilo 378 kmetovalcev iz vse države. Izletniki bo obiskali Prago, sijajno gospodarsko razstavo, Hrudim, Melnik, Huhle, Brno, Moravo i. dr. Od poslancev so bili navzočni tovariši Gakovič, Miloradovič, Mrmolja in V o š -n j a k. Izleta sta se udeležila tudi načelnik SKS., tovariš Pipan, in tajnik SKS., Bukovec. Poleg njih pa seveda še mnogo strokovnjakov. Za uspeh izleta si je stekel velike zasluge vinarski nadzornik Skali c k y. Ne na koncu pa je treba omeniti tudi našega poslanika, g. ministra I. H r i b a r j a, ki je priredil vsem presenetljivo lep sprejem in ki jc sploh skrbel za udobnost izletnikov. Največja hvala mu! Iskreno hvalo pa tudi bratom Cehom, češkoslovaški vladi ter vodstvu češke kmetijske stranke, kei vsi so se v resnici izkazali kot pravi bratje. Sicer pa o vsem prihodnjič več! (Pri izpopolnitvi pokrajinske vlade) se prikazuje zelo čudno cincanje. Prav radovedni smo, kdo tako zelo potrebuje to cincanje. Da bomo mi v to cincanje posvetili s prav ostro lučjo, o tem pa so nepotrebni cincarji lahko prepričani. (Gospod dr. Korošec) se je v predzadnjem »Slovenskem gospodarju« zaletel v mene in me — ozmerjal. K temu naj pripomnim samo to-le: Da zna človek zmerjati kot navadna pijana cestna baraba in med tem kričati: »Nisem, pa nisem jaz kriv, ampak oni tamle, pri mite ga!« itd., za to, dragi mi gospodine dr. Korošec, pač ni treba, da bi študiral človek 20 let in nosil svojstvo načelnika »Jugoslovanskega kluba». — Mojim zahtevanim d.e v e t i m točk a m se umetno izognete, se lovite v popolnoma nestvarnih, brezpomembnih frazah ter hočete nasuti .1 tem peska v oči svojim backom. Gospod doktor, od Vas bi bil pričakoval malo boljši odgovbr — zmerjanje in neslanosti bi bili pač lahko prepustili svojim kolegom, «dezerterjem duhov-ništva«, urednikom svojih listov, ki so, kar moram priznati, v sirovem zavijanju in zmerjanju za nekaj odstotkov še boljši mojstri kakor Vi. Gospod dr. Korošec, pridite s stvarno razpravo o mojih zahtevanih devetih točkah, potem bomo pa nadalje govorili. Ce zaslužite tudi Vi odlikovanje kot nesramni pso-vač in lažnivec — bomo videli iz odgovora na moje odprto pismo. — Bodite mi najsrčneje pozdravljeni! Vaš Ivan U r e k s. r., narodni poslanec. (Žurnalistično posebnost) je iznašla «Jugoslavija». Do sedaj je bilo običajno, da se je pisalo v uvodnikih o javnih vprašanjih, v poslanih pa da so se razmotrivale osebne zadeve. »Jugoslavija« pa nas je sedaj poučila, da je to napačno in da spadajo stvari razža Ijene osebnosti v uvodnik in da so te celo tako važne, da morejo popolnoma nadomestiti uvodnik. Slava novemu žurnalističnemu izumu! («Avtonomist») se še vedno sramoti s svojim zdihovanjem po izplačilu voi-nih posojil. V resnici «demokratičen« list, ki hoče, naj bi ljudstvo plačalo posojila, ki so jih napravili bogatini in avstrijakanti na škodo naše svobode. (Demokrati) ne morejo razumeti, da nimajo v Ljubljani, Mariboru in Ptuju večine. Ker ni večine, pa tudi ni demokratskih županov. In da bi preprečili ta čisto naraven politični zakon, »e novi občinski odbori kar ne morejo sestati. Silno nespametno početje, ki dokazuje, da bi se tudi učeni demokrati lahko še marsičesa naučili iz" politike. Pred vsem pa bi lahko vedeli, da ni v politiki prav nobenega zakona, po katerem bi morali biti demokrati večno pri vladi. Naj to uvažujejo in naj poslušajo naš nasvet, kajti njih početje kaže, da potrebujejo tudi oni pouka, pa čeprav od nas kmetov. (Za župana v Celju) je bil izvoljen demokrat dr. J. Hrašovec, za podžupana pa narodni socialist Žabkar. Ker je dr. Hrašovec prvi slovenski župan v Celju, zato ga tudi mi prav toplo pozdravljamo. (V Ponikvi) je bil izvoljen za župana naš pristaš Anton Podgoršek. («Murski Straži«.) Da bi mogli priobčiti Vašo nam poslano notico v celoti že v tej številki1 je nam bilo spričo pomanjkanja prostora in pozne do-stavitve Vaše notice (šele dne 23. t. m.) nemogoče. Prihodnjič stvar uredimo. — Uredništvo. (Stanovnikov atek) so imeli na bin-koštno nedeljo zopet sestanek, ki so ga pa obiskale same stare mamice, katere edine jim še ploskajo. Na sestanku so atek zopet obljubOvali, kaj bodo dosegli. Barje bodo osušili, Vrhniki preskrbeli vodovod in elektriko bomo dobili, če se bomo dobro držali. Dragi atek, naš ljubi prijatelj, pričnite že vendar z delom! Kaj bi samo obljubovali! Pred vsem pa nastopite za vse to tam doli v Beogradu. Svetujemo Vam, ne obljubljajte toliko v Horjulju, ampak delajte raje v Beogradu, ker ne dobivate končno dnevnic za delovanje v Horjulju, temveč za delo v Beogradu! (Vesele in srečne Binkošti) žele vsem pri 32. polku v Mostaru služeči Slovenci: Ivan Vancar in Egidij Varšaj iz Čateža, Franc Hostnik od Sv. Križa, Alojzij Bregar iz Št. Lovrenca in Jožef Križnik iz Velike Loke. V veseli zabavi kličemo: Živeli fantje doma in živela dekleta, nam nepozabljena! Na svidenje! (Priobčujemo ta prisrčen pozdrav naših vrlih fantov, čeprav smo ga prejeli prekesno. — Uredništvo.) (Dopisnikom.) Nabralo se nam je toliko gradiva, da ga pri najboljši volji in kljub temu, da izhajamo na šestih straneh, ne moremo vsega priobčiti. Zategadelj prosimo ponovno vse dopisnike, da potrpe, in še prav posebno jih prosimo, da pišejo le na kratko, ker bi bili v interesu stvari sicer prisiljeni krajšati brezobzirno vse dopise. Prosimo, da vsi naši dopisniki to uvažujejo. Uredništvo. (Kaj pa je to?) Prejeli smo to-le: Na podstavi § 19. tiskovnega zakona z dne 17. decembra 1862., št. 6 drž. zak. iz leta 1863., izvolite priobčiti v prvi prihodnji številki Vašega cenjenega lista sledeče: Na notico «Kaj pa je to?« v Vašem cenjenem listu št. 16 z dne 21. aprila 1921. mi je čast gbvestiti Vas, da tozadevna notica v »Novi-nah» ne odgovor ja resnici. Zahtevam, da se mi pošlje o prejemu gorenjega dopisa potrdilo. Mato Gregoro-v i č s. r., okrožni agrarni poverjenik. — Dasi ne odgovarja notica v nobenem oziru tiskovnemu zakonu in bi jo z mirno vestjo lahko vrgli v koš, jo vseeno priobčujemo, ker nočemo delati nobenemu krivice. (Poljane nad Škofjo Loko.) Pri nas so napenjali klerikalci vse sile, da bi dobili večino v občinskem odboru. G. župnik je posamezne naše pristaše dan za dnevom osebno obdeloval, da bi jih pridobil za klerikalizem. Toda glasovanje je pokazalo, da je SKS. pri nas bolj zasidrana kakor pa »Lažilju-bova« stranka. SKS. je dobila 167 glasov, SLS. pa samo 144 glasov. Kleri-kalizmu je odklenkalo. Čast zavednim volilcem! (Iz Boštanja ob Savi.) Naša gospoda — namreč župnik in kaplan — sta jo pogodila. Ker se je bližala volitev občinskega odbora in sta živela v zavesti, da je večina volilcev naše občine v njunem taboru, sta si mislila, da bo volitev še bolje, oziroma s popolno klerikalno zmago izpadla, če priredita pred volitvami misijon. Dne 9ega maja se je torej pričel sv. misijon in dne 13. maja je bila volitev, pri kateri pa smo zmagali mi samostojni kmetje kljub štiridnevni vztrajni agitaciji s prižnice, odkoder je grmelo na vse pre-tege. Dasi je na dan volitve dirjal g. župnik sem in tja, vendar je volitev mirno potekla. Občina ima pravico do 16 občinskih odbornikov. Volitve se je udeležilo 209 volilcev. Vložene, so bih' tri kandidatne liste, izmed katerih