1891 Pet i ti trideset le t ni jubilej 1926 THE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIA« NEWSPAPER IN UNITES STATES O« AMERICA. amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU, IN ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER, COLORADO. — S. R DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI .najstarejil in najbolj priljublje5 slovenski list v združenih drŽavah ameriških, sjmno.) 71. chicago, ill., torek, 13. aprila — tuesday, april 13, 1926. LETNIK XXXV, bližini gary, ind. sta skupaj trčila dva vlaka električne železnice, pri koliziji je iz-bruhnil ogenj, en voz je padel preko na-sipa. -—- organizirano delavstvo za modifikacijo. indijanci v dresdenu. Chicago, 111. — Na mostu v 'Zlm Gary, Ind. se je zgodila j''ka železniškja Inesre'ca. E-■«ncna vlaka So. Shore in So. Jend črte sta h, liitT'Zmed Potnikov je bil u- trčila skupaj. J potnikov j ^tako ožgan, da ni bilo titef06 Ugotoviti njegove iden-,/-.Pet oseb je bilo poško- kaiflh' 20 se J'ih J'e rešilo. Ta- i^hni/6 nastala ^olizija Je iz" ;oj ko „ !V tli ljev".Je Padel 0,-VlSOkega nasipa. in eden izmed preko 30 čev- ^ visokeg je nastal ker se je pri olesJU vnelo olje za mazanje " kajti v vozovih so peči ega sistema. Naenkrat znaŠli potniki sredi ognja. !e star. io i---"»»n i skn,-3 So P°skakali na °Zl okna, j* ,V f 0 , o" ;tV«f S i i" Vse r °n »eč k 1*? varno ttfj pri čemer so neka- l)e. dobili le lahke poškodbo u po^nikov -l'e Pa zado-Je axko težke opekline in dru-da so morali is-^omoči v bolnišnici. '^i?6^ Se Je zg°dila ker se \ ?V<>^ zapadu vozečega ^ m brigal za signal in za-časom na enotirno to,^' Bui'ke, potnik iz Chica-Hijelrešil življenje pripo-; "Naenkrat je zagrme- ""^a n SUnek in padel sem v6i}ei est- Ko sem se zopet za- se nahajal med raz- ^S v' °krog mene Plamen-\ v*0 nekdo leze skozi okli tud resii" KA DNA SMrt LASTNI- Chi:a*ADlo POSTAJE. - • m' - Mr" Leo J- aK1! Naje L ^astnik WMH radio ,veti on ii jaz storim in sem h Je Cincinnati se je na-®v°.ii sobi v Morrison S.iu p naha-ia v 18. nad-okoliščinah sodeč, Postelji ležeč ka- oblVa1 rpal'-vnela se ZaK • 0 se je Prebu-„ ^e J.**11 nesrečo in misleč LVeliW Iral0m' šel P™- Nku7 oknu — v zadnjem Je že e opazil zmoto, a bi- > - v sobi pla- ie na , fboj Prepad, obvi-°bu okna, n,a vpitje v Pomoč V idevali & hil°" kJ*H Z esede nesrečneža Zastopnik ameriške delavske federacije za modifikacijo prohibicijske postave. — Sedaj so na vrsti suhači pri zasliševanju. Washington, d. c. — Vedno hujša postaja bitka za modifikacijo prohibicijske postave. Najnevarnejša bomba za suha-če je eksplodirala v soboto, ko je William Roberts, zastopnik ameriške delavske federacije podal svoje mnenje o Volstea-dovem zakonu. Roberts je med drugim povedal senatskemu odboru, da je sedanje gibanje proti prohibicijski postavi — solidno. Rekel je, da oni, ki zagovarjajo Volsteadov zakon, vidijo raje, da naše ljudstvo pije strupeno žganje, kakor pa da bi pilo lahko pivo vareno v pivo.vamah, ki je zdrava okrep-čujoča pijača. Ko je Mr. Roberts leta 1923 in 19^4 potoval po Ameriki z bivšim predsednikom ameriške delavske federacije, Samuel Gompersom, sta prepotovala 30,000 milj, povsod sta naletela na žganje fa-bricirano doma, le malo kje sta naletela na pivo. Ko sta vprašala zakaj pijejo tako pijačo, ki ni nič vredna in zdravju škodljiva, so jima odgovorili, zato ker se kaj boljšega ne dobi. Vse tako kaže, da bo zmaga na strani nasprotnikov zakona, kajti vsi, ki so bili do sedaj zaslišani so senatskemu odboru naslikali v živih potezah slabo stran prohibicijske postave — sedaj pa so na vrsti zagovorniki Volsteadovega zakona, bomo -videli v kakšnih potezah bodo oni slikali dobro stran prohibicije. Iz Jugoslavije -a na skupščinski seji je govorilo nad 20 govornikov, poslanec klekel kritiziral agrarno reformo. — druge zanimive vesti. Slika nam predstavlja sk Nemškem, nahajajoč se na po li sprejeti v mestni hiši od župa upino Indijancev Sioux rodu, ki so bili nedavno v Dresdenu na tovanju po Evropi. Ob navzočnosti ameriškega konzula so bi- na. dr. bundesen neomah-ljiy. KRIŽEM SVETA. / in si na vse nesrečnežu mogoče. — e!" To so k m> tisočerih je ne-7 «> ga moči zapusti-VGČ držati o-S j, ^[ - bil je mrtev ls0n živel n.a 1541 ^ i. Vr, . Je bil cesti v Cincinnati. Ka J ' ZaPuš«a vdo-IJe cei1;;ma' njegovo pre-na $250,000. 27 OSEB - V neki fC^alo ^80 klavci pili 51 C!° zhol«H. Pre- V^nala 7 • , ,« h kJer Jda -le bil Nrt 1 k^alapija JUvJt ^ je v Jkd( «vCe , llm> sSu. ^ ,>H0Za8tn,Piti- Sedem °«tali 1 ao v kri- STRAŠNA NESREČA V REKI MISSISSIPPI. New Orleans, La. — Koncem minulega tedna se je v reki Mississippi pripetila velika nesre&a. Holandski parnik Sil-vanus je kolidiral s tankerjem polnim olja last Standard Oil kompanije. Ob življenje je prišlo '28 oseb, nad 40 je ranjenih, nekateri se borijo s smrtjo. Nesreča se je dogodila v četrtek, a v soboto je še gorelo olje, dasi so bili takoj na mestu z vsemi pripravami za gašenje. T.akoj po koliziji je nastala na holandskem parniku, ki je imel bencin kot tovor eksplozija, kateri so sledile še druge. Parnik je pretrgalo na dvoje, benqin je tudi gorel na površju vode, nekateri izmed mornarjev nesrečnega parnik * so plavali pod vodo in se rešili, nekateri so pa ostali v plamenu in umrli strašne smrti. Tisoče prostovoljcev je prišlo pomagati nesrečnežem in gasiti offtnj. Nad 8 milijonov sodov olja je uničenih. Škoda je cenjena na $18,-000,000. Peticija je bila predložena o-krožnemu sodišču v Geneva, da bi se pozvalo dr. Bunde-sena na odgovor, ker ne pusti v mesto mleko od krav, ki niso bile preiskane. Chicago, 111. — Vedno resnejši postaja boj med dr. Bun-desenom, zdravniškim komisarjem in onim farmarjem, ki se ne morejo sprijazniti z novo naredbo. Nekateri celo trdijo, da se bo boj šele končal pri najvišjem sodišču. To je zadnja instanca, katera bo imela za odločiti, ali se bo vpoštevala Shutleffova postava, ki prepoveduje mestom' v državi Illinois zahtevati mleko le od takih krav, ki so bile preiskane po živinozdravniku, in med odlokom, ki je bil sprejet od mestnega sveta, po katerem se ne sme uvažati v mesto mleko, ki ni od preiskanih krav. Zdravstveni komisar Bunde-sen, se temu le posmehuje, ker ima svojo kožo dobro zavarovano. Rekel je, da bo mesto dobivalo le zdravo mleko od zdravih molznih krav, in če tudi ga bi imela ta zahteva spraviti ob službo, ali pa v ječo. POLITIKARJI SE BLATIJO. V Chicago vlada silna borba med kandidati za razne javne urade. Nasprotniki eden drugih na skrivaj pošiljajo zadnje trenutke vsakovrstne izmišljene vesti o svojih političnih nasprotnikih. Tako se te dni trosi vsa-kevrstne stvari o kandidatu za senatorja Frank L. Smith, kakor tudi drugih. Tudi v časopisju je vsepolno hujskajočih člankov. Seveda je med temi veliko Laži, kajti politikarji pač hočejo vsak sebi priboriti dobro ime in biti izvoljeni za urade, v katere kandidirajo. Zlasti pravijo, da se veliko trudi senator McKinley za ponovno nominacijo. Velika propaganda je v teku. A organizirano delavstvo je te kandidate odklonilo, ker baje nimajo nobenih zaslug za delavske koristi. Oba kandidata sta v divjem boju za sedež v senatu in je le malo upanja za zmago. - London, Anglija. — Zunanje ministrstvo v Angliji je obvestilo angleškega konzula v Rimu, naj se zavzame za interese Albine Gibson, katera je streljala na Mus&oliriija. Tudi brat napadalke, Lord Ashbur-ne je odpotoval v Rim. - ChLasso, Švica. — Koncem' minulega tedna, po posku-šenem atentatu na Mussolinija, so po več krajih fašisti napadli nasprotnike. Tri osebe so mrtve, število ranjenih je veliko. Nad dvajset poslopij so fašisti vpepelili in stanovalce pretepli. - Camden, N. J. — Tri osebe so prišle ob življenje in 40 je bilo ranjenih, ko je v De-lair, N. J. skočil s tira "New York Atlantic flier". Strojnik in kurjač sta zadobila strašne opekline od sopare. Stroj in prvi voz sta padla preko nasipa. - Chicago, 111. — Mary De-gemora, stara 4. leta, 832 S. Morgan cesta, se je igrala v kuhinji in odprla vratca pri peči. Vname se ji obleka, niso jo mogli več rešiti, v groznih mukah je izdihnila. Stariši pazite na otroke! —Wilkes Barre, Pa. — V trenotni zmedenosti je pravoslavni duhovnik A. H.-Nikolin, usmrtil svojo ženo in sina, nakar je tudi sebi vzel živlenje. Gasilci so našli vse tri mrtve, ko so prišli gasiti ko je bilo poslopje v katerem se je odigrala tragedija v ognju. - Chicago, 111. — V garaži na 6152 S. Park avenue so našli mrtvega dentista dr. Theodore Schroeder. Ni znano se li gre za umor ali samomor. - Paris, 111. — Od tukaj poročajo, da je umrl A. B. Huston, v starosti 89 let. On je bli najstarejši '"Old Fellow" v južno-vzhodnem delu države Illinois, v kupčiji je bil tukaj nad 60 let. 46 NA SMRT OBSOJENIH V RUSIJI. Vilna, Rusija. — Po vesteh, ki prihajajo iz Mohilev posnemamo, da so sovjetske oblasti obsodile 46 protirevolucinar-jev v smrt, ker se jim je dokazalo, da so bili v zvezi z umorom 40. sovjetskih komisarjev. letalska nesreča mrtvih. 