Č i t a n j e. I'urij('-.;il pri drušl.vuiiili vui'i:i-ili jSlovenskejja utfluljskega drušlva" v Ljubljani dn6 i. prosinca, 1. svečana in 1. sušca t. 1. J a k o b D i m n i k. (Dalje.) nazorni nauk spadajo v prvi vrsti \\y(j prodiuetje iz naravo, kolikor jih je mogoče otroku pokazati. Take prediiu'te pa, kojih ne morerao pokazati, moranio nadoinestiti z niodeli ali pa z dobriini podobami. Pri teh razpravah je pa treba paziti sledeče: 1.) 011* o k u m o r a m o p u s t i t i p otrcben čas, da si predraet lahko natančno ogleda. Vmes pa stavi učitelj na učenca razna vprašanja; & tem se vspodbuja in oživlja pazljivost učenceva. 2.) Pravilne odgovore naj pon a v 1 j a j o u č e n c i n a j p o p r « j p o s ain e z n o, p o t e m p a s k u p n o. 3.) P r o d a 1 e č s e n a z o r n e v a j e n ajedenkrat ne sinejo raztezuti t. j. učitelj ne sine že prvi toden otrokoin vsega razložiti in povodaii o jediuMii in istoin predmetu, ampak to naj se vrši polngonia. 4.) Razgovor bodi prost in neprisiljen, tako, da otrok niti ne ve, da se uči. 5.) Pri vsakem predmetu, kjer je le raogoče, vzbujaj in oživljaj učitelj versko-nravni čut otrokov. Nazorni nauk, ki se ponavlja skozi vse leto, da še več, skozi vso šolsko dobo, čeprav pod drugim imenom, se prične kot pripravljalni pouk precej prvi dan v prvi poluri. Prve tedne se vsaki dan ponavlja, pozneje pa zadostujejo tri polure na teden. Otrok se mora polagoma uvesti v veliko poslopje narave. V ta namen se mora seznaniti najpoprej s predmeti iz njegove okolice, t. j. s stvarmi, s kojimi se peča, ki mu služijo kot bivališče, s kojimi se oblaoi tor niu služijo kol jed in pijača. Tako so rfestavljoiif, oziroma razvrščene tudi berilne vaje v Razinger-Žumrovem Abecedniku, ki je osuovan na podstavi učnega načrta za Kranjsko, ki glede nazornega nauka za j ednorazrednice do trirazrednice to-le določuje: 1. šolsko leto: Nazorne in govorne vaje, počenši s predmeti iz otrokovega obližja. Imenovanje rečij v šoli, doma in v obližji, naštevanje lahko razločljivih znakov (svojstev in dejanj); imena živalij, rastlin in rudnin. — Navaditi se jo glasovno čistega in razločnega izgovarjanja. 2. in 3., na trirazrednioah le 2. šolsko leto: BV teh šolskih letih se strinja nazorni nauk z razlaganjem beril, sosebno prirodopisnih." Za štirirazrednice: 1. šolsko leto, kakor zgoraj. 2. šolsko leto: »Nadaljevanje nazornih in govornih vaj. Nazorni nauk v zvezi z berili in kot pripravljanje sosebno na piirodopisni in zemljepisni pouk". Na petrazrednicah do osemrazrednicah pride še zraven: 1. šolsko leto: ,,Naštevanje različnih človeških opravil (rokodelstev, obrtov in umetnostij)". Ce torej učitelj nazorni nauk kot pripravljalni pouk po teh predpisih vestno goji, mu obravnavanje tacih berilnih sestavkov, ki se naslanjajo na nazonii lmuk, ne bode delalo težav, zato ker vsled tega učenci glavne misli berila že veo ali nuuij poznajo. Vsakemu oddelku nazomega nauka pridejano je v Abecedniku še po jedno ali več beril versko-nravne vsebine. Vsa ta berila se niorajo obravnavati po stopinjali, koje sem koj s početka omenil. Prvi nanien teh beril je ya vaja v čitanji. Pri oddelku: Vas se nahaja v RazingeiZumrovem Abecedniku berilo ,,Uljudni dečki". Po zgoraj navedenih stopinjah bi se to berilo lahko takole obravnavalo: Razgovarjanje pred čit,anjom pri tem berilu ni neobhodno potrebno, ker je laliko uinljivo. Učitel.j lierilo najpivj pripoveduj in polein pa prav pouasi čitaj naprej; poteni jc pu stvarno razpravljaj. Ueen<'i buro stavek za stavkom, učitelj pa vnies poprašuj po vsebini in na ta način si prisvoje popolnoina vsobino tega berila. Iz vsega tega, kar sem povedal, laliko spoznaino, da ,,r a z p r a v 1 j a n j e b (3 r i v a" v 1. razredu odnosno v 1. šolskom lotu ima svojo podstavo na n u z o r n c ni n a u k u ; aazorni nauk bodi toraj duša v.semu pouku v čitanji v 1. razredu. 