Oznaka poročila: ARRS-RPROJ-ZP-2013/19 ZAKLJUČNO POROČILO RAZISKOVALNEGA PROJEKTA A. PODATKI O RAZISKOVALNEM PROJEKTU 1.Osnovni podatki o raziskovalnem projektu Šifra projekta J5-2171 Naslov projekta Ekološka kriminaliteta - kriminološki, viktimološki, kriminalnopreventivni, psihološki in pravni vidiki Vodja projekta 14289 Gorazd Meško Tip projekta J Temeljni projekt Obseg raziskovalnih ur 5310 Cenovni razred A Trajanje projekta 05.2009 - 04.2012 Nosilna raziskovalna organizacija 2131 Univerza v Mariboru Fakulteta za varnostne vede Raziskovalne organizacije -soizvajalke Raziskovalno področje po šifrantu ARRS 5 DRUŽBOSLOVJE 5.07 Kriminologija in socialno delo Družbenoekonomski cilj 02. Okolje 2.Raziskovalno področje po šifrantu FOS1 Šifra 5.05 -Veda 5 Družbene vede - Področje 5.05 Pravo B. REZULTATI IN DOSEŽKI RAZISKOVALNEGA PROJEKTA 3.Povzetek raziskovalnega projekta2 SLO Raziskovalni projekt je bil razdeljen na pet delov - vidiki obravnavane problematike ekološke kriminalitete. Člani skupine so opravili naslednje dejavnosti za promocijo raziskovalnega projekta: 2009 - Pregled literature, prve objave v nacionalnih revijah ter organizacija prve nacionalne konference o varovanju okolja z naslovom Okolje in okoljevarstvo - multidisciplinarni pristop k zmanjševanju ogrožanja okol7e(http://www.fvv.uni-mb.si/okolje2009/zbornik povzetkov.pdf) 2010 - Študija o kriminalnih žariščih ekološke kriminalitete v Sloveniji v sodelovanju s slovensko policijo - Študija o žrtvah ekološke kriminalitete (zdravstvene, duševne in druge posledice zaradi okoljskega ogrožanja) - NATO Advanced Research Workshop Managing Global Environmental Threats to Air, Water and Soil - Examples from South Eastern Europe (http://www.fvv.uni-mb.si/nato arw), 28-30 junij, 2010 - organizacija okrogle mize o ekološki kriminaliteti in ekološki kriminologiji v okviru mednarodne konference Policing in Central and Eastern Europe 2011 - objava knjige Understanding and Managing Threats to the Environment in South Eastern Europe (http://www.springer.com/environment/book/978-94-007-0610-1) pri založbi Springer, kjer so zbrani prispevki udeležencev NATO delavnice - objava tematske številke revije Varstvoslovje - Varstvoslovje in varovanje okolja (http://www.fvv.uni-mb.si/rV/arhiv-E.html#arhiv/2011-1-E), kjer so zbrani prispevki z nacionalne konference o varovanju okolja - organizacija delavnice o ekološki kriminologiji in varstvu okolja Green Criminology and Protection of Environment - Epistemology, Research, Policy Making and Action (http://www.fvv.uni-mb.si/GERNworkshop/index.html) v sodelovanju z GERN -Groupement europeen de recherche sur les normativites 2012 in 2013 - izdaja knjige Ekološka kriminaliteta in varovanje okolja - Multidisciplinarne perspektive [COBISS.SI-ID 2611228161 - doktorska disertacija Ekološka kriminaliteta - kriminološko-primerjalni in varstvoslovni vidiki mlade raziskovalke, ki je bila vključena v projekt - objava člankov v nacionalnih in mednarodnih revijah (Varstvoslovje; Revija za kriminalistiko in kriminologijo; Crime, Law and Social Change) ter poglavij v knjigah, izdanih pri mednarodnih založbah (International Handbook on Green Criminology (Routledge); Encyclopaedia of Criminology and Criminal Justice (Springer); Global Environmental Change (Nomos)) Raziskovalci so ves čas trajanja projekta rezultate svojega dela predstavili na nacionalnih in mednarodnih konferencah: Varstvoslovje; European Society of Criminology; Academy of Criminal Justice Sciences; Euroscience Mediterranean Event; NATO Advanced Research Workshop; Policing in Central and Eastern Europe; Academic Council of the United Nations; Criminalistics/criminal investigation in Europe: state of the art and challenges for the future; Perspektive kriminologije v času brez perspektive. ANG Research project was divided into 5 parts - aspects of studied environmental crime issues. Researchers have carried out following activities: 2009 - literature review, first publications in national journals and organization of a first national conference on environmental protection entitled Okolje in okoljevarstvo -multidisciplinarni pristop k zmanjševanju ogrožanja okolje (http://www.fvv.uni-mb.si/okol1e2009 / zbornik povzetkov.pdf) 2010 - study on environmental crime hot spots in Slovenia in cooperation with Slovenian police - study about victims of environmental crime (medical, psychological and other consequences) - NATO Advanced Research Workshop - Managing Global Environmental Threats to air, Water and Soil - Examples from South Eastern Europe (http://www.fvv.uni- mb.si/nato arw), 28-30 June, 2010 - organization of a round table on environmental crime and green criminology at international conference Policing in Central and Eastern Europe 2011 - publication of a book Understanding and Managing Threats to the Environment in South Eastern Europe (http://www.springer.com/environment/book/978-94-007- 0610-1) published by Springer where contributions of participants of the NATO Workshop are collected - publication of a special issue of the journal Varstvoslovje - Criminal Justice and Security and Environmental Protection (http://www.fvv.uni-mb.si/rV/arhiv- E.html#arhiv/2011-1-E). where