----- 52 ---- Dopisi. V Gradcu 4. sveč. (Pravila društva »slovanske be-sede"), ki se ima osnovati tukaj v Gradcu, so že potrjena od e. kr. namestništva in vpisovanje se začenja. ^Slovanska beseda" bo dajala tukajšnjim Slovanom lepo priložnost, da spoznajo drug druzega in se krepča slovanska vzajemnost in slovanski ponos, da čitajo raznovrstne spise in časnike, da se uče petja in da krepijo svoj život s telovadbo. Sploh si bo prizadevalo to društvo dramiti naše ljudi, zbirati jih v domači dom in pridobiti jim od tukajšnjih mestjanov spoštovanje, ka-koršno morejo tirjati sinovi velike matere Slave. Razume se ob sebi, da bo društvo združevaje „utile dulcia tudi za primerne veselice skrbelo. Oni, ki so sprožili to misel, žele in to po pravici, da se ne pogreša noben tukajšnjih Slovanov v tem društvu, posebno pa pričakujejo, da se vpišejo va-nje mladenči, ki imajo biti enkrat voditelji naroda — naši dijaci viših šol. Gotov sem si, da so „Novice" *) enacih želja, in da se jim pridružuje v tem vsak oče, ki ima svojega sina v tukajšnjih viših šolah, in to tem več, ker doneski — po 50 do 70 soldov na mesec — so tako majheni, da jih zmore vsak lahko. V Ljutomeru 4. sveč. — Spolnile so se nam naše vroče želje: čitalnica, ki smo jo ob svečnici slovesno odprli, ustanovljena je! Ako je bila kje težava, narodni dom na noge spraviti, bila je gotovo tukaj. Že po svojem položaji Ljutomer na najskrajnem mestu slovenstva proti vzhodu, kaže, da ga ptujstvo od vseh strani žmiče, in čeravno v najbližjem obsegu od iskrenih Slovencev obdan, da vendar le malo more svoja krila raztegniti in le malo peščico privržencev k sebi pritisniti. Tržani sami ob sebi pa so ali čisto po ptuj-Ščini popačeni ali vsaj mlačneži; toraj zdatne podpore od njih nikakor nimamo pričakovati, marveč v srečo še si moramo šteti, da nam še hujše ne nasprotujejo. Med takimi okoliščinami se je toraj osnovala naša čitalnica, — čitalnica, ki ima biti čvrst steber slovenstvu proti severo-vzhodu. Slovesnost, s ktero smo odprli narodni dom, bila je prav živa in vesela; hvalijo jo domači in tuji, ki so bili nazoči, tudi naši protivniki, kteri povabljeni so skoraj vsi, brž ko ne iz radovednosti, prišli, tako da nam je na posled prostora pomanjkovalo. Program se je vršil izvrstno: na čelu mu je stal prolog, za njim je sledila glediščina igra „župan" , potem pa nagovor, v kterem je govornik pomen in namen čital-ničin razložil, pa se tudi hvaležno Vodnikovih zaslug za narod slovenski spominjal; sklenil pa je svoj govor z nazdravom Nj. Veličanstvu in ljutomerski čitalnici. Zdaj pa so se vrstile razne pesmi, ki so jih peli možki pevski zbor in dve gospodičini v samo- in dvospevih Eolne ljubezni do mile domovine. Zato hvala, srčna vala vsem, ki so s svojim trudom, z duševnimi ali materialnimi močmi k slovesnosti tega dneva pripomogli. *) Radostne pozdravljajo tudi „Novicea osnovo „slovanske besede'4 v nemškem Gradcu. Da pa more slovanska stvar čvrsto in slavno napredovati v mestu, kjer kraljuje nasprotni element, treba, da se zber6 vse moči veno telo , in tako svetu pokaže — edinstva krepost, ki je celoti na čast, posamnim na korist! Vred. 0 ----- 53 ----- Kakor grom z vedrega neba pa je na posled po dovršenem programu bil govor gospoda dr. Z. v nemškem jeziku. Tako izvrstno, temeljito in obzirno s svojo izurjeno besedo je nastavil in dokončal govor, da je bil z občno in glasno hvalo sprejet. Ta