2. razred. Učni sinoter: „ P o j a s n j c; v a t i I > v s ede in tvarino" t. j. bosiodna i n s t v a r n a r a z p r a v a. Razinger-Žumrovo nPrvo berilo" jc v istem vsporedu sestavljeno, kakor drugi del Abecednika. V drugem razredu, oziroina v drugom šolskem letu moranio z otroci nmogo govoriti, kakor v prvem šolskoni letu; gojitev ustnega izraževanja niislij je v drugeni šolskem letu veliko važnosti. Zato se posamezna berila zopet naslanjajo ua nazorni nauk, le nekaj jih je, kakor v Abecedniku, tudi versko-nravius vsebine. Pri razpravi vseh teh beril je razgovarjanje pred čitanjem, oziroma nazorni nauk zopet velike važnosti. Glavni naiiien pri razpravi teh beril pa niora učitelju biti, da se otrok privadi pravilnenm izrazu, ne pa, da bi si prisvojil riinogo realističhih znanostij. V ta namen nam predpisuje učni načrt pojasnjevanje besed in tvarine t. j. besedno in stvarno razpravo. Pojasnjevanje besed se vrši na dvojeu način in sicer 1. razlaganje pojnia, 2. razlaganje besedne oblike t. j. opazovanje tvoritve in pisave besede. Prva razlaga jo slvarna, druga pa slovnična. Vselej se pa besoda, oziroma bnrilo poprej stvarno in potem slovnično razpravljaj. Stvania razprava se opira bolj na realije ter pospešuje razuinevanje vsebine, pojasnjuje težko izrazo, povekša zalogo znanosti v učencu ter ga vadi v ustnein izraževanji mislij. Slovnioiia raz[)rava so pa ozira na bcsedno obliko tei- pospoJujc pouk \- pravopisji, slovnic.i in ispisji. Pri obraviiavanji bcril so pa ravnaj učitelj v drugem šolskeni let.u po teh-le stopinjah: 1. Stvarna razprava (razgovarjanjo pred (jitaiijfin t. j. nazorni nauk). 2. Predpripovedovanje. 3. Predčitanje. 4. Razlaganje stavka zu stavkom (govorna vaja). 5. Vaja v čitanji. \r priliodnji uri pa poprašuj po vscbin1 ila so propriraš, v.e so u<*onci razuiiieli borilo* (i. Slovnu-na razprava (besedna razlaga). Pri berilih, ki imajo na konci kak nravstven nauk, sf varuj učitelj, da ne zabredeš prodalcč v nravstvene pridige, kajti iako prodolge pridige ne unevajo inladine. Niavstveni nauk se kratko pove in potnen tcga inora otrok že iz berila samega spoznati. Ni pa neobhodno potrebno, da bi v drugeni. šolskem letu vsako berilo tako natančno razpravljali. Kratke pesmioe ali niolitvice že same rado i-egajo do src otrok in daljša razprava bi zapopadek le obtežila. V z g 1 c d : 22. borilo: Tasica. —- To berilo nal>ravi navadiio na vsacoga otroka najboljši vtis. R azgo varjanji' priid ('•itanjum I. j. naz o r n i n a u k. Pri nas živi na prosliMii veliko ptic. Naštejte nii nekatore? Kateri izined teh pa lepo pojo? Ptice jedo črvo, kebre in m-katere tudi razna somena. Kje naj si pa po ziini iščejo svoj živež, ko je vse s snogoin pokrito? Pri nas, ker iinamo tako hudo zinio, bi niorale lakote poginiti io zmrzniti. Zato se preseli jcseni piav mnogo ptic od nas ter lete črez hribe in doline, mosta, trge in vasi v gorkejše kraje, kjer jiin je Bog za ta čas, ko je pri nas ziina [jogrnil niizo. Katere ptice se pa preselijo od nas'/ Slavec, penica, škrjanec, škoree, tašica, lastavica i. t. d. V tuji deželi ostanejo črez siiino. Kadar pa pri nas zopot, sneg skopni in dobodo drovusa zopet listjo, potem pridejo tudi ljube ptice zopet nazaj. Tu si poiščojo zopot isto vas, isto hi.