5 Dva letala kolidirala in padla na zemljo iz visočine 300 čevljev, letala sta se vnela, trupla so bita vsa ožgana. Henlow, Anglija. — Od tukaj prihaja poročilo o veliki le-( talski nesreči, ki se je dogodi-, la nad postajališčem za letala.| Dva vojaška letala sta kolidi-| rala v visočini 300 čevljev in se vnela ter padla na zemljo.] Pet letalcev je prišlo ob živ-; ljenje, trupla so bila vsa ožgana. ' j St. John's, N. F. — Semkajj je prišlo brezžično poročilo iz parnika Eagel. ki se je glasilo, da so rešili 80 mož, posadkoj parnika Seal, ki se je potopil, moštvo se pa je rešilo na koso-, ve ledu. Parnik se je potopil^ ker je nastala eksplozija V| skladišču za naboje, pri čemer( je prišel eden od moštva ob živ ljenje in pet je bilo ranjenih. Agrarna reforma — korupcija. Ko je na skupščinski seji 23. marca dobil besedo poslanec Jugoslov. kluba Josip Klekl, je predvsem kritiziral agrarno reformo v Prekmurju. Navajal je tipičen primer postopanja sedanjega ministra za agrarno reformo Pavla Radiča, ki nastopa proti interesom tamošnje-ga prebivalstva. Šume se n. pr. prodajajo industrialcu Janeko-viču, ki je znan Radičev pristaš. Ti gozdovi se sedaj iztrebljajo z izgovorom, da je treba za reveže gozdove iztrebiti. Prejšnje leto pa se je kmetom odvzelo mnogo zemlje z izgovorom, da se bo ta zemlja pogozdila, ker kmetje rabijo gozdove. V resnici pa je šlo za to, da se kar najbolj ugodi Janekoviču. Isto-tako je bilo z gozdovi grofa Ba-tianija iz Gornje Lendave, ki so danes last izdajatelja najbolj šovinkličiusga lista "Ssa-badszag." Ta sedaj gozdove izrablja na škodo ljudstva. Te šume je dobil kot pristaš Radi-čeve stranke. Poslanec na to govori o reviziji agrarnih objektov in subjektov v Prekmurju. Te revizije izvršuje agrarna direkcija v Zagrebu, čeprav po zakonu za to nima pravice. Očividno je, da hoče Radič iti na roko veleposestniku osebnemu prijatelju Janekoviču. Revizija izvaja popolnoma strankarsko. RADOMIR PAŠIČ "GRAF TAR." Dunaj, Avstrija. — Radomir Pašič, sin bivšega premierja v Jugoslaviji je odšel v Carfu k pogrebu admirala Zotis, ki je bil njegov tast. Domneva se pa, da je odšel le zato, ker je zapleten v veliki graftarski škandal, kateri je tudi bil vzrok kabinetne krize. Radič, voditelj hrvatskih se-ljakov je v svojem govoru v Si-sku rekel, da hoče delati nato, da se ohrani vez med Srbi in Hrvati, ta vez bo tvorila eno najmočnejših strank v Jugoslaviji, pristavil pa je, da Pašiča ne marajo poleg. PRINC KAROL NA POVRAT-KU V DOMOVINO. Budimpešta, Ogrsko. — Bivši romunski prestolonaslednik Karol namerava zasejati revolucionarno gibanje v domovini. V spremstvu svoje priležnice je pod tujim imenom prispel v Transilvanijo, kjer ima največ prijateljev. Poročilo pnavi, ako bo vlada princa Karola s silo hotela izgnati iz Romunije je gotovo, da bodo izbruhnili notranji nemiri. VESTI IZ CELJA. .. .Razveseljiv je napredek, k; ga kaže v poslednjem času u-j stanovljena Slomškova tiskov-, na zadruga. Oglašajo se še ved-, no novi člani k tej zadrugi, ki dajejo jamstvo, da je uspeh zadruge zagotovljen. Samoumor ali nesreča. V nedeljo, dne 21. m. m. so potegnili iz Savinje med Petrovčami in Žalcem nekdanjega komija pri tvrdki Stermecki v Celju Pankracija Poteko. Umrli je bil že dalje časa na bolniškem dopustu, ker je bolehal-na tuberkulozi. Ker ga je ta bolezen zelo trla, se sumi, da je v obupu izvršil ta samomorilni korak, ni pa tudi izključeno, da bi se bila zgodila kaka nesreča. Vojaška straža ustrelila civilista. V nedeljo 21. m. m. zvečer ob pol 11. se je dogodil v bližini okoliškega pokopališča tragičen slučaj, katerega žrtev je postal komaj 251etni Karel Svedovnik, cementni izdelovalec doma v Gaberjah. Imenovani je v nedeljo kakor po navadi spremljal proti domu svojo zaročenko in se nato mimo okoliškega pokopališča vračal proti domu. Šel je po poti, ki vodi proti vrhu hriba, na katerem je pokopališče. Malo proč od vrha hriba sta stali v bližini ogi'aje ob poti 2 vojaški osebi. Svedovnik je stal takrat le 50 metrov proč od smodnišnice. Zato mu je eden. vojakov takoj zaklioal "stoj!" Na vprašanje kam da gre, je odgovoril takoj: "Ja idem kuči!" Mogoče je za tem napravil kak gib ali se je malo premaknil, kar je podalo straži povod da je ponovno zaklicala "stoj!" Svedovnik pa je pri tem zagrešil nepremišljenost, da se je ponovno prestopil en korak na levo. Ker je bila tema, ni videl, da je pri tem stopil v jarek in se pri tem nehote nagnil proti tlom. Vojaka sta vsled tega mislila, da hočej pobegniti ali se skriti vsled česar je oddal eden od njiju strel. Strel je zadel Svedovnika v prsa in je šel od leve strani na desno skozi oboja pljuča nad srcem. Vojaka sta ranjenca spravila v vojašnico na Gaber-je od koder so ga odpeljali v bolnico. Himen. Poročila se je gdč. Fani Mavser, rojena v Leskovcu pri Krškem z g-. Gavrilom Ni-količem, veleposestnikom iit članom znane trgovske tvrdke Nikolič v Novem Sadu. -o- PREKMURJE. Šalovci na Goriškem. Neznani storilci so v noči od 11. na 12. marca 1926 vlomili v trgovino g. Kalmana Pressa. Odnesli so več blaga v vrednosti okrog 1500 Din in jo popihali prekol meje. Merodajne oblasti bodo pač morale nekaj ukreniti, da se prepreči sistematično uhajanje vseh vrst temnih tipov pre-ko meje. > Tešanovci. Uprava Szapary-jevega veleposestva v Murski Soboti proda 93 oralov obsegajoči smrekovi in borovi nasad. Gozd je že razdeljen v maid parcele, katere lahko interesenti posamič kupijo. -o-- Hilo, Hawaii. — Mrs. Leonard Carlsmith je bila pri kopanju v Rose kopališču napadena od morskega volka, kateri ji je nogo odtrgal nad kolenom. Njeno stanje je opasno. Denarne posiljatve. V JUGOSLAVIJO, ITALIJO, AVSTRIJO, itd. Naša banka ima svoje lastna rrečt s pošto in zanesljivimi bankam! i starem kraja in naše posiljatve >o d®« stavljene prejemnika na dom ali nt zadnjo pošto točno in brez vsakegt odbitka. Nai« cene za poiiljka v dinarjih M lirah so bile včeraj sledeče: Skupno • poštnino: soo Din. f 0« 1,000 — Din. _ .... | 1R.7.1 2,500 9 46.79 5,000 | 93.00 10,000 >_ Din. $185.00 100 — Lir____ . .._ $ 4.70 200 m Lir f 9 0S 500 « Lir _ t 2179 1,000 — Lir - ___$ 4X29 nad 2000 lir posebea popust. Ker se cena dmar)* čettokrat ti* nja, dostikrat docela nepričakovani! je absolutno nemogoče določiti cefil vnaprej. Zato se pošiljatve nakaže]« po cenah onega dne, ko mi iprejm* mo denar. dolarje pošiljamo mi TUD| v jugoslavijo in sicer po posti kakor tudi brzojavno. Vse pošiljatve naslovite na SLQi VENSKO BANKO ZAKRAJŠEK & ČBSAREK U55 W. 43nd St.. NEW YORK, N. Y. AMERIKANSKI SLOVENEC Amerikanski Slovenec Prri jin majat&rajil sloTMuki list j.. i X Ameriki, t Ustanovljen leta 1M1 Ishaja ritk dan razun nedelj, pon-ieljk«T In dnerov tw »rinikik. _ Izdaja in tialca! EDINOST PUBLISHING CO Naslov uredništva in nprave} 1849 W. 22nd St, Chicago, III Telefon: Canal 0091, Naročnina! Ea celo leto ____|5.00 Ca pol leta_____ 2.50 Za Chicago, Kanada in Errcpd Za celo leto___ .. . 6.00 Za pol lets _5.00 Tk« fiwnd lh« eldosl SI*-veni an newspaper in Amexfcti. Established J89J, leased daily, except Sunday, day. ud the day after kslMuri Published by! EDINOST PUBLISHING CQ Address of publication office] 1849 W. 22nd St., Chicago, 111* 'Phone: Canal 009«. Subscription! For one year , —— For half a year________ Chicago, Canada and Eurepaj For one year ■■-.....-........... For half a year _- $5.00 2.50 6.00 3.00 DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlanl na ■redniitvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo itevilkei V tednu Je čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa ae ne ozira. POZOR:—številka poleg Vašega naslova na listn znači, do kedaj imate jat plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker s tem veliko pomagate Uata. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. Strupena kača že sika! "Prosveta" se je že pokazala v svojemu smrtnemu sovraštvu. do katoličanov, kakor kača v raju. Prišla je iz grma na solnce prav hinavsko in se lepo obliznila in nahlinila slovenskemu katoličanu in ga nagovorila: "Čikaški kutarji poživljajo svoje pristaše, naj prispevajo dolarje — dosti dolarjev — za ekspedicijo Ljubljanskega škofa Jegliča, ki pride v Ameriko to poletje." (Tukaj se vrže v prah) (kakor hud. . . ki je skušal Kristusa) in pravi nadalje: "Ni naša zadeva, kaj počnejo slovenski katoliški delavci s svojim zaslužkom, -ampak informirati jih je potreba nečesa, česar najbrže ne znajo in česar jim Kazimir & Co. noče povedati." Tak uvod je naredila ta zvita kača predno je izrekla najpodlejšo neresnico zavito v laž in potem nadaljuje svojo kletev: "To je, da je Ljubljanski škof Jeglič največji posestnik v Sloveniji. Jeglič ima ogromna veleposestva. gozdove in druga bogastva na Štajerskem, ki mu nosijo lepe dohodke. Ljubljanski škof je tako bogat, da lahko financira "božjo pot" v Ameriko, vse tiste kompanije, katero bo vodil. Izžemanje denarja za škofa jeftoraj ne le škandal, temveč zločin." Tako "Prosveta svojim, seveda kdor ji bo še vrjel. "Kdor zna ta zna!" — Kdor je hudoben, mu ni nobena podlost pregrda in prekrivična. In kdor je odpadnik se sploh ne zaveda več, da je človek, ker je slabši od nevernika. Tak človek je izdajalec vsega. In ko je "Prosveta" napadla škofa Jegliča se je obsodila sama, to hočem dokazati v mojemu odgovoru. Sicer pa jaz ne bom edini, ki bom zagovarjal velezasluženega in čislanega moža, katerega spoštuje, Mm katoliška Slovenija, oglasili se bodo še mnogi drugi in posvetili v brezverski tabor, da se bo pokazala njih umazana zavist v vsej grdobiji. "Prosveta" se je najprvo zagriznila v "kutarje." Ces, "kutarji" so sklicali Evh. Kongres v Cikagi, in oni hočejo sedaj izžeti ubogega slovenskega delavca (in Prosveta ga hoče rešiti) ? To so napisali za slovenskega čita-telja, na katerega računajo, da je še tako _ daleč za lunO, da jim bo take prismodarije verjel. Zares se mora človek čuditi, da so tisti, kateri hočejo o PROSVETI nekaj sanjati še tako ali sami za LUNO, ali pa tako SATANSKO hudobni in zlobni. Ves svet ve, tudi drugoverci, da je veliki Evharistični Kongres, delo in odločba rimsko-kato-liške cerkve, izdano ob najvišjega pastirja in poglavarja sv. Očeta. In umazana Prosveta hoče povedati svojim čitateljem, da so to napravili "kutarji" (menda s tem misli očete frančiškane). O tem naj sodi slovensko katoliško ljudstvo samo. Zatem se je pa zvita kača poslužila drugega zlodejstva. Pri Pro-sveti, se dobro zavedajo časa, vedo kaj se približuje, vedo, da se bo ob priliki Evharističnega shoda v Cikagi posvetilo od žarkov istega tudi v njihovi brezverski tabor in brlog, in zato se boje. Začeli so že pred časom, ob času, ko se zavedajo kedaj je najbolje nastopiti, d.a preprečijo kar se da preprečiti napram tej slavnosti. Za predmet so si izbrali knezoškofa Bonaventu-ra Jegliča Ljubljanskega. Dobro vedo kdo je on, vedo, kako ga čisla vsa Slovenija in ne samo Slovenija, pač pa tudi daleč na okoli po drugih državah je ime Jegliča v'spoštovanju. Ampak Cikaški cunjarji so se pošteno zmotili, in urezali so se prav v živo ako mislijo, da jim bomo mi verjeli kar so v ta zločinski namen napisali. Dovelj je, da vemo zakaj da se gre. Mi poznamo Ljubljanskega škofa Jegliča in mi poznamo tudi možakarje okoli "Prosvete." Vemo kdo je škof Jeglič po njegovih delih, in vemo tudi, kdo so po njih delih "Prosvetarji" in potem' bomo sodili in delali. Za svarila v "Prosveti" mi ne damo počenega krajcarja. Lahko slepijo one, kateri se jim slepiti dajo, katoličanje se jim bomo samo smejali iijih zlobnosti in obrekovanju. Ko je Prosveta povedala o "kutarjih," da so oni za zbiranje dolarjev. . . je za tem takoj povedala tudi kako bogat človek je Ljubljanski škof Jeglič, namreč; kaj da vse premore v posestvih in gozdih itd. itd. Prosveta ve, da bodo oni, kateri škofa Jegliča in njegovih del in okoliščin ne poznajo verjeli in šli njim na limance. Nekaj ljudi bodo zastrupili, kakor so jih vedno pridobili na svoje premetene laži in zavijanja, ali drugače jih bo pa obsodila vsa slovenska javnost kot en mož, ker pozna in ve kdo je škof Bonaventura Jeglič po njegovih delih in ker tudi vsi vedo, da on nima ničesar na razpolaganje v denarnih sredstvih, kakor tudi ne v posestvih s katerimi bi on za-mogel razpolagati za lastne namene. In to bo najboljši odgovor laži-zavijalcem in zavistnikom. Kdor ima dovolj kosmato vest, lahko zapiše: "Škof Jeglič je bogat, največji posestnik v Sloveniji." O, ti prefriganci, kako znate slepiti! Povejte, povejte, kje ima škof Jeglič svoje bogastvo, s katerim naj razpolaga!! Kaj ima on na svojih rokah, ali v svoji oblasti, da bi lahko razpolagal? Povejte, da ne ostanete očitni lažniki pred vsem katoliškim svetom! Sram vas bodi, ki si upate, na tako zavisten način blatiti in v črno luč po- Mr. Anton Grdina, predsednik KSKJ. staviti moža, kakor je knezoškof Bonaventura Jeglič, kateri ima za seboj ves katoliški narod, doma in drugod, katerega dela govore jasno in odkrito! Kako vesel bi bil škof Jeglič in z njim tudi vsi oni, kateri potrebujejo pomoči, ker jim škof Jeglič pri najbolji volji ne more pomagati, ker nima sredstev, ako bi bila resnica to, kar ste ga obdolžili. Škof Jeglič je BOGAT na svojih dobrih delih, kajti vse je dal kar je imel in smel dati za dobre namene — za sirote in še bi dal, ako bi bilo še kaj njegovega, pa žali Bog, da nima ničesar na razpolago, da bi dal. Škof Jeglič je bogat, samo pri Prosveti niso hoteli povedati o pravemu njegovemu bogastvu, da si ravno niso tako nevedni kakor se delajo. Oni ravno tako dobro vedo kdo je škof Jeglič in dobro vedo, da bi škof Jeglič dal vse za Slovensko kulturo, izobrazbo in sirote, ako bi kaj imel. Ali pišejo drugače, ker se ga boje in jih je njega strah. Škof Jeglič je bogat na svojih delih. Njemu je postavljen v spomin velik spomenik na Št. Vidu nad Ljubljano, ki bo pričal stoletja, ko bo on že počival v grobu in od Boga plačilo užival za to kar je storil za Boga in svoj narod. Ravno to pa boli njegove sovražnike, ker jim je s tem1 vzel žezlo odpadnikom iz rok, in s tem otel veliko duš, da jih ne morejo kar tru-moma, poneveriti. Škofovi zavodi v Št. Vidu nad Ljubljano vas bodejo v oči, ker ste krivična sodrga! S tem, ker je škof Jeglič postavil te zavode je vam uzel tako rekoč tisoče duš iz rok vašega '•naprednega" brezverja, kajti tam v zavodih se odgaja vseslovenska intelegenca in vzgaja v pravemu katoliškemu duhu. To vas peče in boli, in radi tega divjate, in se zvijate, kakor črv na solncu. Ni potreba meni, ali pa kateremu drugemu, da naj sploh zagovarjamo moža, kakor je škof Jeglič, ker dela njegova govore in bodo govorila zanj. Vendar pa, ker ste na tako hinavski način hoteli zaslepiti oči našemu, slovenskemu narodu, ali vsaj onim, kateri vas in škofa ne poznajo, si usojam vam to zabrusti v obraz. Škofovo bogastvo, kje je? Veleposestva, kje so? Je li kaj v njegovi oblasti sčemur naj on razpolaga? Gozde sem videl jaz zadnje leto, prazni so, porobki so o-stali od tega kar so morali posekati, da so vzdržali zavode, ki tvorijo najvažnejši kulturni del slovenskega naroda, škof jih ni za sebe vporabil. Veleposestva na Štajerskem, bil sem v Gornjemu gradu, v starem zidovju, kjer ima svoje letno stanovanje. Kaj naj naredi on s tem ? Ali naj proda ?' Ali je njegovo ? Ali sme prodati ? In zakaj pa niso to že prej drugi prodali ? In dali vbogajme ? In rečem le tole, ako bi smel in imel pravico škof Jeglič prodati te posestva, da bi on to takoj prodal in vse dal za uboge sirote, tak je mil. knezoškof Jeglič in to ve vsaki človek v Sloveniji, vedo tudi najbolj zagrizeni odpadniki. Po mnenju in sodbi "Prosvetarskih" učenjakov bi naj bil škof Jeglič vržen še iz tega kar spada Ljubljanski stolici, vržen na cesto, to pa zato ker uči in pastiruje med Slovenci, da jih ne morejo odpadniki vse ob vero spraviti. Mi vemo zakaj ga sovražite ! Vemo, zato ker poznamo vas! Poznamo pa tudi škofa Jegliča in radi tega mi vas obsojamo v vaši podlosti in netaktnosti — predrznosti in zavisti! Kako ste kratkovidni, in kako farbate ljudi, kateri vam še verjamejo . Ako bi bil vaš Kristan na mestu kjer je škof Jeglič, potem bi vi molčali, bil bi največji mož na svetu, seveda o njemu in njegovemu bogastvu, katerega ima ne bote ničesar napisali. O škofu, ki je in živi radi naroda in za narod, ki se zrtuje za narod, o njemu pišete lažnivo in hinavsko. Sram vas bodi! Poglejte v svoj tabor, kjer se godijo izdajstva, kjer se narod blufa, in pustite nam škofe, kateri so nam sveti in priljub Ijeni! Brigajte se za svoje gnile razmere med vami, mi katoličani bomo še sami skrbeli za naše slovenske katoliške delavce, bodite brez skrbi. Pa še malo pomislite kaj ste naredili z denarjem nabranim za "Primorske Slovence" ? ! Kam so šli tisočaki? Jih je kaj dobil Ljubljanski škof Jeglič? Dobro bi bilo, stokrat srečni bi bili siromaki njegove škofij«, da bi mu vi po slali nekaj tisočakov, prišli bi bili na pravo hVešto, vi pa ste pre varali one, ki so vam pod pretvezo da bo za "Primorsko" dajali denar. Ali ni vas sram ? ! In še si upate priti napram človeku, kakor je nadvse spoštovani Dr. Bonav. Jeglič, pa vi pridete z maslom na glavi na solnce ? ! Sram vas bodi hinavci! Mi poznamo škofa Jegliča in z njim sočustvujemo. Ves naš slovenski katoliški živelj bo njemu slavo pel, vas bo pa sram! Ako to ne zadostuje za odgovor na grdi napad, bom še lahko prišel na dan z nadaljnimi dokazi, kako bogat je škof Jeglič, in kakšni rodoljubi da ste pri Prosveti. Anton Grdina. POROČILO IZ METROPOLE pred drugimi naselbinami. V DRŽAVI INDIANI. Vsak darovalec naj stori svojo Indianapolis, Ind. dolžnost v ta dober namen in Naša slovenska naselbina do- (Bog bo blagoslovil za kar bote biva vedno lepše lice. Kmalu darovali. . bodo