govor pa je zato dobro došel, ker se je med poslušalci nahajalo tudi takih oseb , ki niso zmožne slovenskega jezika, pa je vendar potrebno bilo, da tudi te izvejo, zakaj da gre. *) Obligatni ples pa je na koncu tudi tu, se ve da dovršil svoj „ringa-raja", in tako smo se povrnili veseli in zadovoljni domu, ko nam je mežnar za rano popotnico odzvonil. Iz Gorice. — Vodniku na čast so pod krilom čitalničnega odbora tudi naši dijaki napravili 2. svečana »besedo" in to prav sijajno ne le po obilnem številu pesem in govorov, temuč tudi po izvrstni izpeljavi; igrali so tudi burko „Novci za diplomo," ki jo je po ta-lijanski poslovenil rodoljubni gosp. prof. Rebec, kteremu sploh gre čast in hvala, da je bil dijakom prijazen voditelj v osnovi te besede, kterej hvala je enoglasna in to v vsem zaslužena. Po besedi je bila večerja prav „židane volje" in mnogo lepih napitnic se je culo. Posebno tehtna je bila napitnica g. dr. Lavriča **) na hvalo dijakom goriške gimnazije in slavo prof. Rebecu. Gorica. *+ (Se enkrat realkin ravnatelji) Ker, kakor sem čul, nekteri mojih vrstic v poslednjem listu „Novic" niso razumeli, naj povem, da vse je bilo le humoreska, kar sem ondi pisal. Ako ni bila prav po lepoznanskih pravilih izvršena, zakrivilo je to le moje tumpasto pero. Da jo je drugi dopis iz Gorice v istem listu „Novic" bolje zadel, dobro! Applaudite amici! V Kanalu 4. sveč. J. H. — Včeraj smo imeli v naši čitalnici prav lepo „besedo" Vodniku na čast. Po odpetem zboru „Lepa naša domovina" je na slavo Vodniku prav krasno govoril gosp. Ivan Sirca; po lepem zboru „Moj spominek" je deklamoval „Na straži" gosp. Miroslav Furlani, učitelj v Ročinju, prav izvrstno. Po deklamaciji je pel zbor „Sabljo moja", in potem so glediščino igro „Strast in krepost" kanalski naši fantje prav vrlo igrali. Vsem je srce veselja igralo in pogostoma so se slišale besede: „kdo bi bil mislil, da bomo kdaj kaj takega v Kanalu videli." Živio-klicev in to prav po pravici ni bilo ne konca ne kraja, dokler ni zbor zapel navdušeno pesem „Živio." Se posebna čast gr6 gospo-dičini Ernestini Garlattovi in pa gospodičini Terezini Rautarjevi, ki ste se v igri prav dobro obnesli. — Živili tedaj Kanalci! Očitno je, da se tudi v Kanalu slovenski duh lepo razširja. Iz Notranjskega. — ?!? — Cerkničani, posebno cerkniška inteligencija, odgovorite mi na to le vprašanje: kako je to, da se od vas in od vaše okolice, kije, vsaj po imenu znana vsemu svetu, nič, kar nič ne sliši o n&rodnih zadevah? — Iz vsacega večega, kraja pa tudi iz veliko manjših krajev se sliši o veselem gibanji narodnem — od vas pa je vse mirno in tiho; ali ste mrtvi za narodnost? ali le na skrivnem delate? — Cerknica in okolica njena mi je dovolj znana in nobeden mi ne more ovreči, ako rečem, da prebivajo y Cerknici in njeni okolici in posebno v Begunjah, vrli in pošteni iskreni domoljubi. Kako to, da taka mrtvaška tišina vlada ondi? Zakaj ni sluha ne duha o vašem tako lepem kraji? Radi so nekdaj ljudje, tudi veliko tujcev, hodili gledat obče znanega čudovitega cerkniškega jezera. Ali še hodijo? Slišal sem, da so opustili. Pa zakaj bi ne? Vsak človek, tako tudi tujec bi se rad potem ko se je čudovitega jezera, njegovih požiravnikov itd. *) Menda prvi nemški govor v čitalnici slovenski. Kaj neki bode dopisnik „iz Karlovca" v „Slov. Gosp." o njem rekel? Vred. '*) Drugi pot prineso „Novice" celi ta govor. Vred. nagledal, v lepem