je dobila JSDS. 27, SKS. 152 in SLS. 30 glasov; oziroma prva in tretja lista po dva odbornika, druga lista (SKS.) pa 12 odbornikov. Iz tega se vidi, da agitacija g. župnika in njegovih pomaga-čev ni popolnoma nič zalegla in da ne pomaga proti SKS. prav nobeno proti-kmetsko sredstvo. Živeli zavedni in zmagoviti boštanjski občinarji! Le vedno tako naprej za dosego vseh pravic Stare pravde! (Boštanj ob Savi.) Za sejem, ki bo tu dne 31. t. m., vlada povsod veliko zanimanje. Živine bo mnogo in tudi kupcev je že dosti priglašenih. Železniška zveza je ugodna. Zato pridite na sejem! (S Studenca pri Krškem.) V občini Studencu je bila vložena za volitev občinskega odbora samo kandidatna lista SKS. Za župana je bil izvoljen dne 5. maja Jožef Žnidaršič, posestnik na Studencu. (Iz Prečne.) Tu smo imeli od dne 24. aprila do dne 1. maja sv. misijon, čigar posledica je, da je zblaznela okrog 50 let stara Jera Može s Hudega. Kdo bo skrbel za nesrečnico in njeno družino? — Vse delovanje gg. misionar-jev je bilo naperjeno proti SKS. in «Kmetijskemu listu«. Vsakdo, ki je opravljal spoved pri misionarju, ni dobil odveze, ako ni za trdno obljubil, da bo opustil «Kmetijski list« in SKS., češ ker je ta stranka najbolj nevarna in edina stranka, ki se najresneje poteguje za «kancelparagraf». Vsak razumen kmetovalec je že pred sv. mi-sijonom vedel, da je namenjen le-ta pred vsem volitvi občinskega odbora v naši občini. Mi samostojni kmetje se s takimi stvarmi ne pustimo preplašiti in ostajamo trdno pri svojih načelih. Pač pa smo mnenja, da je sv. misijon pač potreben in dober, če služi zgolj zveličanju duš, ne pa političnim namenom. (Iz Šmihela pri Novem mestu) se nam poroča: Sirovost, podivjanost, bo-gokletje in brezbožnost se širijo po naših hišah ne vsled »Samostojne kmetijske stranke«, temveč vsled hujska-jočega delovanja kaplana Gornika v Šmihelu pri Novem mestu. Ta kaplan hujska svoje »Orle«, naj nosijo na po-nočnih pohodih revolverje, katere jim on preskrbi. Nam kmetom odvzemajo oblastva orožje, da se ne moremo obraniti niti zajcev, privandrani kaplan pa sme deliti orožje med svoje peteline-pristaše, da nas ogrožajo in napadajo. Samostojni in nesamostojni kmetje opozarjamo vlado na prav pogoste nočne sestanke v kaplaniji v Šmihelu ter na izzivajoče ponočno obnašanje kaplanijskih obiskovalcev po tujih vaseh, kjer ni «Orlov». Kaplana Gornika se naj takoj odstrani iz naše občine ter ga nadomesti z drugim kaplanom, ki si bo znal pridobiti naše zaupanje in spoštovanje, in kateri bo, ravnajoč se po Kristovem nauku, skušal omiliti in odstraniti brezmejno sovraštvo in razdor med mladino, katera je vsejal kaplan Gornik, kateri edini bo kriv, če se bo kdaj kje prelivala kri. Mi ne izzivamo. Izzivajo nas samo «Orli» in Marijine device, ki kažejo prav posebno svojo klerikalno vzgojo s tem, da kamenjajo svoje očete, brate in sorodnike, kakor se je pred kratkim zgodilo v nekaterih naših občinah. Tudi povemo kaplanu prav ponižno na uho, da ga ne bomo več plačevali in mu dajali bere za to, da bo zanemarjal krščanski nauk pri mladini v šoli vsled volilne agitacije, da bo trgal na naš račun podplate in da bo hujskal naše žene, hčere in sinove zoper svoje očete-hišne gospodarje. Kot krščanski možje prepovedujemo g. kaplanu vabiti naše hčere na po-nočne sestanke v kaplanijo, katero smo mi sezidali s svojimi žulji in iz katere se vračajo s sestankov okoli in tudi po polnoči domov v družbi »veselo« navdahnjenih «Orlov». Ali je to krščanska vzgoja? Za enkrat naj zadostujejo te vrstice, da bo vedel vsak poštenjak presojati, kje in kdo uči našo mladino sirovosti, podivjanosti in pijančevanja. — Samostojnež iz sosednje vasi. (Z Bučke.) Pri nas je bila volitev občinskega odbora dne 7. maja. Vkljub strastni agitaciji klerikalcev je dobila SLS. štiri mandate, SKS. in JDS. pa po šest mandatov. Klerikalci so bili zelo veseli, ker so dobili tako veliko število odborniških mest, še bolj pa jih veseli, da bo iz njih srede izvoljen župan. Enega klerikalnega odbornika preganja sedaj sodišče zaradi pre-greška po § 460. k. z. Se pač vidi, kake pristaše ima farovška stranka! (Iz Radenc ob Kolpi.) Dne 5. maja t. 1. je bila pri nas volitev občinskega odbora, pri kateri je SKS. sijajno zma- gala, kajti dobila je sedem odbornikov, SLS. pa samo tri odbornike. To je klerikalnega odbornika Jožeta Kobeta tako ujezilo, da je pričel obetati pritožbo na Beograd, kjer morajo uspeh volitve razveljaviti in imenovati za občinske odbornike same pristne SLS-arje, ker sicer bi bila vera v nevarnosti. Mi zavedni samostojni kmetje se takim čenčam samo smejemo in kličemo vsem našim tovarišem po širni domovini: Le hrabro in vztrajno v boj za našo Staro pravdo! — Samostojnež. (Iz Radovice pri Metliki.) »Domo ljub« piše glede volitve občinskega odbora v naši občini dobesedno takole: »SLS. je dobila osem odbornikov, Jure Brivec je kandidiral kakor ,zave-rač' na samostojni listi, Ivan Beketec je kakor glavni agitator za samostojni centralizem.« Resnica pa je taka-le: SLS. je dobila sedem odbornikov, Jure Vraničar (»Domoljub« mu pravi Ju re Brivec, kar je njemu neljubo ime) je kandidiral kakor »zaverač« na klerikalni listi, Ivan Kočevar (po »Domoljubu« Ivan Beketec) je pa velik klerikalec. Tako je pljunil «Domoljub» v lastno skledo, zakaj pri nas ve že vsak otrok, da je Jure Vraničar velik klerikalni boljševik. Sramota bi bila za našo stranko, če bi imela med seboj take pristaše, kakor sta Ivan in Jure. Naša stranka je dobila devet odborniških mest. Županski stolček g. Kra-mariča je splaval po vodf. — Samostojnež. (Trbovlje-Hrastnik.) Občinska volitev je izpadla kakor je bilo pričakovati, a vendar drugače, kakor se je mislilo. »Kmetska zveza« je nastopila zopet pod starejšo firmo SLS., hoteč pridobiti par stotin delavskih glasov. Nositelj liste je bil rudar, drugi kandidat kmet, tretji pa nek rudniški vratar. In na ta način je spravil g. župnik kmete tako daleč, da so volili raje komuniste v svojih oblekah kakor pa črno pobarvane komuniste. Na osem odbornikov so računali — tri so dobili. — G. župnik je piscu teh vrstic ponovno rekel: »Napravimo kmetsko listo, napravimo listo domačinov U Ko jc prišlo do volitve, pa je odrekel vsak kompromis in spravil enega samega domačina-kmeta v odbor. »Samostojna« nima tu mnogo pristašev, ker ji manjka pravega organizatorja, toda dalo bi se mnogo napraviti. Glede volitve smo morali skleniti kompromis, kar nam je zelo škodovalo. Dobili smo enega odbornika, demokrati pa dva odbornika. G. župnik C asi se je javno izrazil — pred občinsko hišo — da računajo klerikalci na osem odbornikov, ne tako njegov prvi kaplan, ki je rekel: »Pri državnozborskih volitvah mi je seglo devetsto mož v roke, da bodo volili z nami, volilo jih je pa komaj tristo«. G. kaplan je imel čisto prav, kajti pri volitvi občinskega odbora so dobili samo 212 glasov. (Dramlje.) Pri občinski volitvi jo bilo pri nas izvoljenih v občinski odbor 11 kandidatov SKS. in 5 kandidatov »Kmetske zveze«. Za župana je bil z veliko večino izvoljen naš tovariš, stari župan Blaž Jesenek. Tudi vsi štirje občinski svetovalci so vrli naši pristaši. Naši zaslepljeni klerikalci bodo morali zopet dalj časa študirati, kako bi dobili našo občino v svojo oblast. Vsa čast vrlo zavednim našim volilccm! (Buče.) Tu je umrl v noči od dne 7. na 8. maja naš zvest pristaš Jožef B e v c, gostilničar in posestnik, v starosti 43 let. Pokojnik je zapustil ženo s tremi nedorastlimi otroki. Z rajnikom smo izgubili novoizvoljenega občinskega odbornika. Naj počiva v miru! Večna luč naj mu sveti! U ni 212/21. V imenu Njegovega Veličanstva Kralja! Alojz Jamnik, rojen 11. 