contributions of participants of the national conference on environmental protection are collected - organization of a workshops on environmental crime and green criminology Green Criminology and Protection of Environment - Epistemology, Research, Policy Making and Action (http://www.fvv.uni-mb.si/GERNworkshop/index.html) in collaboration with GERN - Groupement Europeen de recherche sur les normativites 2012 and 2013 - publication of a book Ekološka kriminaliteta in varovanje okolja - Multidisciplinarne perspektive [COBISS.SI-ID 2611228161 - doctoral dissertation Crimes against the environment - comparative criminology and criminal justice perspectives by junior researcher, involved in project - publication of papers in national and international journals (Varstvoslovje; Revija za kriminalistiko in kriminologijo; Crime, Law and Social Change) and chapters in monographs published by international publishers (International Handbook on Green Criminology (Routledge), Encyclopaedia of Criminology and Criminal Justice (Springer), Global Environmental Change (Nomos)) Researchers have in the time of the duration of the project presented the results of their work at national and international conferences: Dnevi varstvoslovja; European Society of Criminology; Academy of Criminal Justice Sciences; Euro-science Mediterranean Event; NATO ARW; Policing in Central and Eastern Europe; Academic Council of the United Nations; Criminalistics/criminal investigation in Europe: state of the art and challenges for the future; Perspektive kriminologije v času brez perspektive. 4.Poročilo o realizaciji predloženega programa dela na raziskovalnem projektu3 Primarni cilj je bil ugotovitev realnega stanja ter analiza specifičnosti, odprava slabosti in nadgradnja ugotovitev o ekološki kriminaliteti v Sloveniji. Rezultati 3-letnega dela sodelavcev so v obliki poglavij združeni v monografiji Ekološka kriminaliteta in varstvo okolja - multidisciplinarne perspektive in v reviji Crime, Law and Social Change (Environmental crime and green criminology in South Eastern Europe - practice and research). Glavne ugotovitve, znanstvena spoznanja in rezultati raziskovanja so: Kriminološki vidik Ekološka kriminaliteta je specifična tako zaradi storilcev, njihovih motivov in izbranega modusa operandi, kot tudi zaradi posebnosti dveh različnih žrtev. Dejanja ekološke kriminalitete običajno ne prizadenejo človeških žrtev neposredno, ko se to zgodi pri klasičnih oblikah kriminalitete, ampak je prva žrtev okolje, ki potem nadalje ogroža tudi človeka. Ozko polje raziskovanja ekološke kriminalitete jasno nakazuje potrebo po širitvi metodoloških pristopov v kriminoloških študijah ekološke kriminalitete; alternativni pristopi k raziskovanju novodobnih oblik ogrožanj okolja. Kriminološke razprave o ekološki kriminaliteti se nanašajo na vprašanja, kako kriminaliteta nastane, kako je prikazana v resničnem življenju, kako se meri, na kakšen način jo pojasnjevati, preprečevati in sankcionirati. Slednje je še posebej pomembno zaradi nenehnega spreminjanja področja, saj je nekoč »normalno« početje zdaj strogo pravno regulirano, posamezna dejanja so tudi prepovedana, za kršitev pa je predpisana sankcija. Ekološka kriminologija dejansko pojasnjuje pojave ekološke kriminalitete in javnosti približuje aktualne probleme. Raziskovalci so v okviru raziskovalnega projekta premostili problem enotnega definiranja pojma ekološke kriminalitete ter definicije ekološke kriminologije kot vede tako da so oblikovali predloga definicije obeh pojmov. Prav tako je bila opravljena tudi analiza razvoja ekološke kriminologije kot veje kritične kriminologije v slovenskem prostoru. Delitev ekološke kriminalitete in razvrščanje v tipologije, poleg organiziranosti in preglednosti, ponuja tudi možnost primerjave na državni ali mednarodni ravni. Uporabimo jih lahko pri spopadanju z ekološko kriminaliteto in preprečevanju le-te. Analize podatkov so pokazale, da v slovenskem prostoru zaznane oblike ekološke kriminalitete glede na to, kdo je storilec, lahko razvrstimo v naslednjo delitev: ekološka kriminaliteta posameznika; ekološka kriminaliteta bogatih in vplivnih; ekološka kriminaliteta posameznih (interesnih) skupin; in ekološka kriminaliteta države oziroma vladajoče oblasti. Hitro spreminjanje oblik in pravne opredelitve kriminalitete zoper okolje vnaša spremembe v primarne fenomenološke sheme. Ena takih oblik je tudi organizirana ekološka kriminaliteta, ki se lahko poveže z vsako od štirih naštetih skupin ekološke kriminalitete. Raziskovalci so ugotovili, da je dobiček, tako imenovano izogibanje stroškom, ki jih terja okoljska zakonodaja, ali dejanski zaslužek zaradi prodaje naravnih virov, postal primarni razlog za storitev ekološke kriminalitete. Raziskovalci so v sodelovanju s slovensko policijo z uporabo geografskih informacijskih sistemov (GIS) izvedli analizo kriminalnih žariščih oz. območij gostitev ekološke kriminalitete na slovenskem ozemlju v obdobju 2008-2010. Rezultati so pokazali 3 izstopajoče oblike kriminalitete, in sicer, nezakonito odlaganje odpadkov, divji lov in mučenje živali. Na podlagi ugotovitev so sodelavci skupaj s policijskimi strokovnjaki pripravili predloge ukrepov. Viktimološki