cerkniškem trgu v veseli družbi odpočil in oddahnil, al, žalibog, v Cerknici ni združenega življenja, manjka nekake duševne vezi, — naj naravnost izrečem: v Cerknici manjka čitalnice! Vrli Cerkničani prosim vas, odgovorite mi: Zakaj nimate še čitalnice ? Manjši kraji so vas prekosili. Ne zamerite, da se mešam med vase zadeve, al srce me boli, da znana slovenska Cerknica se svojo okolico nima še narodnega doma, nima še ognjišča, pri kterem se ogreva sedanji čas tako potrebno domoljubje naše, kteremu so voditelji: vera, cesar, domovina ! *) . Iz Črnomlja 6. febr. J. K. — Evo nekoliko veselic iz kraja belih Kranjcev! „Novice" in „Triglav" sta že pisala, da se tudi pri nas snuje čitalnica. Istina je; že štejemo lepo število od 80 udov. V nedeljo 2. svečana se je snidlo čez 100 oseb v prostorni graj-šČinski dvorani, ne da bi bili čitalnico že otvorili, nego da se skupno radujemo pustni čas. Lepo smo jo zadeli: Pred tombolo so nam vrli pevci zapeli 4 krasne pesmi, in po tomboli sopet 4 — hvala jim! K petju so gosp. učitelji iz naše okolice vse pripomogli; slava jim, da se za domačo reč marljivo trudijo, in akoravno jim je do nas daljna pot, da niso se strašili grdega pota k vajam. Naš prvi učitelj gosp. J. je kaj izvrsten v petji. Nadjamo se, da bo dobrovoljno tudi na dalje pevce izurjeval v petji. Po pesmih sledil je ples in tako so nam ure tekle v prijetni družbi, da smo blizo belega dne s pesmico „Ko dan se zaznava" končali veselico, kakoršnih se še več nadjamo, ko se prične čitalnica naša. Potrjenja pravil že dolgo čakamo, pa ga še vendar le ni?! 11 gospodov in gospodičin je prišlo iz Metlike in iz Hrvaškega. Dobro so nam došii! Tudi predstojnik g. grof Chorinski in g. Logar sta nam s svojima gospema počastila veselico, ktero sta nam jako hvalevredno vredila gospoda D. K. in J. Gr. Novomcsto. —a.— 2. dne t. m. umrl je tukaj v frančiškanskem samostanu visokospoštovani oče Adolf Ko k al j v 29. letu svoje starosti. Ranjki, gimnazijalni učitelj, bil je ljubljenec tukajšnjih dijakov in sploh jako čislan po mestu, zato je pa tudi njegov pokop bil posebno slovesen. Bil je tudi ud tukajšnje čitalnice, svojemu slovenskemu narodu, iz kterega se je rodil, z dušo in s telesom zmirom stanovitno vdan. Dijaki so mu na grobu zapeli Riharjevo: „Jamica tiha, jamica mini", in tako — tudi mi vrlemu rodoljubu vskliknemo : Mirno počivaj v žemljici domači! V Cerknici 6. febr. — Včeraj zjutraj ob pol petih nas je vstrašil ogenj: gorel je hlev g. Jurja Milavca, ki ni bil zavarovan. Brž ko ne je hudodelna roka nalašč ogenj zatrosila. V strahu smo bili velikem, ker ti-koma zraven požara stojijo poslopja. Hvala Bogu, da ni bilo sape, a mnogo ljudi kmalu na nogah, ki so tako pridno gasili, da je bila nevarnost večega požara kmalu odstranjena. Ne moremo vsakega posebej pohvaliti, ki je pomagal, vendar s posebno pohvalo moramo omeniti našega vrlega kovača Antona Kastelca, ki si je , sopet zahvalo zaslužil vseh tržanov. Nadjamo se, da mu občina podeli darilo v priznanje njegovih zaslug, ki si jih je že pri mnozih požarih pridobil. „Novice" pa , naj ga očitno pohvalijo! l Iz Kranja 5. sveč. — Tudi čitalnica naša je 2. i svečana praznovala rojstni dan Vodnika —- moža, ki t je prvi zasejal plodno seme, iz kterega so pognale lepe kali slovenskega slovstva in po kterem je odprl tudi l narodu našemu zlati zaklad spoznanja — vednosti, da mu tolažijo bridko življenje