šo, isto polje in travnik, kjer so živele v ininolem letu ter delajo gnezda in veselo prepevajo. Tiste ptice, ki se jeseni preselijo črez zimo od nas v gorkejše kraje, imenujemo p t i c e s e 1 i v k e. P o n a v 1 j a n j e. Kaj je tašica ? Poglejte to-le podobo, to je tašica. Kratek popis. Velikost primerjaje z drugimi že znanimi pticami; barva, rdeč vrat, gnezdo, hrana, njena zaupnost. Pri po ved o v anj e. Večkrat so pripeti, da pozabi kaka tašica preseliti se jeseni v gorkejše kraje in mora vsled tega črez zinio pri nas znirzovati in stradati; o neki taki tašici bočein vam sedaj le ]>rij)ovedovati. Le pazno poslušajte. Ktnetič je imel tri otroke, Ivana, Stankota in Milico. Vsi trije so bili prav pridni in pobožni ter so delali kmetiču veliko veselje. Prišla je zima. Kmotioova družina je bila zbrana za mizo v gorki izbi. Zunaj je pa bobnela in tulila nirzla burja, sneg je pokrival polja in travnike, okna so bila [>a prevlečena z ledenimi cveticami. 0 niraku stoji lvan pred oknoin. Ilipoiua zugleda zunaj pred oknoin malu ptico, ki trka s kljunčkom na okno, kakor bi hotela prositi, da bi ji odprli okno. ,,Oče!" zaupijo Ivan, ,.i>oglejte, poglejte zunaj pred oknoin malo ptico!" Oce stopijo k oknu, pogledajo ptička in pravijo: ,,Oh, to je tašica; gotovo je pozabila preseliti se joseni v gorkejse krajo in sedaj inora pa pri nas zmrzovati in stradati. Odprl ji bodern okno, znabiti zleti notri". Otroci se skrijejo k peči ler zaupno gledajo ptico; oče odpro okno in tašica zleti v gorko izbo. Otroci imajtu tašico zelo radi; nictali so ji drobtinic na tla. Pa tudi tašica je otrokom vedno voč zaupala; na glavo in ramo jim je sedala ter jemala hrano iz 11* rok. Iz hvaležnosti in ljubezni jim je pa tudi celo zimo prav lepo prepevala. Prišla je pomlad. Travniki so zopet ozelenili in drevesa pognala so zelena peresa. Tašica je postala žalostna. Nič več ni pela ter gledala vedno skozi okno, kakor bi hotela zleteti na prosto. ,,Oče", vprašajo otroci, ,,zakaj pa tašica nič več ne poje in zakaj gleda vedno skozi okno?" Oče pravijo: ,,Druge ptice so iz tujih dežel zopet k nam nazaj priletele ter veselo letajo in pojo zunaj na prostem. Naša tašica bi sedaj tudi rada zletela k svojim sestricam!" — ,,Odprite, odprite ji okno, oče", prosijo vsi otroci očeta. Oče jih radi ubogajo ter vse pohvalijo, ker imajo toliko usmiljenja do nedolžne živalice; odpro ji okno in hipoma zleti na bližnje drevo ter lepo zapoje. Jeseni je prišla zopet nazaj in pripeljala s sabo še saniico. Učitelj čitaj sedaj učenceni 22. berilo ,,T a š i o a" iz Razinger-Žumrovega ,,Prvega berila", ter jim razlagaj stavek za stavkom. Potem naj se pa učenci vadijo v čitanji in v prihodnji uri pa poprašuj po vsrlnni berila, da se prepričaš, ee učenci berilo razumejo. Preobširno pa ne poprašuj, da ne uničiš tega, kar je na tej pripovedki ljubeznjivega in čudovitega. N. pr. 0 kom smo brali? Kam je prišla tašica? V katerem letnem easu? Kaj je iskala? Cestokrat so ljudje neusmiljeni in surovi do ptic; zato se ptice boje ljudij. Naša tašica si je pa mislila: ,,Predno zinrznem ali poginem gladii, zatečem se še k ljudem". Kam je priletela? Ali so bili ljudje res hudobni in neusmiljeni? Kaj so storili otroci? To je bilo lepo. Kako jim je tašica skazovala svojo hvaležnost in ljubezen? Spomladi so jo spustili zopet na prosto. Samo hudobni in neusmiljeni otroci niečejo v ptice kamenje ter jiin razdirajo gnezda. Kaj ne, da vi ne boste taki? Sedaj pride pa na vrsto slovnična razprava (besedna razlaga) in pismena vporaba. 0 tein pa ni moj liamen danes govoriti. (Dalje prili.)