zginile blatne ceste nado- Martin Česnik. meščene s tlakovanimi. V sre-] -o- dini naselbine imamo krasno KAKO SO SE IMELI NA VELI-cerkev. Ko nas zv onovi vabijo! KONOČ V SPR1NGFIELDU. jih lahko vsi slišimo. Springfield, 111. Mesto Indianapolis je zvano nih in Zadovoljnih po minoli božji službi, ker se je vse tako izvrslno poteklo. Ravno toliko starišev in še več bratov in sester ter prijateljev in znance* je bilo ponosnih na naš pevski zbor, ki je toliko pripomogel za povzdigo slovesnosti bozJe službi na velikonočno nedelj"' Po maši so se vsi pevci in P^11 zbrali v župnišču, kjer jim Jc g. župnik Mažir, ves vzrado-ščen, iskreno čestital na neumornem trudu pri vajah ter"J točnosti pri petju. Za ph&e pisanko je podelil vsake®« škatljo najfinejše čokolade te' jih povabil, da zapojejo isto la' tinsko mašo tudi na belo nede ljo pri rani božji službi, ko J' Velika noč. Kakor še ni- največjo mesto na svetu brez koli poprej, je bila naša cerkev vodne zveze. Nahaja se v sredi.na velikonočno nedeljo polna države Indiana, na jako krasni j vernikov pri vseh treh sv. ma-legi. Skozi Indianapolis vodi 13(šah. Pri prvi sv. maši, pri ka-ali 14 železniških črt, ki vodijo terej je g. župnik Mažir govo-na vse strani. Zato je važno me- ril v treh jezikih, so pristopli sto in ga na nazivi j ajo zastonj, malodane vsi pričujoči k sv. da je Indianapolis en najvaž- J Obhajilu. Videli smo poklekati nejših distributivnih centrumov, k obhajilni mizi očete in mate-v osrednjih državah. Mesto šte-!re, sinove in hčere, starčke in je po zadnji statistiki okrog otroke. Koliko zadoščenje je ta 320 tisoč prebivalcev. Mesto se pojav vere bil našim dobrim ka-hitro širi po svojih predmest- toličanom! Naš g. župnik je jih, kjer vedno naprej grade lahko videl, da ni zaman ves nova domovanja in vsa okolica njegov trud z našimi ljudmi, se stalno zboljšuje, kar pomeni, j Še živi vera med nami, poseb-da se bo mesto še vedno večalo ,110 je trdna in živa med našo in širilo. j katoliško mladino. Četudi mar- Slovenci imalno v tem mestu sikaterega očeta in matere ni v precej veliko naselbino. Imamo cerkvi, sin in hčer sta pri božji šest novo-spreobrnjencev bil« slovesno sprejetih v naročje sH katoliške cerkve in tudi čla'11 in članice društva sv. Barba'8: štev. 74 ter sv. Rozalije ^ 140 in članice Marijine druž^ so pristopili k velikonočnem11 sv. Obhajilu. Boyology — vzgoja dečko*] — Tukajšnji Kolumbovi vitez so otvorili poseben tečaj a''sj lo za vodje v vzgoji dečkov, koli 150 možev in odraslih f». tov obiskuje tečaj; med "J1", fe; in je tudi naš g. župnik slovenski fant Toni Žaubi. bo traj i>i devet večerov, naše mladine, je postalo pereče vprašanJeJ ROPARSKI NAPAD V KRNI- CI PRI GORJAH. V sredo, dne 10. marca, okoli 9. ure zvečer se je pripeljal neki voznik iz Gorjuš v Bohinju v Krnico k tamkajšnjemu lesnemu trgovcu Janezu Poklu-karju po svoj zaslužek. Ker leži vas v dolini, je privezal konja in voz pet minut od stanovanja lesnega trgovca in hotel še isti večer na Pokluko, kamor je vozil les. Odšel je sam k trgovcu po denar, ki mu je takoj izplačal njegov zaslužek. Bohinjec je krenil nato v Potočnikovo gostilno k večerji. Tamkaj se je nahajal tudi mlad fant Janez Pogačar, domačin iz Krnice. Med obema se je kmalu razvil zelo živahen pogovor, tekom katerega je Bohinjec plačal nekaj pijače tudi za svojega tovariša. Čim pa je Pogačar. opazil, da ima voznik precej denarja, se je odstranil iz gostilne. Nič hudega sluteč Bohinjec je-vstal kmalu za njim in odšel po cesti po svojega konja, da nadaljuje potem vožnjo na Po-jkluko. Komaj je prišel kakih 100 korakov od gostilne, ga je Pogačav, ki ga je skrivoma čakal, udaril naenkrat s koloni s tako silo po glavi, da je padel v nezavest. Pobral mu je nato ves denar in izginil. Nesrečni voznik je preležal vso noč na cesti. Šele proti jutru se je toliko zavedel, da se je mogel s skrajnimi napori priplaziti do svojega vso noč . privezanega konja. Cim so ljudje zvedeli, kaj se je zgodilo prejšnji večer, so o dogodku takoj obvestili orožnike na Bledu, ki so Poga-gačarja prav kmalu izsledili. Pogačar je spočetkoma trdovratno tajil vsako krivdo, končno pa se je pod težo dokazov vendarle udal. Pri njem so našli še ves voznikov denar, razen 10 Din. Napadalca so izročili v sodne zapore okrajnega sodišča v Radovljici. Napadeni Bohinjec je bil težko poškodovan in se bo moral dalje časa zdraviti. Janez Pogačar je sin kmet-skih starišev iz Krnice. Mati mu je umrla med vojno, oče pa se je poročil v drugič, kar temu nikakor ni bilo po volji. Udal se je pijači in je postal sploh delomržen človek. — Lansko spomlad je bil potrjen v vojake in bi moral pravkar oditi, da zadosti vojaški obveznosti. Bil pa je brez denarja in se zato domneva, da si ga je skušal pridobiti na ta način. Baje je Pogačar sorodnik onega Janeza Pogačarja, ki je izvršil lansko leto roparski vlom v Kmetijsko društvo v Gorjah. Oba Pogačarja sta doma iz Krnice. krasno slovensko cerkev. Tudi večje število slovenskih društev. Slovenci smo naseljeni bolj skupno okrog cerkve, ki je imamo v naši sredi. Kakor sem že omenil, ko se zvonove oglasijo iz visokih lin, jih lahko vsi slišimo. Tako nas je zbudilo tudi veselo pritrkavanje zgodaj v jutru na velikonočno nedeljo. Vse je že hitelo, da ne zamudi Vstajenja, ki se je proslavljalo ob 5. uri zjutraj. Kako ganljivo je bilo videti zlasti naše malčke v najlepši disciplini, s sklenjenimi rokami v .sprevodu pred sv. Rešnjem Telesom. Za temi so šli cerkveni odborniki, zastopniki (ce) cerkvenih društev. Po slovesni procesiji pa se je pričela sv. maša, spremljana s krasnim petjem. In kar je še največje hvale vredno, veliko ljudi je pristopilo k sv. obhajilu. Vsi radostni smo se vračali domov. Med potjo sta se sešla stric Joža in Janezov Janez, ki se je stricu predstavil v prvih dolgih hlačah. Stric pravi, lepo je bilo danes, lepo. Pa so Angleži peli latinsko mašo, kaj ne? — Janez: O ne stric, sami slovenski fantje in dekleta so peli. — Kaj praviš, ali res ? — Seveda ^ je res, resnico vam pripovedu-'od vseh poštenih ljudij, ali jem. — Stric: Ampak tisto brezverne, katere policaji išče-krasno melodijo na orgije,'jo in jih po ječah zapirajo ? spremljano po drugih inštru-j K drugi sv. maši prihaja mla-mentih, tisto pa niso igrali na- dež, ker je pridiga le angleška. Si. — Janez: Tudi tisto stric, so Pri tretji sv. maši so bili SlovA-igrali naši. Kaj ne veste, da je ki in Poljaki, pa seveda tudi Miss Mirni Vidmar organisti-1 Slovenci in druge narodnosti. čaj ie sila zanimiv in ■ ... I Skrb za osobito deck0' - p« še osob^ med nami Slovenci, kjer so svojo nes» od ver*' čut rf pa- lastni odpadniki s mnostjo in odpadom iztrgali iz mladih src metni ljudje po celi Amerik1 videvajo jasneje od dneva dneva, da se temu javnem11.^ sil ju mora priti v okom z brazbo srca ter dobrim i'1 z službi vsako nedeljo in pri Ob hajilni mizi, če ne vsaki mesec, pa vsaj večkrat na leto. Naša v Ameriki rojena in po kristjan- ,sko vzgojena mladina vidi in mežljivosti in poštenosti ve, da je vsak civiliziran človek v Ameriki veren ter da je krščanska vera podlaga vsemu družabnemu življenju. Naša a-meriška mladina ve, da le verni fantje in dekleta vživajo zaupanje svojih delodajateljev v uradih, pisarnah, prodajalnah, tovarnah i. t. d. Delodajatelji dobro vedo, kedor veruje v Boga, tudi veruje v njegove zapovedi. Med Božje zapovedi pa spadajo tucli one, ki se glase: "Sedma, ne kradi; osma, ne pričaj po krivem zoper svojega bljižnjega (to je ne lagaj se)." Otroci naših vernih in poštenih slovenskih starišev imajo vsi dobre službe ter vživajo zaupanje svojih predpostavljenih, medtem- ko čitamo imena otrok naših odpadlih Slovencev skoraj vsaki teden v časniških poročilih o ropih, tatvinah, udiranju v trgovine, med tolovajskimi tolpami, ki prejemajo ljudi na cestah ter kradejo automobile. Pa naj kedo reče, to ni dr8' deck1 vim vplivom na mlade Med vdeležniki tega tečaja^ zastopana razna vero-izP ^ danja, da celo zamorci- ^ J liški duhovniki in pro test5 ministri (pastorji) so v to edino rešilno idejo: jlifti mo dečka." Tečaj se odp"' zaključuje z molitvijo iri p i • 2 l tron 2: 2i l DRI & ili jfzve] fem ili k Ne; Ha,s i j« 2; falt< *>hr, en h Slo j H 'froj n< eč fcu '»i, pel lil % 'k "i i k »ložj % 11 Dri Poročev»leC' evharistigni Odbor za slovensko • ^ je dobil sledeče krasno P1 sekC 1 da se mi Slovenci P° St. Paul, Minn.: Lepa in odličnih gostov, ki se 1' ljejo na Evharistični k°%e an1 fild res! Stariši, kakšne otroke ima-1 ,te raji: verne, ki so spoštovani n,i a 9 Stric: Da to vem, in j Bila je slovesna peta sv. maša, vsako nedeljo lepše orgije po-; katero je daroval g. kaplan G. ijejo. Ali povej mi Janez, kdo Plank. Naš cerkveni pevski J so pa tisti umetniki, ki so tako| zbor je zapel latinsko sv. mašo krasno spremljali orgije? —, pod vodstvom našega g. župni-Janez hudomušno: To pa sami ka Mažirja. Orgljala je maj-uganite stric! s te rak o naša majhna in mlada Naš č- g. župnik so nam o- organistinja Frances Zaubi, u-zpanili, d^v bomo imeli sv. misi- čenka osmega razreda naše slovenske župnijske šole. Solisti- je bila, uh s« uu ow"- .j.