njegovo. Slovesnost to po- [ *) Tudi „Novice" se popolnoma skladajo s to prijateljsko inter- pelacijo ter mislijo, da izvrstni rodoljubi, ki jih šteje Cerknica sama in soseska njena, bodo brez odlašanja odstranili napotke, ki so dosihmal morebiti še ovirali osnovanje čitalnice. Vred. ----- 54 ----- častilo je tudi mnogo gostov iz mesta in okolice. Beseda se je pričela z govorom, v kterem je govornik razložil neutrudljivo delovanje in neprecenljive zasluge slavnega buditelja našega. Posamne točke programa so se vse izvrstno vršile, posebno radost pa so izbujale: »Spomin Vodniku" (dvospev), »Touha" (zbor češki), arija iz Don Juana za glasovir in gosli; ženski samospev gospodičine J. Peceve in »Sablja" (zbor srbski od Jenkota). Po besedi bil je ples tako sijajen, da ga po vsej pravici najlepšim našim plesom prištevati smemo. Pri plesu godla je si. vojaška glasba c. kr. polka grof Hujnovega. Vodnik sam bi se moral radovati v nebeških višavah, ako bi videl in čul, kako hvaležen se mu skazuje narod slovenski po vseh okrajnah! — Konec preteklega meseca je poslal naš mestni odbor peticijo na državni zbor dunajski zastran železnice lj ubij ansko-belaške; upamo, da jo reši v smislu našem, kakor se tudi nadjamo, da podpirale nas bodo s enacimi peticijami tudi druge županije in pred vsem mestni odbor ljubljanski.*) Kakor ima pa vsaka nova reč svoje nasprotnike, tako ima jih tudi železnica, in to najbolj iz sebičnosti. Kako smešno besedovanje smo slišali takrat, ko se je napravila pri nas telegra-fijska postaja! Zdaj vendar vsak vidi, da nikomur ne škoduje! Ljudem take baze ne moremo druzega na uho zatrobiti, kakor to, da neprenehoma se vrti časa kol6, ktero raztare vse, kar se mu zoperstavlja! V St. Vidu nad Ljubljano. — Ker se prve nedelje svečana meseca odlikujejo z »besedami" v čitalnicah, tudi naša ni hotla zaostati za sestricami svojimi, in čeravno kmetiška stvar, zaveda se vendar tega, da tudi ona je vredna hčerka matere Slovenije. Prav srčno veselilo nas je tedaj, da je mnogo rodoljubov in domorodkinj iz Ljubljane, in med njimi tudi gosp. dr. Jan. Bleiweis in gosp. dr. Costa, nas obiskalo ta večer. Vse to je navdušilo našo mlado govornico in skušenega našega govornika, pa pevce in pevkinje tako, da so prav lepo in v občno pohvalo izvršili svojo nalogo. In še celo s glediščino igro »Filosofom" so se naši domačini in naše domačinke vstregli poslušalcem. Med pesmami se je videlo, kako je posebna mična »Kukavica" razveselila naše goste. Tako je v „Kra-ljičevi" hiši kraljevalo ta večer res prav »preljubo veselje" , za ktero smo vsem hvaležni, ki so to veselico osnovali in jo vršili. Le tako naprej! Iz Borovnice. 8. svečana. R. — Sinoči, v lepi jasni in tihi noči, 3/4 na sedem po naši uri, smo čutili pri nas hud potres, ki je kaka dva trenotka trajal. Butnilo je od juga proti severu tako močno, da je moj preparirani duhiir (Mustella Putorius) z svojega s talca na tla pahnil in tudi ena levric (Sciurus vulgaris) se je prekucnila z svojega mesta. Spremljeval je potres viharni piš enak votlemu šumenju. Danes imamo oblačno južno vreme. — Naj še omenim, da prve oznano-valke ljubomile spomladi: bele slepiče (Hellebo-rus niger) in snežni zvončki ali bingeljci (Galanthus nivalis) so že začeli riti iz prebujene zemlje; spomladna resa (Erica carnea) pa že delj Časa sem ter tje cvete. Vrbe (Salices) so tudi že začele nastavljati mačice. — Naj bi z ljubo spomladnostjo tudi v cesarskih pisar-nicah se pričelo novo ustavno, nam Slovencem pravično delovanje, da bi že vendar pošiljali spise našim slovenskim selanom v domačem, ne pa v nemškem, našemu ljudstvu nerazumljivem jeziku, sicer bomo pri-morani, napeti druge strune in starokopitnim nemšku-tarjem eno prav po domače po §. 