vidik Pri ekološki kriminaliteti imajo žrtve popolnoma drugačno vlogo kot pri konvencionalni ali drugi kriminaliteti. Posebnost ekološke kriminalitete je, da so poleg ali neposredno preko okolja žrtve tudi ljudje (primarna in sekundarna žrtev). Poleg tega je varstvo pravic živali trend zadnjega desetletja, ki je aktualen tudi v Sloveniji. Kar zadeva problematiko žrtev ekološke kriminalitete so v ospredju še vedno vprašanja, kdo je ogrožen, kdo je žrtev in koga dejansko lahko štejemo med žrtve ekološke kriminalitete. Izpostavljeno vprašanje je zelo pogosto tema kriminoloških in socioloških ter tudi širših družboslovnih razprav. Ugotovili smo, da je pomanjkanje vrednot, ki se nanašajo na kakovostno življenje in čisto okolje, možno odpraviti tudi z izobraževanjem mladih in malo manj mladih. Kriminalnopreventivni Hitro ukrepanje pri pojavu ekološke kriminalitete je zelo pomembno, zato je razvoj ustreznih metod in izobraževanj za policiste in druge pristojne službe, izrednega pomena. Oblike ekološke kriminalitete se razlikujejo, zato so potrebni tudi različni odzivi; reaktivni in proaktivni odzivi. Analiza uradnih statistik slovenske policije je pokazala, da je letno v povprečju preiskanih 145 kaznivih dejanj ekološke kriminalitete. Raziskovalci so pri analizi postopka preiskovanja kraja kaznivega dejanja ugotovili, da je glavni problem ta, da je pri ekološki kriminaliteti na splošno težko zbrati ustrezne dokaze, ki bi storilca povezali s krajem zločina. Drugo zaskrbljujoče vprašanje pa je izpostavljenost kriminalistov na samem kraju dogodka, kjer sta lahko ogrožena njihovo zdravje in tudi življenje. Prav tako je za uspešen potek preiskovanja in celotnega kazenskega postopka potrebno boljše sodelovanje med pristojnimi organi. Posebnosti ekološke kriminalitete, njene oblike in značilnosti so eden od glavnih razlogov za vedno pogostejšo uporabo metod situacijskega preperčavanja kriminalitete. Te metode spadajo v skupino primarne prevencije, zato se osredotočajo na kriminaliteto in situacije, v katerih do storitve kaznivih dejanj pride, ne pa toliko na storilca, saj teorija o situacijskem preprečevanju temelji na ideji, da so situacije bolj predvidljive kot posamezniki. Pri tem je v ospredju uporaba petih teorij Ronalda Clarka in kolegov (teorija situacijskega preprečevanja kriminalitete, teorija racionalne izbire, teorija rutinskih dejavnosti, teorija nadzora in teorija življenjskega sloga), vendar pa je v prvi vrsti potrebna učinkovita krepitev skrbništva nad okoljem, pri čemer izstopa razmerje med nadzornikom in nadzirancem. Slovenski raziskovalci so vseh 25 metod situacijskega preprečevanja kriminalitete po Clarku in Ecku prenesli na področje varstva okolja. Psihološki vidik Od oktobra 2010 do maja 2011 smo izvedli raziskavo o subjektivnem zaznavanju vplivov onesnaženega okolja na duševno zdravje ljudi. Raziskovalni vzorec sestavljajo izbrane krajevne skupnosti iz štiri krajev, ki (so) se soočali z različnimi viri onesnaženosti: Celje, Gornja Radgona, Tenetiše in Zasavje. Rezultati so pokazali velik vpliv onesnaženja na življenje ljudi in na njihovo duševno obremenjenost ter nizko raven zaupanja v institucije, pristojne za sanacijo. Ljudje so predvsem zaskrbljeni, razdražljivi, prežemajo jih občutki nemoči, pogosta je tudi depresivnost in tesnobnost. Vendar pa vsi prebivalci preučevanih krajev svojega okolja ne dojemajo kot ogrožajočega in ne doživljajo psihičnih težav. Dojemanje okolja je odvisno tudi od osebnostnih lastnosti, kjer so nekateri bolj dovzetni za stres in drugi manj, kar se odraža v duševnem počutju. Izsledki raziskave dopolnjujejo širšo sliko okoljske problematike v izbranih območjih in splošno na onesnaženih območjih. Pravni Posebnost ekoloških kaznivih dejanj je v tem, da gre za novo odklonskost, ki se še vedno spreminja. Na poseben način so ogrožene posebej varovane dobrine. V Sloveniji se na področju upravnega in kazenskopravnega varstva okolja še vedno soočamo z razvijajočo se zakonodajo ter pomanjkljivo pravno prakso; proces sistemizacije pravnega varstva okolja. Velik vpliv na sam proces imajo določbe Evropske unije, ki uvajajo natančno in učinkovito pravno varstvo okolja. Na eni strani sta tako imenovana evropeizacija in globalizacija okoljevarstvenih standardov s strani Unije brez spremljajočega učinkovitega uveljavljanja in izvajanja sankcij (posledično v državah članicah prihaja do prenasičenosti pravnih norm in težav pri implementaciji), na drugi strani, v praksi, je značilna deregulacija sistema sankcioniranja v državah članicah. Poleg pomanjkljive sodne prakse se kriminologi v slovenskem prostoru soočajo tudi z nizkim številom pravnomočnih obsodb storilcev, kar nedvomno otežuje kriminološke, penološke in viktimološke študije ekološke kriminalitete. Za slovenski prostor je pomembno, da se v čim večji meri izognemo prekomernemu kopičenju in podvajanju pravnih pravil. Prav tako nenehno spreminjanje zakonskih in podzakonskih aktov o varstvu okolja predstavlja oviro v celotnem kazenskem postopku. Sodelavci projekta so se področja ekološke kriminalitete dotaknili z vidika nacionalne varnosti. Ugotovili so, da je v Sloveniji prišlo do številnih sektorskih in medresorskih pristopov in