4. 1888; v Pijavi gorici, pristojen v Ljubljano, katoliške vere, oženjen, urednik »Kmetijskega lista«, že kaznovan, j e k r i v, da je vsled opustitve dolžne pazljivosti kot odgovorni urednik -Kmetijskega lista« izšel v tistem listu št. 9 z dne 3. marca t. 1. zoper zasebnega obtoži-telja članek pod zaglavjcm »Kako far-ba Stanovnikov atek svoje volilce«, ki tvori objektivno pregrešek žaljenja časti po §§ 491. in 495. k. z., in je s tem zakrifil prestopek v zmislu čl. HI. zakona z dne 15. 10. 1868., št. 142 drž. zak., in se obsodi radi tega po št. 5 navedenega člena na 200 kron globe, v slučaju neizterljivosti na 20 dni zapora in po § 589. k. pr. r. v povračilo stroškov kazenskega postopanja in po § 39. tisk. zak., da objavi sodbo v 14 dneh po pravnomočnosti v navedenem listu na tistem kraju in s tistimi črkami, kakor je izšel inkriminirani članek. OkrajnosodiščevLjubljani, dne 4. maja 1921. (Jurklošter pri Laškem.) Na bin-koštni ponedeljek je bil pri nas veličasten shod SKS., ki se ga je udeležil poslanec Drofenik. Velikanska množica vrlih naših pristašev iz Kloštra, Sv. Lenarta, Razborja i. dr. je pričakovala kmetskega poslanca pred velikim slavolokom, ki je bil postavljen na čast našemu marljivemu kmetskemu voditelju. Ko je tovariš Š m i d , predsednik naše krajevne organizacije, pozdravil v navdušenih besedah došlega kmetskega poslanca in številno zbrano množico naših vrlih kmetov, fantov in kmetskih žen, je, burno pozdravljen, povzel besedo poslanec Drofenik. V obširnem in poljudnem govoru je razložil politični položaj, delovanje poslancev SKS. v zbornici in ovrgel laži klerikalnega časopisja. Pokazal je na velike uspehe na gospodarskem polju, ki so jih dosegli naši poslanci, in ovrgel trditev klerikalcev, da so »Samostojneži« krivi sedanjih davkov. Vsi davki, ki jih letos plačujemo, so bili predpisani na podstavi proračuna, ki so ga sklenili klerikalci takrat, ko še nismo imeli samostojnih kmetskih poslancev. Poslanec je razjasnil nato tudi velik uspeh, ki so ga dosegli naši poslanci s tem, da bodo v bodočo prosti dohodninskega davka vsi, ki nimajo čez 10.000 K čistega dohodka. Nadalje je omenil uspeh naših poslancev glede proste žganjekuhe, proste trgovine z živino, vojaških olajšav itd. Na zborovanju je vladala obča zado-voljnost. Po končanem govoru so stavili zborovalci na poslanca razna vprašanja, na katere je mirno in povoljno odgovoril. Velikansko navdušenje jo zavladalo, ko je stopil pred poslanca sivolasi kmet, mu stisnil roko in dejal: »Gospod poslanec! Bil sem klerikalec in verjel sem ,Gospodarju'. Sedaj pa vidim, kako Vam dela krivico. Govorili ste mi prav iz srca in poznalo se Vam je, da tudi Vi govorite iz srca. Najbolj sem se čudil, ko ste samo klicali na bratsko kmetsko ljubezen, naj se vsi združimo, in ko niste rabili niti ene hujskajo-če besede. Hvala Vam! Prosim Vas, da vztrajate, dokler ne pridemo do kmetske edinosti!« (Jurklošter.) Pri nas se ni izvršila volitev občinskega odbora, ker se je baje naša kandidatna lista uradoma založila. Vsa občina zahteva soglasno izvršitev volitve. Podan je bil ugovor, ki ga je podpisalo 300 volilcev. Mi nočemo občinskega odbora, ki je izvoljen v župnišču, ker župnišče tudi za nas davke ne plačuje. Zato zahtevamo volitev, ki naj jasno, kakor volitve v konstituanto, pokaže, da sta nas čez dve tretjini Jurkloštr-čanov pod mogočno zeleno zastavo »Samostojne kmetijske stranke«. (Kako grdo in pri tem neumno lažejo.) V Št. Juriju pri Grosupljem sta agitirala klerikalca Anton Križman in Franc Sever proti SKS. a tem, da sta pravila ljudem, da bo treba od vsakega novorojenčka plačati 2000 K, če bodo zmagali »Samostojneži*. Laž je tako neumna, da je ni treba zavračati. (Na dražbi odda vožnjo prodca za okrajne ceste) ptujski okrajni zastop. Dražba bo v ponedeljek dne 30. maja ob osmih zjutraj v pisarni okrajnega zastopa, kjer so tudi dražbeni pogoji na vpogled. Licitanti morajo položiti vadij, zaradi česar naj vzame vsak dražitelj s seboj denar. Kmetovalci-vozniki, udeležite se licitacije mnogoštevilno, ker si z vožnjami lahko nekaj prislužite! (Sv. Trojica V Slovenskih goricah.) Klerikalci so se zlagali v svojih časopisih, ker so poročali, da so zmagali pri volitvi občinskega odbora zji naš trg. Ako je pri njih 26 več kot 29 (klerikalci so namreč dobili 26, gospodarska stranka pa. 29 glasov), potem imajo seveda prav. Klerikalci so imeli na svoji strani trgovca Ferda Goloba, bivšega župana, kateremu so ponudili celo županski stolec. In kdo je ta Golob? To je tisti Golob, ki jo bil najzagriz^nojsi odpadnik in voditelj šiajereijanstva, tisti Golob, ki ni hote' to državnega prevrata znati niti besedice slovensko, čeprav tudi nemško ne zna, tisti Golob, ki je podpisal za majhen trg s 300 prebivalci 30.000 kron vojnega posojila, ne da bi glede te zadeve volilce kaj vprašal, kakor je bilo predpisano, in tisti ki je spravil na rob propada posojilnico pri Sv. Trojici, za katero je podpisal kot načelnik 200.000 K vojnega posojilo, tisti Golob, ki je prodal med vojsko občinsko hišo nekemu umirovljenemu pismonoši za smešno nizko ceno, samo da bi imel v njem slepo mu udanega agitatorja, tisti Golob, ki je pritegnil med vojsko vso aprovizacijo nase, tako da druga dva trgovca, Slovenca, nista dobila ničesar, tisti Golob, ki se po državnem prevratu ni hotel ukloniti ukazom štajerskega Narodnega sveta, ki je med vojsko denunciral Slovence, da so bili zaprti, in ki je hujskal po državnem prevratu proti naši državi, ter končno tisti Ferdo Golob, ki je ob ustanovitvi Razširjajte vselej in povsod zavest o potrebi kmetiške politične samostojnosti! 4 Sporočajte uredništvu našega lista vse važnejše dogodke svojega kraja! naše države vabil ljudi V svojo trgovino, kričaje: »Pridite, pridite, saj smo mi tudi Slovenci!