19. ustavnega prava zapeti. Zdaj bomo videli, kako bojo ces. uradniki, ki *) Je že storil, pa isto tudi deželni odbor in kupčijska zbornica. Vred. so prisegli, da bojo zvesto spolnovali glavne ustavne postave, svojo prisego držali. Zato pozor kmetje, da se vam nikjer ne krati prisežena pravica! Iz Ljubljane. (I* deželnega odbora.) V poslednji seji 7. dne tega meseca je pred vsem poročal odbornik dr. Gosta o svojih potih, ki jih je skupaj z dr. To-manom na Dunaji storil pri ministerstvu o tem, da bi se deželi rešile pravične zahteve zarad vzetega jej premoženja. — Odbor je enoglasno sklenil peticijo (prošnjo) do državnega zbora o železnici ljub-ljansko-beljaški. — Med mnozimi druzimi soseski-nimi zadevami je obravnal odbor tudi nektere ženitvan-ske pritožbe. Vest mu ni dopustila, da bi bil dovolil ženitev nekega zidarskega delavca iz Dov., ki nima nič, ona pa tudi nič, kakor to, da je skor popolnoma slepa; prav taka je z drugim enačim človekom iz Kočevskega* To je res groza, da je dandanes toliko kukavic na svetu, ki bi se le ženili, da bi svoje otroke pokladali v gnjezdo — soseskam! V tej seji se je odbor pogovarjal tudi zarad sirotnice (Waisenhaus). Odbor je storil vse, kar mu je deželni zbor sporočil, pa bi rad že zdaj stopinjo naprej storil, da bi s kakim predlogom stopil pred deželni zbor. Pregled sedanjega premoženja sirotniškega kaže sicer lepo glavnico (kapital), al vsa je v obligacijah, iz kterih bi se, ako bi se s tem denarjem hotla nova hiša zidati ali kaka stara prezi-dati, malo več kot dobra polovica gotovega denarja skupilo. Odbor bi bil srečen, ako bi saj to dosegel, da bi se saj polovica sirotnice prihodnje leto ustanoviti mogla in to tako, da bi se z dovoljenjem gospoda kne-zoškofa na stroške sirotinskega zaklada nunskemu samostanu ljubljanskemu dozidalo toliko, da bi k veČemu 50 deklic proti plačilu imelo stanovanje in šolo pri nunah, kjer bi bile, kakor v Celovcu in Salcburgu, siro-tice najbolje spravljene. V tem smislu bo delal odbor naprej ter se nadja od milostljivih naših gospa nun in svetlega knezoskofa — deželi na blagor — prijaznega vslišanja. — O kuponih obligacij zemljiščine odveze je bilo sklenjeno, naj jih deželna blagajnica ne jemlje samo ob času, kadar zapadejo, temuč tudi drugi čas po odštetih 6 odstotkih, ker to je na korist lastnikom obligacij, pa tudi blagajnici. — Konečno se je bralo sporočilo dr. Karola Bleiweis-a, zdravnika delavnice ljubljanske, o bolnikih te deželne hiše 1867. leta. Iz tega sporočila se vidi, da vseh v tej delavnici zaprtih možkih bilo je lani 414, bolnikov med njimi skozi 12 mesecev pa 184; izmed teh se jih je ozdravilo 137, umrlo 25; zavoljo neozdravljivih bolezen so jih izpustili 15; bolnih ostalo je konec leta 7. Največ jih je bolehalo za katarom pljuč in sapnika, za pljučno j etiko (tuberkulozo), za mrzlico in trebušno vročnico in za očesnimi bolezni. Največ (7) jih je pljučna jetika pobrala junija meseca. Meseca januarja, februarja, sušca, septembra in listopada ni umrl nobeden. Jeterno ribje olje se je tudi to leto posebno zdravilno skazalo