^ žemo pri prihodu našega ko" Gotovo je to nekaj izv ga, da prida škof v Ameriko, ne bo več zgodilo v 1 j en ju. v.eh Zato je dolžnost naf meriških Slovencev k«1 mogoče storiti, da in čast tako k 6, K V Ljubljana Kaj taK, našem 21 Iš p h eino 0' šo ljubezen nim gostom v naši nov ni. ,gjti Upam, da bodo sloven spodje duhovniki slovensko ta p«'; V ben "Purse' stvo pa svoj dar v i, cLi b( 1 25. a Zato tem potom opozarjam vse! nje so bomo imeli sv. misi-jon od 25. aprila do 2. maja. bile Hfclen Bestudik, Fa-farane, naj se pridno udeležu- ny Žaubi, Frances Zaubi in Ma-jejo sv. misjona. Gotovo bo za ry Zaubi. Petje sta spremljala marsikaterega to zadnji mis-( na goslih Steve# Szerletich Steve Jančik. Petje je bilo krepko zbiralo o tej izV< Si** priliki. Priloženi ček je vek v ta namen. Vam ud an i mo.1 P1'1 m Monsignori' ^ h Hi H. h 'a lih .11 !' v. S S Dl Ji] % \ «l> to zadnji mis-jon, zadnja prilika božjih milosti, katerih smo vsi potrebni. Ne bodimo brezbrižni. Sv. mi-sijon bo vodil najboljši slovenski pridigar v Ameriki Rev. Kazimir Zakrajšek iz Chicago. in iz- borno, posamezne solopartije naravnost divne. Za ofertorih so zapeli mogočni Regiua Coeli laetare. Sedaj, smo po mnogih letih dospeli do viška popolno- Naj še omenim, da se je na' sti tudi v petju in godbi. Ni nam zadnji seji društva sv. Alojzija štev. 52, KSKJ. razmotrivalo. da bi se nabiralo prispevke v prid evharističnega kongresa. Zato se tem potom opozarja rojake naj pazno čitajo poročila, ki jih v to svrho prinaša "Amerikanski Slovenec," da ne bodo nabiralcev nadlegovali, zakaj se gre. To je velikanskega po- več treba izposojevati si pevcev in pevk za naše cerkvene slovesnosti; nasprotno, velikanska organizacija Kolumbovih vitezov, broječa nad dve tisoč članov, prireja svoje predstave z našimi slovenskimi in slovaškimi solistinjami! K temu vspehu je pripomogla našim mladim ljudem naša slovenska Preč. g no zahvaljujemo pismo. Izkaz prispevk°V' Rt. Rev. Monsignore ' l0(l. gulin, St. Paul, Min'1, Rev. John Miklavčič, ^ Chicago, 111. .. • . »i Rev. Benvenut Wink'^' jI1' O KM., So. Chicago Rev. Fr. B. Kavčič, F. M., So. Chicatf0. Rei. Br. K. G., O. F-So. Chicago, '..^»f Anton Golobih lib 0. , 111 k- i.* mena za ven katoliški svet. Ni-[Župnijska šola. Sedem in dvaj-kar se ne dajmo osramotiti set pevcev in pevk jc bilo sreč- Dne 3v bruhnil v skladišču jajčje jin ga popolnoma Škoda je i večinoma 110. ib marca Št. Jurii«:^ velikanska, krita z ^ ' ie di >il S \ K I1., S S 'j 'Mi. amerikanski slovenec Tvoj nedeljski tovariš. Rev. J. C. Smoley TEDENSKI koledar. 2. ned. po velik. — Jezus do-P«tir. Jan. 10. 18 Nedelja — Apolonij, muč. 19 Pondeljek — Ema, vdova. 20 Torek — Testim. 21 Sreda — Sv. Jožef, Pawn cerkve. 22 četrtek — Soter. 23 Petek — Jurij, muč. 24 Sobota — Fidelis, muč. druga nedelja po veliki noči. Jaz sem dobri pastir. Jan. 10, 11. Vako krasno sliko je nasli-, J ^bi naš ljubi Gospod in . ^ar> Jezus Kristus. "Jaz dobri pastir." "Mi smo za-«akor ovce" (Iz. 53, 6) v j L vW greh,a- nikdo izmed ne mogel priti v nebesa, šo- , le vedel edinorojeni Sin bož- talft0 Se je včlovečil. Ni mo-a»i,lega storiti, toda storil je to "ov°ljno, ker nas je neiz-110 ljubil. "Sin človekov je te r^l iskat in reševat, kar je bi-'i pgublJeneg,a." (Luk. 19, 10). Odstavite si Ga, kako išče. :°V' „ .3e to nekega pomladanske- feoil6 V puščavi- 0koli njega Dlt° k„ v mn°žice, okoli 5000 so lile" Prišli so od blizu 111 5lt C' mladi in stari> prišli so ere! Hoj5 m Popeljali bolnike s sti' ley, • P° večini so bili samo V Hej' UKbogi ljudje. "Ko je pa Win ne množice, so se mu "1!,le- ker 1,11 Kei' so bile kakor ovce ®»-«L Pastirja" (Mark. 6, 34). «ar Je čutil v svojem srcu, je 'ko ^ W?azal v dejanju. Šel je dr8' ^ Č^L^a do bolnika, z vsa-)!ožifegov°ril nekaj besed, [že®1 ? tc- li iccii'i ide)* na njega in ga - p • Potem se je pa vse del 1 Vedoval množicam . o em kraljestvu. — Tako -•'(jj lyPastir pasel svoje ovči-•jj besedo. To j« 'bilo ' Drugje je k množicam ;izgubljeni ovcL la Polji pod kakim dre-wiJllina Jezeru iz ladjice, Da ^nčni dan pa v sinagogi 0^.templju. In K, .c' ki bi ga poslu- „ bilo o- more. Če si Sin božji, stopi doli s križa, pa bomo verovali v te." Kristus pa ni stopil doli s križa. In če bi bil tudi stopil z njega, bi le ne bili v njega verovali, ampak ga znova križali, samo bolj trdno. — Ti torej niso hoteli. Proti njim je razpenjal križani Zveličar, dobri pastir, svoje prebodene roke, pa niso hoteli. Za njimi so se tlačile množice drugih navadnih ljudi. "Ljudstvo pa je stalo tam in zijalo" — pravi evangelist Lu-kež. Zijali so — nekateri iz lahkomišljenosti in radovednosti, drugi so bili ginjeni; kesa-nje, srčna bol jim je razjedala srce. — Čudna reč! Pred dobro uro še se je dalo to ljudstvo nahujskati od svojih voditeljev, od Jeruzalemske inteligence, da je vpilo pred Pilatovo palačo : "Križaj Ga, križaj Ga!" In sedaj pa stoji molče okoli križa. Čez malo časa pa bodo odhajali iz gore Kalvarije, in sv. Lukež je zapisal v svojem evan-gelju, da so se trkali na svoja prsa, da se je v marsikaterem očesu lesketala solza. Grešili smo, da smo se dali zapeljati in, da smo zatajili Kristusa. Toda ne bo dolgo, pa bodo ti ljudje stali pred Petrom, dvigali proseče roke: "Možje, bratje, kaj naj storimo?" In sv. Peter jim odgovarja: "Delajte pokoro, in dajte se krstiti v odpuščanje grehov!" — Povejte mi, prijatelji, odkod ta preobrat v srcu tega ljudstva? Glejte, to je povzročil v njih umirajoči Dobri pastir. Tako dolgo je trkal na je govoril dobri pastir. On je bil, ki je nevidno trkal na raz-bojnikovo srce svoječasno v puščavi, dokler ga ni našel kot zgubljeno ovčico, ga zadel na svoje rame in mu odprl nebeška vrata. Tako je učil, tako ravnal, tako umiral Kristus, dobri pastir. Tudi za me je tako umiral, u-miral tudi za tebe, prijatelj ! Vsakega izmed nas bi- rad pritisnil na svoje srce, da bi nas rešil večnega pogubljenja, da bi nas pripeljal v večno življenje. — Ali ne pozabljaš prepo- dvajset milijonov avtomobilov V združenih državah. gosto na tega dobrega pastir ja ? — Prihajaš li k 'njemu vsaj na Gospodov dan, ko se za te znova daruje ? — Ga li poslušaš, ko govori k tebi po svojem namestniku ? — Ne utekaj pred njim, ne zamašuj svojih ušes pred njim! Če pogledamo okoli sebe, vi- Čez dvajset milijonov motornih vozov je bilo 1. 1925. v prometu po cestah Združenih držav. Število registriranih avtomobilov se je povečalo za 2,360,000 oziroma za 13.4 odst. čez prejšnje leto. Največji porastek v številu |avtomobilov pokazuje Florida, kjer se je število registrirnih avtomobilov skoraj podvojilo (46.8 odst.) v enem letu. Tudi države Utah, Mississippi, Ala-" bama, Arkansas, North Dakota in Texas izkazujejo porastek čez 20 odst. Število to'vornih avtomobilov (trucks) se ,je v vsej deželi povišalo za 14.5 odstotkov. ■m- Največ registriranih avtomobilov je v državi New York, dimo mnogo odpadnikov od sv. j namreč okolo 1,625,000. Za njo vere. In zakaj so ti ljudje od- sledijo zaporedno California, padli ? Veste, zakaj so krivi preroki imeli med nami tako lahko delo ? — So razni vzroki, a omenim samo en vzrok: Edino le zato, odpadli, ker se že leta in leta niso brigali za božjo besedo. Čitali, poslušali so druge besed^. To, kar jim je Ohio, Pennsylvania in Illinois. Sedaj prihaja v Združenih državah po en avtomobil na vsakih 5.8 prebivalcev, t. j. po 10 avtomobilov na vsakih 58 oseb. California ima razmeroma največ, po 2.9 prebivalca za vsak avtomobil. Isto razmer- gon. Razmeroma najmanj avtomobilov je v državi Alabama, kjer prihaja po en avtomobil na vsakih 12 prebivalcev. -o- Strahovit vihar v Livnu. V Livnu v zapadni Bosni je divjal strašen vihar. Vihar je trajal celih 48 ur brez presledka ter se je polegel šele v nedeljo. Približno sto hiš je ostalo brez strehe, a 46 hiš — zgrajenih iz slabejšega materijala ...... ' . . , v. I DVONADSTROPNA zidana hiša — je burja popolnoma poruši- 6 in 7 sobami ta. Mnogo rodbin je ostalo brezi strehe in zavetišča. Določena I Mali oglasi. | * ^ HISE IN LOTE. LESENO POSLOPJE, 3 nadstropja, na 17.59 Wabansia Ave. II. L. Lathe 7223 Dobson Ave., Chicago, 111. 230-p do p 6 in 7 sobami, hrastova tla, garaža za dve kari. 934 W. 50th PI., Chicago, 111. 228-p do p je posebna komisija, ki bo ce- POSLOPJE z 10 sobami na prodaj nila Škodo Garaža za dve kari, hot water heat i v bližini Sheridan Rd. "L" postaje. $13,500. — 935 Dakin St., Chicago širite "amer. slovenca.' 111. 