*, a se pri zadnjem ljudskem štetju vendarle izdal ?a Nemca. Pa še mnogo drugih grehov ima ta «dični» gospod na vesti, o katerih pa bomo že še poročali. S tem poštenjakovičem so torej paktirali naši frančiškani, zlasti za politiko — ne za šolo! — neumorno vneti pater Lojzek, ki je zgubil sedaj še tistih par laskov, ki so mu ostali po zadnjih volitvah. Da je bila vera v nevarnosti in da se je zatrjevalo, da je prva in zadnja pomoč pri človeku duhovnik, kateremu se ne sme nihče zameriti i. dr., je pa že itak samo ob sebi umljivo. Pri volitvi župana se je dal pregovoriti od klerikalcev kandidat gospodarske stranke, Janez Kranjc, in postal izdajica. Sedaj imajo klerikalci župana in oba svetovalca. Toda, gospodje frančiškani, ne veselite se preveč, kajti za solncems pride dež, za veseljem pa žalost! In to se Vam jako lahko pripeti. Na svojo zmago, doseženo s pomočjo Judeža, pa Vam res ni treba biti ponosnim. Čez tri leta se vidimo zopet, a potem ne bo v trgu več ne Ferija Goloba, ne patra Lojzka. (Sv. Trojica v Slovenskih goricah.) V nedeljo dne 8. t. m. je bil tukaj shod SKS., na katerem sta poročala tovariša narodni poslanec Mrmolja in L i -p o v š e k. Prvi je. govoril o delovanju ustavotvorne skupščine, drugi pa o naši organizaciji. Oba poročevalca sta žela za svoja izvajanja obilo odobravanja. Udeležba na shodu je bila jako zadovoljiva. Našemu neumorno delavnemu poslancu tovarišu I. Mrmolji je izrekel shod zaupnico. (Senarsko pri Sv.Trojici.) Privolitvi občinskega odbora je zmagala SKS., kajti dobila jc sedem odborniških mest. dočim so odpadla na klerikalce le tri odborniška mesta. Slava našim zavednim volilcem in vsa čast našim organizatorjem, posebno tovarišu L. D.! Patra Alojzija pa opominjamo zadnjikrat, naj opusti svoje razdirajoče delo v naši občini, ker drugače bomo prisiljeni se p »služiti radikalnih sredstev, kar mu gotovo ne bo ljubo in bo imelo za posledico odliodnico. (Cven.) Dne 12. maja t. 1. se je tu konštituiral občinski odbor. Ker je g. F. Magdič ponujeno mu župansko mesto odklonil, je bil izvoljen za župana g. Andrej Roškar,*za prvega svetovalca pa g. Ferdinand Magdič, oba iz Cve-na. Preko vsega strankarstva, ki je vladalo ob . Volitvi odbornikov, je zmagala ideja zdrave pameti in zavesti, da je mogoč gospodarski in kulturni napredek naše občine le v složnem delu vseh. Upati je, da se bodo odslej moči, ki so se do sedaj porabljale za strankarsko delo, osredotočile v dosego vsestranskega prospeha občine. Stranka, ki si je nadela ime «dela-vska*, je hotela iti — ali je šla pravzaprav svojo pot, kar pa jej ni uspelo in dobila je prav zato lekcijo, da iz njene srede ni bil izvoljen noben občinski funkcionar; stranka naj pa bo le brez skrbi, da bi bili njeni zastopniki pri delu za dobro-.bit občine kakorkoli zapostavljeni. Obzirnost nasproti vsakemu naj vlada v občini in enaka pravica naj bo v občini slehernemu zajamčena, za vse to pa se zahtevaj od vseh odbornikov, in naj bodo te ali one stranke, prijateljska odkritosrčnost in prav nobena zahrbt-nost. Politične vesti. (Prestolonaslednik regent Aleksander) je odpotoval za tri tedne v tujino. Za njegove odsotnosti preide kraljevska oblast na ministrski svet. (Ustavotvorna skupščina.) Po sprejetju vladnega ustavnega načrta je pričela1 skupščina s podrobno debato načrta. Ker gre delo gladko izpod rok, smemo pričakovati, da dobimo skoraj tako potrebno in tako zaželjeno ustavo. Gotovo je, da ima vladni ustavni načrt svoje napake, toda vse -te je mogoče odpraviti. Ni bil Rim sezidan v enem dnevu in nobena ustava ne more biti takoj popolna. Kar pa trde razni politični kričači, češ da je naša ustava najreakcionarnejša, pa je navadna laž. Pozovite samo take govornike, naj navedejo te reakcionarne točke, pa boste skoraj spoznali, da je vse njih kričanje le prazno govorjenje. Ker pa mi vemo, da ustavo potrebujemo in da nam je ustava po trebno ogrodje za naše državno živ ljenje, zato pozdravljamo sprejem ustave, ker z njo bo dosežena prva stopnja ozdravljenja vsega našega življenja. (Ime naše države) se bo glasilo «Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev« in ne »Jugoslavija*, ker so sklenili tako radikalei, bivši zavezniki naših klerikalcev. (Klerikalno slepomišenje.) V svojem ustavnem načrtu zahtevajo klerikalci, da se imenuj naša država »Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev*. Danes pa kriče, da se mora država imenovati «Jugoslavija». Med štirimi stenami in med svojimi backi pa tiho dostavljajo, da se mora imenovati «Republika Jugoslavija*. Tako delajo kupčijo z vsem, samo da bi prilezli do korit. («Kancelparagraf» ostane.) Klerikalci so napeli vse sile, da bi pridobili radi-kalce za boj proti «kancelparagrafu». Izgledalo je že tudi, kakor da se jim to posreči. Toda proti temu so nastopili naši, demokratski in socialno-demokratski poslanci tako odločno, da je «kancelparagraf» zagotovljen. Prihodnje volitve se bodo vršile torej že pod varstvom «kancelparagrafa». Zlorabo vere so tako naši poslanci končali. Prav tako! («Obznana» omiljena.) Znana «ob-znana* prepoveduje delavske sindikate. Ta prepoved pa bo sedaj ukinjena za vse tiste delavske zveze, ki bodo zasledovale samo strokovne interese. (Izpremembe v vladi.) Za vojnega ministra je bil imenovan general Hadžič. Ker je odpotoval notranji minister Draškovič z regentom, bo vodil začasno notranje ministrstvo demokrat Svetozar Pribičevič. (Vlada proti Radiču.) Ker Radič nikakor noče prenehati s svojim proti-državnim delom in se celo veže z našimi kletimi sovražniki Italijani, je sklenila vlada stopiti trdno na prste njemu in vsem njegovim poslancem. Najprej je bil razveljavljen mandat Radičevega poslanca Janečka, rodom Čeha, o katerem so razkrili češki listi, da je čisto navadna propalisa. Janeček bo zaradi različnih prestopkov in hudodelstev izročen sodišču. Nadalje bo izročen sodišču tudi Radič sam, ker je imunitetni odsek tako sklenil. (Važne izjave ministrskega predsednika Pašiča.) Glede luke Baroša, ki bi jo nam radi iztrgali Italijani iz rok, je izjavil ministrski predsednik Pašič, da oripade luka Baroš brez-sporno nam in da se zaradi nje tudi niso vršila nobena tozadevna pogajanja med nami in med Italijo. (Južna Koroška do Drave) mora pripasti nam. Tako glasi soglasna zahteva vseh Jugoslovenov, ki je popolnoma pravična, ker smo na tem ozemlju dobili pri plebiscitu večino mi in ne Nemci. V ta namen je že tudi naša vlada napravila vse potrebne korake in je upanje, da bo naša zahteva v kratkem času izpolnjena. (To je zasluga naših poslancev.) Kakor smo žc svoječasno poročali, so naši poslanci med drugim ob vstopu v vlado tudi zahtevali, da se mora vlada zavzeti z vso silo za to, da pripade Koroška, vsaj del južno od Prave, nam. Našo vest so zamolčali seveda vsi listi, ker kako bi potem udrihali po naših poslancih. Da bodo tudi sedaj storili isto, pričakujemo. Spričo znane klerikalne nesramnosti se niti ne bi čudili, če bi klerikalci trdili, da je njih zasluga, da bo rešena Koroška, čeprav niso za Koroško storili drugega, kakor da so jo s svojo brezvestnostjo in nezmožnostjo prav pošteno polomili. Tudi demokrati se radi šopirijo s tujim perjem. Zato pa je dvojna dolžnost vseh naših agitatorjev in pristašev, da povsod in odločno razlože stvar tako, kakor je, da bo namreč edina zasluga poslancev SKS., če bodo rešeni naši koroški bratje. J Avstrija.) Akcija naše vlade za pridobitev Koroške je spravila Avstrijo v največjo zadrego. Na eni strani prirejajo Avstrijci plebiscite za priključitev k Nemčiji, na drugi strani pa zahtevajo, da ostanejo njene meje neizpremenjene. Ker pa eno izključuje drugo, zato morajo Avstrijci ali prenehati s propagando za priključitev k Nemčiji, ali pa morajo biti pripravljeni, da bo Koroška naša, in sicer v tem primeru celo preko Celovca. Dvojno igro Avstrije so spoznali tudi že zavezniki, vsled česar je dvakrat ~več upanja, da bodo rešeni Korošci. (Italijanske volitve,) ki jih imenujejo tudi krvave volitve, so končane. V vladnih krogih vlada veliko razočaranje, ker se vladi ni posrečilo priboriti znatne večine. Dasi so izvoljeni sicer vsi