proti Škrofeljnom intuberkeljnom; v prejšnjih letih se je dajalo bolnikom po dve žlici na dan, lani je z izvrstnim vspe-hom zadostovala ena, in tako se je deželni blagajnici veliko stroškov prihranilo. Za kurdejom (škorbutom) ni bil lansko leto nobeden bolan. Dr. Bleiweis pripisuje to temu, daje poletenski čas vpeljal umivanje z mrzlo vodo. Septembra meseca je tudi kolera se skušala vgnjezditi v delavnico; zbolelo jih je 8 na lahki, eden pa na hudi koleri, a vsi so se ozdravili. Ker je deželni odbor dovolil, da se je kupilo potrebno kirurgično orodje, seje 10 bolnikov kar v hiši operacijam z dobrim vspehom podvrglo. — (V mestnem zboru 6. dne t. m.) je predsednik dr. Orel naznanil, da letos stopijo iz odbora: dr. Jan. Bleiweis, Pakič, Rost in Vrhovec (iz 3. volilnega reda), -----55 ----- Burger, dr. Valenta in Stedrv iz 2., Auer, Blaznik, Resman in Sovan pa iz 1. reda. — Po nujnem predlogu župana dr. Coste je zbor enoglasno sklenil, da se državnemu sboru pošlje prošnja zarad izpeljave Ijubljansko-belaške železnice. —¦ Potem je odbornik dr. Zupan vimenu pravnega in policijskega odseka, kteremu je bila ta stvar v prevdarek izročena, poročal o ukazu c. k. deželne vlade od 25. septembra 1867., po kterem je dr. Gosti ustavljeno bilo župan o vanj e. Sporočilo „sine odio et studio" v zmerni pa temeljiti besedi dokazuje, da se v vsi občinski postavi ne nahaja noben §., kteri bi bil v dotičnem primerlj ej i deželni vladi pravico dal, ustaviti službo županu in vso oblast v roke dati ces. komisarju. Ker je dolžnost mestnega odbora, da občini varuje avtonomijo, je zedinjeni odsek enoglasno sklenil odboru nasvetovati sledeče 3 predloge: mestni odbor naj 1) izreče, da v občinski postavi za mesto ljubljansko ni nobenega pravila, ktero bi c. k. vladi pravico dalo, ustaviti županu službovanje; 2) to, da se je občini vzela lokalna policija in vladinemu komisarju izročila ne samo ta, ampak celo magistratno vodstvo, nasprotuje postavni avtonomii občine in občinski ljubljanski ustavi; 3) c. kr. deželna vlada naj se naprosi, da se mestni občini brž povrne popolno samostojno in postavno delovanje. — Ko je odbornik Dež-man se poganjal za to, da bi se odseku nazaj dalo to sporočilo, ker po njegovih mislih ni vsega natanko pretresal, in je odbornik Ho rak podpiral odsekove predloge, je na posled poročevalec dr. Zupan besedo poprijel in jasno dokazal, da je odsek vse na drobno sitice djal in potem enoglasno se zedinil v imenovanih 3 predlogih in poročilnem pismu. Po vsem tem je prišel Dežmanov predlog na glasovanje, — 25 odbornikov je bilo pričujočih, — nobeden se ne oglasi za-nj —v očiten dokaz, da strte zviti razlogi nikogar niso prepričali. Potem pridejo predlogi odsekovi na glasovanje, — 24 odbornikov se oglasi za-nj e — le Dež man ostane — samec. — Za trdno se je nadjati, da bode zdaj konec pol leta trajajočemu izjemnemu stanu, kteri je, kakor je danes ves mestni zbor pritrdil, tudi občinskemu opravilstvu na škodo. — Ostale stvari današnje seje so zadevale manj važne gospodarske zadeve. — (V poslednjem zboru zgodovinskega in muzej -nega društva) je g. Dimic iz deželnega muzeja pokazal bukve od 1. 