237-p do p Kako se je iznebila Radi uljudnosti- še ostalo iz katekizma, to se je Je je : 3.6 za državo Iowa, 3.7 že davno izkadilo, luč svete ve- Nevado, 4 za Kansas in Ore-re je vedno slabeje gorela, pri-1 čela je samo še brleti, dokler ni konečno popolnoma ugasnila. V srcu jim je ugasnila vera. In kjer je tema, tam raste nemoteno greh in zmota. — Bog jim bodi milostljiv, da bi se vrnili k dobremu pastirju. V tvojem srcu, prijatelji, naj sveti luč svete vere! Kako dolgo pač še, pa nas bodo drugega za drugim položili v temen; grob? "Hodite, dokler imate; luč, da vas ne ujame tema"j (Jan. 12, 35). V luči svete ve- Vedoč po svojih lastnih izkušnjah, koliko človek trpi, kateri ima revma-tizem, je Mrs. Hurst, ki živi na 2041 Davis Ave. D. 290, Bloomington, 111.,: tako hvaležna, da si prizadeva, kjer le more, še drugih trpečim povedati, kako se lahko iznebijo" teh bolečin na čisto priprost način kar na svojem domu. Mrs. Hurst nima ničesar za prodati. Samo izrežite ta oglas in ga pošljite z Vašim imenom in naslovom njej; ona bo prav z veseljem poslala potrebna navodila čisto brezplačno. Pišite takoj, da ne pozabite. njihova srca, da so se obrnili. |Ve hočem živeti, v luči prave V ed"r K $ i J če tuintam bi ravno posebno Jlh je tolažil: m ------.Ji. "Ne boj- čreda, ker vaše-_ u -le bilo všeč, vam da-\f Sn (Luk. 12, 32). Vi^l okoli triintrideset Cevčice. akn1*10 si sa Še nada->iše,° 3lh Išče. ^i-eli, petek Na g0_ In dobri pastir jih zadene na svoja ramena in ponese v svoj hlev. Toda nismo še pri kraju. Sedaj pride, kar je jako zanimivo. Prav blizu križa ste dve Dva roparja umirata tam. Tudi na te ni dobri pastir pozabil. Tudi ta dva zločinca bi rad pritisnil na svoje srce. Eden je obračal svojo glavo proč: "Jaz nočem." — "Boš na veke nesrečen." — "Jaz nočem." "Lepo te prosim, usmili se samega sebe, poslušaj moj glas, pridi." — "Jaz nočem." — In se roti in preklinja vere hočem umreti, da mi bo kedaj svetila večna luč. Zato pa naazj k Kristusu, dobremu pastirju! Amen. --o- Mačka da, mačka vzame. To je stara istrska prislovica Istrski Jugoslovani imajo to ne srečo, da se jim večkrat kaj da; ali kmalu zopet vzame. Staro-; slovenski jezik je bil v cerkvi, pa so ga vzeli. Gentile je vzel hrvatski in slovenski pouk pa dal dodatne ure. Pa jih je kmalu vzel . . . Zakaj so bile prav-i zaprav dovoljene tiste dodatne ure? Veliki italijanski šolni- "L" se poslužite Rapid Transit Lines uslužbenci so izbranega ka odgovorni. Oni se zavedajo, da so v službi za potnike, kateri napravijo njih službo stalno ako so uljudni in postrežljivi napram njim. Zato-raj Vas zagotovljamo, da boste vedno našli uljudno' postrežbo in zadobili zanesljive informacije od uslužbencev Rapid Transit Lines. "Rapid Transit je najboljša prilika za transportacijo potnikov v Chicago, bodisi glede hitrosti, udobnosti ali pa popolne varnosti. Neomejeni "L" listek Vam omogoča najcenejšo vožnjo v Chicago. Potujete kakor daleč in kamor hočete celi teden za $1.25 Kupite tedenski listek, po-služi se ga tudi lahko vaša družina. Le zračunajte koliko boste na vožnji prihranili. Chicago - Evanston - Nilcs Center Pass $2.00 na vseh "L" postajah. CHICAGO RAPID TRANSIT LASTNIK PRODA na Austin & Queen Ave., zidani bungalow s 5 sobami spodaj in 3 sobe v podstrešju, hot water heat, vse moderno. 5442 Kammerling Ave., Chicago. 111. 245-s.s N1Z K E CEN K—D t'NG A LOW NOVI MODERNI bungalow s 5. ali 6. sobami, "furnace" in "hot water heat," jeklene konstrukcije, vse prvovrstno narejeno Pol bloka od kare, alley tlakovana. Imamo veliko izbero. Y. Watzo, 5300 Melrose St., Chicago, 111. 254-tdot POSLOPJE s 4. stanovanji na vogalu med Racine in Ashland, cena $15,000 — 1. vknjižba $6,000. Rent prinese na mesec $170.00. Vprašajte 8631 S. Laflin St., Chicago, 111. 252-t. ZIDAN BUNGALOW v Monte Clare, z najnovejšo opravo, tlakovano cesto, dobra transportacija. — Cena $8,800 — gotovine je treba $3,000. 2447 N. Newland Ave. Phone Co-lumbus 10015, Chicago, 111. 250-t FARME NA PRODAJ. 120 AKROV farme, T. .11.. preiskane krave, mleko lahko za prodati, proda se z živino in vse kar gre zraven dobra zemlja. 30 akrov lesa, jako pc ceni. Pišite na Box 79, Room 610 117 N. Dearborn St';,: Chicago. 111. __ 223-s.t,sr po nizki ceni. Poglejte na 1145 W. Lore! Ave , Chicago, 111. 231-p,s,t MODERNO POHIŠTVO za 7 sob, nova peč, omara za led in dr. pro-dam po nizki ceni. 5819 Race St, Chicago, 111._233-p,s,t PRODA SE mesnica na dobrem prostoru, North side, trgovina s sadje-Ki in zelenjavo. Prodaja se tudi druge stvari, vse skupaj za $1800. Proda se, ker ima lastnik dve trgovini. — Vprašajte pri Carl Schmidt, 725 Burnham Bldg., 160 N. La Salle St., Chicago, 111. Cena nizka. 239-p.s.t "MASSAGE PARLOR," ustanovljeno pred 12 leti odda. ker zapusti mesto. 1260 N. Clark St., Chicago, 111. _Pf^ PRODA se pohištvo za 7 sob na 5022 Grand Ave., Chicago. 111. 241-s,t,sr FINO POHIŠTVO s posteljno opravo; gotovo bo dopadlo kdor vidi. — 4932 Grand Ave., Chicago. 111. 242-s.t,sr PO UGODNI'CENI prodam 5 preprog, 5 omar za obleke, 4 posteljq, stole ,mize, šivalni stroj. 1027 Buena Ave., 1. nadstr. Chicago, 111. 246-s,t,sr. h i' \ alv umi'-a dobri pastir, je natlačen ljud- : Slav-lih ^ k>;rm na tisoče. In vsa-^'žu P°z"a ta, ki 3e praven glave, - bi- gospodje so se zmotili, kisle o-! braze so napravili napram Boga še v svoji zadnji uri. — lki 80 mislili> da sel-laki sPloh ne spi0šni zahtevi po dodatnih bodo zahtevali, da se njihovai arah -n gledii je ukaz> s katerim deca zadrži v šoli po običajnih; ge odpravljajo dodatne ure . . . urah in tako bodo dodatne ure [n Mran dostaviia: Mačka je kar same od sebe odpadle. Ali d mačka ie vzeia. Drugi razbojnik je tih in miren. Spominja se, kaj je slišal še v svojih mladih letih, spominja se na svojo pokojno mater, ko mu je rekala s solznimi očmi: "Diz-mas, moj ljubi otrok, ne pozabi na Boga !" Z grozo se spominja besed, ki so se mu globoko vrinile v njegovo srce, ko je slišal ' vse 0n umira za | nekoč govoriti Gospoda rnnoži- v puščavi med Jeruzale- Sadi," rešiti Pekla- vse I cam" ri^ no ___ ■ >0 n : nebesa. ' h'ed ! ri nočejo. V to-o.)ini trpljenjem je Si-,fOVor v templju z 1 " Jei,uzalem 'k, Olikokf * '> 01, 1 sem hotel zbra-gVoi ' kakw zbira Pečeta, pa nisi kate, ,am P°d križem sto-H ^ besede tiče- ,V,;rna 8°spoda, so ve- \ ^ Po •1udfitva — ti ^ftii in križem, majejo Jeruza- na svoja ramena Imom in Jeriho: "Kaj bo z menoj po smrti ? Ali se morem še na kak način rešiti? Oh, tu u-mira nek velik, svet mož, Jezus Nazarečan, kralj Judov. Kaj, ko bi se me 011 usmilil? Nisem sicer vreden, da bi šel v njegovo kraljestvo, toda, ko bi se tam vsaj na me spomniti hotel! — In obrača svojo glavo k umirajočemu kralju in prosi: "Gospod ,spomni se, ko prideš v svoje kraljestvo!" I11 iz srednjega križa, kakor iz kraljevega prestola, prihaja odgovor: "Resnično ti povem, še danes boš z menoj v raju." — Tako- 'di Pravijo: sebi Drugim Pomagati ne / Ctiarles V. Bairrett je kandidat za člana "BOARD OF REVIEW." Mr. Charles V. Barrett je rojakom v naselbini dobro znan. Velikim je v večjih slučajih že pomagal. Zato bo prav, da se mu izkaže danes na volilni dan zaupnico-in se ga ponovno izvoli. Oddajte mu glas kot kandidatu za pregledniški odbor. Volitve so danes 13« aprila, idite na volišče in gotovo volite \ za njega. Širite in agitirajte vsepovsod za Amer. Slovenca! 40 AKROV FARMA v bližini Kalamazoo, Mich., dobra zemlja in poslopje. Cena $3500, samo hiša ji vredna $5000. Takoj $1500, ostalo na lahke obroke. Ne zamudite lepe prilike. [. A. S., 724 Roosevelt Road Chicago, 111. ' 236-p,s,l FARMA, 5 akrov sveta. California bungalow, dva kokošnjaka, 150 kokoši. v bližini Chicago. Cena $12.500. n» obroke: Malkin-& Robin,-95-Ked-zie Evergreen Park, 111. 243-s,s, UGODNA PRILIKA RADI STAROSTI prodani 40 akrov farmo v bližini Muskegon .Poslopje s 4 sobami ima tudi veliki porč, veda v hiši, veliki hlev, kokošnjak, paša ob tekoči vodi, sadno- drevje, črna zemlja, 30 akrov očiščene, ostalo zr. pašo ,je vse ograjeno. Pišite angleško. Cena $3000, na lahke obrole F. H. Kuehne, R. 8, Box 67, Muskegon. Mich. 235-p,s,t DOBRO OHRANJENA plinova peč' SHOE REPAIR SHOP na dobrem prostoru, posebno nizka cena. 2349 N. Central Park Ave.. Chicago, Iti. 247-s,t,sr MECHANICAL DRAWINGS, obrise in podrobnosti za stroje ali mehanične priprave. 236 N. Clark Street. Room 305. Phone Franklin 1964. _244-s.t,sr "BATTERY & IGNITION Station" se proda zelo po ceni. 4900 TV. Division St., Chicago, 111. 248-tsrč. "SHOE OUTFIT^', dobro opremljeno, tudi mala zaloga čevljev ako kupec hoče. Proda se za polovično ceno, dobro mesto. Pišite ali brzojavirt' na O. H. Hanson, Soldiers Grove. Wis. _249-ssrč. "BEAUTY SHOP" na dobrem prostoru za "marceller", stanovanje v hiši, pridite v nedeljo. — 1908 E. 7<)th St., Chicago, 111. 251-tsrč. POHIŠTVO NA PREDAJ. SKUPAJ ali vsak kos posebej pohištva za 6 sob proda Max T. Rosenberg. 3706 Lake Park Ave. Flat 9.. Chicago. 111. 253-tdot Material garantiran po nizkih cenah PEOPLES PLUMBING & HEATING SUPPLY CO. 490 Milwaukee Av., Haymarket 4221. 