politik, ki se ukvarjajo z vprašanjem varstva okolja v najširšem pomenu besede. Še vedno pa je težko določiti enotno celovito in dosledno "okoljsko varnostno politiko", ki bi določala kako širokega polja virov in oblik ogrožanja okolje se bo treba lotiti na nacionalni ravni. Analiza stanja in preteklih dogodkov v Sloveniji so potrdili, da bi okoljevarstvene strategije za krizno upravljanje lahko bile ključnega pomena za zdravje ljudi in njihovo varnost ter nenazadnje tudi za nacionalno varnost. Sekundarni cilj projekta je bil primerjava stanja v Sloveniji z drugimi državami v Evropi in v svetu. Želena ustanovitev mreže raziskovalcev in strokovnjakov na področju ekoloških ogrožanj je bila dosežena z organizacijo NATO ARW posveta, v okviru konference Criminal Justice and Security in Central and Eastern Europe, ki jo organizira Fakulteta za varnostne vede, in GERNove delavnice. Prav tako člani projektne skupine aktivno sodelujejo v različnih nacionalnih in mednarodnih aktivnostih (npr. sodelovanje s policijo, gostujoče uredništvo revije Crime, Law and Social Change, sodelovanje z GERN, Academy of Criminal Justice Sciences, European Society of Criminology, Academic Council of the United Nations System, American Society of Criminology), kar je nenazadnje tudi prvi korak v mednarodno okolje na področju ekološke kriminologije in proučevanja ekološke kriminalitete. Na TRP je vezano tudi izobraževanje mlade raziskovalke. Tema njene doktorske disertacije in raziskovalnega projekta sta povezana, zato je v okviru izpolnjevanja študijskih obveznosti na Fakulteti za varnostne vede in priprave disertacije pripravila različne prispevke za nacionalne in mednarodne konference, objavila članke v nacionalnih in mednarodnih revijah ter poglavja v monografskih publikacijah pri mednarodnih založbah (Routledge, Springer, Nomos). Aktivno je sodelovala pri organizaciji nacionalne konference Okolje in okoljevarstvo - multidisciplinarni pristop k zmanjševanju ogrožanja okolje in NATO ARW projektu, organizaciji okrogle mize o ekološki kriminaliteti in ekološki kriminologiji ter pri pripravi zaključne monografije sodelavcev projekta. Ves čas je aktivno sodelovala z mentorjem, prof. dr. Gorazdom Meškom, ter somentorjem, prof. dr. Charlesom B. Fieldsom, z Eastern Kentucky University, kar je razvidno iz njene osebne bibliografije. 26. 3. 2012 je MR opravila zagovor dr. disertacije z naslovom Crimes against the environment - comparative criminology and criminal justice perspectives. Prav tako je na Fakulteti za varnostne vede UM sedaj redno zaposlena in dela kot docentka na področju kriminologije. Vse zgoraj omenjene ugotovitve in znanstvena spoznanja ter raziskovalni rezultati so imeli določen učinek oz. so se odražali v obliki dodatnih dejavnosti: - sodelovanje z državnimi strokovnjaki in vladnimi agencijami, kot je MNZ (npr. izobraževanje policistov o okoljskem kriminalu in okoljskih vprašanjih), MKO (sodelovanje pri pripravi nacionalnega programa za preprečevanje in zatiranje kriminalitete); Informacijsko pooblaščenko; - sodelovanje s civilno družbo in nevladnimi organizaciji (npr. konference, študijski obiski, delovni sestanki pri Varuhu človekovih pravic s predstavniki različnih civilnih iniciativ in nevladnih organizacij) ter mediji; - vključevanje proučevanih tem v učne načrte Fakultete za varnostne vede. S.Ocena stopnje realizacije programa dela na raziskovalnem projektu in zastavljenih raziskovalnih ciljev4 Realizirali smo vse zastavljene cilje raziskovalnega projekta. Ugotovitve, izsledki in raziskovalni rezultati so bili skozi celotno obdobje predstavljeni na različnih konferencah ter objavljeni v različnih publikacijah, o čemer priča bibliografija projekta J5-2171. 6.Utemeljitev morebitnih sprememb programa raziskovalnega projekta oziroma sprememb, povečanja ali zmanjšanja sestave projektne skupine5 Sprememb ni bilo. 7.Najpomembnejši znanstveni rezultati projektne skupine6 Znanstveni dosežek 1. COBISS ID 2521834 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Ekološka kriminaliteta in zelena kriminologija v Jugovzhodni Evropi - praksa in raziskovanje ANG Environmental crime and green criminology in South Eastern Europe -practice and research Opis SLO Raziskovalni dosežki in praksa obvladovanja kriminalitete na področju ekološke kriminalitete v JV Evropi. ANG Research achievements/literature review and environmental crime control practice Objavljeno v Kluwer Academic Publishers; Crime, law and social change; 2013; vol. 59; [18] str.; Impact Factor: 0.346;Srednja vrednost revije / Medium Category Impact Factor: 0.835; A': 1; WoS: FE, WU; Avtorji / Authors: Eman Katja, Meško Gorazd, Dobovšek Bojan, Sotlar Andrej Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek 2. COBISS ID 2519786 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Okoljski izzivi v Jugovzhodni Evropi ANG Green issues in South-Eastern Europe Opis SLO Analiza pojavnih oblik ekološke kriminalitete v državah Jugovzhodne Evrope in identifikacija razlik in podobnosti v regiji ANG Analysis of environmental crime forms in South-Eastern Europe and the identification of differences and similarities in the region Objavljeno v Routledge; Routledge international handbook