Modrost v pregovorih domačih in tujih
Medved.
Lačen medved ne pleše rad.
Učen medved v gozdu ne pride daleč,
Starega  medveda  ne  liči  plesati!
Medveda  ne  naučiš  plesati  en dan.
Medveda ne  ukrotiš z bilko.
Kdor medveda vodi, ima tudi nad medvedom veselje.
Kdor hoče medveda ujeti, mora kaj medu imeti.
V  medvedovi  jami  ne išči medu. Ne   čebel,  medved   je  medu  vesel. Medved,  ki  ima med, ne išče kosti. Tudi medvedka svoje mladc liže. Kdor je v gozdu videl medsveda, rai-
sli, da ga za vsakim grmom zagleda.
Kdor pred medvedom beži, pred volka prileti.
Če vidi medved na Svečnico svojo senco, gre še štirideset dni spat.
R e k i.
Na medvedovo kožo piti. , Medveda iskati in pred njim stati. Medveda strašiti.
Mera.
Dabra mera in vaga v nebesa po-maga.
Dobra  mera  boljši  ko  slaba vera.
Mcra je krona  čednosti.
S kakršno mero meriš, s tako se ti bo odmerilo,
Z malimi  merami se  polnijo  velike.
Prava  mcra  je  Bogu   ljuba.
Ima svojo- mero. .   Ko  je mera polna, gre čez.
Kdor nima mere pri jedi in pijači, ali kmalu leži ali kmalu berači.
Kjer vlada prava mera, gre vse brez prepira.
Reki.
V  eno mer. Mero si  vedeti.
V  mero  (delati, piti . . .)¦ Po nofeeni meri. Človek stare mere.