461 N. Halsted St., Haymarket 1018 DR. N. SCHRAYER zanesljivi dentist 866 Milwaukee Ave., Chicago, 111. Vogal Racine Ave. Phone Haymarket 3304. Najbolje delo potoni najnovejšega sistema po najnižji ceni. Delo garantirano 10 let. 127 Mr. J. Wahčič, 1436 E. 95th St., Cleveland, Ohio:—Podpisani sem rabil Vaša zdravila za reumatizem, za lase in več drugih zdravil s popolnoma dobrim vspehom, za kar s: Vam zahvalim za pošteno postrežbo. Želim, da bi se vsak v takem slučaju do Vas obrnil. Pozdrav! Mike Petrovach, O. P. C. Co., Dallas, Oregon. t sloveči umetniški fotografist NemeceE 1439 W. 18th St. CHICAGO, ill. izdeluje n ajboljšf slike! svoj poklic vrši že s 3q-letno izkušnjo! K A A * Y t ¥ r r t / fi r s Za dobro pohištvo SE obrnite vedno na •t&ro poznano veletrgovino. Ako hočete Vaše domove opremiti a trpežnim in dobrim ter lepim pohištvom, tedaj pojdite tja, kjer se tako pohištvo prodaja. Ako hočete imeti » Vaši kuhinji dobro peč, dobro kuhinjsko posodo tedaj pojdite isto kupiti h t> W. SZYMANSKI VELETRGOVINA Z RAZLIČNIM POHIŠTVOM. A 1907 BLUE ISLAND AVENUE, CHICAGO. IU, s a 0 nevidnem človeku Pmi 8t Pr spisal H. G. Wells evedel Paulus y; % p l^^tn j^j |e stegnil roko proti mo-Dih. l d,> se je ustavil in ga je o- je prisio C ''i i d()taknil. Naredil sem ko-l^J* pre«trafien kriknil in odsko- Je prišlo bliže. Se ma-are d i I ! ZHKnal na bližnje stopnice , ■'^en a 'nlajši j(! bil bistroviden V 1,1 lin Sem X Ulico. Hj Jevi, P r igel po stopnicah naje že kazal za menoj in Jti vPi'ašal nekdo. "Noge! — Glejte noge bežijo!" Ljudje so se ustavljali .povpraševali in se čudili. Sunil sem nekoga s poti in zbežal po ulici. Dvakrat sem menjal ulico, .trikrat sem prišel spet nazaj na lastno sled. Noge so se mi zagrele in mokrota se je posušila. Odrgnil sem si kožo in obrisal in se končno odpravil iz nevarne okolice. Letanje po ulicah me je ogrelo in s toploto se mi je vrnila dobra volja. Hrbet mi je otrpnil od sunka, ki sem ga dobil od ojesa, bosi podplati so me skeleli in na eni nogi sem Sepal, ker sem se udaril na ostrem ka-menu. Tu pa tam sem slučajno trčil ob koga in ljudje so začudeni gledali po zraku, odkod bi prihajale robate kletvice, ki so jim donele na ušesa. In tedaj mi je nekaj mehkega in rahlega padlo na lice — po ulici so zaplesale snežinke. Hlad me je pretresel in krepko senr kihnil, pa naj sem se branil kolikor sem se hotel. In vsak pes, ki me je srečal, je vihal nos in radovedno vohal za menoj in zalajal in mi vzbujal strah in jezo. In par ljudi je letelo mimo in Tic. njimi so pridirjali drugi. Kričali.sc. Goreh) je nekje, Vse je hitelo v smeri proti mojemu stanovanju i.i ni bilo dolgo, pa sem videl goste oblake dimu, ki so se valili med strehami.'Moje stanovanje .ie gorelo in v njem moji stroji, moja znanstvena oprema, oble- ka, vse, — razen denarja in knjig, ki sem jih spravil na varno. — Zažgal sem vse mostove za seboj —" Nevidni človek je utihnil zamišljen. — Kemp je nemirno gledal skozi okno. "Da," je dejal. "Naprej!" XXII. Nevidni tat vlskladišču. "Tako sem torej tistega mrzlega dne ob koncu januarja začel svoje hovO, nevidno življenje. Sneg je naletaval in grozil, da me bo izdal. Nobenega zavetišča nisem imel ne živega Človeka na vsem svetu, ki bi mu bil smel zaupati. Izpovedati skriv- nost, bi se reklo, izročiti samega sebe . na milost in nemilost ljudem. In poznal ^em brezsrčnost in sirovost in brezobzirnost, s katero bi bili ljudje segli po moji skrivnosti! Nagovoriti koga za pomoč, tega nisem mogel. Sam sem si jo mogel poiskati. Pa kje? Tudi za nevidnega človeka so bila vrata londonskih hiš zaprta —. In vendar sem moral nekam pod streho pred snegonv in mrazom. Sijajna misel mi je prišla. Dobro poznate veliko skladišče "OmniuVn." Vse se tam dobi: jesti, obleka, perilo, oljnate slike, — vse česar si želite. Tja sem pohitel. — AMERIKANSKI SLOVENEC V Gospodarica sveta AVANTURISTIČEN ROMAN, t Karl Figdor — prevel R. R. Tovariši, drugače se ji za vse to, kar je za nas dobrega storila, ne moremo z.ahvaliti kakor s tem, da se potrudimo, da postanemo nekoč res to, kar pričakuje. Tovariši, toliko sreče in solnca sploh ni, kolikor ga ji mi želimo. Zato vzkliknite tovariši tako glasno kakor le morete: '"Naša mamica naj živi!"* In: Živijo, živijo, živijo! odmeva zopet po dvorani. Mavda je tako srečna, kakor morda ni bila še nikoli v vsem svojem življenju. Kako lepo je izvrševati dobra dela! Zlato »abanske kraljice ,ki naj bi ji bilo pomagalo do osvete, pomaga zdaj njej in drugim do sreče. Ti mladeniči bodo nekoč osvobodili svet vse neumnosti, zlobe in laži! Desno in levo stiska roke, ki se iztegajo proti njej, smejoč se z mladeniči, kakor da bi bila sama zopet otrok. "Kdo je oni mladenič, ki me je nagovoril?" vpraša ravnatelja par ur pozneje po kosilu, ko mu sedi nasproti v njegovi pisarni. "Sirota, kakor ostali," odvrne. "Mlad Rus, imenuje se Šutjakov, Mitja Šutjakov. Drugega ne vem o njem kakor to, da je odrasel na deželi pri kmetih istega imena. Najdenček najbrže." "Lju^)i gospod profesor," prosi Mavda, "vi gotovo dovolite, da pride Mitja o počitnicah k meni ? Gotovo ni prav, da ga odločim od njegovih tovarišev ,vem, toda — imela bi tako rada enkrat pri sebi tako ljubeznjivo dete, in — Mitja mi tako ugaja." 56. Že dva meseca živi Mitja v gradu ob Renu. Po dnevi pomaga z žarečimi očmi v delavnici v parku. Z Allanom sta postala najboljša prijatelja. Inženir se spominja ob njem svoje lastne mladosti, onega časa, ko je bil tudi še sam star sedemnajst let in vseh onih nad in upov, ki jih je takrat gojil. Deček pa spoštuje v njem velikega iznajditelja in svoj vzor. Z vso svojo1 mladeniško navdušenostjo se je bil zaljubil v ta stroj, ki mu le še malo manjka, da bo gotov. Ob lepih popoldnevih, ko je dokončano delo, odhajata Allen in Mitja skozi prastare drevorede v grad po Mav-do, ki sedi vedno za pisalno mizo, na kateri se grmadijo kupi vseh mogočih prošenj iz vseh delov sveta, da jo odvedeta ven. Potem gredo vsi trije v hribe, vsi trije kakor tovariši; kajti tudi Mavda je vdana skoro z materinsko ljubeznijo temu dobremu mladeniču. Toda v zadnjih dneh je nekaj zatemnilo to sicer tako veselo mladeniško dušo. Seli Mav-di samo tako zdi, ali je resnica? Ce ga nepričakovano pogleda, zardi. Vedno češče postajajo njegovi pogledi, sanjavi in brezsmotreni, kar se poprej ni dogajalo. Nekega večera, ko se vrne Mavda s parka, v katerega je bila odšla, da se navžije čarobne, poletne noči, začuje v dečkovi sobi tiho ihtenje. Za trenutek premišljuje, ali ne bi bilo umestno stopiti k njemu, opusti pa to misel takoj, kajti končno pravzaprav nima nikake pravice vmešavati se v njegove zadeve, ako ji jih sam ne razloži. Toda ženska je. Komaj napravi par korakov dalje, se zopet vrne. Kaj se je moglo tako nenadoma pripetiti temu si- cer srečnemu mlademu bitju, pred katerim stoji še vsa tako lepa bodočnost? In Mavda se skloni h ključavnici ter pogleda skozi njo v sobo. Notri sedi Mitja, ih-teč, na svoji postelji. V rokah drži neko sliko, katero pritiska vedno in vedno na. svoja ustna. Tedaj se mladenič obrne in Mavda razloči sliko. Malo manjka, da ne krikne: To je njena slika ! Po prstih se zopet oddalji. Ubogi, dragi deček! Zmedena se vpraša: Sem li jaz kriva? . . . Vsa noč poteče, ne da bi zatisnila oči. Že na vse zgodaj zjutraj zaupa Allanu to skrivnost. "Moj Bog! Kdo izmed nas ni bil nesrečno zaljubljen v takih letih," odvrne Allan smeje. "Ali mu moreš zameriti, da se je zaljubil v te ? To se je dogodilo tudi že starejšim kot je on!" In Allan se zopet zasmeje, ji položi roke krog pasu ter jo poljubi. ■■( * 57. Stroj je gotov. Kljub vsej previdnosti in o-preznosti, s katero sta skrivala Allan in Mavda to iznajdbo, je vendarle prodrlo v svet mnogo vesti o tem stroju in njegovih lastnostih. Nekega dne se je bil pojavil v gjjadu nenadoma slavni Harrison in naravno je, da ga nista mogla kar tako odgnati. Allan mu je podal par površnih podatkov, posledica tega pa je bila, da je prinesel New York Sun par dni pozneje tri stolpce 'dolgo poročilo o čudežnem stroju, ki bo do temelja revolucijoni-ral ves svet. Poleg poročila je prinesel list tudi par hipnih posnetkov stroja samega in Allanove delavnice. Pojasnilo o izvoru teh slik je podal Harrison sam koncem članka. V tem pojasnilu je pripovedoval zmagoslavno, kako se je bil ponoči splazil preko zidu v park do delavnice, splezal na stekleno streho ter od tam' fotografiral čudežen stroj. Kljub temu pa si niti tehniki niti politiki niso bili na jasnem o dalekosežnosti pomena te nove iznajdbe. Tehniki so izjavili, da je iznajdba principijelno mogoča, morali pa bi jo videti na lastne oči, predno bi mogli verjeti v njeno praktično uporabljivost v velikem obsegu. Politiki, skpetični kakor vedno, so sprejeli celo zadevo kot mastno časnikarsko raco sicer na senzacijah tako revnega poletja. Tu je izšel neke nedelje po vseh večjih listih sveta na prvem mestu Allanov ."Poziv na človeštvo!" Zvezi narodov se po svetovni ! vojni ni posrečilo popolnoma