of green criminology; 2013; Str. 230-240; Avtorji / Authors: Eman Katja, Meško Gorazd Tipologija 1.16 Samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji S.Najpomembnejši družbeno-ekonomski rezultati projektne skupine7 Družbeno-ekonomski dosežek 1. COBISS ID 261122816 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Ekološka kriminaliteta in varovanje okolja - multidisciplinarne perspektive ANG Environmental crime and environmental protection - multidisciplinary perspectives Opis SLO Prva slovenska monografija o ekološki kriminologiji in ekološki kriminaliteti, proučevani z različnih vidikov ANG First Slovenian monograph on green criminology and environmental crime, studied from different perspectives Šifra C.02 Uredništvo nacionalne monografije Objavljeno v Fakulteta za varnostne vede; 2012; 482 str.; Avtorji / Authors: Meško Gorazd, Sotlar Andrej, Eman Katja Tipologija 2.01 Znanstvena monografija 2. COBISS ID 2352362 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Ekološka kriminaliteta - kriminološko-primerjalni in varstvoslovni vidiki ANG Crimes against the environment justice perspectives : - comparative criminology and criminal Opis SLO Raziskovalno delo o oblikah in lastnostih ekološke kriminalitete ter razvoju ekološke kriminologije v Sloveniji ANG Research work about the environmental crime forms and characteristics and the development of green criminology in Slovenia Šifra D.09 Mentorstvo doktorandom Objavljeno v K. Eman]; 2012; 234 str.; Avtorji / Authors: Eman Katja Tipologija 2.08 Doktorska disertacija 3. COBISS ID 2321898 Vir: COBISS.SI Ekološka kriminologija in raziskovanje ekološke kriminalitete na območju Naslov SLO Jugovzhodne Evrope - znanstveni vidik, vidik oblikovanja politik in vidik ozaveščanja javnosti ANG Green criminology and exploration of environmental crimes in South Eastern Europe - scientific, policy making and public awareness perspectives Opis SLO Nastop na letnem srečanju OZN na Dunaju ANG Presentation at the annual meeting of the United Nations in Vienna Šifra F.30 Strokovna ocena stanja Objavljeno v 2012; Avtorji / Authors: Meško Gorazd Tipologija 3.15 Prispevek na konferenci brez natisa 4. COBISS ID 2522090 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Uredniški uvodnik ANG Editors' introduction Opis SLO Tematska številka revije Crime, law and social change o Zeleni kriminologiji ANG A thematic issue of Crime, law and social change on greeen criminology Šifra C.03 Vabljeni urednik revije (guest-associated editor) Objavljeno v Kluwer Academic Publishers; Crime, law and social change; 2013; vol. 59; [2] str.; Impact Factor: 0.346;Srednja vrednost revije / Medium Category Impact Factor: 0.835; WoS: FE, WU; Avtorji / Authors: Meško Gorazd, South Nigel, White Robert Douglas Tipologija 1.20 Predgovor, spremna beseda 5. COBISS ID 2053098 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Razumevanje in upravljanje ogrožanje okolja v Jugovzhodni Evropi ANG Understanding and managing threats to the environment in South Eastern Europe Opis SLO Zbornik znanstvenega posveta (NATO advanced workshop) ANG Conference proceedings (NATO advanced workshop) Šifra C.01 Uredništvo tujega/mednarodnega zbornika/knjige Objavljeno v Springer; 2011; XI, 393 str.; Avtorji / Authors: Meško Gorazd, Dimitrijevic Dejana, Fields Charles B. Tipologija 2.31 Zbornik recenziranih znanstvenih prispevkov na mednarodni ali tuji konferenci 9.Drugi pomembni rezultati projetne skupine8 Sodelovanje v novem evropskem projektu FP7 "European Union Action to Fight Environmental Crime" (EFFACE, 2013-2015), Science and Policy Advisory Board - dr. Meško (http://www.ecologic.eu/7646). GIS laboratorij za preučevanje geografske porazdelitve odklonskih pojavov v Sloveniji. Priprava vsebin za dodiplomske in podiplomske predmete s področja kriminologije in varnostnih ved. Vključitev v delo European Group for the Study of Deviance and Social Control (predstavnica Katja Eman). Sodelovanje na letnik konferencah Organizacije združenih narodov na Dunaju s prispevki o varovanju okolja. lO.Pomen raziskovalnih rezultatov projektne skupine9 10.1.Pomen za razvoj znanosti10 SLO Rezultati predstavljajo izvirni znanstveni prispevek, ker presegajo vsa do sedaj opravljena raziskovanja okoljske problematike v Sloveniji ter tudi svetovno raven do sedaj pripravljenih klasifikacij in shematskih delitev pojavnih oblike ekološke kriminalitete. Glavni pomen raziskovalnega dela vidimo v analizi in ugotovitvi realnega stanja na področju ekološke kriminalitete v Sloveniji ter postavitvi temeljev za nadaljnja raziskovanja in delovanje na področju ekološke kriminalitete. Dobljeni rezultati omogočajo razvoj novih metod prevencije na področju ekološke kriminalitete in okoljskih ogrožanj nacionalne varnosti, zmanjša razhajanje med različnimi pojmovanji in pomanjkanjem definicije ekološke kriminalitete v svetu in pri nas ter pozitivno vpliva na nadaljnji razvoj in raziskovanje na področju ekološke kriminalitete. Rezultati predstavljajo pomemben temelj za nadaljnji razvoj družboslovnih znanosti. Hitro ukrepanje pri pojavu tovrstne kriminalitete je zelo pomembno, zato je velikega pomena tako priprava programov in oblik preprečevanja ekološke