ministri, vendar je opozicija kljub silnemu pritisku fašistov izšla iz volilnega boja neoslab-ljena. Izvoljenih je bilo 121 socialistov, 104 liberalni demokrati in nacionalisti (vladna stranka), 109 poslancev ljudske stranke (klerikalcev), 48 članov stranke obnove, 21 fašistov, 15 komunistov, 8 revolucionarjev, 5 Jugoslovanov in 4 Nemci (na Tirolskem). Ako ne bi fašisti tako razsajali, bi izpadle volitve za vlado zanesljivo bolj ugodno. (Slava našim bratom!) Kljub nezaslišanemu divjanju fašistov in kljub najsilovitejšemu nasilju so ostali naši zlati Primorci zvesti in neomajni. V Istri, kjer je bil pritisk Italijanov naj-groznejši, kjer niso pustili naših ljudi niti na volišče, in kjer so pretepli vsakogar, pri katerem so našli pri preiskavi jugoslovansko glasovnico, so naši kmetje vendarle zbrali toliko glasov, da je bil izvoljen vsaj en Jugosloven. Vsa čast in vse priznanje jim! (V Trstu,) kjer so trumoma izgnali naše ljudi in kjer so volili vsi prite-penci, samo naši od pamtiveka naseljeni okoliški kmetje ne, so zbrali Jugosloveni skoraj 3000 glasov. Če ne bi do 5000 naših ljudi volilo socialiste in komuniste, bi bil izvoljen tudi v Trstu jugoslovenski poslanec. Ce bi se pa izvršile volitve vsaj za polovico tako pravično,-kakor pri nas, potem bi vseeno moral biti izvoljen tudi naš poslanec, ker v Trstu je doma jugoslovenski živelj, ki ga ne bodo Italijani zatrli z nobenim nasiljem. (Na Goriškem) so volitve izpadle za nas naravnost razveseljivo. Tudi tu se je delalo z nasilstvi, tudi tu so sleparili, tudi tu so si pomagali Italijani z vsemi sredstvi, toda vsi njih napori so bili zaman, ker naši ljudje so predobro vedeli, kaj je njih dolžnost. Nad 90 odstotkov naših ljudi se je udeležilo volitev in izvoljeni so bili štirje naši poslanci. Slava Goriča-nom! (Jugoslovanski poslanci) na zasedenem ozemlju so dr. Vilfan, dr. Stan-ger (za Istro), dr. Podgornik, Virgilij Sček in Lavrenčič. (Izmed komunističnih kandidatov) je bil izvoljen na Goriškem Tuntar, ki je po rodu Slovenec. (Italijani hočejo razveljaviti) izid volitev vsled poparjenosti, ker je bilo izvoljenih pet Jugoslovenov. Seveda so vsi njih dokazi o nepravilnosti goriških volitev lažnivi. Sleparili so Italijani in samo oni so uganjali vse nepoštenosti. V Istri so nas osleparili za najmanj dva poslanca, v Trstu za enega in na Goriškem za enega. Da je temu tako, sledi že iz tega, ker so računali, kakor so pisali še pred volitvami laški listi, s tem, da bo izvoljenih sedem Jugoslovenov. (Železničarska stavka v Julijski Benečiji) je končana. Železničarjem je-zagrozila vlada, da bo na njih mesto imenovala železničarje iz Italije. Ker so se te grožnje železničarji ustrašili, zato so šli na delo, ne da hi s štraj-kom kaj dosegli. (Trgovinska pogajanja) bi radi Italijani zopet obnovili. V ta namen so izpraznili zopet del Dalmacije. Ker pa zahtevajo Italijani, naj jim priznamo mi pravico, da smejo nadzirati zunanjo politiko samostojne reške države, zato je le malo izgleda na ugoden potek pogajanj. (Snšak osvobojen.) Naša vojska je ob velikanskem navdušenju vsega prebivalstva zasedla Sušak pri Reki. (Reške volitve,) pri katerih so propadli fašisti proti nam, obveljajo. (Boj za Gorenjo šlezijo) se nadaljuje. Angleži podpirajo Nemce, ker jim diše šlezijski rudniki, Francozi pa so odločno za Poljake. Ker so dalje Poljaki ljudje na svojem mestu, ki pod vodstvom svojega neustrašenega voditelja Korfantija, znajo braniti svoje interese, je verjetr>~ da dobe Poljaki vse one okraje Šlezije, kjer so dosegli pri plebiscitu večino. (Lenin, car boljševikov,) se misli naseliti na Angleškem. Boljševiška barka se potaplja, vsled česar jo zapuščajo podgane. (Vstaj proti boljševikom) ni ne konca ne kraja. Sedaj je srednja Sibirija odtrgana od Evrope in vstaši so pod poveljstvom generala Bjelajeva uničili celo boljševiško divizijo. V Pe-tr^gradu so izbruhnili novi nemiri proti boljševikom. Poznavalci razmer trde, da se moreio vzdržati boljševiki le še osem mesecev. (Amerika) se zopet udeležuje sej vrhovnega sveta zaveznikov. (Na Irskem) trajajo še vedno nemiri. Irci so tako vzorno organizirani, da je proti njim tudi vsa vojaška sila Anglije brezmočna. IV. SKARJA: Draginja. Uvod. Po časniških vesteh je bil v Beogradu sestavljen interministerialni odsek z nalogo, da študira problem draginje in stavi nasvete, kako bi jo bilo mogoče omejiti. Ni lahka ta naloga; zato se ne smemo čuditi, če do danes še niso prišli v javnost sistematično zasnovani predlogi odseka za pobijanje draginje. Tudi ne smemo pričakovati, da bi bila ta odsek in vlada v položaju, sama ukreniti in izvršiti vse, kar je potrebno, da se doseže omenjeni namen. Neobhodno potrebno je, da za dosego tega namena sodelujemo z vlado tudi vsi državljani. Draginjsko vprašanje, ta neizogibna posledica svetovne vojne, se oglaša v vsak dan bolj neizprosni obliki v vsakem gospodarstvu, javnem in zasebnem, pri poedincih in družbah, ne samo v naši mladi državi, ampak po vsem svetu, kjer in ker je narodno gospodarstvo urejeno po prometnogospodarskem se- stavu. Zato se mi zdi neopravičljivo, da za tako važen narodnogospodarski pojav, ki se tiče nas vseh vedno občutneje, ne najdemo toliko zanimanja kakor za vprašanja dnevne politike. Dasi se vsled vedno večje draginje maje vse naše narodno gospodarstvo, vendar je naša brezbrižnost tolika, da široke _plasti naroda niti sedaj niso zadostno poučene, kaj provzroča draginjo, in ali jo je mogoče zajeziti, oziroma katera običajno priporočana sredstva ne morejo dovesti do tega cilja. Kolikokrat slišimo vpiti, da je treba verižnike poobesiti; in tisti, ki tako vpijejo, mislijo, da bo potem draginje konec; drugi zopet pripisujejo draginjo samo ukrepom gospodov v Beogradu. Vsem takim je očividno neznano bistvo tega narodnogospodarskega pojava in njegovih vzrokov. Zato ne more biti neumestno, ako se z javnimi razpravami posreduje splošno spoznavanje tega problema; kajti če je za zajezitev draginje potrebno sodelovanje vsega prebivalstva, mora biti prebivalstvo o tej potrebi tudi prepričano in mora dobiti in imeti trdno vero v možnost uspeha, vsaj delnega; to pa je mogoče samo tedaj, ako pozna prebivalstvo bistvo draginje in narodnogospodarske činje-nice, ki jo provzročajo. Kaj je draginja? Pod draginjo razumemo narodnogospodarsko stanje, kateremu je bistveni znak zmanjšana kupna vrednost denarja. Kupna vrednost denarja je ob določenem času in na določenem kraju trdna enota; če pa primerjamo kupno vrednost denarja dveh ali več dob ali krajev, se lahko pokaže razlika. N. pr. leta 1914. si moral plačati za 1 kg mesa 1 K 60 v, v mesecu aprilu leta 1921. moraš dati za isto množino mesa enake kvalitete do 40 K. Pravimo, meso se je od leta 1914. podražilo. Ako se človeške potrebščine vob-če podraže, »potem govorimo o draginji z ozirom na. stanje v določeni prejšnji dobi. Ako pa primerjamo kupno vrednost denarja v dveh ali več različnih krajih, se lahko pokaže krajevna razlika, krajevna draginja. Na primer v Vršcu plačaš za liter banatskega vina 20 K, v Ljubljani pa morda ob istem času za isto množino vina enake kakovosti 24 K. Če pa je v enem kraju veČina človeških potrebščin dražja kakor v