izpeljati lepih i načrtov, ker ji ni stalo na razpolago nobeno uspešno sredstvo, potoni katerega bi lahko, \ če bi bilo treba, tudi prisilila države k miru. To sredstvo pa je dano z Allanovim daleko-topilnim strojem. Radi tega hoče izročiti konstrukcije konzorciju vseh velikih bank na svetu ter tako onemogočiti, da bi si jo prilastila v svoje zahrbtne namene le-ta ali ona izmed držav. Štiri tedne po izidu tega oklica pride Allen v Pariz ter bo pred zaupniki mednarodnega kapitala in pred vso javnostjo preiskusil svojo iznajdbo. Katoliška Tiskarna 5E PRIPOROČA V NAKLONJENOST —vtem slovenskim društvom in organizacijam, —vsem slovenskim trgovcem in obrtnikom, —z« vsakovrstna tiskarska naročila« —Naročila fzdeljajemo lično, točno !ai hitro, —naie cen« so vedno med najnižjimi, —poizkusite in prepričajte si« —Naia ipecijaliteta so zlasti druitvena dela, —druitvena pravila, in vse druge tiskovine, —■izvršujemo prestave na angleško in obratno. KADAR RABITE KAKIH TISKOVIN, PlSlTE VEDNO NAJPRVO N NA SVOJO KATOLIŠKO TISKARNO* Amerikanski Slovenec 1849 WEST 22nd STREET, r t CHICAGO, ILL, ARBOR DAY — AMERICAN proti gozdnim požarjem, um-FOREST WEEK. nega sekanja dreves, pogozdo- Arbor Day — drevesni dan vanja ledin in priporočuje, naj — je vsakoletni dan posvečen občine, okraji, države in fede-sajenju dreveš ; svrha tega dne jralna vlada razširijo svoja je, da se vzbudi zanimanje ob- gozdna posestva. Kanadska vlada je ravnota-ko proglasila isti teden kot dobo, ki naj bo posebno posvečena ohranjevanju in obnavljanju gozdov. -o- HČI BRYANA KANDIDATI činstva za gozdarstvo. Poljedelski urad države Nebraska je leta 1872. prvič uvedel proslavo takega dne s tem, da je priporočal občinstvu, naj posveti drugi ^orek meseca maja sajenju dreves in naj se ta dan imenuje Arbor Day. V nekaterih državah velja Arbor Day kot .zakoniti praznik, ali praz PISANO POLJE j ™- J. M. Trunk. ^ NJA. Miami, Fla. — Bryan Owen, hči Mrs. Ruth Čudni ljudje. Prosveta št. 41 ima notico iz Jugoslavije, da je "Slovenec" povodom voliter v Delavsko zbornico objavil poslanico dunajskih škofov, ki pravi: "Delavska zahteva, vplivati na gospodarstvo po delavskih zbor- javlja, da bo stopila v politično in socialisti samo opravičeno pokojnega' nicah, je upravičena." Komuni-nuje se povsod na kak formalni j William Jennings Bryan-a, iz-fs^ hočejo mahoma vse razbiti, način. Kakor vedno v zadnjih letih, tako je predsednik Združenih držav izdal tudi letos proglas, s katerim priporoča občinstvu, da praznuje teden med 18. in 24. aprila kot "ameriški gozdarski teden" (American Poorest Week) in en dan istega tedna kot "drevesni dan" (Arbor Day), kjerkoli se to ne protivi državnim zakonom in navadam. Predsednik Coolidge v svojem proglasu poudarja zlasti potrebo učinkovite borbe areno. Mrs. Owen se bo potegovala za mesto v kongresu. -o- Svinja požrla dojenčka. V Župi, v splitskem okraju, je bil seljak Niko Lujetič zaposlen s poljskim delom ; tudi njegova žena je šla po opravkih ter pustila petero otrok same doma. Ker so bila vrata odprta, je prišla v sobo svinja, ki je dojenčka v zibelki grozno raz-mesarila in mu odgrizla glavo. Mati je bila aretirana BARVE - MIZARSTVO - ZELEZNINA Prodajam vsakovrstne barve, varniše itd. po najzmernejših cenah. Barvam hiše znotraj in zunaj. Lepim stenski papir. Izvršujem vsa mizarska in tesarska dela. — Prodajam vsakovrstno železnino, različno orodje in vse \ar potrebujete v tem oziru za Vaš dom. — Prodajam tudi vsakovrstne šipe (šajbe.) John Kosmach SLOVENSKA TRGOVINA Z ŠEJ-EZNINO 1804 West 22nd St., Chicago, 111. Phone: Canal 0490. poudarjajo, da to ne gre, in se mora postopati po "zakonu razvoja" (glej uvodni članek iste številke). Tudi škofje na to merijo. Pa pravi Prosveta: "Delavec: Ne terjaj od delodajalca človeške plače in mezde." Sam želim', da se gotova podjetja čim preje socializirajo. Socialisti pravijo, da bo do tega prišlo. Dobro. Ali tedaj ta socializirana ali socialistična podjetja ne bodo imela nobenih pravic ? In ali tedaj ne bo treba nobenih poravnav? Ali se zahteve in mezde delavcev nikoli ne bodo izpremenile? Ali ne bo tudi tedaj treba "stvarnih in mirnih" obravnav? v kot. Dosedaj uživamo še ved' no koliko toliko sadove šibe' človeški družbi. Ko pade vera in otroška šiba, potem bode vladala brezšibna morala-pa ne bo človeška. Prvemu sledi drugi bunko* gram. Kje sem jaz samole mignil, da vojna ne spada vprašanje morale?" To je Molek sam "zbunkal." Jaz f rekel in še poudarim, da ni za_' deva posameznega (šlo je duhovnike) razmotrivati o ter ali je kaka vojna pravična ne. Kje sem jaz dalje trdil( zapoved "ne ubijaj" velja s^ za podložnike, ne pa za via«' joče sloje, le za posamezni ne pa za narode ?" Za vojno je odgovoren ^ ki vojno počne, toraj oblasti podložni narod, ne posa®e nik, in je malo na tem, da ■ ( prizna nobena vlada, da bi ; la na njeni strani krivica. po pri sem jaz trditev glede P^ sameznikoV s postopanje® cialistov v vojni in jih opra čeval. Nikjer pa nisem trdi' s«1 itf a Vsakovrstno pohištvo! Domača trgovina za Domače potrebščine Čudni ljudje, ki takoj vzro- bi morala ne imela veljavej1^ jijo, ako vidijo nekaj, kar pride od kakega "škofa." * * * d, Franca se je zopet oglasila. Mrs. Frances Šinkovec je bolel zob, potem zopet roka. Pra- vladajočih slojih. To je \ lek kratko malo tako prik''0]. Taka morala, kakršno Wj . Molek, je gnila, nikakor'. - ewt "bi1«' I ne bo on naredil krščanske rale gnile, in naj še tako Ako podpirate trgovce v domaČi soseščini, podpirate one, ki pomagajo dvigati vašo soseščino v veljavi posestev in drugače. Za dobro Pohištvo se obrnfte vedno na zanesljivo trgovino v do. mači soseščini, da veste kaj kupite. Pri nas lahko kupite raznotero pohištvo, ki ga rabite za vaš dom. Cene nizke in zmerne. Za gotov denar ali na lahka mesečna odplačila. V naši trgovini dobite vse, kar rabite za vaš dom. Pridite in prepričajte sel J. L. Telser Furniture and House Furnishings, Fonografe, Radio 2107-11 W. 22nd ST., i CHICAGO, ILL. Phones: Canal 6138 Rooseve It 2107. Ustanovljeno 1912. moralo pa imajo gotovi azi, me pa ne briga. * * •.; Fajn smo in še nekaj- Ljubljanska srajca je v Sloveniji iznašel za mUCOftMC>OOfcMs * * Novi bunkogrami, a so stari. G. Molek seve pravi, da so Trunkovi, a hočem mu dokazati, da so pristno Molekovi. Prvi bunkogram je, ko noče pri-poznati, da ni. odgovornosti, ako ni plačila ali kazni po smrti. Morali se podere podlaga s tajenjem posmrtne odgovornosti, in zavlada živalska morala, ki ne pozna ne sodnika, ne tožnika. Stotič pove fajmošter, in čudno bi bilo, ko bi g. Molek kakega fajmoštra hotel poslušati. Vere ne pripozna za podlago morale. Narobe. On izvaja, da je to dokaz, da je vera samo šiba za otroke. Ali res misli, da za vero nimamo drugih dokazov? Vero se lahko potisno ij lenkost nov epiteton nov okrasek. Glasi se pljunk." Svojo izobrazbo ^ še dalje, ko pravi: 'y!l spada v pljuvalnico, ne v o sko državo." Hvala, bi_s® Jjj premislil biti med taki1111 kanci. Poleg izredne izobrazb f srajca tudi svojo, razuff>e ^ da ne jezuitsko, logik0- ^ "Daily Worker" hvali del»y razmere v Rusiji, sem Ja?; ^ zil začudenje, da delav01 «) nič ne silijo v Rusijo, ba sklepa'srajca? "Mi i'azl" sveto jezo," pravi, "kriS .,e; ga" "namestnika" in^ samo to, da so vrata Ru®'t f prta za take tičke ,<0 ^ a" if He] žal tj» jl§ in pljunk." Ali sem jaz _ meni podoben "ptiček lil? Ali hvalimo morda... ščanske razmere v ^uSHLoi ne hoteli tja iti? mol, prime gotove lji'di> zbesnijo. -o——' Petintridesetletnica ^ Slovenca je izvanr«de^ ^ žen dogodek; zato Je 0 , jfl liki vsakega dolžnost, nekaj za svoj listi ii v 'ost v i M* »i* FDfbt to jibi % dt K \ V v. i h S , ga, \ S?- k h SKUPNI, P0T0VANJ1 v jiio«siw» se vrši na najboljšem tfe* j* 0(, ! niku PARIS, ki odpljuJ« j lje MK< 1926. JOS. HLAVATY zanesljivi lekarnar Zdravniške recepte izvršuje točno. Zaloga fotografič. potrebščin. Kodaki in Kamere. Prinesite k nam filme v iz- deljavo. 1738 W. 21st Street in Wood, Chicago, III. Izvrstni sladoled, mize za goste Phone: Canal 4340. VINKO ARBANAS Edini slovenski cvetličar v Chicagi 1320 W. 18th St., Chilago, 111. Vence za pogreb«, šopke za neveste in vsa v to stroko spadajoča dela izvršujem točno po naročilu. Dostavam na dom. Cene zmerne. ka na 1. MAJA i»*«• nja Za potnike tega P0toV';en« ( parniku in na vlaku PIir ^ tf ugodnosti. Poleg tega t izkušen uradnik banke v ud% ,, do Ljubljane in skrb'ti potnikov, zlasti bo »m®' vab",ji't prtljago. v«»t roiak r AolK,' Vsak se pridruži. Potniki bo«" ^ mov v najlepšem PrZ priliko. Priglasite se fle*> nadaljna pojasnila o sk ^ f nju, kakor tudi glede dr pišite na: SLOVENSKO S* - ZAKRAJŠEK 455 W. 42d ST., NE^ Obrnite se na našo ^ ^ Kadar pošiljate d«n* ..„ P' i bodisi v dinarjih, dol»,J f valutah; . ,eJ)»f * Kadar hočete dobit« o ■ kraja; • ^ ^ Kadar ste nameni«11 ^ F osebo iz starega kraja- % p* Kadar imate oprs^"* mdevo y starom e*