kriminalitete, kot tudi razvoj ustreznih metod in izobraževanj za policiste in druge pristojne službe, ki delujejo na področju odkrivanja in obravnavanja dejanj ekološke kriminalitete. Projekt odlikujejo objave v mednarodnih publikacijah, udeležbe na mednarodnih konferencah, NATO advanced workshop, GERN delavnici in dejavnosti v okviru mednarodnih kriminoloških združenj. ANG The results represent an original scientific contribution, because they reach beyond all the research about environmental problem in Slovenia carried out so far and until today prepared classifications and phenomenological schemes of environmental crime on the global level. The main importance of the research work can be seen in the analysis and determination of the real situation in the field of environmental crime in Slovenia as well as the foundation for further research and action in the field of environmental crime. The gained results allow the development of new methods of crime-prevention in the field of environmental crime and environmental threats against the national security, reduce the discrepancies between different conceptions and the lack of the environmental crime definition in the world and in Slovenia. Furthermore, they contribute positively to the further development and research in the field of environmental crime. The results represent an important foundation for further development of the social sciences. Quick action in the case of the occurrence of this type of crime is very important; thereby the preparation of programs and forms of environmental crime prevention, as well as the development of appropriate methods and training for police officers and other agencies in the field of detection and dealing with of environmental crime acts is of great importance. The project is distinguished by its publication in international journals and monographs, participation at international conferences, NATO advanced workshop, GERN workshop and activities in the international criminological associations. 10.2.Pomen za razvoj Slovenije11 SLO Med dosežene raziskovalne rezultate, ki so pomembni za Slovenijo, prištevamo: - znanstvena monografija; - objave člankov v slovenskih revijah; - sodelovanje z Varuhom človekovih pravic; - sodelovanje s civilno družbo - NVO; - sodelovanje s Policijo; - razvoj dodiplomskih in podiplomskih predmetov s področja varstva okolja. ANG The achieved research results, important for Slovenia, are: - a scientific monograph; - papers in Slovenian journals; - cooperation with the Ombudsman; - cooperation with civil society representatives - NGOs; - cooperation with the Police; - the development of undergraduate and postgraduate courses in the field of environmental protection. ll.Samo za aplikativne projekte in podoktorske projekte iz gospodarstva! Označite, katerega od navedenih ciljev ste si zastavili pri projektu, katere konkretne rezultate ste dosegli in v kakšni meri so doseženi rezultati uporabljeni Cilj F.01 Pridobitev novih praktičnih znanj, informacij in veščin Zastavljen cilj o da o ne Rezultat 1 d Uporaba rezultatov 1 d F.02 Pridobitev novih znanstvenih spoznanj Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.03 Večja usposobljenost raziskovalno-razvojnega osebja Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.04 Dvig tehnološke ravni Zastavljen cilj o da o ne Rezultat I d Uporaba rezultatov 1 d F.05 Sposobnost za začetek novega tehnološkega razvoja Zastavljen cilj o da o ne Rezultat I d Uporaba rezultatov d F.06 Razvoj novega izdelka Zastavljen cilj o DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.07 Izboljšanje obstoječega izdelka Zastavljen cilj o da o ne Rezultat Uporaba rezultatov d F.08 Razvoj in izdelava prototipa Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.09 Razvoj novega tehnološkega procesa oz. tehnologije Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.10 Izboljšanje obstoječega tehnološkega procesa oz. tehnologije Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.11 Razvoj nove storitve Zastavljen cilj o da o ne Rezultat Uporaba rezultatov d F.12 Izboljšanje obstoječe storitve Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.13 Razvoj novih proizvodnih metod in instrumentov oz. proizvodnih procesov Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.14 Izboljšanje obstoječih proizvodnih metod in instrumentov oz. proizvodnih procesov Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.15 Razvoj novega informacijskega sistema/podatkovnih baz Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov 1 d F.16 Izboljšanje obstoječega informacijskega sistema/podatkovnih baz Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.17 Prenos obstoječih tehnologij, znanj, metod in postopkov v prakso Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.18 Posredovanje novih znanj neposrednim uporabnikom (seminarji, forumi, konference) Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.19 Znanje, ki vodi k ustanovitvi novega podjetja ("spin off") Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov 1 d F.20 Ustanovitev novega podjetja ("spin off") Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.21 Razvoj novih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.22 