1458., v ktere so nune v Velesovem zapisovale desetino svojih podložnih. Zanimiv je tak zapisnik posebno o tem, ker se v njem bere gospodarstvo starodavnih časov, kaj so pridelovali itd. ^— Gosp. prof. Kozina je govoril o „Kozjem hrbtu" (Spitaliču), ki se nahaja v pismih 13. veka, pa dandanes tega kraja, kije bil na štajarski meji, ne poznamo več na Kranjskem. Dalje je gosp. profesor našteval vrsto nekdanjih deželnih namestnih glavarjev, ki so deželnega glavarja zastopali v sodniških zadevah. — Gosp. prof. Konschegg je govoril o piskorjih, o kterih ljudstvo misli, da vreme prerokujejo, in o menekih. — Gosp. Dežman je kazal po gosp. fajmoŠtru Plemeljnuiz Go-renskega poslanega, na Kranjskem malo znanega roparskega pajka s pajčevino njegovo, ki jo Gorenci imenujejo „božje rokaviČke", in pa po gosp. dr. Orlu muzeju izročeno planinsko kavko. — Temu zboruje bil tudi na ogled postavljen belo-rudeče plamenasti marmor, ki so ga izkopali na Jelovci in ki ga je podobar Wurnik iz Radolice muzeju poslal. Likana ploša tega krasnega marmorja, ki je zelo podoben slav-noznanemu Hallstadtskemu marmorju v gornji Avstrii, se lahko vidi vsaki čas v spodnjem našem muzeji. — (9 ustanov (itifteng) za slepe kranjske otroke) baron Flodnigove ustanove se bode oddalo letos. Ti slepi otroci se pošljejo v preskrbovalnico za slepe v Line. Dob6 pa tako ustanovo fantiči ali deklice ubozih kranjskih starišev in še posebno taki, ki nimajo starišev, ki so 7 let dopolnili, pa ne čez 12 let stari, sicer zdravi in ugodni za omiko. Starši ali oskrbniki taeih otrok naj krstni in ubožni list, potem spričalo , da so jim bile koz6 cepljene in pa zdravniško spričalo, da so zdravi, po svoji c. kr. kantonski gosposki ali v Ljubljani po magistratu do 20. dne t. m. pošljejo c. kr. deželni vladi v Ljubljano. — Tudi v Ljubljani so pomočniki tiskarij osnovali družtvo za izobraževanje sebe in tiskarskih učencev, ki seje v slovesnem zboru tudi mnozih druzih tiskarstvu prijaznih gospodov ustanovilo preteklo nedeljo. Prvomestnik te družbe, ktera šteje prave, podporne in častne ude, je izvoljen gosp. Klein, faktor Eger-čine tiskarnice. Pravi udje se zavežejo vsaki teden za učilne namene donašati po 5 soldov. Namen je velike hvale pa tudi djanske podpore vreden tudi vseh pisateljev naših, kterih dela se tiskajo. Mi le to želimo , da se tudi uresniči to, kar je družbe cilj in konec. Skušnja bo kazala. — Vrli naš „Triglav" je pač resnico trdil, ko je unidan, govoreč o ljubljanskem gledišču, rekel, da— sicer izurjeni glediščin ravnatelj — g. Zoliner ne pozna terena (kraja), na kterem se giblje, ker stanovitno izključuje slovenske igre. Pretekli teden pa je kazal, da tudi še o drugem oziru ne poznd „Land und Leute", ker privlekel je na oder igro „Die Monche" (menihi), ktera se n o r č u j e o običajih, katoliški veri svetih!! Ce tudi je bila ta „komedija" na Dunaji iz prepovedi spuščena, bi bil moral saj c. k. policijski komisar gosp. Vidic, kterega se menda ta stvar tiče, vedeti to, da se večina Ljubljančanov ne sme žaliti s tako oskrunc verskega čutja. Se „Laibacherico", ki je hvalo pela Zollnerju, ko je slišala, da privleče „Menihe" na oder, je zdaj sram in — molči. Mi pa očitno protestujemo proti tacemu maslu nemške kulture, po kterem gledišča nehajo biti mikalnice in postajajo pohujševalnice — (§. 19. glavnih ustavnih postav — in pa gospo o Gertscher.) Zadnji „Triglav" priobčuje sledeče odprto pismo svetniku c. kr. deželne sodnije gospodu Antonu Gertscherju v Ljubljani: ,,Blagorodni gospod! Uzdrzujem se, Vas, blago rodni gospod, javno povprašati, kako ste Vi namenjeni razlagati §. 