drugem, pravimo, da je v prvem kraju draginja, oziroma večja draginja, v primeri z drugim. O draginji moremo tedaj govoriti, ako za določeno množino denarja dobimo ob določenem času ali na določenem kraju manj blaga kakor ob drugem času ali na drugem kraju. Draginja je torej istovetna z zmanjšano kupno močjo denarja, ta pa se izraža v zvišanih cenah potrebščin ali blaga. Iz tega sledi, da provzročajo draginjo predvsem ravno tiste narodnogospodarske činjenice, ki so merodajne za zvišanje blagovnih cen po načelih narodnogospodarske vede. Kaj zvišuje cene? Stvarni podlagi prodaje, oziroma kupa, sta na eni strani blago, na drugi denar. Jasno je, da vplivajo na cene izpremembe, ki se pojavljajo na eni ali na drugi strani, pri blagu ali pri denarju, ali pa pri obeh istočasno. Da na strani blaga nastopajoče izpremem be, n. pr. v višini ponudb ali povpra ševanja po blagu, transportnih stro škov, delavskih plač, vplivajo na cene, to je najbližje, na kar obračamo po zornost, če iščemo vzroke zvišanju cen. Imeti pa je treba pred očmi, da tudi vrednost denarja ni stalen faktor. Kajti denar sam je tudi blago, in sicer tisto blago, ki je zaradi svojih posebnih lastnosti pripoznano v prometu kot splošno menjalno blago in ga v prometu vsakdo sprejema, ker je gotov, da more dobiti zanj drugo blago, katero potrebuje za neposrednjo rabo Ker je denar (kovani) tudi blago (tva-rina) in se porablja lahko tudi za druge namene (lišp, industrijsko uporabo), je tudi njegova vrednost, oziroma cena, izpremenljiva ter odvisna od splošnih produkcijskih pogojev in od povpraševanja, oziroma ponudb. Raziskovaje vzroke se obrnemo torej najprvo k tistim gospodarstvenim dejstvom, Iti se pojavljajo na strani blaga ali dober v zmislu zviševanja cen. V poštev pridejo dobra, ki so namenjena komsumu, to je neposrednji porabi ali rabi, ter produktivna dobra, to je taka, ki služijo kot sredstva za proizvajanje konsumnih dober. Stroški vseh dober so v nekem razmerju z zemljo, kapitalom in delom. Če preiščemo, pod katerimi pogoji vplivajo ti trije produkcijski faktorji na zviševanje cen, najdemo ključ za spoznanje dra-ginjskega vprašanja. Zemlja. Velik del dober nam rodi naša zemlja. Njen donos je padel v primeri s predvojno dobo, sicer morda ne po vsej naši državi, gotovo pa v nekaterih pokrajinah. Vzroki temu pojavu so različni: mnogo delovnih sil so pobrale bolezni in vojska, številnim delavnim silam pa je zmanjšana njih delovna zmožnost; na padlih in pohabljenih je izgubila naša država na sto-tisoče najboljših delovnih moči. V zvezi z vojno je tudi izguba delovne živine, ki se je deloma porabila za prehrano vojaštva, deloma jo je pobral in odpeljal sovražnik, zlasti v Srbiji, deloma pa je poginila vsled bolezni in vojnih naporov. Ne more se torej še obdelati toliko zemlje in tako dobro kakor pred vojno, vsled česar je tudi manj pridelkov. Ta dejstva so provzro-čila, da so se dvignile cene pridelkom zemlje in živine, oziroma mesu. Seveda se ne da trditi, da so navedeni vzroki edini, ki vplivajo na cene proizvodov kmetijstva. Slaba letina n. pr. zvišuje draginjo, dobra letina pa jo zmanjšuje. Računati se more, da bodo ti vzroki draginje vsled naravnega prirastka človeških in živinskih delovnih moči sicer od leta do leta marij* vplivni, vendar pa utegnejo trajati še nekaj let. Po situaciji kmetijske produkcije, ki jo je za mesec november leta 1928. objavil mednarodni kmetijskogospo-darski odbor v Rimu, je bila svetovna produkcija žita vseh vrst v letu 1920. za 0-97% večja kakor 1. 1919. (največji povišek kaže oves z 21%, potem ječmen z 8 %). Produkcija sladkorne pese v državah, ki pridejo v prvi vrsti v poštev za produkcijo sladkorja, se je ieta 1920. zvišala za 36 % v primeri z letom 1919. Pouk o goveji kugi. Koristi naše države nam nalagajo, da se resno - brigamo za gibanje goveje kuge, te strašne živalske bolezni, da pravočasno ukrenemo vse, kar je potrebno, in se ne strašimo ne truda ne stroškov, samo da se je obranimo. Vsakomur je treba poznali znake, s katerimi se pojavlja, da jo čim prej prijavi poklicanim oblastvom. Temu namenu naj služi ta pouk. Izmed vseh živalskih kužnih bolezni je goveja kuga najnevarnejša in najstrašnejša. Ko se je kje zakotila, provzroča strašno moritev med govedjo ter prizanese le malokateremu govedu. Poleg tega napada ovce in koze, prašiče in bivole ter ugonobi mnogo teh živali. Kako strašno moritev lahko provzroči, kaže najbolje to, da je v XVIII. veku pomorila v srednji pi nad 200,000.000 goved. Leta 1897. je pomorila samo v Transvaalu blizu en milijon goved; pa tudi naše pokrajine so si jo dobro zapomnile, ko je v štiridesetih letih pro-šlega veka razsajala po njih ter pokosila silno število živali. Pri nas se je zatrla začetkom osemdesetih let prošlega veka, v Srbiji pa se je zadušila s strogimi odredbami leta 1882., ko se je zanesla iz Bosne v Prnjavor, okrožje podrinsko; v Bosni je minila leta 1883. ter se potem ni več pojavila. Goveja kuga je kužna bolezen govedi, prehaja pa časih tudi na ovce in koze, bivole in prašiče. Bolezen se navadno prenese na bolnih živalih in s predmeti, ki so okuženi z okužljivo kaljo (bakterijami) te bolezni. Tudi ozdravele živali lahko prenesejo bolezen v zdrave krajine. Ako pride zdravo govedo v dotiko z bolnim, zboli v 3 do 8 dneh tudi to.v Prvi začetek bolezni je visoka telesna toplota, ki naglo naraste do 41-5° C. Žival še ne kaže mnogo bolezni, je in prežvekuje; toda krave-mlekarice skoraj popolnoma izgube mleko ter se po-suše v vimenu, in dostikrat se po tem najprej opazi bolezen. Malo časa potem, čez pol dne, redkeje pozneje, zboli žival vidno; naježi se ji dlaka ter izgubi svoj sijaj, govedo preneha jesti in prežvekovati, podrhtava in se trese po vsem telesu, glavo drži k tlom, oslabi in izgubi vso živahnost. Bolj poredkoma je govedo v tem prvem početku bolezni vznemirjeno; koplje z nogami in udarja z glavo ob jasli, časih pa se ponaša kakor besno. Toda ti znaki trajajo jako malo časa, poredkoma dalje nego pol dne; potem nastopi obča onemoglost in slabost. Ze od daleč se lahko opazi, da je žival težko bolna; na paši se odloči od drugih živali, tožna stoji kje pri grmu ter se nerada giblje. V hlevu naslanja glavo na jasli, skrivi se v ledju (križu), koža na plečih, straneh in na lakot-nicah pa se pogostoma stresa in podrhtava. Okoli gobca se navadno nabere mnogo pene, toda pena se ne vleče tako kakor pri slinavki. Tudi k nosa začne cureti začetkom vodenasta, a pozneje temnosiva gnojna sluz (gnojno žlemanje), ki se nabira okoli nosnih odprtin (nosnic) in napravlja ceie kraste. Iz oči kapljajo solze, a očesna belina pordeči. Bržkone čuti .govedo srbečico v nosu in v glavi, ker pogostoma stresa z glavo, in tako Ise iz okuženih hlevov sliši rožljanje I verig, po katerem se že od daleč Somišljeniki, prispevajte po svojih močeh za tiskovni sklad »Kmetijskega lista" I ASI sta tvoj sosed in tvoja soseda že naročena na „ Kmetijski list"? S spoznajo okuženi hlevi. V nadaljnjem poteku bolezni prieno živali stokati ii ječati, hitro shirajo in upadejo ter postanejo mrsave, dobe redke prolive (driske), ki v poznejši dobi strašno smrde ter so mnogokrat pomešani s krvjo. Zato se