Izboljšanje obstoječih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.23 Razvoj novih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev Zastavljen cilj o da o ne Rezultat Uporaba rezultatov d F.24 Izboljšanje obstoječih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.25 Razvoj novih organizacijskih in upravljavskih rešitev Zastavljen cilj o DA O NE Rezultat 1 d Uporaba rezultatov 1 d F.26 Izboljšanje obstoječih organizacijskih in upravljavskih rešitev Zastavljen cilj o da o ne Rezultat 1 d Uporaba rezultatov 1 d F.27 Prispevek k ohranjanju/varovanje naravne in kulturne dediščine Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov F.28 Priprava/organizacija razstave Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.29 Prispevek k razvoju nacionalne kulturne identitete Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.30 Strokovna ocena stanja Zastavljen cilj o da o ne Rezultat I d Uporaba rezultatov F.31 Razvoj standardov Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.32 Mednarodni patent Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.33 Patent v Sloveniji Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.34 Svetovalna dejavnost Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.35 Drugo Zastavljen cilj o da o ne Rezultat I d Uporaba rezultatov 1 d Komentar 12.Samo za aplikativne projekte in podoktorske projekte iz gospodarstva! Označite potencialne vplive oziroma učinke vaših rezultatov na navedena področja Vpliv Ni vpliva Majhen vpliv Srednji vpliv Velik vpliv G.01 Razvoj visokošolskega izobraževanja G.01.01. Razvoj dodiplomskega izobraževanja O O O o G.01.02. Razvoj podiplomskega izobraževanja o o o o G.01.03. Drugo: o o o o G.02 Gospodarski razvoj G.02.01 Razširitev ponudbe novih izdelkov/storitev na trgu o o o o G.02.02. Širitev obstoječih trgov o o o o G.02.03. Znižanje stroškov proizvodnje o o o o G.02.04. Zmanjšanje porabe materialov in energije o o o o G.02.05. Razširitev področja dejavnosti o o o o G.02.06. Večja konkurenčna sposobnost o o o o G.02.07. Večji delež izvoza o o o o G.02.08. Povečanje dobička o o o o G.02.09. Nova delovna mesta o o o o G.02.10. Dvig izobrazbene strukture zaposlenih o o o o G.02.11. Nov investicijski zagon o o o o G.02.12. Drugo: o o o o G.03 Tehnološki razvoj G.03.01. Tehnološka razširitev/posodobitev dejavnosti o o o o G.03.02. Tehnološko prestrukturiranje dejavnosti O o o o G.03.03. Uvajanje novih tehnologij o o o o G.03.04. Drugo: o o o o G.04 Družbeni razvoj G.04.01 Dvig kvalitete življenja o o o o G.04.02. Izboljšanje vodenja in upravljanja o o o o G.04.03. Izboljšanje delovanja administracije in javne uprave o o o o G.04.04. Razvoj socialnih dejavnosti o o o o G.04.05. Razvoj civilne družbe o o o o G.04.06. Drugo: o o o o G.05. Ohranjanje in razvoj nacionalne naravne in kulturne dediščine in identitete o o o o G.06. Varovanje okolja in trajnostni razvoj o o o o G.07 Razvoj družbene infrastrukture G.07.01. Informacijsko-komunikacijska infrastruktura o o o o G.07.02. Prometna infrastruktura o o o o G.07.03. Energetska infrastruktura o o o o G.07.04. Drugo: o o o o G.08. Varovanje zdravja in razvoj zdravstvenega varstva o o o o G.09. Drugo: o o o o Komentar Ni komentarja. 13.Pomen raziskovanja za sofinancerje12 Sofinancer 1. Naziv Naslov Vrednost sofinanciranja za celotno obdobje trajanja projekta je znašala: EUR Odstotek od utemeljenih stroškov projekta: % Najpomembnejši rezultati raziskovanja za sofinancerja Šifra 1. 2. 3. 4. 5. Komentar Ocena 14.Izjemni dosežek v letu 201213 14.1. Izjemni znanstveni dosežek Zbornik pri mednarodni založbi (SSCI conference proceedings) s prispevki sodelujočih v raziskavi in sodelavcev iz Vzhodne Evrope: http://link.springer.com/book/10.1007/978-94-007-0611-8/page/l MEŠKO, Gorazd (ur.), DIMITRIJEVIČ, Dejana (ur.), FIELDS, Charles B. (ur.). Understanding and managing threats to the environment in South Eastern Europe : [proceedings of the NATO Advanced Research Workshop on Managing Global Environmental Threats to Air, Water and Soil , Ljubljana, Slovenia, 28-30 June 2010], (NATO science for peace and security series, C, Environmental security). Dordrecht: Springer, cop. 2011. XI, 393 str., ilustr. ISBN 978-94-0070613-2. ISBN 978-94-007-0610-1. ISBN 978-94-007-0611-8, doi: 10.1007/978-94-007-06118. [COBISS.SI-ID 2053098] in tematska številka revije Crime, Law and Social Change (2013/2) o Green Criminology. Vodilni gostujoči urednik Gorazd Meško: http://link.springer.com/journal/10611/onlineFirst/page/1 14.2. Izjemni družbeno-ekonomski dosežek Sodelovanje pri pripravi Resolucije o nacionalnem programu preprečevanja in zatiranja kriminalitete. Vključitev poglavja o ekološki kriminaliteti v resolucijo: http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=201283&stevilka=3293 C. IZJAVE Podpisani izjavljam/o, da: • so vsi podatki, ki jih navajamo v poročilu, resnični in točni • se strinjamo z obdelavo podatkov v skladu z zakonodajo o varstvu osebnih podatkov za potrebe ocenjevanja ter obdelavo teh podatkov za evidence ARRS • so vsi podatki v obrazcu v elektronski obliki identični podatkom v obrazcu v pisni obliki • so z vsebino zaključnega poročila seznanjeni in se strinjajo vsi soizvajalci