19. podpostavnih pravic avstrijskih državljanov? Kakor Vam je znano, ta §. slove: „vsa na rodna plemena (volksstamme) države so ravno-pravna, in vsako narodno pleme ima neos kr unij ivo pravico varovati in gojiti svojo narodnost in jezik. Država ravnopravnost vseh v deželi navadnih jezikov v učilnici, uradu in javnem življenji priznava." — Ali Vi, blagorodni gospod, Slovencev ne štejete med narodna plemena države? Ali Vi, blagorodni gospod, mislite, da slovenščina ni na Kranjskem v deželi navaden j ezik? Ali Vi, blagorodni gospod, v svojem uradovanji sami sebe svo-bodite od §. 19. podstavnih pravic, če tudi veste, da je ta §. za Kranjsko enako veljaven, kakor za vse druge dežele na tej strani Litave? Ali Vi, blagorodni gospod, morda celo mislite, da imajo podstavne pravice ustave samo za nektere narode v državi veljavo, a za druge ne, med kterimi je tudi slovenski? Ce imate Vi, blagorodni gospod, srčnost, da to misel zastopate, saj potem opravičujete vse tiste avstrijske narode, kteri, v strahu za svojo narodnost, pričakujejo žalostne bodočnosti. — Imam polno pravico, ta vprašanja na Vas, blagorodni gospod, javno obrniti, ker 28. dan onega meseca, ko ste me izprašavaii o suspendiranega društva „Južnega Sokola" terminologii, ktero je tukajšnja c. kr. deželna sodba dela pod pečat, sem jaz za- ----- 56 —- hteval, da me slovenski vprašate in naredite slovenski zapisnik, nasprotovali ste mi s to opombo, da samo tisti, kteri niso nemškega jezika zmožni, imajo pravico, to zahtevati. Ko sem se poleg vsega vendar držal pravice, ktero decemberska ustava imenuje ne-oskrunljivo, opomnili ste me, blagorodni gospod, spoštovanja, ktero sem sodbi dolžan. Vprašam: Ali se v „novej dobi" sodbi odjemlje dolžno spoštovanje, če se ne odstopi od pravice, ktero je država zagotovila (garantirala)? Dokler tega nisem preverjen, dotle menim, da imam pravico, Vas, blagorodni gospod, opomniti spoštovanja, ktero je vsak c. k. uradnik dolžan ustavi. Zdaj toraj izpolnjujem besedo, s ktero sem Vam obljubil, da hočem o tej dogodbi javno govoriti. Blagorodni gospod, ki me niste hoteli slovenski izpraševati, narekovali ste vsa svoja vprašanja in moje odgovore po nemški v zapisnik; dovolili ste samo, da sem smel zapisovalnemu uradniku le tiste svoje povedbe, ktere so se naravnost tikale „Južnega Sokola" knjige, ki je zdaj pod pečatom, slovenski narekovati, in s tem se nikakor ni zadostilo ravnopravnosti vseh deželnih jezikov v uradu, ktero ravnopravnost je država priznala. V Ljubljani 6. februarja 1868. France Levstik. Radovedni smo, kaj bode gosp. Gertscher odgovoril na ta vprašanja, ktera tudi državnim našim poslancem priporočamo „ad notam." — 2. list „Slovenskega Glasnika" priobčuje naslednje članke: „Studentovska zdravica", zložil Fr. Leveč; „Doktor Karbonarius", nadaljevanje; ^Zakleta princeza", pravljica, zložil D. H. Trnovski; „Gostinja" dalje; „Vino", govor v veselej družbi, spisal J.Stritar; „Gostba v Mazinu", konec, spisal Fr. Erjavec; „Važnost narodnih pripove-d e k in pesem za slov. b a j e s 1 o v j e", spisal Dav. Trstenjak; „P o m en ki o naših literarnih zadevah", spisal F. Kočevar; „Spiritus familiaris", konec, spisal Andrej čekov Jože; „N aro d ne stvari", nabral in razglasil M. Valjavec; „Književni ob zor", v kterem g. dr. Krek pretehtuje g. Marnov „jezičnik." — Kupčijski ples v kazini na prid bolnišnici kupčijskih pomočnikov jej je naklonil zdatno pomoč, ker se je neki prodalo okoli 700 vhodnic po 1 gold.