umaže govedo po repu in sklepih (skočnem zgibu) z gnojem a naposled so zadnje črevo (ritnik) popolnoma odpre, tako da je mogoče globoko pregledati vneto sluznico (notranjo kožico)^ debelega zadnjega črevesa, a blato se izloča brez volje živali. Po gobcu se prikažejo takoj iz-početka bele. potem rjave in pepelnato sive ali rumene krastice, ki se izpuste najbolj na dlesni okoli zob, po gobcu gornji čeljusti, na nebesu in spodnji strani jezika. Te krastice se pogostoma oderejo in na istem mestu nastanejo plitve, rdeče ranice (ugnide) z ražjedeniini robovi. Te krastice se izpuste tudi na sluz-rih kožicah notranje strani obraza, ki takisto odpadejo, se povesijo po notranji strani lica ter so videti kakor presekane, odrezane. Tudi po sečnih (scalnih) delih je mogoče opaziti podobne izpuščaje in ranice (ugmde), časih pa samo rdeče lise ali pege. Živali pogostoma kašljajo, in sicer z bolečinami, pa poizkušajo kašelj zadrževati in ustaviti, ijli vedno se lahko opaža težko in naporno dihanje. Naposled "žival oslabi in omedli, pade z zadnjim delom tclera, in se ne more več vzdigniti; telesna toplota so zniža pod navadno mero in hitro nato nastopi smrt. Vse te izpremembe se razvijejo v dveh, treh dneh in žival pogine tretji ali četrti dan. Malokdaj traja bolezen več dni in tedaj je mogoče, da živali tudi okrevajo. ' Pri ovcah in kozah se pokažejo podobne bolezenske izpremembe, ali mnogo milejšega značaja in živali prebo-levajo veliko laže. Prašiči kažejo pri tej bolezni samo izpremembe (krastice, ranice) po ustni votlini, ki so podobne izpremembam pri govedih. Bolezen traja 10 do 12 dni in mnogo prašičev pogine za njo. Odrasli prašiči jo navadno prebole. Breje živali navadno izvržejo med boleznijo, posebno ako so že na koncu brejosti. Bolezen se polagoma širi, toda kjer £c zakoti, uniči skoro vso goved. Da se goveja kuga zapreči, je treba vednot misliti na to, da se silno lahko prenese z blatom, s smrkljem in z dlako bolne živali. Mala slamiea iz gnoja bolne živali, ki se prime obutve š (čevljev i. dr.), dlaka, ki se prime obleke, travica, ki jo je bolna žival onesnažila, vse to lahko prenese bolezen v daljne kraje. Prenesejo jo lahko tudi živali, ki sc prosto gibljejo po okuženih hlevih, katerih pa se bolezen sama ne prime, taku n. pr. psi, kokoši, miši, podgane in druge. Pogostoma jo prenašajo trgovci z živino, prekupci in drugi ljudje, ki unajo opravila pri živini. Jasno je, kaj nam je storiti v takih primerih. Vsako, tudi najmanjšo suni-ujo o goveji kugi je treba naznaniti pristojnemu oblastvu (županstvu i. dr.) ia strogo se je pokoravati njega odredbam. Glede dolžnosti nazrtanila, da je ži- vinče obolelo, ali poginilo za govejo kugo, veljajo določila § 12. zakona z •ine 29. februarja 1880., drž. zak. št. 37. izpremenjenega z zakonom z dne ii. avgusta 1909., drž. zak. štev. 180, člen 1.; torej se morajo uporabljati določila §§ 17. in 18. občega zakona o živalskih kužnih boleznih z dne 6. avgusta 1909., drž. zak. št. 177. Kdo jo dolžan naznaniti vsakatere v zakonu navedene kužne živalske bolezni oziroma sumljivo obolelosti, c tem določa § 17. ravnokar navedenega zakona to-le: Posestnik živali je dolžan občinskemu načelniku nemudoma naznaniti, da je izbruhnila živalska kužna bolezen, ki jo je treba naznaniti, oziroma da so se prikazali pojavi, kateri zbujajo po pouku, ki ga je izdalo poljedelsko ministrstvo, sum tako kužne bolezni. Enake dolžnosti so naložene tistemu ki je, nadomeščajoč posestnika, na čelu gospodarstva in tistemu, ki ima kot pastir ali ovčar živali v varstvu ali ki mu je izročeno nadziranje živali. Dolžnost, bolezen nemudoma naznaniti in živali imeti ločene od krajev kjer je nevarnost okužitve za druo-e živali, nastane tudi tedaj, kadar oboii med živino kakega dvorca ali črede v 8 dneh draga žival z enakimi prikazr notranje bolezni. Dolžnost, bolezen nemudoma nazna- Slovenijo*. Ta sedaj predlaga, naj se niti, imajo tudi živinozdravnikl, ogledniki živine, mesa in konjači. Prav tako je vsakdo, ki prihaja po svojem samostojnem poklicu pogostoma v dotiko s tujo .živino, dolžan nemudoma podati naznanilo, čim opazi, da jc med vrstami živali, ki spadajo v področje njegovega poklica, izbruhnila živalska kužna bolezen, ki jo je treba naznaniti, ali čira opazi pojave, ki zbujajo sum take bolezni. Sicer je še orožništvo poklicano in vsakdo, ki je zvedel za take bolezni, irha pravico podati naznanilo. V 8. številki »Kmetijskega lista > z dne 24. februarja t. 1. smo objavili, da se delniška družba «Ekonom» preosnu-je. Ustanovi se namreč «Ekonom«, osrednja gospodarska zadruga, in sicer iz teh-ie razlogov; 1.) Delniška družba ' ima kapitalističen značaj. Če ima lastnega kapitala premalo, si mora pomagati z bančnimi izposojili. Ker je bilo pri delniški družbi «Ekonoiuu» premalo vplačanih delnic, zato družba ni mogla delati z lastnim kapitalom, vsled česar si je morala pomagati z bančnimi izposojili, ki pa so bila tako draga, da ji je bilo nemogoče vzdrževati konkurenco drugih kapitalističnih podjetij. 2.) Zadruga je popolno nasprotje delniške družbe. Ker je njen značaj socialen, zato podpira država zadružništvo vsestransko. Zadruge plačujejo manj davkov, pri carini imajo velike olajšavo, dobivajo državno podporo in tudi državna posojila po zelo nizki obrestni meri. Dalje je pri zadrugi dana možnost vsakomur, da pristopi z niz kim deležem in pride tako do ugodnosti, ki mu jih zadruga nudi. Deleži so nizki in vsak zadružnik jamči z nekajkratnim zneskom deležev. Čo iina zadruga premalo kapitala na vplačanih deležih, si lahko pomaga z jamstvom na ta način, da si najame na jamstvo zadružno posojilo, ki jc za več kot polovico cenejše od bančnega izposojila Ako vpoštevamo te okoliščine, nam mora biti jasno, da jc za kmetske raz mere edino umestna in uspešna samopomoč zadružnim potem. Zaradi tega se je preosnoval «Ekonom» v zadrugo. Delež pri zadrugi «likonomu» znaša 200 kron, pristopnina 10 kron; poleg tega pa jamči vsak član še s trikratnim zneskom deleža, kar nikakor ni veliko, če pomislimo, da je daues 200 kron nekako toliko, kolikor jo bilo precl vojno 15 K. Vendar pa je dana a tem jamstvom možnost, da bo mogel »Ekonom* delati z lastnim kreditom, oziroma s cenimi zadružnimi izposojili. Z ozirom na veliko važnost gospodarske samopomoči, ki edina nam nudi možnost, da se otresemo velekapitali-stičnega izkoriščanja, pozivljemo vse delničarje »Ekonoma*, naj pristopijo sedaj k zadrugi «Ekonomu». V to svrho je treba podpisati samo pristopnico; za pristopnino pa se bodo porabile dosedanje obresti delnic če bo kaj ostalo, pa se bo vpisalo na račun prihodnjih obresti, ker se bodo deleži tudi obrestovali. Pristopnice smo poslali vsem našim okrajnim organizacijam, pri katerih jih lahko vsakdo podpiše, pa naj je bil delničar »Ekonoma* ali ne. Kdor želi pristopiti, pa ne dobi pristopnice, da bi jo podpisal, naj so obrne na spodnji naslov, uradništvom in med meščanstvom, st;a morala končno izzvati v vseh razsotlnih ljudeh burjo nejevolje. Ni noben slučaj, da je zato ravno profesor Seidl, ki ga poznamo kot vzglednsga rodoljuba in slove-čega znanstvenika in ki ima pač zmi-sel za skupne unterese mesta in ne za nezdravo