projekta Podpisi: zastopnik oz. pooblaščena oseba raziskovalne organizacije: Univerza v Mariboru Fakulteta za varnostne vede in vodja raziskovalnega projekta: Gorazd Meško ZIG Kraj in datum: [Ljubljana [14.3.2013 Oznaka prijave: ARRS-RPROJ-ZP-2013/ 19 1 Opredelite raziskovalno področje po klasifikaciji FOS 2007 (Fields of Science). Prevajalna tabela med raziskovalnimi področji po klasifikaciji ARRS ter po klasifikaciji FOS 2007 (Fields of Science) s kategorijami WOS (Web of Science) kot podpodročji je dostopna na spletni strani agencije (http://www.arrs.gov.si/sl/gradivo/sifranti/preslik-vpp-fos-wos.asp). Nazaj 2 Napišite povzetek raziskovalnega projekta (največ 3.000 znakov v slovenskem in angleškem jeziku) Nazaj 3 Napišite kratko vsebinsko poročilo, kjer boste predstavili raziskovalno hipotezo in opis raziskovanja. Navedite ključne ugotovitve, znanstvena spoznanja, rezultate in učinke raziskovalnega projekta in njihovo uporabo ter sodelovanje s tujimi partnerji. Največ 12.000 znakov vključno s presledki (približno dve strani, velikost pisave 11). Nazaj 4 Realizacija raziskovalne hipoteze. Največ 3.000 znakov vključno s presledki (približno pol strani, velikost pisave 11) Nazaj 5 V primeru bistvenih odstopanj in sprememb od predvidenega programa raziskovalnega projekta, kot je bil zapisan v predlogu raziskovalnega projekta oziroma v primeru sprememb, povečanja ali zmanjšanja sestave projektne skupine v zadnjem letu izvajanja projekta, napišite obrazložitev. V primeru, da sprememb ni bilo, to navedite. Največ 6.000 znakov vključno s presledki (približno ena stran, velikost pisave 11). Nazaj 6 Navedite znanstvene dosežke, ki so nastali v okviru tega projekta. Raziskovalni dosežek iz obdobja izvajanja projekta (do oddaje zaključnega poročila) vpišete tako, da izpolnite COBISS kodo dosežka - sistem nato sam izpolni naslov objave, naziv, IF in srednjo vrednost revije, naziv FOS področja ter podatek, ali je dosežek uvrščen v A'' ali A'. Nazaj 7 Navedite družbeno-ekonomske dosežke, ki so nastali v okviru tega projekta. Družbeno-ekonomski rezultat iz obdobja izvajanja projekta (do oddaje zaključnega poročila) vpišete tako, da izpolnite COBISS kodo dosežka - sistem nato sam izpolni naslov objave, naziv, IF in srednjo vrednost revije, naziv FOS področja ter podatek, ali je dosežek uvrščen v A'' ali A'. Družbeno-ekonomski dosežek je po svoji strukturi drugačen kot znanstveni dosežek. Povzetek znanstvenega dosežka je praviloma povzetek bibliografske enote (članka, knjige), v kateri je dosežek objavljen. Povzetek družbeno-ekonomskega dosežka praviloma ni povzetek bibliografske enote, ki ta dosežek dokumentira, ker je dosežek sklop več rezultatov raziskovanja, ki je lahko dokumentiran v različnih bibliografskih enotah. COBISS ID zato ni enoznačen, izjemoma pa ga lahko tudi ni (npr. prehod mlajših sodelavcev v gospodarstvo na pomembnih raziskovalnih nalogah, ali ustanovitev podjetja kot rezultat projekta _ - v obeh primerih ni COBISS ID). Nazaj 8 Navedite rezultate raziskovalnega projekta iz obdobja izvajanja projekta (do oddaje zaključnega poročila) v primeru, da katerega od rezultatov ni mogoče navesti v točkah 7 in 8 (npr. ker se ga v sistemu COBISS ne vodi). Največ 2.000 znakov, vključno s presledki. Nazaj 9 Pomen raziskovalnih rezultatov za razvoj znanosti in za razvoj Slovenije bo objavljen na spletni strani: http://sicris.izum.si/ za posamezen projekt, ki je predmet poročanja Nazaj 10 Največ 4.000 znakov, vključno s presledki Nazaj 11 Največ 4.000 znakov, vključno s presledki Nazaj 12 Rubrike izpolnite / prepišite skladno z obrazcem "izjava sofinancerja" http://www.arrs.gov.si/sl/progproj/rproj/gradivo/, ki ga mora izpolniti sofinancer. Podpisan obrazec "Izjava sofinancerja" pridobi in hrani nosilna raziskovalna organizacija - izvajalka projekta. Nazaj 13 Navedite en izjemni znanstveni dosežek in/ali en izjemni družbeno-ekonomski dosežek raziskovalnega projekta v letu 2012 (največ 1000 znakov, vključno s presledki). Za dosežek pripravite diapozitiv, ki vsebuje sliko ali drugo slikovno gradivo v zvezi z izjemnim dosežkom (velikost pisave najmanj 16, približno pol strani) in opis izjemnega dosežka (velikost pisave 12, približno pol strani). Diapozitiv/-a priložite kot priponko/-i k temu poročilu. Vzorec diapozitiva je objavljen na spletni strani ARRS http://www.arrs.gov.si/sl/gradivo/, predstavitve dosežkov za pretekla leta pa so objavljena na spletni strani http://www.arrs.gov.si/sl/analize/dosez/. Nazaj Obrazec: ARRS-RPROJ-ZP/2013 v1.00 A0-8E-28-6C-8C-64-66-02-ED-30-01-82-13-AA-2D-F4-DD-C8-5A-DD Ekološka kriminaliteta - kriminološki, viktimološki, kriminalnopreventivni, psihološki in pravni vidiki TRP - J5-2171 (Vodja: Gorazd Meško, Fakulteta za varnostne vede, Univerza v Mariboru) Izjemni znanstveni dosežek 2011 - Objava zbornika (SSCI conference proceedings) Threats to the Enviromnment in South Eastern Europe, Springer (Meško, Fields in Dimitrijevic) http://link.springer.eom/book/10.1007/978-94-007-0611-8/page/1 2013 - Tematska številka SSCI revije Crime, Law and Social Change -Green Criminology, Springer (2013/2), gostujoči uredniki Meško, South in White) http://link.springer.com/journal/10611/onlineFirst/page/1