klikarstvo, zapustil uradniške vrste .in glasoval z meščani. Naše zadoščenje je v tem, da je ravno najodličnejši zastopnik urad-nistva ponudil prvi roko za skupno uelo meščanov in uradnikov v blagor mesta, kakor je to v interesu obeh slojev. S tem pa je bilaifudi zagotovljena izvolitev župana. | S 13 glasovi je1 bil nato izvoljen za župana dolenjske metropole njen bivši zaslužni glavar, g. Karol Rozman. Za prvega svciovalca je bil izvoljen, naš pristaš, tovariš Josip Košir, za drugega demokrat g. A dol? Pauser, za tretjega g. profesor Seitil in za četrtega naš odlični somišljenik, tovariš Filip Ogrifi., V manjšini pa so ostali kandidati-razbitega uradniškega bloka, ki je bil vsled svojega samozavestnega nastopa dvojno bla-miran. Novomeški davkoplačevalci mora* jo biti hvaležni usodi, ki ni dopustila, tla bi bili prodani na milost uradniški skupini, ki jc hotela naložiti meščanom najtežja davčna bremena. Uradniška skupina pa si naj zapiše v svoj album dan 20. maja 1921. kot dan svojega največjega poraza, ki je vsled nezmožnosti nekaterih voditeljev doletel vse uradnistvo. Prav posebno nas veseli, ker pomeni novomeška volitev lepo zmago naše stranke. Priznati moramo tudi, da jc to uspeh delavne «Obrtne organizacijo in njenih marljivih voditeljev. Čast jim! Pozdravljamo obenem tudi novega g. župana in nove gg. občinske svetovalce, ki bodo gotovo skrbeli za to. da bosta Novo mesto in obrtniški stan uspevala tako, kakor jc to potrebno. Upamo pa tudi, da bo z njih pomočjo končano nepotrebno nasprotje med uradništvom in meščanstvom, saj kliče interes za mesto oba k skupnemu delu. Obrtniške vesti. (Shod obrtnikov iz Zgornje Šiške in njene okolice) seje ob dobri udeležbi vršil v nedeljo dne 22. t. m. v Kavčičevi gostilni v Kosezah. Shod jo otvoril tovariš I. Č e r n e iz Zgornje Šiške kot predsednik pripravljalnega'odbora »Obrtniškega društva za Zgornjo Šiško in okolico*. Glavna točka dnevnega reda je bila ustanovitev imenovanega društva. Ker daljna okolica ni bila polnoštevilno zastopana, je bil na ljubo zunanjim obrtnikom ustanovni občni zbor odgoden na sredo meseca junija. Shod bo sklican takrat v gostilno »pri Žibertu* na Trati. Nato je pojasnil pomen ustanovitve »Obrtniškega društva* tovariš F. O grič iz Novega mesta. Po obširnem razgovoru, danih pojasnilih in sprejetju novih članov, so je dobro obiskani shod ob splošnem zadovoljstvu in navdušenju zaključil. Živeli zavedni obrtniki! ©®3©©€©©©©©©€>©©©0©©©©©©©©© OGvIna z železnim; Ei^jcfcrsreo Sc ,,pri zlati lopati" 0 MDBM1II, tfaiuazorjeu trg št. 7 nasproti kriaanske cerkve (prej Hammer-scbmidt-Miilileisen). Zaloga cementa in karbida. ©©©©©©©©©©©©<9©©©©©©©©©©©©© :xiixr:agx£ixmxrxxxxx-o rmi ti Koncssionirana potovalna pisarna IVANT I-C jFS. M. IX S 3R h v Ljubljani se je preselila ia Gosposvetske ceste št. 13 (Kolizej) v Kolodvorsko ulico št. r-* blizu glavnega kolodvora. Najkrajše linije Havre, Cherbourg in Antwerpen v Ameriko. £ ZXZIXPX^£X£IXLJCr]C^^ j Kapital; K 20,000,000 Hezerve okrog K 6,000.000 j INTERESNA SKUPNOST S HRVATSKO ESKOMPT- NO BANKO IN SRBSKO BANKO V ZAGREBU UUUJ5JiKJiaj»JDL, «34m DENARNE VLOGE - NAKUP IN PRODAJA EFEKTOV, DEVIZ, VALUT - ESKOMPT MENIC, TERJATEV, FAKTUR - AKREDITIVI - BORZA 7TfTTf«A pm i IZVRŠUJE VSE BANČNE TRANSAKCIJE ULlliA d i. 1.......NAJKULANTNEJE .......B * H tj 23£t7rEOTSnM Obrtniki, pristopajte k „Obrtni organfeae!*! za Slovenije"!, ker le združeni postanemo močni l Tehnično -elekirošnštalacijsko podjetje Inštalacija kompletnih električnih centra!, mehanična delavinica in prodaja vsega električnega maierijala KRANJ Miklošičeva cesta št« iS se priporoča za naročila vizitk, trgovskih pisem in kuvert ter vseh vrst tiskovin. =111--'»-i— Trgovina in zaloga: |!F||||5| ^jpg^^g Sedlarska delavnica: Aleksandrova cesta št. S3, maribor ' Koroška cesta št. 17. Zaloga konjskih oprem za lahko in tožke vožnje kakor tadi razne potrebščina za konje, navadni bali ter najfinejši bičevniki za kočije. Obnošene opreme in sedla na izbero. Kovčegi in torbice za potovanje. Vrvarsko blago. Gonilni ^detoelo ^tiroftno. ^ jermeni v vsaki širini m mline, žage itd. Postrežba tofina in scH^a. Po najnižjih dnevnih cenah jih nudi na drobno in na debelo o Kiašts®im ^ »J^a-jsl«* cesta -MRBBBBtBKm.vsBViimr'Sati. 20; t5©l©£OM St. 470. I?©«ii»«aŽ2aiesj3i, -sr Mas?i?aoK>i,i, J« Zs<si Ss Silič, trgovina želesnine v LJUBLJANI, Gosposvetska cesta št 10. jf priporočamo svojo veliko zaloga različnega angleškega in češkega sukna, volnenega blaga sa moške .in ženske obleko, različno perilno blago, kakor platno, sifone, csfirje, tiska-nino v najnovejših vzorcih in begati izberi, dalje različno volnene in šivane odeje za postelje, svilene, volnene in bombažaste rute za na glavo itd. Opozarjamo tudi na - - - - raznovrstne ostanke po zelo znižanih cenah. - - - - A. 23. Slsafe©!?^^ veletrgovina z manufalstcrnisn blagom 3EE BffiSB vseh vrst, spodnje in zgornje, kože, od navadnih do najfinejših, kakor tudi vse druge čevljarske potrebščine nudi po najnižjih dnevnih cenah LJubljana, Kolodvorska ulfca 4f. Zaradi smrti gospodarja se proda popolnoma nov umetni oni Mili Mlin se nahaja v bližini Ljubljane na stalni vodi '-Bistrici^ in je oddaljen 2 km od postaje Domžal. — Vse potrebno se zvo pri FRANC RAVNIKAR J d v LJUBLJANI, Linhartova ulica St. 25. mnoa Kombiniran Mni stroj firme Mc. Cormick se proda ali. j»a zamenja za lahek moderni sejalni stroj s 13, 14 ali 15 sejalnimi vrstami. Stroj sestoji: 1.) Iz rezila z redkimi, 5" (angleškimi čevlji) dolgimi zobci razne širine, za kosifcev visoke travo (pripravno tudi za žetev). 2.) Iz enako izdelanega drugega rezila, 41/," dolgega, za kosite v nizke travo. Vsako rezilo ima dve kosi in brusilno napravo. Stroj je dobro ohranjen, ker je bil do sedaj malo rabljen. Več pove ŠTEVAJJ KVUAIt v ISarkiiavoih, Murska Sobota, Prekmurje. Prvovrstna Dospela je velika pošiljatev raznih gumbov za suknje, igel, modnega blaga, finih žlic, toaletnih in čevljarskih potrebščin in orodja. JKTra, dLetu©!© im ra®, dl5?©t3>3»©. Za obilen obisk se priporoča tvrdka | tovarniška zaloga šivalnih strojev v LJUBLJANI, Sv. Petra nasip št. 7. MT23535E3!125?3EB5B Telefon int. št. 3 Telefon int. št. 3 r nasproti glavnega kolodvora i Gosposvetska ceata 14. kupuje in prodaja devize in valute po naj- i|ii j || ugodnejših dnevnih cenah, sprejema vloge j; j' na hranilne knjižice in na tekoči račun ter M jih obrestuje po najugodnejših pogojih; ima poseben borzni oddelek. Ustanovljene 1864. v sa dUMlmjKIIB IU Pupilarnovarni zavod. W lastmi ipala&I isiri b:0l0«t-5f0K»?a. (prej Sparkasse der Stadtgemeinde Cilli). Telefon štev. 35 Stanj© hranilnih vlog K 22,000.000. Vrednost resen/noga zaklada K SjOOO.OOO. Hranilne vloge, ki se sprejemajo od vsakogar, Sprejema tudi v varno shrambo cd strank in sodišč uživajo najpopolnejšo varnost in ugodno obresto- rasne vrednostne papirje, vlažne knjižice itd. Daje v najem predale v svojih safcblagajaan, tako da obdrži ključ stranka sama. Oskrbuj s svojim vložnikom prodajo in nakup vseli vrst vrednostnih papirjev itd. Izvršuje za nje tudi inkaso in druga denarna opravila najkulantneje. Isriačila v inozemstvu izredno ugodno in promptno.